Posamezna številk» siane i§ vinarjev.
Naročnina listu:

Cito teto	.	.	K	50 —
#W leta .	.	.	,	2Ö-—
C «trt leta	.	.	„	13 —
Zunaj Jugoslavije: C«lo leto	.	.	,	66.—
Posamezne številke
m i tirih straneh 60 v.
Sfllništvo Lupravaištvo: Maribor, Koroška ulica Sfc S. — Telefon št 220.
ft slovensko ljudi»»*«».
lnseratl ali oznanila
se računajo po K 1.80 od eneredne peitvrste pri večkratnih oznanilih — popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo m peteki Rokopisi se ne vračajot
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
105« številka.
Maribor,* du© 22. septembra 1920.
Letnik XIX
Mir z Avstrije.
Poslanec 'dr. H o li n j e c je Imel o priliki parlamentarne razprave o mirovni pogodbi z Avstrijo v foeogradskem Narodnem predstavništvu 16. septembra ta-ie govor:
Gospodje narodni poslanci! Priznana prislovi-ca pravi : Zgodovina sveta je obenem sodba nad svetom. ,Ta rečenica predpostavlja, da biva in vlada nad človeštvom moralni zakon in njegova, sankcija: kazen, ki nastopa, kadar gre za cele narode in dr žave, že na tem svetu. V gotovih velikih dobah bukne ta sodba in kazen z vso silo na dan.
Taka prevažna doba je bila tudi svetovna vojna. Njen rezultat je gradiozna obsodba pangermans-kega imperializma in vzporedno ž njim tekočih šovinističnih stremljenj z nemškim narodom zvezanih narodnosti. .Veličje te svetovne sodbe in kazni se zrcali ne samo v deposediranju dveh vladarskih hiš, ki ste bili glavni nositeljici germanske imperialistične ide -je, hohenzollernske in habsburške dinastije, marveč še bolj v popolnem zlomu nekdaj tako oblastno nastopajoče avstro-ogrske monarhije. In prav ta zlom dokumenluje krivdo nemškega in madžarskega na -roda.
Nemški narod v avstrijski republiki in madžarski narod se sedaj kaj rada prikazujeta v vlogi dveh jagnjet, ki sta docela nedolžni na svetovni vojni in njenih grozotah. To pozo so velesile, združene v en-ienii, zavrnile kot hlimbo. V odgovoru na pripombe avstrijskega kancelarja dr. Rennerja k saint-germ, mirovnemu ugovoru je odgovorila ententa dne 2. septembra 1919;
„Avstrijski narod deli v velikem obsegu s svojim sosedom ogrskim narodom odgovornost za zla, ki jih je pretrpela Evropa zadnjih pet let. Ce bi se bil avstrijski narod tista leta, ki so potekla pred vojno, potrudil, da bi bil zadušil duha militarizma in go -podstvaželjnosti, s katerim je bila prešinjena vlada monarhije, če bi bil dvignil istiniti protest proti vojni, bi se bil branil podpirati in ohraniti svoje oblastnike, da so mogli nadaljevati vojno, bi se morala tej njegovi obrambi obrniti pažnja. Toda vojno so ob njeni napovedi na Dunaju burno pozdravili, avstrijski
5 narod je bil od početka vojne do konca njen vnet pri- { staš ter ni do končnega poraza na bojišču ničesar j j storil, da bi se ločil od politike vlade in svojih za - j I veznikov. Vzpričo tolikih očitnih dokazov se avstrij - j j ski narod primerno svetim načelom pravičnosti mora j l prisiliti, da sprejme na-se svoj popolni delež odgovor-] nosti za zločin, ki je povzročil na svetu toliko velike i nesreče.
K temu še pride: zvezne in udružene vlasti se 1 čutijo dolžne ugotoviti, da je bila politika nekdan-* j jih Habsburžanov po svojem bistvu politika, ki bi I naj vzdržala hegemonijo nemškega m madžarskega I naroda nad večino prebivalcev avstr.* ogrske monar-
Ihije. Ta sistem nadvlade jn pritiska, ki je on narod spravljal v nasprotje z drugim in ki ga je avstrijski narod stalno podpiral, je bil eden naiglobjlh vzrokov svetovne vojne. Avstrijska delegaci.-t ■- takt» nadaljuje ententa v odgovoru — je tudi protestirala zoper liste določbe v pogodbi, ki urejajo odnose Avstrije dc novoustanovljenih držav na ozemlju stare monarhije Zvezne in udružene vlasti se čutijo dolžne povdariti, da slabost, na kateri bo trpela Avstrija, ni nasledek določb mirovne pogodbe, marveč izvira iz politike nadvlade, katere se je avstrijski narod držal v pre teklosti. Politika nadvlade je kot neizogibno posledico povzročila zlom in iz tega zloma je zrastel sedanji težki položaj Avstrije.“	j
Kakor vidimo iz navedenih besed, je sodba en- j tente o avstrijskem narodu stroga in ostra. Ne da se ! pa reči, da bi tej ostri in docela pravični sodbi tudi j odgovarjala vsa določila saintgermainske mirovne j pogodbe.
To velja predvsem o odškodnini, ki bi jo mora- \ la dobiti naša država; saj koncedira § 179 Avstriji, da njena sredstva ne zadoščajo, da bi se zajamčila I popolna poprava vseh izgub in poškodovanj, vsled cesar škoda, storjena v novoosvobojenih krajih, sploh I ne pride v poštev. Ta zadeva je iz mirovne konfe -I renče prenešena v komisijo o reparaciji („za nakna-! du štete“), ki bo tudi morala rešiti druga vprašanja, j I zlasti vprašanja finančnega značaja (vprašanja o J
LISTEK.
Spomini ®rS®wslte mimdmsM*
(Dalj».)
Oni ie stopil tesno k meni, da se je njegov ko -moleč zadel ob mojega. Zdrznil sem se. Z levico sem segel v žep in ovil prste okoli noža, z desnico sem vrgel plašč na ramo, da bi me v slučaju sprijema ne oviral. /
Pomislil sem: Nož je majhen, roka slaba, nasprotnik od sile močan. Kako se bom branil? Zastonj bo vsak odpor! Ce hočem kaj doseči, ga moram prehiteti . , .
Krčevito sem zgrabil za nož. Izvlekel bi ga bil, pa se mi ni dalo. Mišice so mi postale trde in neu -bogljiive. Vsi udje so mi bili kakor otrpli, le noge so avtomatično nadaljevale svojo pot.
Tedaj me je nagovoril.
„Odkod in kam?“
Odleglo mi je. Človeška beseda je čudovito po -mirjovalno vplivala na moje živce, Ko sem odprl u -sta za odgovor, mi je sicer v prvem trenutku privrel : le globok oddih z dna srca, koj potem sem mogel spregovoriti.	A ",
Le najpotrebnejše sem povedal. Človek je po -slušal in pritrjeval. Nagibal se je tesno k meni in me je z levico skoro objemal. Govoril mi je tako blizu na uho, da sem na celem obrazu čutil njegovo toplo sapo. Smrdela je po vinu « . .
Pijan je torej! Pa premalo, da bi se ga bilo treba menj bati. Ce me napade, ga bo ta mera alkohola ravno prav podpirala , . .
Zavjla sva v klanec. Pravil mi je, kje bil in kam gre, Na pol sem ga razumel, Prevec mir je vrelo v glavi. Pa me vpraša, če nimam denarja, ker ho -idim peš!
Torej vendar res! Denarja išče pri meni, Prav malo sem imel v žepu, vendar sem trepetal pred ti -stim trenutkom, ko mi zastavi pot in zakliče :
I „Denar ali dušo!“
I Potne kaplje na hrbtu so mi spet zmrznile In la I sje so mi silili kvišku, da mi Je klobuk lezel z glave.
Tedaj sva bila vrh klanca, in ob cesti je stala i hiša. Spreletela me je nenadna sreča, da mi je obtičala noga. Sredi ceste sem se ustavil. Moj spremlje-Ijevalec ni bil videti presenečen.
„Glejte, ravno prav. Tu je moj dom. Hvala vam za prijetno druščino! Lahko noč!“
Ves mehak in prijazen mu je bil glas. Predno sem odgovoril, je izginil za hišo.
Osupel sem stal na cesti. Je resnica ali prevara? Na licih,sem še živo čutil žgočo sapo neznanca.
Sunil sem s komolci daleč od sebe v črno noč ii nisem zadel nič človeškega. Vedel sem torej: /Spet sem sam na samotni cesti . . .
Kakor v omotici sem dirjal dalje. Prišel sem do vasi in zagledal v bližnji daljavi odsev razsvetljene Ljubljane.
Otrl sem si mrzli pot s čela in sem se na glas zasmejal v gluho noč. Rekel sem si na tihem: Tudi to je bilo zavoljo Orlov . . .
XXII.
O počitnicah leta 1910 je počil glas, da se pripravlja nov izlet v večjem obsegu, in sicer v St. 1 Ij v Slovenskih goricah. Orli bi imeli prvikrat nasto -piti na ogroženih obmejnih tleh in sploh biti jedro cele prireditve.
O St liju smo bili že marsikaj slišali, Saj je ime „St. lij pomenilo „Slov. straži“ naravnost geslo. In mi smo bili, kajpada tudi goreči „Stražarji“.
Med domačimi fanti sem imel s pomočjo majhne agitacije prav kmalu tri Orle za izlet. Marinček je bil med njimi. Blagajnik nam je odštel po sklepu od- | borove seje po pet kron društvene podpore. Ta svota. J je zadostovala za polovično vožnjo s posebnim vlakom i tja m nazaj ...	■	i
Na Marijin praznik osmega septembra smo se ; odpeljali, iz Ljubljane. Lep dan je bil in vsi smo bili \
predvojnih dolgovih bivše Avstrije, o odkupu javnih domen itd.).
Preveliko obzirnost proti Avstriji kaže tudi rešitev vprašanja državnih mej med Avstrijo in našo državo. Ententa sicer zatrjuje:
„Zvezne in udružene sile so se vobče po vseh močeh trudile, da so se meje med državami nekdanje avstro-ogrske monarhije potegnile na pravičen način in tako, da bo v Srednji Evropi naseljen stalen mir. Glede Jugoslavije so zvezne in udružene vlasti po možnosti sledila priznanim jezikovnim mejam.“
Proti temu pa je treba ugotoviti, da je bila, kar se tiče nas Slovencev, dana možnost, bolje in pravičneje slediti jezikovnim mejam. To povdarja tudi odbor za ispitivanje zakonskega predloga o senžermen-skem mirovnem ugovoru v svojem poročilu:
„Učinila se je našemu narodu nepreboljiva nepravda, da cela severo-zapadna medjašnja linija se-če naše narodno telo i odcepa od njega ne samo pojedine krajeve i opštine kao n. pr. naše istorisko Gosposvetsko polje, nego čitavu prostranu teritoriju. U Koruškoj j;e starom našem neprijatelju izručen čitav slovenski đeo Ziljske doline i skoro sva slovenska o-kolina Beljaka, kao da mu se htela podeliti nagrada za njegovo hiljadu-godišnje ugnjetavanje našega naroda. I u Štajerskoj oduzima ugovor o miru od naše neprekidne narodne čitav niz krajeva i opština i sprečava gospodarski spoj izmedju Maribora, Ljuto -mjera in Prekomurja time da jedan deo železnice međju Spiljom i Radgonom, kao i Rađgonu samo s potpuno slovenskim selima, severo od grada, propušta Avstriji.“
Storila se nam je torej krivica na celi zapadni in severni meji. Kar je ententa napravila iz slovenske Koroške, to se je danes že večkrat povdarjalo « Ce je deželna vlada v Ljubljani morala radi postopanja plebiscitne komisije na Koroškem podati ostavko, ker ne more nositi odgovornosti, je to signatura našega zunanje-političnega položaja in dokaz tiste velike naklonjenosti in pravičnosti naših zaveznikov — proti naši državi.
Kar se tiče Štajerske, je naša nujna zahteva, da postopa delimitacijska (razmejitvena) komisija sine ira et studio, to je brez protežiranja Avstrije in brez
Židane volje. Praznično so nam’ bila srca, saj smo 1-mell v nekaj urah stopiti na posvečena tla naše Častitljive severne trdnjave.
Na vlaku smo se našli Orli z' raznih strani in krajev. Na mah nas je združila, skupna ideja v odkritosrčno bratstvo. Naši pogovori so bili primerni prazničnem razpoloženju, vmes so. se glasile navdu-ševalne slovenske popevke. Cim fcljiže smo prihajali svojemu cilju, tem bolj so nam žarela lica tem bolj je rastla v nas krepka volja: Pokazati grabežljivemu tujcu, da hoče biti Orel branitelj vseh narodnih svetinj !
Naš vlak je moral tudi na zunaj kazati, ka* vozi seboj v zeleno deželo Dravskega polja in Slo -venskih goric.
Bil je ves v zelenju in cvetju, iz vseh oken so se smejale sol učne slovenske trobojnice. Ob celi dolgi. p rogi sp postajali deželani in strmeli v vriskajoči vlak, ki je brzel mimo kakor zeleni Jurij na, (pisanem konju — znanec rojstvo nove pomladi .• . .
Do Zidanega mosta smo bili bolj sami zase Dežela okoli nas je bila. tesno stisnjena in ni imela posebnih vabljivosti za nas. Toliko več smo si vedeli povedati sami med seboj. Pot ob Savinji, navzgor je bila drugače vstvarjena. Se bolj se jo oživljal svet onstran Celja.
Okolica se je širila in. nudila mikavnih pano -ram. Pota na levo in desno so bila zdaj in zdaj polna nedeljskega ljudstva. Prihajalo je od zgodnje službe božje, više proti Mariboru, je hitelo zopet svetišče k poznem opravilu.
Kakor stari znanci ob zopetnem srečnem svi -denju — tako smo se pozdravljali.. Naši vozovi so kakor Oživeli. Jz vseh oken je plapolalo in valovilo, zra ven je oril stoteri in stoteri „živijo“ v pozdrav bra -tom in sestram lepega Staj er j a.
In oni - kako iskreno so odzdravili. Klobuki s ponosnimi peresi in spominskimi šopki so se nam klanjali, beli robci so, pluli po zraku m vračali vo -ščila bratskih src.. Dokler nas ni razločil brzeči hla-pon, tako dolgo smo si nazdravljali in odzdravljali naprej in nazaj, naprej in nazaj . . .
zapostavljanja naše države in njenih pravic. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi duh, ki obvladuje to komisijo in njeno delo, bil prešinjen z vonjem italijan -skih simpatij za Avstrijo. Mi izjavljamo, da od tega, kar nam že daje tekst mirovne pogodbe, absolutno ne odstopimo. K temu še morajo priti tudi oni kraji, ki sicer ležijo onstran na splošno določene črte, ki pa 12 narodopisnih, gospodarskih, politično- in cerkveno-občinskih in šolskih razlogov spadajo k nam. Izjavljamo, da bomo znali svoje pravo konsekventno braniti tudi proti takim, ki so oficijelno priznani kot naši prijatelji.
Naša država, se je v pogodbi, sklenjeni z Ze-dinjenimi državami Amerike, z Anglijo, Francijo, I-* ali jo in Japonsko, obvezala, da prizna vsem državljanom brez ozira na raso, jezik in vero enakost pred zakonom in iste meščanske in politične pravice (§7); da imajo državljani, ki pripadajo etniškim, verskim ali jezikovnim manjšinam, isto pravo, da si ustvarjajo dobrodelne, verske in socialne ustanove, kakor šole in druge izobraževalne ustanove ter da jih sami upravljajo (§ 8); da se v mestih in krajih, v katerih stanujejo v znatni meri državljani drugega jezika, v osnovnih šolah poduk in vzgoja vrši v njihovem lastnem jeziku (§ 9).
Naša država te svoje obljube in obveze vestno izpolnjuje. Avstrija je prevzela iste obveze in obiju -be z ozirom na državljane druge narodnosti (§ 62 — 69 saintgermainske mirovne pogodbe). Ali jih pa tudi izpolnjuje? Cehi na Dunaju, ki so se toliko časa prej pod monarhijo in tudi sedaj pod avstrijsko republiko morali boriti za češke šole, znajo o tem zadosti povedati. Se več pa znajo o tem povedati naši ubogi slovenski rojaki v onih delih Koroške, ki spada pod Nemško Avstrijo, ki ne dobijo svojih internacionalno jim zajamčenih pravic ne v cerkvenem in ne v šolskem oziru. Mislim, da velja tu princip reciprocitete . Cesar ne dobijo Slovenci v Nemški Avstriji, do tega tudi Nemci pri nas nimajo pravice. To načelo je in-ternacijonalne važnosti in po njem se bomo mi tudi ravnali. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Nemci so si ustanovili svoje prosvetno društvo pod imenom „Schwäbischer Kulturbund“, ki ga sedaj razširjajo po celi naši državi. Firma je sicer prosvetna, ne ve pa se, ali bo tudi ves obrat zgolj prosve -
len.	Ce bodo v obrat posegali ljudje, ki so bili nekdaj najstrupenejši nasprotniki pravic slovenskega naroda in jugoslovanskega ujedinjenja, kakor n. pr. dr.
plfflčnl pregled
Jugoslavija.
Regentov p oh od v Sarajevo. Regent Aleksander se je odpeljal 18. t. m. v zadnji „Straži“ omenjenem spremstvu ministrov v Sarajevo. Ze odhod iz Beograda je bil slovesen, potovanje iz Beograda v Sarajevo je bila nepretrgana črta ovacij, katere je prirejalo navdušeno ljudstvo. V Drventi je izročil župan Abdulah Efendič regentu zastavo upornikov iz leta 1834. V Dobojiu je prestolonaslednik po sijajno prirejeni serenadi prenočil v dvornem vlaku. Napoti iz Doboja proti Sarajevu se je ustavil kraljevič še v Maglaju, Zavidoviču in Žepcu, kjer so se vršili povsod nad vse slovesni sprejemi. Na mestnem kolodvoru v Sarajevu je bil regent sprejet od oficijelnih dostojanstvenikov, nalcar se je začel slavnostni sprevod po mestu med navdušenimi pozdravi tisočere množice. Zvečer ob 8. uri je regent v dvoru večerjal, ob desetih pa je priredil narod svojemu vladarju slovesno ovacijo. Z nagovorom je pozdravil regenta sarajevski župan Petrovič, nakar mu je kraljevič prisrčno odgovoril. Ovacije, igranje godb in plesanje kola pred dvorom se je nadaljevalo do polnoči.
Finančno ministrstvo je zapovedalo delegacijam, da ustavijo nadaljno tiskanje državnega proračuna, ker bo ta revidiran. Tudi o že proglašenem pravilniku o pobiranju novih trošarin se bodo podvzele od strani Jugoslovanskega kluba važni koraki, da se zadeva prepreči ali vsaj prav znatno o-mili-
Finančni odbor je odobril predlog o u-stanovitvi poštne hranilnice v Sarajevu. Sklepal je tudi o ureditvi čekovnega prometa in ugotovil, da nam še dolguje dunajska poštna hranilnica 15 mili * jonov K iz čekovnega in 12 milijonov K iz hranilnič-nega prometa, Budimpešta pa 28 milijonov K. Naše dunajske in budimpeštanske terjatve bo rešila repa-racijska komisija.
Ministrski svet bo razpravljal v četrtek' končnoveljavno o povišanju plač državnih uslužbencev. Ministrskemu svetu bosta predložena za rešitev uradniškega vprašanja dva načrta. Plače uradnikom bi se naj povišale za 10% pri uradnikih višje vrste , do 9p% pri onih nižje stopnje in ki imajo številno o-bitelj Uradnikom z dinarsko plačo bi se naj povišale dnevnine za 15%. Draginjske doklade odpadejo in se uvedejo dnevnice za samce in oženjene. Po tem predlogu bi rabil finančni minister 200 milijonov dinarjev. Da bi se pokrili ti stroški, bi se naj uvedli novi davki na avtomobile,"kočije, gjasovirje in povišala trošarina na sladkor in takse na protokoliranje lirm.
Albancem, ki so skušali zopet vpasti v naše ozemlje, je naša vojska na pobpgu ugrabila krog
12.000	ovac, 1900 govedi in 800 otovorjenih konj.
Pobune hrvatskih kmetov so se že pomirile v toliko, da je ban prekinil preki sod v Hrvatski in Slavoniji, izvzemši v varaždinski, bjelovar-sko-križevački in zagrebški županiji. Zborovanja so
*	,-i_^
Mravlagg v Mariboru, ki je na društvenem zborovanju v Novem Sadu govoril o krivicah, ki jih baje delajo Slovenci Nemcem v naši državi, je opravičen sum, da je prosveta samo plašč, pod katerim se bodo skrivala čisto drugačna stremljenja. Ne smemo pustiti iz vidika, da je med nemškim svetom še vedno močna in delavna velikonemška struja, ki se hoče teh prosvetnih organizacij posluževal kot postojank na svojem prodiranju proti jugu in vzhodu, proti Jadranu in Balkanu. Naša država, držeča se mednarodne pogodbe, dovoljuje Nemcem dobrodelne, socialne in izobraževalne organizacije. Kaj pa Avstrija proti našim slovenskim rojakom, ki so morali ostati pod nje -no oblastjo ? Ali bo Avstrija pripustila slovensko prosvetno društvo, ali ne bo ovirala njegovega delovanja? Tudi tukaj je treba, da pride do veljave hačelo reciprocitete.
Gospodje narodni poslanci! Dovolite mi, da ob priliki ratifikacije mirovne pogodbe z Avstrijo tudi na kratko omenim veliko zaslugo slovenskega naroda za obrambo jugoslovanske zemlje proti germanizacij-skim nakanam nekdanje avstro-ogrske monarhije. Z uma svitlim mečem je naš narod stal na braniku jugoslovanske zemlje. Postavljen na najbolj eksponirano točko je moral vzdržati najhujše napade, odbijati najoilnejše navale z vsemi materialnimi in duševnimi sredstvi opremljenega germanstva. Njegovo glavno orožje ni bilo ne številnost njegovih pripadnikov, ne materialna sila, ampak moč našega naroda je bila njegova izobraženost, njegova umska in moralna izobrazba. Naše izobraževalne organizacije, ki smo ž njimi prepletli celo našo slovensko domovino, so bile glavne barikade, ob katerih se je lomil in zlomil germanski naval. Sedaj, ko imamo svojo lastno nacionalno državo, bodo naše izobraževalne organizacije izgubile značaj boju in odporu namenjenih barikad , tee bodo vse svoje delo posvečale lepemu cilju, da se ohrani naš narod na prejšnji višini prave ljudske izobrazbe ter da se dviga vedno više in više. Toda na zapadu in jugu naše slovenske zemlje, kjer naš narod še vedno ječi pod tujim jarmom, bo izobraževalno delo med ljudstvom moralo skrbeti za to, da se zgradijo in ohranijo one jake barikade, ob katerih se bo razbil naval raznarodovalnega italijanizma. Prava narodna prosveta in moralna jakost je tisto orožje, ki bo osvobodilo tudi naše brate na zapadu in jugu ter jih pripeljalo v osvobojeno in ujedinjeno domovino. (Živahno odobravanje in ploskanje. Klici:	„živeli
Slovenci!“ Govorniku čestitajo.)
Italija.
Italija, Francija in Anglija ne priznavajo d’Annunzijeve proklamacije kvarnerske regence. Te velesile žele, da pride glede rešitve jadranskega vprašanja do direktnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. To vest je sporočil francoski od -pravnik dr. Čoku, ko mu je izročil protest Jadranskega zbora proti d’Annuiizijevi proklamaciji, ki je naslovljen na francoskega ministrskega predsednika Milleranda.
,V Rimu se vršijo pogajanja milanskega akcijskega odbora delavske delegacije z vlado. Ta odbor bo stavil vladi in industrijalcem ultimat z zahtevo, da se dovoli strokovnim organizacijam prevzeti kontrolo. Ako bi vlada ta ultimat odklonila, bo zasedlo delavstvo tvornice po celi Italiji.
11 a 1 i j a zahteva, da se sprejmeta tudi Nemčija in Avstrija v zvezo narodov.
Makarska.
Pretekli teden Je prejel Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš dokaze, da je prejel upravnik Madžarske, admiral Horthy iz Švice velike svote švicarskih frankov. Tudi je še vlada CehoslovaSke prejela navodila, kako bi naj uporabljal ta denar in sicer za vpostavitev monarhije z bivšim cesarjem Karlom na čelu na Madžarskem in na Cehoslovaškem Vsi ti dokumenti bodo fotografirani, nakar se bo pričela preiskava. Ni dvoma, da gre tu za jako široko zasnovano monarhistično propagando v korist bivšemu cesarju Karlu. V bivši škofijski palači grofa Zi-chy-a v Pečuhu pa uraduje nek Horthy-eV častnik, pri katerem se Madžari, ki prihajalo v Jugoslavijo, takoj zglasijo, da dobijo potrebne legitimacije. Torej rovarenje tudi proti naši državi. Policija je odredila preiskavo.
Rasko-poljska vojna
Poljaki javljajo, da so zasedli kraje ob dolnjem Zbrucem, nadalje Husijatin, Trombolo, Öletew .Tarnopol in Brody. Po ljuti bitki je padlo v poljske roke Dubno, Na vsej ostaii fronti se bijejo vsakdanji boji krajevnega značaja. Rusi zbirajo svoje bojne sile ob Njemenu in Szozari.
Ruski g e n e r ,a I RozkaJnikov, načelnik mornarice v Vzhodnem morju je odredil mobilizacijo 100 mornarjev. Mornarji so se uprli mobilizaciji in začeli proti generalu hujskati kot rabeljnu. Rozkal-nikov je pustil postrelit vseh 100 mornarjev.
Domača politika.
Jadranski zbor. Koncem septembra so ustanovili predstavitelji prebivalstva zasedenih krajev v Zagrebu „Jadranski zbor“ kot najvišje politično zastopstvo neodrešenih krajev. Njegova naloga je, da skrbi za povoljno rešitev jadranskega vprašanja in vzdržuje v državi živo zanimanje za neodrešeno domovino. V propagandne namene izdaja „Jadranski zbor“ brošure-Ietake : „Jadranski glas.“ Doslej sta izšla dva zvezka. Prvi zvezek obravnava ustanovitev zbora v dneh 28. in 24. avgusta v Zagrebu. Drugi
zvezek pa poročilo državnega tajnika Zedinjenih držav amerikanskemu poslaniku v Parizu o stališču, predsednika Wilsona v jadranskem vprašanju. Pi -sama „Jadranskega zbora“ se nahaja v Zagrebu, r, vladni palači na Markovem trgu 6, I. (bivši prostori „Narodnega Vječa“), tel. 1545.
( Demokratska sodba o železnicah. Demokratie i in komunisti so v svojih glasilih vedno trobili v svet,; I kako je dr. Korošec žel.eznice zavozil in že so prero-„ kovali dan, ko bodo železnice vsled Koroščeve nespo-j tob n os ti popolnoma zastale, dasi so privatno celo li-I beralni železniški uradniki zatrjevali, da pod Koroš-1 čevem ministrovanjem dobivajo vsaj enkrat pametno odredbe. Mladoliberalno glasilo z dne 17. t. m. pri-} naša o položaju državnih železnic sledeče: „Nekate-' ri časopisi so naglašali te dni, da stojimo pred težko ! prometno krizo . . . Zagrebška ("Riječ“ (demokratska, op. ur.) se je na merodajnem mestu informirala, ko-Ì liko so omenjene vesti utemeljene, ter je izvedela, da I so te vesti pretirane ... Razmere na železnici so se S znatno izboljšale. Zagrebška delavnica dela zelo in-I tenzivno ter popravlja mesečno 600 do 900 vagonov in' t kakih 10 lokomotiv. Meseca avgusta je bilo poprav -I Ijenih 911 vagonov . . . Ce bi se odbile draginjske j doklade za nameščence, katere bi moralo plačati li-! nančno ministrstvo, koje pa morajo plačati železnice i iz lastnih sredstev, tedaj bi bila zagrebška, direkcija ; aktivna. Aktiva (zagrebške direkcije, op. ur.) so znašala mesca januarja (pred dr. Korošcem, op. ur.)
. 500 000 K, a mesca junija letošnjega leta (4 mesece I potem, ko je dr. Korošec prevzel železnice, op. ur.), I že -približno 11,000.000 K.“ Kljub tej ugotovitvi dveh ^demokratskih listov, „Jutra“ in „Riječi“, bodo libe -\ ralci prav gotovo še naprej udrihali po dr. Korošcu j in mu očitali nesposobnost.
i Volilno gibanje.
Konferenca o ustavnih vprašanjih V volilnem boju bo igralo veliko vlogo ustavno vprašanje, zlasti boj med centralističnim načelom in samoupravnimi težnjami. Dr. Žerjav je sklical za minulo nedeljo v Lju bljano neke vrste posvetovanje pravnikov, da so razpravljali o tem vprašanju. Razprave so imele čisto teoretičen značaj. Dr. Žerjav je povedal, da je nače-I lo centralizma premagano. Dr. Sagadin je podal pregled različnih ustavnih načrtov, ki so se porodili doslej. Dr. Babnik se je izrekal za centralizem zakonodaje in sodne uprave, dr. Vošnjak za > centralizem šol stva, dr,. Oražem za centralizem zdravstva, dr. Pirkmajer za avtonomijo občin, dr. Steska je govoril o po krajinski samoupravi. Kakor razvidno, torej niso prišli gospodje do enotnega stališča, To vprašanje bo najbrže belilo glavo še marsikomu in se ne bo rešila v enem zasedanju.
Demokratie v Banatu. "V nedeljo, dne 12. t. riu so priredili demokratje v Vršcu v Banatu velik shod, kjer je nastopilo tudi več njihovih bivših ministrov in poslancev iz raznih pokrajin. Njihovi listi pišejo, da je bilo navzočih gotovo čez 1000 oseb. Po naših pojmih je to zelo malo. Toda če se pomisli, da so na ljubljanskem „maniiesltacijskem“ shodu istega dne sami našteli na svoje veliko zadovoljstvo 500 udeležencev, so lahko s shodom v Vršečem še zelo zadovoljni. Po shodu so priredili pojedino, katere se je udeležilo, k a. kor pišejo, nad 200 oseb. Razmeroma je izpadla torei pojedina veliko bolie, kakor pa shod.
Bunjevci. Volilno gibanje se pričenja razvijati tudi po Vojvodini. Kakor izgloda dozdaj, bodo vložene štiri' kandidatske liste: Bunjevska, demokratska, radikalna in socialistična. Prva je v tesnem sorodstvu z našo ljudsko stranko. Privrženče ima zlasti med tamošnjim revnim katoliškim prebivalstvom, med Bunjevci m Sobci. Veliki strankini zbor bunjevska stranke se bo vršil dne 10. listopada.
Državni odbor je določil število glasovalnih! krajev na več nego 6000. Tekom prihodnjega tedna i bodo imenovani predsedniki volilnih odborov.
f; --------------—------------------------------
Pnevne vestì.
Ljudsko glasovanje na Koroškem. Plebiscitna komisija za ljudsko glasovanje na Koroškem je sprejela sledeče važne sklepe:	V občinah, katere štejejo
večje število glasovalcev, bo več glasovalnih prosto -rov in sicer približno za vsakih 600 glasovalcev po 1 glasovalni prostor, vsled česar bo glasovanje izvršeno v enem dnevu. Člani občinskih odsekov in orožniki bodo glasovali v oni občini, kjer bodo na dan glasovanja vršili svojo službo. Vsak glasovalec dobi pred vstopom v glasovalni prostor kuverto, v kateri bosta ena bela in ena zelena glasovnica. V posebni celici raztrga glasovalec glasovnico za ono državo, za katero noče glasovati ter vtakne obe glasovnici, to je celo in raztrgano, v kuverto, ki jo nato odda. Poveljnikom orožniških čet v Velikovcu, Borovljah in Ce -lovcu bodo prideljeni za kontrolo ententni častniki.
Spletkarijo Nemcev na Koroškem, Nemci bi radi na vsak način dosegli preložitev ljudskega glasovanja na, Koroškem vsai do novembra. Spletkarijo na vse mogoče načine in skušajo vplivati na plebiscitno komisijo, da bi vzela odločitev v pretres.
Naše orožništvo ostane na Koroškem. Naše o-rožnišjtvo oštane na Koroškem, pač pa bosta pndel -jena poveljstvoma v Borovljah in Velikovcu po en angleški in francoski častnik, isto,tako v Celovcu..
„Socijalist“ za plebiscitno ozemlje. Slovenski socijalisti so pričeli izdajati v propagandne namene po glasovalnem ozemlju nov list pod navedenim naslovom. Ž njim so stopili v oster boj proti avstrijs -
kini socijalistom, ki istotako izdajajo v nemškem jezi-lui list, s katerim agitirajo za Avstrijo. Prihajamo torej tudi na tej točki do načelne ločitve.
Italijanska tatvina. Meseca julija sta odšla iz Pariza dva vagona z diplomatskimi akti naše mirovne delegacije. Vagona sta srečno dospela v Trst. kjer so ju Italijani zadržali, Spremljevalca vagonov so italijanske oblasti vrgle v temnico in so ga izpustile še le na posebno intervencijo.. Med tem časom pa je že izginil eden vagon, a drugi še vedno ni prišel na svoje mesto.
Mala ententa in Bolgarija. V Pragi se vršijo pogajanja med bolgarskim ministrskim predsednikom «iambulinskim in čehoslovaškim zunanjim ministrom dr Benešem glede pristopa Bolgarije k mali entente.
Kako poročajo v Beogradu. Naše časnikarstvo je na Hrvatskem, a še bolj med Srbi, popolnoma tuje. Po velikih hrvatskih kavarnah dobiš dunajske in .graške liste, med njimi tudi popolnoma ničvredne, a slovenskega ne dobiš. Kvečjemu boš kje našel, a še to zelo težko, „Slovenski Narod“, a tega ne čita iz med domačinov nikdo. Pri nas pa dobite tudi po manjših mestih v kavarnah hrvatske in srbske liste. — Na uredništva hrvatskih in srbskih listov se pošiljajo naši časniki, a ne čita jih, nikdo. Valjajo se okrog kot nadležen papir. Temu primerno je potem tudi poročanje o naših zadevah. Danes, tukaj za vzgled samo en slučaj: „Samouprava“ je glavno glasilo srbske radikalne stranke, razmeroma dobro urejevan in nam naklonjen list. V številki od nedelje poroča, da je rimski italijanski dnevnik „Tribuna“ dobil poročilo iz Trsta, da je dne 12. t. m. v Trstu neki slovenski duhovnik v pridigi v cerkvi sv. Antona razžalji-vo govoril zoper karabinijerje in državne redarje . Navzoči fašisti so radi tega streljali na duhovnika in ga ranili, — O istem dogodku je poročal popolnoma natančno ljubljanski „Slovenec“ takoj drugega dne , seveda brez laških laži. A glavni srbski list je to izvedel šele sedaj iz laških časnikov in s primešanimi laškimi lažmi.
Pozabljivost vlade. V Avstriji in v Italiji so zopet vpeljali zimski čas, to se pravi, zavrteli so kolo časa za eno uro nazaj. Naši gospodje v Beogradu so pa na to čisto pozabili. Tako imamo sedaj čuden slučaj, da teče brzovlak iz Trsta do Logatca po zimskem času, od Logatca do Maribora še po letnem in od Maribora pa zopet po zimskem času. To je v resnici zmešnjava, da sé mora še revnemu kotlu zmešati A naši gospodje v Beogradu so mnenja: „Trna vremena..“
Statistika Prekmurja. Prekmurje, kolikor, smo ga dobili,po trianonski mirovni pogodbi, šteje po šta-iistiki iz 1910 leta 89.752 prebivalcev; izmed teh se jo priznalo 67.491 za Slovence, 20.163 za Madjare, 2.098 za Nemce. Ker še imajo Madjari in Nemci opcijsko pravico, da si lahko izberejo avstrijsko ali madžarsko državljansko pravico, ima zazdaj, dokler se Madžari in Nemci ne poslužijo svoje pravice, le (>7.491 Slovencev v Prekmurju volilno pravico za u-sfavodajno skupščino v Beogradu.'
Kazni za poslance. Predsednik Narodnega pred slavništva je odredil, da se 122 poslancem, kateri niso bili pri seji Narodnega predstavništva dne 17. t. m., odtegne 11 dnevnic do prihodnjega 28. septem bra, Naša država bo na ta način prihranila 107.260 dinarjev. Med kaznovanimi poslanci se nahaja tudi šolnik Voglar, kateri voglari v Mariboru in pripra -vij a tla za volitve,, mesto da bi se udeleževal sej v Beogradu.
Voglar v Prizrenu. Neki hudomušnež je ovadil, da si bo poslanec Voglar zasigural mesto pri neki banki, če propade kot kandidat, drugi pa je iztuhtal, da bo prišel v tem slučaju v Prizren za proiesorja, ker je g. Voglar hud centralist in hoče s svojim zgledom pokazati, kaj je centralizem.
Gospod Jerše je prišel zopet malo k sebi, ko je čital v „Novi Pravdi“ odgovor na našo notico, ki , ga je poslal en nam dobro znani uradnik z namenom, da ga opere. Toda ta odgovor je izpadel zelo klaver-no; nasprotno: potrdil je le to, kar smo mi trdili in še več. Dopisnik se namreč postavlja na stališče, da Jerše nima samo pravice z nemškimi strankami govoriti nemški, nego da je to njegova dolžnost. Ta je pa lepa. Slovenskega uradnika v Jugoslaviji da je dolžnost, govoriti z nemškimi strankami nemški. To so moderni sofisti. Gospod Jerše in njegov dopisnik pa naj le gresta v Gradec in naj tam zahtevata od nemškega uradnika, da naj govori ž njimi slovenski in videla bodeta, kaj se bo zgodilo. Res, čudne poj -me imajo ti naši gospodje o uradovanju. O tem pa le naj sodi javnost. Pričakujemo na to zopet odgovora! Slovenski uradniki pa, ki ne znajo slovenski, pa se ie naj kar hitro učijo nemški, da bodo v stanu zadostiti svojim dolžnostim, kakor to delata Jerše in njegov dopisnik.
Raskrinkani. Dne 29. avgusta t, 1. so priredili „študenti“ veseljico s plesom pri Stefanu Beramču , gostilničarju v Zupečji vesi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Cisti dobiček so obljubili za „Di.ja-I ško kuhinjo“. Na ta način so preslepili načelnika na-i šega bralnega društva, da jim je posodil kulise, ki so last bralnega društva. Čistega dobička bržčas niso dali ^Dijaški kuhinji“. Veselica nij bila dijaška,
! ampak prireditev „samostojnežev“, Dne 5. septembra so pa ti „dijaki“, ali bolje rečeno „samostojneži“ zo-I pet priredili veselico. Ker so pa bili kot „samostoj -; neži“ razkrinkani, veselice sploh ni bilo. Izgovarjali so se, češ, da je deževalo, čeprav je bilo najlepše j vreme. Zopet ena polomija „samostojnežev“ več!
Umrl je občespoštovani posestnik in trgovec ter j cerkveni ključar v Lučah, Ivan Krivec, p. d. Sto-j bije.!- Njegova hiša je radi gostoljubnosti slovela da-
leč na okrog. Na dan pogreba rajnega je njegova ; blaga in i vzorna žena 'podarila tamošnji požarni bramili znesek 200 K, za kateri velikodušni dar ji pri srčna hvala. Rajnemu pa svetila večna luč!
Umrla je dne 15, i. m. na Sladki gori naduči-teljeva vdova gospa Marija Sebat v 81. letu svoje starosti, mati vlč. g. Antona Sebat, župnika k Gornji Polskavi. Bila je vzorna krščanska mati. Počivaj v miru! Žalujočemu sinu in hčeri izrekamo svoje sožalje !
Gg. bogoslovci, tudi prvoletniki se opozorijo, da si že sedaj oskrbijo učne knjige pri starejših gospodih dušnih pastirjih,, ki jih naj blagohotno posodijo oziroma proti primerni odškodnini prepustijo du hovniškemu naraščaju. Po knjigotržnicah se namreč ne dobijo več. Ravnateljstvo kn, šk. duh. semenišča pa obenem prosi vse velečastite gospode po škofiji, da mu pri izvršitvi • oporoke umrlih sobratov naklonijo zlasti one knjige, ki so v prid mladim gg. bogoslov -c em.
Javno vprašanje na prometno ravnateljstvo. V nedeljo, 19. t. m. je na koroškem kolodvoru čakal vlak, da je blagajna dovršila svoj posel, do 6.30 ure, vkljub temu, da ima odpeljati ob 5.52.uiji. Ker so Vozne cene' tako visoke, bi se pričakovalo, da železnič-ria uprava vsaj poskrbi, da bode potujoče občinstvo, vsaj točno prišlo na svoj cilj, a ne s polurnimi zamu dami, G c se mora že skoraj vse vozne listke pisati (kar je sedaj menda radi pomanjkanja voznih listkov potrebno) naj se pricieli Magajni drugi uradnik, da ne bo treba stati kar cele ure pred blagajno, predno se pride na vrsto. In če bode poslovanje bolj točno, bodo tudi potniki prihajali točno, tako pa prihajajo šele okrog 6. ure, češ, saj pridemo litak 'še pravočasno. Napravite red, to smemo pri današnjih visokih tarifih menda vsaj zahtevati!
Novi osebni vlaki na progi Maribor gl. kol.— St. Ilj. Da se ustreže želji prebivalstva, vozita od pondeijka dne 20. t. m. pričenši poleg sedanjih rednih osebnih vlakov na progi Maribor gl, k.—St. Ilj še vlaka št. 46 z odhodom iz Maribora gl. k. ob 18. uri 89 in prihodom v Pesnico ob 18. uri 48, z odhodom ob 18. uri 49 ter prihodom v St. Lij ob 18. uri 59 in štev. 825 z odhodom iz S,t, lija ob 19. uri 17, prihodom v Pesnico ob 19. uri 34, odhodom ob 19. uri 35 ter prihodom v Maribor gl, k. ob 19. uri 57.
. ^ajdina — ne Hajdin! Novo postajališče na Hajdini ima napis: „Hajdin.“ Dotični, ki so pogrun-tali ta napis, so menda pobrskavali po nemških knjigah, kjer najdemo slovenski pravilno Hajdino zabeleženo pod imenom Hajdin. Najstarejši ljudje v oko -lici Ptuja pa govorijo vedno: Hajdina, na Hajdin, iz Hajdine itd. Napis „Hajdin“ je nemškutarska spake-dranka, Ha-jdinčani zahtevamo edino pravilni napis „Hajdina“!
Hitrost brzojavne pošte. Okrajno glavarstvo v Mariboru je nabavilo v Prekmurju nekaj semenske pšenice. Za semensko žito so se posebno potegovale občine Zabljek pri Poljčanah in Gradiška pri Pesnici. Razdelitev pšenice se je vršila v četrtek in okra1-Tio glavarstvo je v sredo brzojavilo omenjenim občinam, naj pošljejo k razdelitvi zastopnika. Razdelitev se- prične, a zastopnikov občin Zabljek in Gradiška ni, čeravno so se druge občine, ki so poslale zastopnike obvestile samo pisemskim potom. Rešitev te u -ganke je: Brzojav je rabil iz Maribora v Zabljek od srede do petka popoldne, od Maribora do Gradiške pa od srede do petka popoldne. Hitrost brzojavne po-’ šte, in ogromne brzojavne pristojbine — kako se to ujema?
Popis invalidov. Poverjeništvo za socialno skrb v Liubljani obvešča vse občinske urade, da iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče še razposlati tiskovin glede popisa invalidov in družin padlih vojakov, ki je bila objavljena te dni v časopisih. Tiskovine se bodo pričele razpošiljati šele v drugi polovici prihodnjega tedna.
Razpis zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Slov. Bistrica. In-teresentje se opozarjajo na tozadevni razpis v „Ur . listu.*	v
Iz fllarlbora.
Visok obisk. Naš jugoslovanski admiral Koch se mudi, te dni v našem Mariboru, kjer si ogleda mesto in bližnjo okolico.
Dr. Cvijič o Mariboru. Rektor beograjske univerze in načelnik naše plebiscitne komisije na Koroškem, dr. Cvijič, se je izrazil, da je po vsem tem, kar te videl v Sloveniji, Maribor najlepše slovensko me -sto in Ljubljana od daleč ne doseza Maribora ter da bi univerza bolj sodila v Maribor ko v Ljubljano. Po takih sodbah se bodo morda Ivubljančani vendarle kdaj še zavedali, kako daleč je zaostala Ljubljana. Saj nima pravih mestnih cest in ulic, ampak skoro same vaške ceste z blatom in prahom. Večjih trgov ni. Zvezda je nekultivirana, Vodnikov trg pa blaten ali prašen ter poln smradu iz Ljubljance. Največji škandal za Ljubljano je seve neregulirana Lj ubij anca in neizvedena kanalizacija.. Mestne kloake štrlijo v odprto strugo Ljubljance, Ljubljanca sama pa iz -hlapeva iz svojih mlak smrad in razne zdravju škodljive bacile. Velepoteznih ulic ni. Nekaj praznih prostorov, ki bi sodili za lepe trge, bodo zdaj sezidali. Na prostoru pred Slonom zidajo banke svoja poslopja, na Taboru pa Sokol svojj sokolski dom. Po dru god se hiše podirajo, da se dobijo prazni prostori. Tu pa se bodo pozidale vse luknje po prav malomestnem in kramarskem načinu. Cela Tavčarjeva doba župa-
novanja je bila v tem oziru neplodna in napredku nat sprotna. Da je Maribor res lepši in ugodnejši, vidi-» mo tudi iz tega, da silijo uradniki iz Ljubljane v Ma ribor. Zadnji čas je že, da se Ljubljančani pobrigajo za olepšanje svojega mesta; sieer bo za veke imela prav pesem: „Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca dolga vas!“
Igračkanje Nemcev. V nedeljo si je dovolila „Sportvereinigung Rapid“ zopet zabavo z mariborskim občinstvom, ki je obstojala, v tem, da je pripravljeni prvenstvena tekma Herta,-Rapid nenadoma izostala, Vzrok temu je bil —, kdo bi si mislil — samo princip Rapida, da noče igrati na prostoru slovens -kega športnega kluba Maribor, ki je edini tu kaj/kvalificirani prostor. Namesto da vodi Sportvereinigung Rapid občinstvo za nos, mu svetujemo, da si rajši malo natančneje ogleda svoje člane in stori s tem konec govoricam o igralcih-dezerterjih, ki hodijo baje brez potnih listov iz Nemške Avstrije reševat in vzpodbujat nemškonacijonalno zavest in prenapetost Ran pida,.“
Seja sosveta se vrši dne 24. t. m. ob 17. uri v,
mestni posvetovalnici.
Sestanek naših somišljenikov bo v nedeljo 26-t. m. ob 5. uri popoldne v dvorani JSZ v Splavarski ulici. Vabljeni so vsi, posebno še delavni sloji. Predaval bo nov govornik. Pridite vsi, povabite še druge !
Važno za društva v Studencih pri Mariboru.) Vsa društva, katera obstoje v Studencih, imajo sedaj svoje prostore v župnišču poleg cerkve. Posebno opozarjamo vse člane in vlagatelje Posojilnice, da ima ista svoje uradne prostore v župnišču (l.vrata na desno) in da uraduje tamkaj vsako prvo in zadnjo nedeljo v mesecu od 10, ure naprej. Priporočamo, da so ljudstvo iz župnije Sv. Magdalene v prav obilni meri poslužuje te svoje posojilnice, katera izkazuje dose -daj prav lepe uspehe.
Harodno gospodarstva.
Razdelitev sladkorja. Okrajno glavarstvo v Ma riboru ima še v zalogi večjo množino sladkorja po 46.50 K na debelo, po 49 K na drobno. Vsi trgovci iz mariborskega političnega okraja, ki žele, da se lira nakaže sladkor, naj to poštno obratno naznanijo glavarstvu,
Obč. gospodarski urad v Mariboru ima v zalogi približno 8000 kg prvovrstne morske soli, kojo odda obrtnikom, trgovcem itd. za ceno 4,50 K franko, skladišče. Zglasiti se je pri zgoraj imenovanem uradu, soba št. 8.
Za popravilo Dravske vojašnice se bodo oddala mizarska, pečarska, zidarska Sn steklarska dela po -tom konkurenčne licitacije najnižjim ponujačem. In-teresentje se vabijo, da se udeležijo konkurenčne li -citacije dne 25. t. m. ob 10. uri pri komandi mesta., Podrobne informacije dobijo interesentje pri komandi mesta.
Izvoz surovega sadja. Vsem interesentom, ki so pečajo z izvozom sadja, se javlja, da so se doseglo z ozirom na valuto in carino važne olajšave in ugod nosti, tako, da se izvoz lahko vrši brez posebnih o -vir. Izvoz sadja je prost. Carina za 100 kg surovega sadja znaša 8 K. Za sadje je odpravljena zahteva kupnine v zdravi valuti. Ker se torej sadje lahko pro da za vsako valuto, odpade pri carinjenju „uverjen-je“, ki je delalo največje težave. Izkazati se je treba samo z dotično fakturo ali prepisom fakture. Vsi carinski uradi so dobili strog nalog, da morajo zaca -rinjenje surovega sadja hitro izvršiti, da gre blago lahko brez ovire svoio pot. Tudi obratno ravnateljstvo južne železnice je obljubilo, da bo po možnosti dostavljalo * potrebne vagone v prvi vrsti za surovo sadje.. Posredovalo bo v tej zadevi tudi pri avstrij -skih in nemških železnicah, da bodo tudi te dajale na razpolago prazne vozove za sadje. Interesenti se še posebno opozarjajo, da pravočasno naročajo potrebne vozove na nakladalnih postajah z natančno navedbo kam je sadje namenjeno. Glavnemu ravnateljstvu južne železnice je treba tudi sporočiti, kedaj se nakladanje v večji meri začne. Sadje se prevaža kot brzovozno blago in velja za to blago, nasuto brez embalaže v vagone, poseben znližan tarif, ki je veliko nižji nego tarif, ki velja za navadno brzovozno blago.
Sadje in krompir na Koroškem. Od nekdaj je nudila Koroška za Tirolsko kvalitativno najboljše sa« dje. Letošnje leto je v Rožu in Podjuni sadje izvanredno dobro uspelo. V Rožu imajo posamezni kmetje izbornega zimskega sadja po vagonih na razpolago. Krompirja pa ima Koroška letos po več sto vagonov, za izvoz. Trgovci pozor! Pojasnila dajejo občinski u-radi in krajevni občinski odbori Narodnega sveta.
Zadruge in posojilnice, katere so bile prej članice Verbanda v Gradcu, oziroma Centrale v Budimpešti ip niso mogle dobiti vojnih posojil domov , se opozarjajo, da prijavijo obligacije vojnih posojil do 30 septembra 't. 1. delegaciji ministrstva financ v, Ljubljani. Prijava mora obsegati naslov lastnika, vr* sto in številko ter skupno nominalno vrednost obligacij, kraj in zavod, pri katerem so deponirane, kakor, tudi vzrok, zakaj so deponirane v inozemstvu.
Velika elektrarna pri Brežicah. Mesto Zagreb si bo blizu Brežic zgradilo veliko elektrarno, katera bo mesto Zagreb in druga mesta zalagala z električno silo.
Posledice svobodnega izvoza. V Beogradu so: se že započela razna trgovska pogajanja z drugimi državami. Vsa ta velevažna pogajanja so sedaj pre -ki njena vsled svobodnega izvoza glavnih predmetov! iz naše države.
Prozia tudi proti mesečnemu odplačilu. es2
tl. <1. «a promet. Ic-Mean, kovin in tek’ niskik proizvodov.
&4(4jre&, Hica Štev. Mi S i MB4
prevzame vlivanje
MetaUtim
certe*) enih
z v m w # v
iz brona v vsaki velikosti in obliki, prelivanje potrtih, kakor tudi popravila počenih zvonov brez prelivanja. Jamstvo deset let za glas in trajnost.
Zahtevajte prospekte !	760
da se v veletrgovini manniakicrnega Maga
Kartl-a WofSfh©2
v Hwlfcoru, .Gss&edsks ultra
dobiva vsakovrstno manufakturno blago v
nsSveiii liberi po R&iniiifh ceash
REPERTOIRE Slev. nar. gledališča v MARIBORU
[Sredo, 22. septembra:! Na dnu. Izven abon*
Četrtek', 23. septembra:! Hlapci. rAbOn 'A' 1.
[Soboto, 25. septembra: Brat Martin. Izven abon. Nedeljo, 26. septembra: Pereant, možje. Izveg abon. [Torek, 28. septembra.-! Samski dvor. Abon B 1. [Sredo, 29. septembra:: Kralj na Betajnovi. Izv. abon. Četrtek, 30. septembra:: Brat Martin. Abon A 2. Soboto, 2. oktobra: Marija Magdalena. Izven abon.
Mala naznanila. |
nai
Stanovanje ?sS°
■ hrano sa 1. starejšega gospoda pri krščanskih, zakonskih ljudeh. Tudi velja na deželi blizu cerkve. Ponudbe na upravništvo do 30. septembra 1926.	761
URE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga ur alatnice in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
JAN IGNACIJ, MARIBOR
BBAJSKI TBÖ v grada (Barg).
Stampi!J e Mlatom stampili« Pečate iz medi Stroje za pa-ffiniranje Aparate za šivanje aktov
dobavlja
najhitreje in najceneje
JLudovite Še/,
Marmor,
Prešernova ni. 1.
Tovarniška zaloga papirja in specijalna trgovina pisarniških potrebščin. Brzojavi : Papiršef Maribor.
VINA
li Hai&i,
lastnega pridelka •
in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah
Jes. Starei!,
trae««
Maribar, Trabante ulica
(prej Lutrova ulica). 780
Glasovir, 2£K$5U.
se proda, I. levo.
Gregorčičeva
ulica 29, 763
Tri nove postelje
m
P9HISTVO
LASTNIH IZDELKOV
iz trdega in mehkega lesa se zavoljo pomanjkanja prostora po znižanih cenah prodaja pri
Peter Hochsie§g©r In dr,
maribor. Koron» strnil® 4S—53»
drugo pohištvo se proda. Limbuška cesta 12, Studenci pri Mariboru.	764
Posestvo,
Badonosnik, travniki, njiv« in gozd vse pri domu, 6 minut od fanne cerkve Sv. Barbare v Slov. gor. je na prodaj. Poslopja in vBe drugo je v najboljšem stanju. Vpraša se Rogoza pri Hočah št. 16.	765
Pnctìfitvfl lnal0’ Primevo JT ilöüBli» D, za železničarja
ali obrtnika, 2 hiši in lepa kuhinja ter vrt, je na paodaj. Vpraša se Rogoza pri Hočah IS. 766
Nova zidana hiša
z lepim vrtom se takoj proda. Cesta na Brezje 36, Maribor. 768
Pohištvo
popolnoma
opremljeno, secesijon, takoj na prodaj. Ogleda se v Cvetlični ulici št. 8, Maribor, Krajne, slikarski mojster.	767
GOSPODARSKA BANKA V LJUBLJANI
VABILO
subskripcijo delnic druge
emisije.
Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 9. julija 1920, je sklenil v smislu § 7 pravil na predlog upravnega sveta zvišbo delniške glavniee
od 4 milijonov n« 8 milijonov kron
z izdajo nadaljnih
10.000 (desettšsoc) delnic po
400 kron
nominalne vrednosti. Ob enem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere se imajo vsekako polno v gotovini vplačati.
Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te druge emisij® pod sledečimi pogoji:
1.	Druga emisija obsega 10.000 (desettisoČ) delnic s K 400'— nominalne vrednosti.
2.	Dosedanji delničarji imajo pravo prevzeti (optirati) na dve delnici prve emisije 0116 delnico druge emisije.
3. Knrz za optirane delnice znaša K 450*—, za neoptirane K 520’—. Polèg tega se mora plačati za vsako delnico znesek K 30*— kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	Subskripeija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta 38/L
5.	Subskripeija se začne 27. septemera 1920 in traja do vštevŠi 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izknpilo za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v poštev.
7.	Dosedanji delničarji, ki hočejo pri subskripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridružuje popolnoma upravni svet Gospodarske banke.
9.	Nove delnice so deležne dividende od 1. januarja 1921, ter so opremljene s kuponom
za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu bo izdala Gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
11.	Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku vplačane vsote ob subskripciji, se vrne 1. novembra 1920, tozadevni znesek, ozir. prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3 %.
13.	Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
14.	Kolikor znaša izknpilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
V LJUBLJANI, dne 14. septembra 1920.
Upravni svet
Gbspodarafte banke v Liubllani.
V smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 5 delnic 1 glas.
762
Rodete kupiti po nizki ceni ? ?
Potem si oglejte veliko zalogo čevljev	701
äokeieme (gamaš) oblek perila
torbic za trg
potnih košar in raz. galant blaga ter
vrvi iz prave konoplje pri
Mih Lik, iriiar, Simi trg itei.2.
Tatei se sprel«@
ucenec
Prva Jugoslovanska tovarna za usnje in tarife d. d. BREGU PRI PTUJU
ima na prodaj
766
prvovrstne gonilne In iivalne Jermene
i s«©» emsig® pravejsljence v w ©fi j iti »«©žimah. tao z im s® a» b 5 li ©ob»-a la*
iz po ‘ene družine v veletrgovino s papirjem naslov pove iz prijaz--------- nesti uprava lista
---	759
Izdajatelj in založnika Konsorcij „Straža,*
Odgovorni urednik:: .Vekoslav Stupao«
(Fisk tiskarna sv. Cirila v