ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430
ODPIRALNI ČAS:8h - 19h SOBOTA:8h - 13h
VLJUDNO VABLJENI!
MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE
Odlična oprema, omamna cena.
Mazda Premacy 1.8M6V,mKM
/1.390.417 sit di V 30.500 dem ^
MAZDA: zaloga vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,...
Mazda Demio 1.4 Exclusive, el. paket, klima, air bag,...
293.116 SIT aR 20.499 dem .
mms
KREDIT £ 8 LEASING
mama
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve,
odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE.
OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO!
www. mazda.mms.si
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)5668-359
odprto: od 8. do 18. Ure; sobota,- od 9. do 13. Ure
OSREDNJA KtVIŽNžCA -fT J. G

POIICIJSKEPOSIJUE 1 ZAGORJE: 61-002 l IRBOVUE: 21-102 HRASTNIK: 41-1 RADEČE: 81-002 EIIIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0600/61-63-48 0600/63-31-07
| ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SEUŽBE):
ZD RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 ZOTRBOVUE: 26-322 ZO ZAGORJE: 55-000 \ZD UTIJA: 0S1/881-85
Naslednjič
izidemo
27.
JUNIJA
Podali smo se na čudna pota in izkoristili ustvarjalne nagibe sodelavcev ter izdali satirično prilogo, to kar so v preteklosti že poizkušali, pa se finančno ni izšlo. Še bo nam? Bo, če jo boste, dragi bralci, vzeli za svojo in jo v bodoče naročili in kupovali. la je darilo zvestim bralcem. Pogostost izhajanja bomo določili glede na odziv bralstva.
Šicer pa so nam naši politiki zakuhali še en udarec - poleg tega, da visoki dohodki v državni upravi močno načenjajo finanč stabilnost države - so se le odločili-za drag referendum. Seveda ne gre le za vprašanje medicinske stroke, kot nekateri zmotno mislijo, temveč za civilizacijsko. Ponovno se je pokazal mačistični odnos slovenske politike (ki jo obvladujejo predvsem moški) do žensk in ženskega vprašanja na sploh. V svoji ozkosti in pomanjkanju čustvene inteligence so spravili ves problem na banalno levo-desno lomljenje kopij. Žal jim očitno travm dedov in očetov še ni uspelo preživeti in nekateri še kar živijo z njimi. Pač zato, ker ne znajo in ne zmorejo poslušati drugega, zaradi polnosti samih sebe, pa tudi zaradi dediščine in vzgoje. Za take je pač lažje kopja , prekrižati in vztrajati na stanju, kot spremeniti - tudi deset let po osamosvojitvi!
Takšne ali tem podobne zaplotnike imamo tudi v domačih logih, sodeč po pismu bralcev objavljenem vtem Zasavcu.
Nekaj iz vsebine
(?) B0HIBB0VUEIBESE
<5>
ZASAVSKI GASILCI TEKMOVALI
cfl?) IVANA LAHARNAR BREZ DLAKE ^	NA JEZIKU
Sb V DOMU ESAEAM0N VEDNO KAJ
<§> KARATEISTI TIKE DRŽAVNI PRVAKI
" | M
v
Naslovnica:
KBV Pon do kwan Zagorje - Naj ekipa Zasavja 2000 (slikal Tomo Brezovar)
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, HlOZagorje ob Savi. V.D. direktorja: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajhšek,
Igor Gošle, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipce, Marta Hrušovar, Urša Kmetec. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 07. 06. 2001, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.3.18,00 SIT, I. polletje 3.159,00 SIT, 1 tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.____________________________
"BUH TRBOVLE TRESE"
Prebivalci mesta Trbovlje, ki je 1. junija praznovalo svoj občinski praznik, kot že mnoga leta poprej, v spomin na dogodke davnega leta 1924, ki jih je v svojem slavnostnem govoru ponovno osvežil župan Ladislav Žiga Žgajnar in kar je bilo pravzaprav za mnoge mlajše v dvorani tudi dobrodošlo, so letos zelo resno vzeli povabilo na proslavo. Na slavnostni dan, ko jih je pred vstopom v Delavski dom pozdravila Delavska godba Trbovlje in dvignila razpoloženje že takoj na začetku, je bila gledališka dvorana zares polna.
Prireditev je, poleg spomina na spopad delavcev z Orjuno, pomembna predvsem zato, ker je namenjena podelitvi prvojunijskih nagrad in nazivov častnega občana. Nanjo pa so povabljeni tudi pomembni in dragi nam gostje.
Tako je letos, najbrž ne čisto slučajno, ta dan bil na obisku v Trbovljah minister za zdravstvo dr. Dušan Keber. Kratek vsebinski povzetek njegovih pozdravnih besed na proslavi bi bil, daje “takrat” šlo zg pravice ljudi. Te pa so dveh vrst. Ene so pravice vseh, pravice večine, kijih mora zagotavljati država in za katere upa, da danes v tej državi vsaj v veliki večini primerov niso kratene. So pa še druge pravice: svoboščine. Tiste, ki ne dovoljujejo, da se kdo drug meša vanje. Današnja država, če je demokratična, se mora boriti za te druge pravice. Država pa je
demokratična in napredna po tem, koliko je sposobna priznati neki manjšini, četudi se z njo ne strinja, da zagotavlja njene pravice in svobodo, da se odloča po svoji volji. Minister je bil tega dne na obisku v Bolnici Trbovlje in vsem Trboveljčanom veliko pomenijo njegove besede: “Ne bojte se, da bi kdo drug izven Trbovelj vam jemal zdravstvo...Imeli boste zdravstveno varstvo, imeli boste bolnišnico, kolikor boste vi dokazali, da jo potrebujete in kolikor bodo zdravstveni delavci dokazali, da so vas vredni in da jim vi zaupate. Obljubljam, da se bodo v prihodnjem letu pričele tiste investicije, kijih pričakujete...” To je za vse Trboveljčane pomembna obljuba in upajo, da bo naslednje leto minister za zdravstvo še isti.
Govor župana Ladislava Žige Žgajnarja je bil
r:
i.
N,Ji.Jr lifij c#
mogoče drugačen, kot so običajno govori županov ob takih prilikah, saj je jasno povedal, kako zelo se lahko zgodovinska dejstva razlikujejo od tistega, kar ob nekem dogodku čutijo ljudje, kako se razlikuje resniča od mita. Je pa vanj vtkal tudi uspehe in dosežke ter napredek, ki gaje dosegla občina Trbovlje v zadnjem času in imena njenih ljudi, ki so prerasli občinske in tudi državne meje. Bil pa je to poziv k bolj optimističnemu pogledu v prihodnost. Ena najbolj pomembnih nalog je vsem meščanom vliti čim več optimizma. Tu pa igra veliko vlogo “zasavski zakon”, predvsem njegov tretji del, ki daje sredstva za potovanje v prihodnost. “Kam bomo šli, kako in ali sploh, pa je naša stvar.” Vsi Trboveljčani in Trboveljčanke se morajo po njegovem pripraviti na nove čase, na to, da “bo slavna zgodovina res samo slavna zgodovina, ne naš vsakdan ali celo svetel jutri”.
Na eni izmed svojih zadnjih sej sta komisija za občinska priznanja in občinski svet občine Trbovlje na podlagi utemeljitev predlogov sprejela sklep o podelitvi letošnjih prvojunijskih nagrad in nazivov častnega občana. Podeljeni sta bili dve prvojunijski nagradi.
Prejela jo je Nanda Guček, ki je, kot je v obsežni utemeljitvi zapisano med ostalim, prispevala za promocijo Trbovelj s svojim delovanjem v Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje, z režijo in priredbami mnogih uprizoijcnih del in kar je najpomembnejše, to je delo z mladimi. Za svoje delo je že prejela priznanja in nagrade na državni ravni.
Drugo prvojunijsko nagrado je prejel Javni zavod Zasavski muzej Trbovlje in jo je prevzel njegov direktor Miran Kalšek. Tudi utemeljitev tega predloga je bila tehtna in obsežna, saj je muzeju od ustanovitve leta 1951 pa do danes uspelo razširiti in povečati muzejsko gradivo in svojo dejavnost na različna področja.
Podeljena sta bila tudi dva naziva častnega občana Trbovelj.
Častni občan Trbovelj je postal arhitekt Gvido Burja. Vso svojo poklicno kariero je, kljub številnim povabilom od drugod, ostal v Trbovljah. Izdelal ali pa sodeloval je pri izdelavi večine
prostorskih izvedbenih aktov v Trbovljah, sadovi njegovega dela so vidni prav na vsakem koraku v mestu. Pika na “i”, rezultat njegove izjemne sposobnosti je dvorana Polaj.
Drugi naziv častnega občana Trbovelj pa je bil
podeljen akademskemu slikarju Janezu Knezu. Tudi ta utemeljitev je obširna in bogata, kot je njegovo življenje in delo. Svoje darove je kot likovni pedagog posredoval mladim rodovom v Trbovljah, sam paje ustvaril mnoga slikarska dela, katerih glavni poudarek je kolorit in je z njimi dobro znan zasavski in širši slovenski javnosti.
Med podelitvami prvojunijskih nagrad in nazivov častnih občanov, je po tokrat precej drugače zasnovanem scenariju, kot smo ga bili vajeni, potekal kulturni oziroma zabavni, lahko bi ga imenovali tudi poučni ali pa kakorkoli drugače, skratka zanimiv program. V njem so sodelovali vsem dobro znani in priznani Orleki, ki so prav na tej prireditvi prvič izvedli pesem Bog Trbovlje trese. Posebnost večera je bil tudi nastop za to priložnost ponovno “sestavljenih” Mladih upov, ki so kdaj že uspeli s pesmijo Moj ata v trboveljskem narečju in tako obudili malce nostalgije, s katero pa so pometli Red five point star, skupina, ki bo letos sodelovala na festivalu Rock Otocec in igrajo ska, ki se tudi “dobro posluša”. Med temi glasbenimi vložki pa so se o bolj ali manj starih časih pogovarjali študentje, ki so to še in tisti, ki že nekaj časa to niso več in so že dali nekaj od sebe, pa umetniki, ki se trudijo s svojim delom promovirati Trbovlje izven njegovih občinskih meja, pevci, ki prepevajo širom po Sloveniji s trboveljskimi zbori, ki imajo že več kot pol stoletno tradicijo, da ne govorimo o nadobudnih skcjteijih, ki jim je bila “mala malica” hrastniškega župana prosit za opremo za izvedbo tekmovanja, sicer so pa primorani skejtati kar po ulicah in najmanj, kar se lahko zgodi, je povožen skejt.
Torej, drugače je bilo in dobro je bilo, le publiki seje malo preveč mudilo v avlo, tako, da seje nagrajenka komaj uspela zahvaliti v imenu vseh za izkazano pozornost oziroma opaženost njihovega dolgoletnega truda in dela.
Ja, v avli je bilo pa družabno srečanje, veselo, prešerno kot se “gepira” na tak dan.
MAH
: l TL TL Š ti
7. ROŽNIKA 2001
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA
Zgodovina, moja pot v prihodnost
200 let rudarjenja, 77 let od spopada delavcev z Orjuno, 56 let od zmagoslavne NOB, 10 let od vojne za osamosvojitev Slovenije. Vse to je naša zgodovina. Zgodovina, ki je Trboveljčane in Zasavčane obeležila, kot prostor v katerem so vedno živeli puntarski delavci, rdečkarji, kot nas radi nekateri imenujejo. V socializmu so nas takratne oblasti zaradi prve rudarske stavke v petdesetih letih 20 stoletja imele za črno ovco, sedaj nas nekateri desničarsko usmerjeni politiki zmerjajo s nepoboljšljivimi komunaiji. Ne vedo in ne vidijo ali pa nočejo vedeti in videti, daje bila naša borba vedno borba rudarjev in drugih delavcev za boljši jutri nas in naših zanamcev. Ne vedo in nočejo vedeti, kakšen je bil v minuluh stoletjih in desetletjih naš prispevek k samostojnosti in razvoju demokracije naše prelepe in nam vsem ljube Slovenije. Ne sramujmo se svoje zgodovine, naj nam bodo v ponos dogodki, ki so za nami in v opomin, da za nas Zasavce boja za dostojen prostor pod slovenskim soncem še ni konec.
Na oni strani Kuma, zasavskega Triglava, kot radi rečemo in na oni strani Kala in Mrzlice Slovenija pospešeno gradi sodobne avtoceste, ki bodo našo prelepo Slovenijo povezovale s svetom. Tu med Kumom in Mrzlico pa država, ki nezadržno drvi v evropsko unijo skriva pred pogledi tujcev sramoto sodobne slovenske politike - demokracije kot nekakšen nacionalni geto, naše nam vsem ljubo mesto Trbovlje in Zasavje v celoti. Mimo nas na oni strani gora beži življenje, napredek, pogled v prihodnost.
Mi in lepote naše krajine pa ostajajo skrite pogledom mimo vozečih tujcev. Niti kakšne večje table z napisom Trbovlje ali Zasavje, kar bi bilo še bolj prav nam niso namenili tam na avtocesti, ki vodi drveče avtomobile preko Savinjske doline proti hrvaškemu Jadranu, kaj šele, da bi kje ob cesti visela tabla z napisom, kaj vse Zasavčani ponujamo po avtocesti bežečemu potniku - turistu.
Kar nekajkrat seje v zadnjem času od kar se mimo Celja in Žalca razprostira lepa in široka avtocesta zgodilo, da so celo ljudje iz tujine, ki so prej zlahka našli Trbovlje in Zasavje, zašli in se zapeljali mimo nas ter se zgubljeno spraševali v Ljubljani kam sedaj, kako priti do željenega cilja? Še dobro, da obstaja mobilna telefonija in lahko čakajoči na gosta iz tujine le tega usmerja preko telefona, kje se nahaja in kam mora, da pride do katerega izmed zasavskih mest. Da pa bi k nam kdo zašel slučajno, ker seje pač odločil kakšen dan dopusta porabiti nekje v Sloveniji lahko pri takšnih oznakah na avtocestah le pobožno upamo in molimo k bogu za pomoč. Vendar mislim, da ima bog preveč dela z ostalo človeško sodrgo, kaj šele, da bi imel čas svoje molitve posvečati izgubljenim človeškim bitjem v Zasavju.
Pomagajmo si sami. Okoli Zasavja postavimo oznake, ki bodo tuje potnike, ki bolj ali manj samo potujejo preko Slovenije opozarjale na našo prisotnost in jih usmrjale v naša gostišča in planinske domove od kjer bodo lahko opazovali naše lepote in preizkusili našo gostoljubnost. Država nam je marsikaj dolžna, v času, ko zapiramo rudnike pa še toliko več. Napravimo
MINISTER ZA ZDRAVSTVO OBISKAL SPLOŠNO BOLNIŠNICO TRBOVUE
V petek, 1.junija je Splošno bolnišnico Trbovlje obiskal minister za zdravstvo Dušan
Z ministrom so prišli tudi nekateri zasavski poslanci v državnem zboru Matjaž Švagan, Milan Jerič in Zoran Gračner, kar verjetno daje težo ministrovim obetom
Keber. Minister si je najprej ogledal prostore bolnišnice, nato pa je direktor bolnišnice Rudi Zupan predstavil načrte za posodobitev le-te.
Predstavili so se tudi vsi zasavski zdravstveni zavodi. Minister je nato odgovarjal na vprašanja, pomembno pa je to, da je vodstvu Splošne bolnišnice Trbovlje zagotovil, da bodo gotovo v planu financiranja za leto 2002
Doktorji na ogledu bolnišnice
in ne bodo črtani, kot je bil temu primer letošnje leto.
Besedilo in slike I.Z.
projekte, ki bodo opozarjali na Zasavje, država pa naj pripomore z denarjem. Saj ni veliko, je pa predpogoj za povezavo s svetom in za svetlejši pogled v prihodnost.
Gori na Agnezu se razprostira velika od rudarjenja uničena planota, ki verjetno še dolgo ne bo usposobljena za gradnjo kakršnih koli objektov. Lahko pa bi se mesti Trbovlje in Hrastnik dogovorili za skupen projekt izgradnje športno rekreativnega parka s sprehajališči za domačine in morebime mimoidoče tuje goste. Tudi tu imamo vso pravico zahtevati finančno pomoč s strani države v obliki saniranja povzročene škode zaradi rudarjenja. Vse prevečkrat imam občutek, da Zasavje še vedno na vzen nastopa posamično, vsako mesto zase, namesto, da napravimo skupne projekte in poenotimo zahteve do države.
Na referendumu za izgradnjo TE-TOIII., kije bil pred leti izveden na pobudo gospoda Janše in Peterleta smo izgubili vse možnosti, da obdržimo rudnike in toliko delovnih mest, kot jih neka normalna proizvodnja premoga zagotavlja. Država nam zagotavlja proračunska sredstva za zapiranje rudnikov Trbovlje - Hrastnik. Zdi se mi, da smo popolnoma upravičeni poleg teh, z zakonom zagotovljenih sredstev zahtevati tudi del sredstev, ki so bila namenjena za izgradnjo TE-TO III. Na ta način bi lahko v celoti spremenili podobo našega mesta in Zasavja v celoti, rudarjenje kot bistven del naše zgodovine pa spremenili v atraktivno folklorno turistično atrakcijo.
Ob L juniju, občinskem prazniku, želim vsem prabivalkam in prebivalcem Trbovelj vse naj, naj....
Vaš sotrpin Mefisto
ODLIČNJAKI
V Medijskih Toplicah bodo 14. j unij a vsem osnovnošolcem in srednješolcem iz zagorskih osnovnih in srednjih šol, ki so bili vsa leta šolanja odlični učenci. Priznanja bo podelil župan Matjaž Švagan, za dobro voljo pa bodo poskrbele članice skupine Power dancers. Vsi odličnjaki bodo seveda vpisani v zlato knjigo, ki jo v občini Zagorje vodijo od leta 1977.
(Vir: Bilten)
7. ROŽNIKA 2001
IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE: NE, ZA OBČINO IZLAKE
Zagotovo je bila zadnja seja občinskega sveta Zagorje najbolj zanimiva v tistem delu, kjer so svetniki obravnavali predlog KS Izlake oz.njihovega odbora za ustanovitev občine Izlake. Svet KS Izlake je namreč soglasno sprejel sklep, na podlagi katerega je ponovno pričel z aktivnostmi za ustanovitev nove občine Izlake in hkrati pooblastil odbor, ki mu predseduje Jože Lebar, da omenjene aktivnosti izpelje. Svet KS je na občinski svet 10.maja naslovil pobudo (v skladu z zakonom o lokalni samoupravi o ustanavljanju novih občin), v katerem je svet zaprosil, da sprejme sklep o začetku postopka za ustanovitev občine Izlake.
Še preden so svetniki o pobudi razpravljali, je svetnikom pobudo predstavil Jože Lebar. Na kratko je predstavil, zakaj meni, da bi Izlačanom šlo bolje, če bi imeli svojo občino. V nadaljevanju je pozval svetnike, da naj podprejo njihovo pobudo in s tem omogočijo Izlačanom, da se o svoji usodi na referendumu odločijo sami. Janez Groboljšek iz LDS, ki je prvi obrazložil, kako bo glasoval o tej pobudi, je dejal: » S tem, ko bom glasoval proti pobudi, proti temu, da občinski svet vodi postopek razdruževanja, nikakor ne onemogočam nadaljnj ih postopkov. Če Izlačani res želite svojo občino, boste zakonsko predpisane postopke morali voditi sami.« Njegovemu mnenju so se pridružili še nekateri svetniki iz LDS: Alojz Pavlovič, Ivan Zore, Vesna Cvetič, Ivo Klančišar, Drago Butja. Nasprotno pa so Andrej Dolšina, Jože Smrkolj (oba Nsi), Dragi Jazbec, Anton Koban (oba SDS) in Slavko Jelševar (SLS+SKD) menili, daje prav, da se pobuda sveta KS Izlake podpre. Dolšina sije s strani predsedujočega Janeza Vovka (LDS) prislužil celo opomin, ker naj bi žalil svetnike liberalne demokracije, ko jim je dejal, da se ne obnašajo nič kaj liberalno
e— ■—	- J ■ —. r-F- f—
j. n .j j, tir it Ti j. r>
ali demokratično. »Kot da ne poznate svojega programa, ga niste brali ali pa ste zgolj orodje v rokah sprevrženega liberalizma.« Jazbečeva j e še dodala, da seji zdi veliko bolj demokratično, da postopek vodi občina, ne pa, da se to nalaga KS Izlake. »Saj bo o razpisu referenduma prihodnje leto tako ali tako odločil DZ.«.
Svetniki so s 16 glasovi proti in štirimi za zavrnili pobudo sveta KS Izlake.
Svetniki so še pred tem na občinske službe naslovili nekaj pobud in predlogov. Nandeta Razborška (LDS) je zanimalo, koliko velikih panojev bo v Zagoiju še nameščenih in kdo izdaja dovoljenja. Dolšina je izrazil nestrinjanje, da se lahko na oglasne panoje lepijo raznovrstne nemoralnosti (nemoralno ime nekega ansambla) in se sprašuje, kdo v Zagoiju skrbi za javno moralo. Anica Ule Maček (LDS) je predlagala, da naj se končno poskrbi za varnost na Trboveljski cesti, Ivo Klančišar (LDS) pa je predlagal namestitev še enega zabojnika za smeti na izlaškem pokopališču.
Igor Goste
OBNOVA VODOVODNEGA OMREŽJA JE NUJNA
JP Komunala Trbovlje že dlje časa ugotavlja, da nastajajo na vodovodnem omrežju Trbovelj velike izgube pitne vode zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja. Večkratne meritve so pokazale, da na nekaterih področjih neznano kam odteče tudi do 50% pitne vode, največje izgube pa nastajajo na omrežju med Trgom revolucije in Savinjsko cesto. Zato bodo z razpoložljivimi denarnimi sredstvi še to leto začeli z obnovo omrežja. Načrtujejo, da bi z obnovo pričeli na relaciji od Bergerjevih oziroma Zlatarne Mešiček pa do bivše trgovine Dežman na Ulici 1.junija. Zaenkrat imajo za te namene na voljo 18 milijonov tolarjev.
IL
EJ, TO PA, TO, ZMERAJ NAS UČE, DA ŽIVLJENJE NI, KAKOR SE NAM ZDI...
Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje je s prikupnim vabilom, na katerem se je "šopirila" velika sončnica, in seje na enem od cvetnih listkov čisto na majčkeno ovekovečil F.D. 2001, povabila na prireditev POZDRAV NAŠEMU MESTU pred Delavskim domom Trbovlje in pa na otvoritev razstave likovnih in drugih izdelkov učencev OŠ Tončke Čeč v Galeriji Delavskega doma.
Ne gre dvomiti, da so s tem učenci želeli svojemu mestu voščiti za praznik. Vse jim je šlo od rok in od grl, le vreme jim ni šlo na roko. Tako temnega neba in tako velikih deževnih kapelj, kaj kaplje, kar slapovi so se ulivali iz oblakov, že kar nekaj časa nismo videli v našem
mestu. Zagotovo pa se to ni zgodilo zato, ker učenci ne bi bili "pridni". To so dokazali v preddverju našega kulturnega hrama, kjer so zapeli in zaigrali vsem, ki sojih prišli pogledat. Prav poskočne in prijetne pesmice je zapel Otroški pevski zbor OŠ Tončke Čeč, ki ga sestavljajo učenci drugega, tretjega in četrtega razreda in čisto nič "otročajske" niso bile te njihove viže. Da so se dobro odrezali, je prav gotovo zasluga Zinke Bregar, kijih vodi. Prireditev brez harmonik in pihal ne bi imela pravega učinka, če je namenjena pozdravu Trbovljam. Za to so poskrbeli gojenci Glasbene šole Trbovlje in sicer harmonikarji, kijih
vodi Lojze Stradar in pa pihalni orkester pod vodstvom Tea Forteja. Prijetni in vedri mladi glasovi, prešeren zvok harmonik in pa udarni ton pihal, trobil in kar pač sodi zraven, to je zares pravi pozdrav svojemu mestu, še posebej, če vse, kar mladi počnejo, to delajo z veseljem in navdušenjem ter dobro voljo.
Vse to se je odražalo tudi na njihovih likovnih stvaritvah, risbah, lepljenkah in pobarvanih steklenicah, lončkih, skodelicah...
Prav prijazno in toplo je bilo v Galeriji, kljub temu, da ni bilo nikake veličastne otvoritve, bila pa je toplina, kije vela iz njihovih del, ki so nastajala izpod rok mladih ljudi, ki jih svet odraslosti, dostikrat ne ravno lep in pogosto potrošniško pokvarjen, še ni uspel posrkati vase.
Mestu, ki ima tudi "Učitelje in učence OŠ Tončke Čeč Trbovlje",
in mlade glasbenike Glasbene šole Trbovlje, se ni treba bati prihodnosti!
MAH
MOST PRI SVEI
Na javnem razpisu je dela na mostu pri Svei dobil Gradis iz Ljubljane. Vrednost del je 18,2 milijona tolarjev. Uvedbo v delo so opravili v ponedeljek,
4.junija. Most bi morali Gradisove! po pogodbi končati v 45 delovnih dneh. Torej bodo dela zaključena konec junija. Gradili bodo betonski klasični most za dvosmerni promet in obojestranski pločnik.
(Vir: Bilten)
-1 >f
1x3
.1?.X J
.u n .L
ZNANE NAJBOLJ UREJENE PRODAJALNE ZASAVJA
Pri GZS, OZ Zasavje-Trbovlje, so objavili rezultate ocenjevanja urejenosti prodajaln v Zasavju. V skupini marketi je največ točk dosegel Mercator MSM Hit market Trbovlje (90,26% točk), v klasični živilski skupini je zmagala Trgovina Montekukuli (88,21%), v skupini tekstil/obutev je največji odstotek točk (82,56%) prejel Modni salon Potrošnja Zagorje ob Savi, v kategoriji ostalo pa je zmagala trgovina MIK Trbovlje (94,87%).
V SINETU SO POLNO ZAPOSLENI
Nova zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu prinaša precej novosti. Delodajalcem nalaga nove obveznosti, prav tako tudi zaposlenim določa obveznosti in pravice. Do konca julija morajo biti izdelane izjave o varnosti in ocene tveganja*za posamezna delovna mesta. Ker je družba Sinet Hrastnik pooblaščena tudi za izdelavo ocen, imajo zaposleni v sektorju varstva pri delu v tem času polne roke dela. Tudi teoretična in praktična usposobljenost za varno delo je sestavni del omenjene zakonodaje. Za tovrstno usposobljenost že nekaj let skrbi hrastniški Sinet. Do konca maja so v sektorju varstva pri delu za varno delo in varstvo pred požarom usposobili več kot 1200 zaposlenih v različnih delovnih organizacijah in zavodih širom Zasavja. Izvajanje kompletnega varstva pri delu je družbi zaupalo preko 100 poslovnih partnerjev. V družbi pa organizirajo tudi druge izobraževalne oblike. V maju so uspešno speljali dvodnevno delavnico za poverjenike za civilno zaščito, tečaj za voznike viličarjev in skupaj z izobraževalnim središčem Miklošič iz Ljubljane enodnevno delavnico za odgovorne osebe za pripravo varnostnih listov za nevarne snovi in pripravke. V tem času pa zbirajo še prijave za usposabljanje voznikov viličarjev. Če jih bo dovolj, bodo tovrstno izobraževanje organizirali še v juniju. 18. in 19.junija
pa skupaj z ljubljanskim zavodom za zdravstveno varstvo pripravljajo obnovitveni tečaj higienskega minimuma.
ETI IN JUGOSLOVANSKI TRG
Za družbo ETI Izlake je bil pred začetkom devetdesetih let najpomembnejši takratni jugoslovanski trg. Kljub temu, da so današnja razmerja zelo drugačna - ETI največ dohodkov, kar tretjino, ustvari v Nemčiji - pa so balkanske države poslovno še vedno zelo zanimive. Z urejanjem stanja v tem delu Evrope se znova vzpostavljajo poslovni odnosi in povečuje prodaja. Tako seje v lanskem letu najbolj povečal prav delež prodaje v balkanskih državah, ki je pomenil petino vse prodaje družbe ETI. Skupna prodajajo na teh trgih znašala dobrih osem milijonov evrov, pomemben del povečanja pa gre tudi na račun ustanovitve hčerinske družbe ETI Sarajevo.
V družbi ETI si prizadevajo, da bi povečali tudi prodajo na območju Jugoslavije. Njihovo tržišče je zelo zanimivo zaradi bližine, velikosti in potreb po tovrstnih izdelkih, poleg tega pa je ETI pred desetletjem veliko vlagal v obdelavo tega trga. Zato se je družba ETI po triletnem premoru znova predstavila na beograjskem sejmu tehnike in tehničnih dosežkov. Na sto kvadratnih metrih razstavne površine smo celovito predstavili naš prodajni program in program naših strateških, za katere smo ekskluzivni distributer v tem delu Evrope.
Zanimanje za izdelke družbe ETI je bilo veliko, vzpostavili smo poslovne vezi, ki nam bodo pomagale pri osvajanju trga in pridobivanje ustreznih soglasij. Kljub konkurenci drugih proizvajalcev so možnosti za prodajo kakovostnih izdelkov za potrebe elektrogospodarstva in široke potrošnje dobre. ETI že sodeluje z nekaterimi partnerji iz Jugoslavije, sedanje zgolj kupoprodajne odnose pa bi radi dvignili na višjo raven in v bližini Beograda postavili proizvodno-distribucijski center.
Majski sejem tehnike in tehničnih dosežkov je privabil
razstavljalce iz številnih evropskih držav. Slovenska podjetja so večinoma nastopila v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, družba ETI pa se je predstavila z zelo odmevnim sejemskim nastopom.
NOVOSTI V NEGOVALNEM SALONU ANDREJA
Mnogi že vedo, da ima Andreja Borišek že kar nekaj let svoj Negovalni salon Andreja v Zdravstvenem domu Zagorje.
Z delom je pričela pred približno desetimi leti in sicer z medicinsko ter klasično pedikuro in z ročnimi masažami. Ta program je pred tremi leti dopolnila s kozmetiko, nego obraza in telesa, z anticelulitnimi programi ter raznimi tretmaji, od l.maja pa je ponudba v tem negovalnem salonu še pestrejša.
Prva novost se imenuje permanentni make up. Zakaj pravzaprav gre?
"Gre za vnašanje barvnega pigmenta v kožo (povrhnjico -0,5 mm) ter v razne dele obraza kot so obrvi, kjer gre lahko ali za polnjenje ali črtkanje, črtkanje nad zgornjo trepalnico ali pa med zgornjo in spodnjo trepalnico, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na ustnice. Tu je možna obroba ustnic ali polnjenje (senčenje). Pri permanentnem make up-u ustnic je priporočljivo, da stranke preventivno sedem dni pred posegom jemljejo tablete vorilex proti herpesu, da slednji ne bi oviral omenjenega make upa," je povedala Andreja Borišek, ki je tudi dodala, da je posebej priporočljiv poseg na ustnicah za vse tiste, ki si želijo polnejših ustnic, ki imajo zajčja usta ali druge vidne detekcije ustnic, ki se jih s tovrstnim posegom da vsaj omiliti, če ne celo v celoti korigirati.
Druga novost se imenuje temptoo. Laikom je bolj znana beseda tatoo ali tetoviranje. To je poslakava na raznih delih telesa po vnaprej izbranih vzorčik in sicer je možna črno bela ali barva tetovaža.
"Tako kot pri make up-u tudi tu s poslikavanjem prodremo v kožo povrhnjico za 0,5 mm. Tatoo-ji trajajo od dveh do petih
let, odvisno od tipa kože, garantiramo pa obstoj vsaj dve leti," še pravi Andreja, ki je šolanje za ti dve novosti opravljala z nemškimi produkti, materiali in pod nemško licenco. Vse dodatne informacije boste dobili na telefonu 03/56-61-158 ali 041/696-458, Andreja pa še ni pozabila dodati, da je skušala ceno zastaviti tako, da bodo vsi posegi dosegljivi našim zasavskim standardom.
Peter Motnikar
ZAČELI SO Z OBNOVO POŠTNE ZGRADBE
SGP Zasavje je 2l.maja dejansko in končno lahko pričelo z rekonstrukcijskimi oziroma adaptacijskimi deli na poštni zgradbi na Trgu revolucije v Trbovljah. Dela se bodo najbrž že kar precej zavlekla, ker bo v času obnovitvenih del treba zagotoviti z raznimi preselitvami v začasno urejene prostore, normalno delo vseh strokovnih služb. Obnovitvena dela se bodo nanašala predvsem na funkcionalnejšo ureditev prostorov in posodobitev opreme. Z deli so začeli v spodnji etaži, kamor se bodo začasno preselili strokovni delavci s svojimi okenci, potem pa se bodo gradbeniki lotili obnove gornjih prostorov. Naj ob tem omenimo, da je poštno zgradbo pred desetletji zasnoval in načrte izdelal srhitekt Martinc iz Ljubljane. Značilnost dela tega poslopja je predvsem streha v obliki kupole. Investitor sedanjih del je Pošta Slovenije s sedežem v Mariboru, načrte pa je izdelal projektant, ki deluje v okviru potreb za razne pošte oziroma poštne zgradbe.
TL
OBNOVA ČISTILNE NAPRAVE
V Zagorju se bo občina skupaj s Komunalo lotila rekonstrukcije čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda iz naselja KS Franc Farčnik. Poseg je nujen zaradi nedoseganja ustreznih parametrov čiščenja odpadne vode. Posodobiti bodo morali strojno opremo za čiščenje. Dela izvaja Komunala z zunanjimi izvajalci, vrednost opravljenih del pa je ocenjena na 5 milijonov tolarjev.
(Vir: Bilten)
7. ROŽNIKA 2001
M
I i flTm? cin.It.
REGRAT CVETI
Ustvarjalnost mladih se izraža na različne načine. Literarni reviji Regrat že tretjo pomlad oziroma tretji maj zapored uspeva prestrezati njihove pesniške in prozne prispevke.
Predstavitev nove številke, že pete po vrsti, je bila v ponedeljek, 21.maja, v matični knjižnici. Mladi ustvarjalci so si za svoj per-formance zamislili posebno sceno, jo sami oblikovali in povsem presenetili navdušene obiskovalce, ki takšne literarne prireditve v Litiji pač niso pričakovali. Revijo je s fotografijami opremila Dunja Mantel, ki so ji scenaristi tudi v predstavitvi namenili pomembno vlogo: namreč uloviti nastopajoče v času ter jih upodobiti na platnu. Simbolično, seveda...
Revija Regrat, ki jo izdaja litijska knjižnica, izide dvakrat letno: spomladi in jeseni.V
tokratni številki se pojavljajo trije novi mladi avtorji, še vsi srednješolci oziroma gimnazijci: Katherine, David Starina in Ines Sačič. Z novimi prispevki, torej novimi avtorji se zares izpolnjuje poslanstvo Regrata, namreč da gradi atmosfero v občini Litija. Sicer pa je bilo v tej številki več pozornosti namenjene poeziji Marka Djukiča (kdor je revijo vzel v roke in prebral Markove pesmi, se bo strinal, da upravičeno), ki z Regratom sodeluje in ga oblikuje od prve številke, torej od korenin.
Po končanem regratovskem recitalu se je v knjižnici predstavila še Vesna Pajič, mlada Šmarčanka, ki je stene knjižnice okrasila s svojimi likovnimi stvaritvami. Vesna je v Litiji sicer že razstavljala, tokrat pa je pripravila obširnejšo kronološko predstavitev svojih del. Mistične
tematike, ki jo navdušujejo, je poudarila še s programom, na primer z odigranim dialogom iz Salome, saj je ta lik pomemben tudi pri njeni umetnosti. Na njenih slikah čutimo prelivanje mladostne energij, samozavstno ustvarjalnost in močna nasprotja, na drugi strani pa občudujemo mitska izročila ter vpetost
likovnih dogajanj v literarne okvire.
Tako razstava kot tudi literarni večer sta bila del kulturnih prireditev, ki jih je Kliše poimenoval Kulturni šok v Litiji. Nadvse uspela prireditev, kot tudi sam sklop Kulturnega šoka, bodo ljubitelji umetnosti nedvomno še dolgo cenili.	A.Š.
VESELI VEČER NAVDUŠIL HRASTNIČANE
Moški pevski zbor Svoboda iz Hrastnika je imel v torek, 29.maja svoj letni koncert, ki za mnoge pomeni kulturni dogodek leta. Dvorano so napolnili do zadnjega kotička.
Pevci so v prvem delu zapeli devet pesmi, od slovenske narodne do Verdijevega nabucca. Vanjo Tomc, zborovodja, je izbral še pesmi Slomška, Ipavca, Vodopivca in navdušenje so
ko je bilo treba preurediti sceno, je dvorano presenetilo dvoje nastopov. S tremi skladbami se je predstavil kvartet seksofonistov: Oskar Laznik, Vanjo Tomc, Mojca Trbovc in Željko Udovč. Za tem pa je povezovalka koncerta Manja Goleč vzela v precep poslanca, pisatelja oziroma humorista Toneta Partljiča. Seveda ji ni ostal ničesar dolžan in obiskovalci so se nasmejali do
Hrastniški pevci so se izkazali kot igralci.
poželi tudi ob partizanski Pesmi 14.divizije, ki jo je na harmoniko spremljal Bojan Frangeš. Franci Kuljad pa je nekatere pesmi spremljal na klavirju.
Ob prehodu v drugi del večera,
solz.
To je bila priprava na drugi del prireditve, veseli večer, ko so pevci želeli obuditi spomin na Vesele berače, ansambel, ki je z dramsko in lutkovno skupino
pred približno petdesetimi leti zabaval Hrastničane, letos je potekalo že 25 let od njihovega zadnjega nastopa. Pobrskali so po arhivih in našli zgodbe oziroma skeče, značilne za tiste čase, ko je bil na primer hladilnik še redkost. Starejši generaciji se je
tudi kot igralci; blestel je seveda Janko, ki ima za sabo že vrsto gledaliških vlog in je eden redkih preživelih igralcev takratnih veselih večerov. Predstavnik veselih beračev pa je bil Zvone Biderman, ki je igral z njimi 25 let. tokrat pa je nastopil s kitaro
Poslanca Miran Jerič in Tone Partljič sta navdušeno spremljala dogajanje na
odru.
stožilo po mladih letih, ko so 5 poslušali pesmi z železnega J repertoarja Veselih beračev: j> Hrastniška deklica. Ko bo luncaz 1 neba posijala, Bouna sera, signo-rina, Čuj deklica... Pevci so tokrat sedeli za mizami gostilniškega ambienta, kjer so malo pili, igrali šah, brali časopis... Sceno je pripravil Boris Volaj po zamisli starega gledališkega mačka Janka Kumljanca, ki je ta veseli večer tudi režiral. Pevci so se izkazali
in avtorsko zabavljaško pesmico Atomska lepotica.
Hrastničani so bili nad veselim večerom navdušeni, zato je bilo slišati predloge, da bi ga v jesenskem času ponovili. Ali celo posneli zgoščenko. Velja še omeniti, da si uspeli prenesti v svoje humoristične točke tudi pristno hrastniško govorico. Z vsemi steklarskimi oziroma rudniškimi posebnostmi.
Fanti Moljk
.5
a
S
Branki
Ttiairtn
Pisma bralcev
Zase v c objavlja odmeve na prispevke v časopisu In mnenja bralcev o življenju In dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
K PROSLAVI OB OBČINSKEM PRAZNIKU V TRBOVLJAH
Hegel me je naučil, da je resnica splošna in abstraktna in zaradi tega vedno že in samo konkretna. Zato par splošnosti in konkretnosti k dogodkom ob in o prvojunijski proslavi.
Ob naključnem srečanju z gospodom Alešem Guličem mi je bilo namignjeno, da bo verjetno, skoraj zagotovo, moja mama Nanda Guček, prejemnica letošnje prvojunijske nagrade. V dobronamernem podtonu je povabilo k nastopu skupine Hiša, oziroma brata in mene, verjetno pomenilo tudi sprejetje odločitve o velikodušnem, verjetno brezplačnem nastopu na proslavi, saj gre konec koncev za mojo mater.
Zakaj to pišem? Zato, ker sem naslednji dan po proslavi, po naključju, prišel v telefonski stik s pomembno občinsko funkcionarko in bi njen nagovor lahko, če ne bi šlo za relacijo znanke, smatral za "poziv na odgovornost", kajti skupina Hiša na proslavi ni nastopila. »Pač pa se po Trbovljah govori, da so vsi ostali nastopili zastonj, le vidva sta hotela za eno pesem vsak štirideset tisoč tolarjev. Sramota!« je rekla.
Sledita razvoj in upravičitev nenastopa.
Po "uvodnem" stiku z dobronamernim intelektualcem je z mano kontaktiral še režiser in scenarist proslave Janez Rus, ki me je vprašal, če bi z bratom nastopila. V hecu sicer in mogoče tudi z ostjo, ki bi spodbudila "družinsko" čustvo, ki bi pomagalo k odločitvi o brezplačnem nastopu, je še dodal, da bi se verjetno "mama kar topila ", V hecu sicer in mogoče že tudi s podtonom o nevšečnosti takšnih metod "novačenja" za občinske proslave, sem mu odvrnil, da, razen prevelike "ojdipske konotacije", nimam zadržkov. Vse našteto seveda spada v povsem vsakdanje obrazce človeške komunikacije in proti njim nimam nobenih zamer ali predsodkov. Vendar pa so v vsaki kulturni skupnosti najbolj vsakdanji vzorci komunikacije vedno naddoločeni s posebnim etrom. V tem primeru ima ta eter vonj po "prostovoljnem hlapčevanju". In ta me moti.
V	naslednjem klicu mi je scenarist sporočil, ‘da ozvočenja za proslavo ni!' in če bi posodili ozvočenje. Začudil sem se 'kako ni? ’, ali občina ne zmore zagotoviti ozvočenja za občinski praznik? Ker pa mi je omenil, da bodo nastopili tudi Orlek, sem mu povedal, da je njihova ozvočitev prezahtevna za kapacitete našega ozvočenja, tako, da zadeva tako in tako odpade. Počasi se je že začelo "nabirati", kajti sam si predstavljam organizacijo takšne zadeve v liberalno demokratični
EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA NA IZLAKAH IN MLINŠAH
Projekt Eko šola kot način življenja že več let uspešno teče v različnih evropskih državah v okviru Združenja za okoljsko izobraževanje Evrope.
V	projekt sta vključeni tudi OŠ Ivana Kavčiča Izlake in Podružnična šola Mlinše. O tem, da so
7. ROŽNIKA 2001
družbi takole:
Obstajajo namenska sredstva za proslavo ob občinskem prazniku.
Odgovorna oseba potem, ko seje z vsemi akterji pogodila o načinu in vrednosti nastopa, se pravi potem, ko jih je vprašala o vrednosti njihovega sodelovanja, pa čeprav samo formalno in bi bila ta potem lahko tudi 'brezplačna', naredi finančni načrt, v katerega vključi vse akterje v skladu z nekim etičnim odnosom. Se pravi, minimalni etični dispozitiv v mojem primeru bi bil: A: Koliko bi bil vreden nastop vaše skupine na občinski proslavi? B: Nič, kajti vem, da je Občina Trbovlje v finančni krizi, zato bom kot domačin nastopil brezplačno, gre pa tudi za občinsko priznanje moji materi, in tudi zato, ali pa prav zaradi tega, njej in vam nastop poklanjamo. Pri nas pa se samo gledamo in sprenevedamo!
Seveda tukaj ne gre za dlakocepstvo v smislu nianse izrečenega, ampak mora biti tisto, kar je izrečeno izrečeno jasno odkrito in nedvoumno. Tudi slučajno me ne zanima, koliko bo za proslavo prejel scenarist, povezovalka, ozvočevalec ali pa kdorkoli drug, če me bodo povabili k sodelovanju na način, ki je vreden človekovega dostojanstva: koliko je vredno tvoje delo? Saj si bom sam postavil ceno, potem ko bomo soglasno prišli do nje, pa če tudi bo ‘brez cene’. Deset let se namreč že profesionalno ukvarjam z glasbo in v tem času smo zgradili skupino Hiša. Spoznal sem tudi, da ti v svobodnem poklicu cene in časti ne bo nihče poklonil, če se sam ne boš boril zanjo. Pri nas pa je še vedno na delu ‘novačenje’ za proslave, ki funkcionira po naslednji logiki: vprašam te, če bi nastopil na proslavi, in pri tem opazujem, kako boš moral sam opraviti z naslednjo dilemo: Denar ali življenje. Če se boš odločil za denar, boš seveda omadeževan, ker to se pa že ne spodobi, skratka v očeh lokalne skupnosti boš v ‘življenju izgubil’. Če pa se boš odločil za življenje, potem pa tako in tako ni problema, imel boš življenje, priznanje, čast ampak brez kinte. Funny! Skratka to novačenje je perverzno, ker daje na izbiro dve slabši možnosti in to tudi ve. Da pa ne bomo preveč filozofirali in teoretizirali, bomo šli kar k resnici, saj je ta vedno konkretna, kolje že bilo rečeno.
Ko sem se znašel pred to dilemo še tretjič, tretji klic scenarista, sem mu pač povedal, da bi skupina Hiša za to, da odigra eno pesem na proslavi, hotela imeti honorar v višini štiridesettisočtolaijev, se pravi desettisočtolarjev na člana. Ali pa dvajsettisočtolarjev, če bi bila samo dva, vendar sem se jaz, če sploh, ogreval za nastop cele skupine in ne ‘dveh sinov’. Scenarist je odvrnil, da se bo "pozanimal", veijetno na občini. Čez petnajst minut meje obvestil, da denarja ni. Nič hudega, nastop sem vljudno odkonil, vendar sem potem, proti mojim načelom, vseeno nemarno vprašal, če je on vendarle dobil kakšna sredstva za scenarij in režijo. Po obotavljanju mi je zaupal, daje njegov honorar osemdesettisočtolarjev, pa tudi povezovalka bo
b.aprila v Medijskih Toplicah gostili predstavnike več kot 80 osnovnih šol iz cele Slovenije, smo že pisali.
V tem šolskem letu so si na OŠ Ivana Kavčiča zastavili veliko ciljev in tematskih sklopov, ki so jih v večini realizirali. Tako skrbijo za čisto okolico šole in urejen vrt, zbirajo star papir, pozimi so skrbeli za ptice, izdelujejo izdelke iz odpadnega materiala in podobno. Med vsemi opravljenimi deli pa so še posebej zadovoljni, da so uspešno
dobila honorar v višini tridesettisočtolarj e v. Nič nimam proti omenjenim zneskom saj mislim, da so povsem korektni. Seveda pa je vprašanje, ki se vsiljuje, naslednje: Je vredno samo delo nekoga? Če so vsi ostali, pogojno nastopili zastonj, zakaj ne bi vsi? Pri tem nikakor ne trdim, da scenarij in režija prireditve ne zahtevata dodatnega dela. Nedvomno več od tega, da skupina samo tisto, kar že zna tudi predstavi. Zato pa naj bo tudi plačano več. Med nekaj in nekaj manj je lahko pravica, med nekaj in nič pa je ponižanje! Za zneske ostalih nastopajočih sploh nisem spraševal, ker sem se že dosedaj počutil kot kak vohun, kije prekršil svoja načela.
Naslednje jutro po proslavi sem izvedel, kaj da sepo Trbovljah govori... Neokusno bi bilo obsojati konkretnega človeka za izkrivljanje moje izjave, vendar pa je bil edini, ki sem mu povedal, da je honorar za nastop skupine Hiša štiridesettisočtolaijev scenarist proslave. Tudi meni je malce neprijetno, ko takole klevetarim, ampak predmet obdelave ne prenese kakšnih plemenitejših izlivov. To, da so vsi ostali nastopili zastonj, je povsem irelevantno. Kajti če so se odločali na podlagi zgoraj omenjene poniževalne alternative, denar ali življenje, jim nihče ne more pomagati. To samo podkrepljuje moje stališče, ali kot pravi Siddharta: Za trenutek slave bi sami sebe prodali.
Sicer pa, kaj smo videli na proslavi? Pogojno zanimiv koncept, vendar niti ene točke (razen branja Žige Žgajnarja), ki bi bila s svojim kulturnim ali umetniškim dometom na nivoju pomembnosti prvojunijskega praznika. Mogoče bi se temu lahko približali Orlek, če jih ne bi ozvočevalec uspešno onemogočil. Verjetno so zato krivi tudi objektivni dejavniki (‘prazna občinska blagajna’), vendar pa mislim, da s takšnimi "blatnodolskimi" prijemi "novačenja" akterjev za najpomembnejše občinske dogodke ni možno vzdrževati kontinuitete kvalitete prireditev. (Mimogrede, lansko leto, pa tudi še kdaj drugič, smo s skupino Hiša nastopili zastonj) Obupali bodo tudi tisti, ki bi bili pripravljeni za Trbovlje narediti tudi kaj zastonj! Kaj bi rekli rudaiji, ki so se leta 1924 uprli Orjuni? A smo se za to borili?!
Andrej Guček, svobodni umotnik, moj. sociologijo kulturo, sin prvojunijsko nagrajenke.
ZA PISMA BRALCEV
V pismih bralcev večkrat kaj preberemo o trboveljski bolnici, zato bi še sama nekaj povedala. Pred dobrega pol leta sem dalj časa preživela na kirurgiji zaradi operacijskih posegov. Stanje je bilo zelo kritično, vendar sem z njihovo strokovno pomočjo hudo bolezen zaenkrat premagala. Zato bi se rada zahvalila dr.Anki Župan-Prelesnik in celotnemu osebju na tem oddelku za njihovo prizadevnost in prijaznost.
Fani Bantan, Cesta VDV brigade 4, Dol pri Hrastniku
sodelovali v humanitarni akciji zbiranja sredstev za krajane in sovrstnike Loga pod Mangartom in zbrali 48.747 SIT.
Poleg tega so skupaj s Podružnično šolo Mlinše sodelovali na več natečajih. Na zaključku natečaja Evropa v šoli so bile 9.maja letos podeljene tudi EKO zastave. OŠ Ivana Kaviča Izlake je že prejeto zastavo potrdila, Podružnična šola Mlinše pa je EKO zastavo prejela prvič.
RM.
7. ROŽNIKA 2001
\ \ Ci i u P.
7. ROŽNIKA 2001
M
nDiuta
REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE
V soboto 26.5. so se na športnem parku Proletarec v Zagorju pomerile	poveljnika Srečka Kerina. S tem tekmovanjem so preverili uigranost
gasilske ekipe z vsega Zasavja na regijskem tekmovanju v gasilskih	ekip v gasilskih veščinah, prvaki pa bodo sodelovali na državnem
veščinah v organizaciji Poveljstva zasavske regije pod vodstvom tekmovanju naslednje leto.
... in končno vodo!	"'in desetina mirno!
Ro napornem tekmovanju še gasilska slika...
Rezultati regijskega gasilskega tekmovanja
Pionirke (od 7 do 11 let); PGD Klek, PGD Šentlambert Pionirji (od 7 do 11 let): PGD Klek, PGD Tima, PGD Loke, PGD Čeče, OŠ Heroja Rajka-Hrastnik, PGD Čemšenik, PGD Dobove, PGD Mlinše, PGD Hrastnik mesto, PGD Šentlambert.
Mladinke (od 12 do 16 let): PGD Klek, PGD Trbovlje mesto Mladinci (od 12 do 16 let); PGD Loke, PGD Hrastnik mesto, PGD Tirna, PGD Prapretno, PGD Trbovlje mesto, PGD Čeče, PGD Padež, PGD Čemšenik, PGD Kandrše
Članice A (do 30 let): PGD Čeče 2, PGD Loke, PGD Čeče 1 Članice B (nad 30 let); PGD Trbovlje mesto
Člani A (do 30 let): PGD Loke, PGD Zagorje mesto, PGD Dobovec, PGD Čolnišče, P1GD Steklarna, PGD Turje, PGD Tirna, PGD Ravenska vas, PGD Mlinše, PGD Prapretno, PGD Čemšenik, PGD Kolovrat 2, PGD Kolovrat 1, — PGD Marno
* Člani B (nad 30 let): PIGD TKI Hrastnik, PGD Trbovlje mesto, PIGD Termoelektrarna, PGD Kotredež, PGD Kandrše, PIGD Rudnik Trbovlje, PGD Turje, PIGD ETI Elektrodement, PGD IZlake, PIGD Strojegradnja Veterani (nad 55 let): PGD Kotredež, PIGD Rudnik Hrastnik, PGD Trbovlje mesto, PIGD Rudnik Trbovlje.
Starejši tovariši in tovarišice imajo veliko opravka z motornimi brizgalnami,
...cevmi...
MM
Obisk članov Elektrotehniškegd društva Zasavje v » ETI Izlake «
V torek, 8. maja 2001, se je v popoldanskem času udeležilo strokovnega ogleda podjetja ETI
Izlake, 31 članov območnega Elektrotehničnega društva Zasavje (EDZ).
Program obiska je obsegal predstavitev	proizvodnega
programa in ogled proizvodnje elektrotehniških izdelkov, kjer prevladujejo	predvsem
nizkonapetostni varovalni elementi. Predstavitev je izvajal direktor področja za strateški razvoj podjetja ETI Izlake, Milja Koprivšek, ki je tudi član EDZ.
Obiskovalci so spoznali dosti novosti in ponovno obogatili svoje elektrotehnično znanje. Ob koncu ogledov so predstavniki podjetja ETI d.d., pripravili prijeten klepet s pogostitvijo.
Elektrotehniško društvo Zasavje (EDZ) je strokovno društvo in je po svoji vlogi eno izmed 11 članov
Elektrotehniške zveze Slovenije (EZS). Ustanovljeno je bilo leta 1975 na pobudo rojaka, Direktorja Elcktroinštituta »Milan Vidmar«, žal že pokojnega Vekoslava Korošca. Deluje na območju zasavskih občin in bližnje okolice.
Člani društva so posamezniki, ki jih področje elektrotehnike kakorkoli zanima. Večino članstva predstavlja elektrotehniški kader, nekaj članov pa je tudi iz drugih panog (npr. strojništvo, varstvo pri delu, itd.).
Od ustanovitve dalje se je v društvu zvrstilo že nekaj uspešnih vodstev. Na zadnjem rednem občnem zboru društva, so bili izvoljeni: za predsednika Anton
Razpotnik iz Zagorja (PE Elektro I rbovlje); za podpredsednika Ivan Kahne iz Trbovelj (TET), za tajnika Andrej Hren iz Trbovelj (PE ElektroTrbovlje). V organe društva so bili izvoljeni še Janez Artnak, Ervin Renko, Jože Lapajne, Franc Renko, Ivan Kirn, Maks Rak Ludvik Končina, Fortunat Brvar, Viktor Marolt, Ivan Drnovšek, Dušan Burja, Vili Livk in Franc Grom.
Društvo si prizadeva, da v okviru EZS vrši povezovanje in sodelovanje strokovnjakov elektrotehniške stroke. Za to so v članstvo dobrodošli vsi ne glede na strokovni profil in stopnjo izobrazbe. Vključijo se lahko dijaki, študentje, uslužbenci
in upokojenci, skratka vsi, ki so pripravljeni del svojega prostega časa, svoje znanje, izkušnje in energijo nameniti napredku elektrotehnike.
V društvo se lahko včlanijo interesenti tako, da izpolnijo obrazec za prijavo. Podrobnejše informacije o včlanitvi lahko dobiio pri članih izvršnega odbora društva, ali pa pošlieio svoje podatke na elektronski naslov: ed_zasavje@hotniail.com (začasno).
Društvo ima sedež na Sallaumines 3,1420 Trbovlje, tel.: 03 5627 644.
Najdete nas tudi na spletni strani: http://edz.8k.com
EDZ načrtuje v letošnjem letu,
predvidoma v mesecu septembru strokovno ekskurzijo na Primorsko. 2001, predavanje na temo	Anton Razpotnik
"Odpiranje trga z električno energijo" ter v mesecu oktobru 2001
7. ROŽNIKA 2001
R TiJr.GuR
Uspeh je zmes priljubljenosti in truda. Le v redkih primerih gre namreč zgolj za prvo ali drugo, kajti sleherna stvar terja trud. Toda ni vsakršen trud sprejet z enakim navdušenjem. Odličnjak v šoli bo morda požel številne nagrade, vendar bi ga sošolci še bolj čislali, če bi lahko kdaj od njega prepisali zahtevno domačo nalogo. Kaj naredi ljudi uspešne tudi pri drugih, bi še najbolje ponazoril športni klub, ki si je vseskozi prizadeval za dobro uvrstitev, toda šele, če jim bo uspelo pridobiti še majčkeno simpatičnosti pri publiki, jim bo ta oprostila tudi morebitno slabšo uvrstitev in še naprej navijala zanje. Uspešnost sicer navdaja po dobrih in sploh izjemnih rezultatih, kljub temu pa v medsebojnih stikih dostikrat pomeni še veliko mero spretne komunikacije, navdušenja pri sodelovanju z drugimi in potrpljenja s tekmovalnimi kolegi.
Nek angleški komik je v nekem filmu dejal, da nerad posluša druge, kadar so do soljudi bolj kritični in zahtevni kot pa do sebe. In dejansko so v debatah povečini uspešnejši ljudje, ki z zanimanjem prisluhnejo interesom in mnenjem drugih, kar poleg vsega ustvarja tudi prisrčnost v kontaktih in nemalokrat stke prijateljstva. Morda ni vsak uspeh primerljiv z drugim - povsem drugače je recimo z uspehom zamenjati gumo pri avtomobilu kot pa se naprimer naučiti poštevanko ali z uspehom dvoriti ljubljeni osebi. Vendar se je pomembno potruditi, čeprav je vsak napor svojevrsten. Uspeh nadalje vzpodbuja tudi k jasnosti ciljev in stremljenju po vedno novih željah. In če je sleherni vesel, ko mu kakšna stvar uspe, je torej vmesno, če so tega veseli tudi drugi. Sploh ker je vredno pri drugih iskati dobre strani in s tem uspešnost, ki jo nehote vnašajo v vsakdan.
Besedilo In slike: Petra Radovič
ZO/ U&G&ŠMO&b
Matej Zupančič, dijak, iz Radeč:
"Kaj naredi človeka uspešnega pri drugih?
Ponavadi so to dobre ocene v šoli ali na fakulteti.
Vendar so
potrebne še kvalitete, kot so: kolegialnost, prijaznost in poštenost do sebe in do drugih."

Maja Draksler, študentka, iz Hrastnika:
"Komunikacija je najpomembnejša, kajti če znaš nekoga prepričati, pridobiš tudi njegovo naklonjenost. Dobre ocene v šoli niso vse, s čimer se odraža uspeh, pomembne so tudi človeške vrline, kot so: prijaznost, prijateljstvo oziroma dober odnos do drugih."

ter si lahko privoščiš marsikaj zase oziroma za svoje zdravje, za sprostitev kot tudi za prijatelje in družbo."
Ciril Leskovšek, upokojenec, iz Hrastnika:
"Delovne navade so največ in najbolj
pripomorejo k uspešnosti.
Kajti če se trudiš in če ti 'porata', si lahko uspešen.
Tudi kolegialnost je važna, ampak če imaš delovne navade, se boš vsaj znal za marsikaj potruditi."
Ana Gomboc, frizerka, z Dola pri Hrastniku:
"Človeka naredi uspešnega tisto, v čemer je zadovoljen sam s sabo, da si zna vzeti tudi trenutke 'za svojo dušo'. Dostikrat pa uspeh pomeni trud in izkušnje na lastnih žuljih, zato se moraš venomer truditi v družini, v službi kot tudi v družbi."
Jože Oblak, steklopihalec, iz Hrastnika:
"Ni važno, da si v šoli najboljši, za uspešnost je pomembnejše, da nisi prepirljiv in
da imaš dober
odnos do soljudi ter da imaš delovne navade."
Sead Ramič, elektrikar, iz Hrastnika:
"Uspešen si, če imaš dobro službo in če imaš veliko denarja
Alenka Sotenšek, delavka, iz Zagorja:
"Le redkokdaj za koga rečem, da mu gre kot po maslu. Kajti treba je biti pošten in znati poskrbeti za vsa področja življenja: za družbo, družino in službo, kar pa je v današnjih časih kar težko. Ampak četudi nisi deležen večjega uspeha, pa lahko tudi s poštenostjo in z delovnimi navadami marsikoga navdušiš."
7. ROŽNIKA 2001
n vrl Tin;! ^ Mrl n a
Peter Motnikar
OPITI VARNOSTNIK IN SPROŠČEN PRESS
PREDSTAVNIK
Včasih je zanimiv vpogled v zakulisje dogajanj ob nogometnih tekmah naše reprezentance in nič drugače ni bilo na sobotni tekmi med Slovenijo in Luksemburgom.
Pot do Ljubljane je minila brez kakšnih večjih težav, če odmislim pogled na ubogega marutija in komajda kaj poškodovano lancio, ki na ljubljanski obvoznici očitno nista našla dovolj prostora za (varno) vožnjo. Prispem do stadiona, kjer z Jasmino želiva parkirati. Tam, kjer vseskozi parkiram - ob Športnem centru Triglav. A glej ga zlomka, parkirišče naj bi bilo polno in nek varnostnik naju odslovi, češ da ima "press" svoje parkirišče. Odpraviva se na to parkirišče in po bleščanju novinarskih izkaznic ter dokazil, da sem to res jaz, naletiva na godrnjajočega varnostnika, ki se nama ni zdel pri pravi oziroma bi lahko stavil, da je bil že pod vplivom maliganov. Težko mu je namreč bilo dvigniti trak, da bi lahko z avtom peljala skozi na parkirišče za novinarje. No, z malo naprezanja mu je tudi to uspelo. Ob čakanju pred novinarskim vhodom praktično vsakič naletim na kakšnega kolega iz drugih krajev in časopisov. Tokrat sva se spustila v malce daljši pogovor z Robijem Balantičem, mojim "šefom" iz dnevnika Ekipa, s katerim malo podebatiram o zdravju, o aktualnih dogodkih, največ pa teče beseda o drugoligaškem nogometnem prvenstvu in dogajanju v zagorskem klubu. Sicer nisem mislil, da bom na reprezentančni tekmi govoril o Zagorjanih, toda tudi to me ni spravilo v slabo voljo. Nad tem sem bil kar malce začuden. Sledil je prihod na stadion in dvig akreditacij, s katerimi imaš na stadionu kar precejšnjo svobodo gibanja. Že tradicionalna in obvezna je pijača pred tekmo pri šanku ob tribuni B. Ob tem se zmeraj zmrazim, ko osebje pove ceno. Za dvakrat po dva "deci" muhi... (ne, reklame pa ne bom delal) 400 SIT. Hja, ni kaj, nogomet je velik biznis! Ob pitju s pogledi ujameva predsednika NZS Rudija Zavrla, ki se je sprehajal od častne tribune proti sektorju z novinarji kot da se bliža sodni dan. Takšen je bil namreč njegov pogled, ko si je med potjo ogledoval "žalostno" stanje našega nacionalnega stadiona. Že nekaj časa sem imel v načrtu, da se spoznam z Rokom Šinkovcem, tiskovnim predstavnikom naše krovne nogometne organizacije in tokrat mi je to tudi uspelo. Prej sva se venomer pogovarjala le prek telefona ali telefaksa. V pogovoru z njim človek dobi občutek, da gre za človeka, ki ga ne spraviš tako zlepa s tira. No ja, nekateri bi dejali, pa saj nima tako odgovornih nalog kot npr. naš selektor ali nogometaši. Hja, pa si vi mislite, da je lahko delati s kar preveč razvajenimi predstavniki sedme sile. S(m)o pa seveda tudi izjeme. Ker si (predvsem Jasmina) z zanimanjem rada ogledava tudi ogrevanje naših fantov, sledi sprehod do najinih stolov na novinarski tribuni, kjer znanih imen in obrazov pač ne manjka. Tekma se začne, pričakovane živčnosti pa ni in ni. Mar smo bili res tako prepričani v zmago? Ja, tudi to nekaj pove. O tekmi sami niti ne gre izgubljati besed. Mogoče samo to, da je še dobro, da smo do deset minut pred koncem vodili z 2:0, kajti z razliko le enega zadetka bi do konca tekme zagotovo prejeli kakšen zadetek. Zakaj? V igro je vstopil Osterc! Proti tantu osebno sicer nimam nič, toda z (ne)igranjem je že večkrat dokazal, da si dresa reprezentance pravzaprav ne zasluži, pa naj bo to za selektorja Katanca svinjarija, katastrofa in ne vem kaj še vse...
In po vsakem zaključnem žvižgu lahko le ugotovim; zmaga ali poraz, na koncu je tako "the best" - McDonaldi in pa Franci na balanci.
Branka Jan
Oh, ta •••
Najlažje je bilo v vrtcu oziroma v tistih letih od tri, štiri, pet do šest, sedem, mogoče še kakšno leto čez. Vsi skupaj smo se igrali; dečki, deklice, pač glede na to, s kom je lahko vsak delal tisto, kar gaje najbolj veselilo. Če seje neka deklica pač najraje igrala z avtomobilčki, mogoče z žogo, se podila s kolesi, delala tisto, kar so večinoma delali dečki, se je pač več družila z njimi. Oziroma obratno, če seje deček najbolje počutil med deklicami, če gaje privlačila igra s punčkami, kuhanje, mogoče igranje zdravnikov, seje pač družil s tistimi, ki so se tudi v tem najbolj našli. To so bili prvi prijatelji, gotovo pa tudi prve simpatije. Deček, deklica, kije komu še posebej prirasel, prirasla k srcu.
In kako otroci pokažejo svojo ljubezen do tistih, kijih imajo radi? Do mamice in očija na primer, do dedka in babice, do tistega, ki se z njimi veliko ukvarja? Delajo tisto, kar dela draga oseba, čim več časa želijo preživeti z njo, želijo, da se posveča samo njim, ponavadi je pomemben tudi telesni stik, dajo, ga držijo za roko in ko pride takšna situacija, ji svojo ljubezen izkaže tudi s kakšnim poljubčkom. Podobno j e tudi do tistih posebnih prijateljev ali prijateljic. Pa gresta skupaj iz vrtca, po možnosti sc držita za roke, skupaj se igrata tudi doma na dvorišču, tudi kakšen poljubček kdo komu pritisne na lička. Brez kakšnega pretiranega sramu ali nelagodja. Spontano. Brez posebnih tehnik zapeljevanja.
Z generacijami se meja, ko se začenjajo otroci zavedati razlik med spoloma, sicer spreminja. Ločevanje na deško in dekliško igro, razlike v interesih, druženje samo z dečki oziroma deklicami se začenjajo vse hitreje pojavljati. Vsaj pred kakšnimi petnajstimi leti še seje takšna delitev najbolj videla v prvih treh, štirih razredih osnovne šole. Kljub temu pa tudi takrat simpatije niso izostale. »Osvajanje« je bilo predvsem v izkazovanju svojih sposobnosti -v raznih športnih igrah in podobnem, v dokazovanju junaštev, vse skupaj pa seje urejalo kar nekako bolj skupinsko. Osvajalec s skupino fantov, ki so ga pri tem podpirali in opogumljali ter osvajanka s svojo skupino deklet, ki so njegova junaštva budno spremljala. Pravih parov takrat večinoma le še ni bilo. V naslednjih letih so se poti spet začele bolj križati, spet seje našlo več skupnih interesov, osvajanje paje iz nagajanja prešlo v vzpostavljanje dobre podobe v očeh izbranega dekleta oziroma fanta. Zelo pogosta so bila posredovanja prijateljev in prijateljic, začele pa so se telefonijade in zdaj tudi spročilca preko mobilnih telefonov, pa tudi preko elektronske šole. Nekateri pari, ki so nastali v zadnjih letih osnovne šole, so se tudi že kar obdržali.
V srednji šoli pa to postaja že bolj resno, bolj taktično. Potrebni so nasveti prijateljev, prijateljic, danes so tega polne tudi številne revije. Alije boljše biti pozoren ali jo, ga nekoliko ignorirati? Ali zažgejo »barabe« ali pridni, zgledni fantje? S čim narediš največji vtis, česa se izogibati, da ne pogoriš že v začetku? Čisto konkretneje lahko uspešno povabilo v kino. Če se še ne poznata prav dobro, se lahko bolje spoznata ob pijači po predstavi. Dobra priložnost je čisto slučajno povabilo na ples v diskoteki, pa seveda zabave ob rojstnem dnevu. Čeprav lahko pa tam narediš tudi preveč nastopaški vtis. Če še nisi član njene ali njegove družbe, je dobro, da skušaš vzpostaviti stik z njimi. Tako gresta lahko kdaj na kakšen sprehod, sprva verjetno v družbi prijateljev, vse pogosteje pa tudi sama. Če so v bližini počitnice, se zmeniš za skupno dopustovanje na morju. Tam so potem aktualni sprehodi ob obali, rožice, ker imajo menda to dekleta najraje, štetje zvezd, pogovori, kjer znaš prisluhniti, moraš pa paziti, da se ne izpostavljaš ali ne hvališ preveč.
Načini ostajajo podobni tudi kasneje. Spreminjajo se le leta in resnost namenov. Čeprav tale zapis ni nastal zato, da bi komurkoli dajal kakšne nasvete, ker se verjetno marsikdo z napisanim tudi ne strinja oziroma se mu ne zdi pomembno, naj na koncu vendarle dodam še en nasvet. V kakršnemkoli odnosu do sočloveka, naj bo to kdorkoli že, se ne smeš pretvarjati. Še posebej, če so tvoji nameni resni.
7. ROŽNIKA 2001
j.jj. d ri j. \rr| N.
Sedela je na urednikovem stolu: ...pa dob’r, kuga pa dela ta ženska tu ki,... me je preblisnilo, ko sem jo prvič zagledal v uredništvu. Vedel sem sicer, da se Marko Planinc poslavlja od Zasavca, ni mi pa bilo jasno, da bi njegovo mesto lahko zasedla ženska. Pa brez zamere, Ivana, toda takrat mi še ni bilo jasno, kakšna ženska. In, da bo ta ženska, s svojimi nazori, dostopnostjo, odkritosrčnostjo, bistro mislijo in pošteno besedo - tudi meni spreobrnila kvaliteto življenja. Na boljše, jasno. Upam, ne! danes vem, da ga je za časa njenega uredniškega dela spreobrnila tudi marsikomu izmed bralcev. Gospe in gospodje, tokrat Vam predstavljamo drugo urednico ZASAyC-a. Gospa ...
jr (J	L-
Kaj sc mora človeku zgoditi, da prevzame urednikovanje Zasavca?
Zgoditi nič. Mora že kar biti. Biti mora nor, nor s tistim čudovitim pridihom zanesenjaštva, ko ni pomemben čas, napor, strah, denar... To, pa ne le urednikovanje, tudi pisanje je enostavno ljubezen do dela, s katerim ljudem prinašaš v sliki in besedi njihov kraj, njih same, pa tudi svet. Ljudje to radi sprejemajo. Tudi vračajo. S pohvalo in grajo, s tem, da te ustavijo na cesti, te pokličejo in kaj predlagajo, s tem, da o zapisanem spregovorijo, sprejemajo pobude in kdaj v svojem okolju tudi kaj spremenijo, naredijo veliko dobrega. Prekrasna je lahko ta medsebojna povezava, ki jo časopis udejanja na področju, ki mu je namenjen. In ker smo ljudje družbena in družabna bitja, vsaj jaz imam zelo rada ljudi, me prav nič ne moti prepoznavnost, ki mi jo je dalo novinarsko delo. Rada slišim, ko mi marsikdo mimogrede pove, kako rad j c prebral moje prispevke in daje škoda, ker me ne sliši več na radiu.
Delo pri Zasavcu - čas, ki si ga preživela med sodelavci ... lahko opišeš kot ...
Bila sem med ustanovitelji Zasavca. Še
ijhJ	<
danes sem na to zelo ponosna. Zasavc seje razvil iz zagorskega časopisa, kije, mislim da dvanajst let pred tem začel nastajati izpod mojega peresa, nekaj časa pa sva ga ustvarjala z Romanom Rozino. Občinski obveščevalec je bil dober časopis. Vsa gospodinjstva so ga dobivala brezplačno. Najprej smo ga ciklostirali. Le kratek čas, za pokušino. Joj, če se spomnim teh začetkov. Koliko papiija, koliko barve j e šlo in kako zastareli stroji za ciklostiranje so še takrat bili. Ker so bili ljudje “ za”, smo prešli na tiskano obliko. K sreči smo po dvanajstih letih naredili veliko oslarijo z novim časopisom “Valvasorjev navdih”, kije bil v primerjavi s prejšnjim pravi zmazek, sploh ne vem, kako je to uspelo, očitno res ni nič slučajno - in na veselje so bila hitro odprta vrata Zasavcu, ki smo ga kolegi že nekaj časa načrtovali. Trdim, daje bil takrat Zasavc velika profesionalna hiša, čeprav smo bili vsi, razen odgovornega urednika Marka Planinca, honorarni sodelavci. Vsi smo že imeli za sabo vrsto let novinarskega dela, medse pa smo vabili tudi mlade navdušence, ki so bili čudoviti sodelavci. Danes lahko njihovo delo spremljamo na slovenski televiziji, na radiu in v časopisih. Zasavc je bil dobra mala šola današnjih mladih strokovnjakov.
Ivana, kakšen se ti zdi, iz današnje časovne distance, takraten deloven kolektiv?
Bilje to predvsem dober kolektiv. Spoštovali smo delo in drug drugega, čeprav urednik hitreje dobiva sive lase kot ostali. Novinaiji navadno svoje prispevke prinašajo pozno, potem pa pride na vrsto čas, ki urednika skoraj zadavi. No, ko pa časopis izide, je zmaga tu in z njo zadovoljstvo ter čas za globok vdih pred novim zaletom. In nikoli se nam ni tako mudilo, da ne bi po sestanku odbora ali sveta šli še na klepet v kakšno oštarijo.
Kdaj si prevzela mesto odgovorne urednice?
Urednikovanje časopisa sem prevzela s 46. številko 4. letnika v novembru 1994. Še danes ne vem, zakaj sem odšla z zagorske občinske uprave v to avanturo - veliko manjša plača, delovni dan
L^L	_____________—
brez začetka in konca, odgovornost, ki začne kdaj tudi dušiti... Menda jc bil to izziv. Pa še na zagorski občini sem bila dvajset let zadolžena za informiranje. To jc bila edina občina v Zasavju, ki je razvijala to področje. Morda pa z nastankom Zasavca tega kadra niso več rabili, kaj vem. Takrat sem, vsaj zdi se mi tako, bila zadolžena samo še za dela, povezana z občinsko skupščino, pa še za kaj drugega sem morala prijeti, kar je bilo izven sprejemljivega. Lahko, da me je to utesnjevalo in meje področje novinarstva bolj privlačilo. Samo leto dni sem bila zaposlena na Zasavcu, toda nosim ga v srcu.
In v tem času se je zgodilo?
V tem času seje zgodilo veliko vsega. Ne le v tem času. Tudi prej in danes se dogaja. Zasavje je živo. Od nekdaj že smo bili navajeni, da govorimo o tem, kako se v Zasavju nič ne dogaja, da nikamor ne pridemo in da nas bo pobralo, če ne bomo šli kam ven. Spomnim se, ko sem v svoji diplomski nalogi na pravni fakulteti v zaključku zapisala nekaj tako splošno črnega o zaprtosti Zasavja, kako ne znamo prodreti nikamor in čakamo na milostno rešitev tistih, ki so toliko časa črpali naše podzemno bogastvo, in tako dalje in tako naprej. Ob pregledu naloge mi jc mentor prof. dr. Mitja Novak zapisal :”Pa tako lepo je.” Zasavje, namreč. Takšnegaje videl in prav je imel. Zasavje jc res lepo in v njem se dogaja in dogaja in dogaja... Časopis ima izjemno možnost ljudem to dogajanje približati, predstaviti, kritizirati napake, zahtevati spremembe, je izvrsten medij za dialog vseh, lahko boža in daje klofute, podira pregrade, išče in pokaže rešitve, je večini prijatelj in redkim sovražnik, pa še ti slednji mu kasneje sežejo v roke. Skratka, je del nas, tisti del, s pomočjo katerega si odpiramo obzorje.
Kaj Ivano moti kot bivšo urednico in kaj bi danes dodala k najboljšemu lokalnemu časopisu v Sloveniji?
Ja. Hm. Najboljši. Saj je. Čisto si me raznežil in me spet vrnil v tista leta, ko sem s kasetofonom in fotaparatom hodila naokrog, pa potem cele noči poslušala tisto, kar sem posnela in oddala pogovor, reportažo, ali pa karkoli že šele potem, ko sem
iTt tin.-virjTi
7. ROŽNIKA 2001
bila sama zelo zadovoljna. Veliko časa sem porabila za svoje prispevke in ni mi žal. Premalo časa sem bila urednica, da bi govorila v tem imenu, raje bom kar Ivana Laharnar. Kaj bi dodala k časopisu danes? Dodala bi mu preteklost, ne jaz, pač pa naj bi to storili sedanji sodelavci. Namreč tisti žar, ki gaje Zasavc izžareval ob svojem rojstvu in tja do osnovne šole, če primerjam leta na ta način. Iskreno čestitam vsem, ki si prizadevate nadaljevati s časopisom, toda več bi morali imeti usposobljenih sodelavcev, ki bi držali skupaj trdne niti. Tiskar bi moral biti včasih bolj pazljiv, saj na kakšni strani s slabim odtisom prizadene tistega, ki je na fotografiji, pa je zaradi meglenosti popolnoma neprepoznaven. Vsi bralci nismo strokovnjaki za slovenski jezik, čeprav je to naš jezik, napake pa vendar opazimo. Meni je vedno, ko opazim napako, hudo. Žal mi je podpisanega, ki seje trudil, pa vendar skrenil s poti ali zaradi tipkarske napake v računalniku ali pa kakorkoli pač. Dober pregled tekstov je pred tiskanjem nujen. V časopis bi vrnila zabavne strani. Včasih smo ponujali križanke, rebuse, pa vice, fazlične nasvete. Pa iz življenja je treba črpati, ne samo vnaprej načrtovati prispevke. Spomnim se na primer, da sem neko soboto čisto mimogrede odšla v Zagorje nakupovat in na parkirnem prostoru pri Živi me je neka starejša gospa vprašala, če vem, kako se pride “tja gor”, in pokazala je hrib za avtobusno postajo. In že sem imela krasno reportažo - gospa iz Kalifornije, ki je kot otrok nekaj let živela v Zagorju, je želela spet videti rojstno hišo. Ves dan sem preživela z njo in njenimi bližnjimi. Pri tem delu se moraš pač odločiti, da se ti ne mudi domov, bodo že kaj pojedli in preživeli dan, in da tudi ure niso plačane v dcnaiju. V Zasavju je še veliko ljudi, ki bi jim morali dati prostor na straneh časopisa. Da ne bodo odnesli svojega poznavanja o teh krajih prehitro na oni svet. Spomnim se, da meje Marko vedno poslal na pogovor z ljudmi v visoki starosti. Menda mi je to šlo od rok. Po določenem času pa meje začel grabiti silen strah. Skoraj vsi, s katerimi sem imela pogovor, so kmalu umrli. No, Markoje znal stati na trdnih tleh in meje potolažil nekako takole: "Če sc ne bi pogovarjala z njimi, bi šli na drugi svet, ne da bi v Zasavcu še lahko objavili njihove zanimive zgodbe in tako bi nam pobegnilo veliko naše preteklosti.” Potem je tu tako težka gospodarska problematika, silne so življenjske stiske ljudi. Morda bi bilo zanimivo ujeti direktoija skoraj propadle firme, kako se z družino pelje na počitnice v službenem avtu. Morda bi bilo zanimivo pogledati v proračun, koliko denarja je bilo predvidenega za kakšno cesto in koliko porabljenega, in se potem ob hudi razliki vprašati,
zakaj je na razpisu za dela zmagal prav zapravljivček. Je pa res, da to zahteva veliko strokovno usposobljenost in veliko časa. Vsi ne moremo delati vsega. Pa še nekaj bi dodala. Časopis, pa čeprav najboljši lokalni časopis v Sloveniji, se na tako majhnem trgu kot j c Zasavje, ne more preživeti izključno s prodajo in reklamami. Preživeti ne mislim le pokriti tiskarske stroške in distribucijo, pač pa tudi plačati novinaije, nakupiti dobra sredstva za delo in drugo. Jaz osebno še vedno menim, da bi moral biti lokalni časopis sofinanciran s strani občinskih proračunov.
Morda mi bo kdo očital, daje to nesprejemljivo, ker bi bila potem vsebina okrnjena. To ni res. Proračun namreč ni ne županov ne članov občinskega sveta, pač pa občinski. Zato, da bi bil namenjen denar iz tega žepa, nima nihče od občinskega vodstva pravice zahtevati pisanja po njegovem nareku. Takšne želje naj bi si uresničeval s posebnim plačilom iz fonda za reklame, seveda pa tako kot vsi, sme pričakovati in seveda tudi dočakati objektovnost informiranja. Ne glede na to, kar sem povedala, predlagala, imam Zasavca zelo rada, še vedno. Vsem, ki ga ustvarjate, se iskreno zahvaljujem, da ste ga obdržali pri življenju in vam želim v prihodnje vse najboljše.
Od nas, se pravi „Zasavca„ si šla na trboveljsko občino. Razlog?
Človek mora preživeti. Kot mati samohranilka sem imela preveliko gnezdo in prav nastajajoča socialna stiska meje prisilila v novo iskanje. Otroci so moj najljubši svet in nanje, ob ljubezni do novinarskega dela, nisem smela pozabiti. Imela sem izredno srečo, da sem delala pri časopisu in pri delovnem obisku v domačih Trbovljah sem izvedela, da imajo prosta dela za področje občinskega sveta. Zagrabila sem. Dvajsetletne izkušnje iz zagorske občine so bile kot nalašč za to, poklic pa tudi. Bila sem srečna kot ptiček na veji.
Danes verjetno iz istega vzroka delaš v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah - z ljudmi in za ljudi.
Kje pa, lepo te prosim. Na trboveljski občini sem bila pet let in prepričana sem bila, da bom
tam ostala do, joj, kmalu bi mi ušlo do smrti, do penzije, seveda. Ne manjka mi več veliko. Takole proti koncu svoje delovne dobe človek razmišlja, daje postal neka vrednota, ki jo bo zadnja delovna sredina nekoliko spoštovala. Moja dosedanja delovna mesta so bila dobra, dokaj vidna in zahtevna. Rekli so mi, da sem dobro delala, da so me imeli ljudje radi, ker sem jaz imela njih. Ja, juhu. Torej z odprtimi očmi sanjaš, da te bodo pet let pred penzijo posadili na kakšen vodstven
stolček, čeprav z istim delom, saj delo je že tako bilo temu stolčku primemo. V življenju si si pridobil z lastnim delom status, h kateremu naj bi ti na koncu dali ob vsem delu še nekoliko navideznega blišča. Leta bodo tako hitro minila, saj čas teče ko blisk, potem pa adijo, miren počitek in lepi spomini z obeh strani. Hu. Počil je pisan milni mehurček in moj jok ni nikomur segel do srca. Bila sem predmet racionalizacije z “izjemno srečo”, da mi je bilo najdeno delo v knjižnici, kajti “imam zelo lep odnos do ljudi, rada imam knjige, rada delam z ljudmi....”, sem skratka ta prava, je bilo razumeti v razlagi. Res imam rada ljudi, res imam rada knjige, ampak ne izza pulta, pač pa z druge plati. S tem prehodom se je moje življenje popolnoma sesulo. Še nikoli nisem delala v izmenah, še nikoli ob sobotah, še nikoli nisem osem ur dirkala od police do police in iskala nekaj, kar še dolgo ne bom vedela, kje je in ali sploh je. V začetku sem bila predmet posmeha s strani mladih ljudi, ko tale stara teta na drugi strani s tresočimi prsti na računalniku išče tipke za pravilno kombinacijo. In toliko drugih žalostnih neumnosti, nerodnosti, neznanja, večnega in glasnega, ob prisotnosti srank vpraševnja kolegic, ki so tam že dolgo vrsto let in miže pridejo do vsake knjige. Popolnoma se mi je podrl moj način življenja.
“Še malo, pa bo kuhana kavica" - del uredništva: Barbara Renčof, Katarina Gavranovič, Mateja Leskovšek in Saša Grobijan, kavico pa je pristavila Ivana Laharnar
7. ROŽNIKA 2001
,77."il fi 7TXrj
Po dolgem In pnjetnem pogovoru še sprehod pred domom na Izlakah s sedaj že pokojnim gospodom Jožetom Turkom, dolgoletnim in priljubljenim ravnateljem trboveljske gimnazije.
Sobote niso več dovolile preživljanja vikenda v prikolici, ki jo imam v Maredi, popoldansko delo mi je onemogočilo moje ljubo ljubiteljsko delo s
starejšimi ljudmi v domu, pri Rdečem križu, pri delu v politični organizaciji, skoraj nemogoče je bilo uskladiti moje predavateljsko delo, konec je bilo z obiskovanjem gledaliških in kulturnih prireditev. Saj umiram, se mi je dolgo zdelo. Stres za stresom, jok takrat, ko gaje bilo najmanj treba. Nič več nisem bila jaz. Še vedno nisem, čeprav je minilo leto. V vsem svojem življenju še nisem doživela tako dolgega leta kot je bilo zadnje. In za nameček pred dvema mesecema še grda poškodba noge. Nič simpatična primerjava, toda pravim, da stare kobile ne pošljemo v galop. Saj ljudje ne opazijo moje stiske. Moj obraz se prijazno smeje. Ko si rekel, da delam z ljudmi in za ljudi. To ni delo z ljudmi, tako čutim jaz, ki sem celo življenje delala z ljudmi, to je delo s knjigami, pa še to ne z njihovo vsebino. Z ljudmi se ne moreš pogovarjati, kajti za to ni časa. Čisto na hitro par besed, pa je že moteče, logično seveda. V vrsti je že nov bralec ... Grozno je bilo tudi z mojim glasom, sem namreč glasna oseba, tu pa je glasno govoriti prava katastrofa, saj takoj zmotiš čitalce, pa tudi spoštljivo intimnost. Ne bom več naštevala. Nekako sem se vključila, čeprav neizmerno pogrešam prejšnje sodelavce, s katerimi smo bili ne le sodelavci, pač pa kar
prijatelji. V knjižnici za vse to niso prav nič krivi. Hvala, ker me poskušajo razumeti. Saj jim v nobenem primeru ne delam sramote. Celo zelo dobre literarne večere delam in vodim krožek Beremo z Manco Košir, kar pa je za knjižnico dobra naložba. Najbolj me je prizadelo, da od racionalizacije ni bilo nič. Dva sva odšla, prišli so štirje, drugi štirje so poskočili na boljše pozicije. Noja, ne vem, če sem tak kaliber, da sem s svojim odhodom omogočila vse to. Če pa sem... slava mi. Za domovino, občino. Še vedno pa ne verjamem, daje to dejanje županova ideja, saj sva se dobro razumela in tudi spoštovanje je bilo z obeh strani veliko. Če se da zapeljati, je škoda. Pa ne zaradi mojega primera, ta nima vrednosti. Zaradi njega samega pač, saj je v resnici dober človek in strokovnjak.
Kaj je za Ivano Laharnar poštenost?
Najlepša vrlina je to, ki si jo je izmislilo človeštvo, da bi bilo na svetu lepo. In le človek jo je sposoben tudi poteptati, daje mnogim hudo zato, da je nekaterim menda lepo. Poštenost je tista najvišja modrost, s katero narediš sebi lepo in ob tem ne raniš drugega, in narediš drugemu lepo, pa s tem ne raniš sebe. Ljubim jo.
Foto Arhiv Ivane LAHARNER, Btsediloi Jože OVNIK
Vrstijo se obnovitvena dela
Pred nekaj leti so se začela obnovitvena dela na cerkvi sv. Petra in Pavla v Zagorju, ki pa so zahtevala več posegov, kot so se jih nadejali. Kajti ugotovili so, da je teren, na katerem je zgrajena zagorska cerkev, precej nestabilen, saj se zaradi podtalnice spreminja trdota terena. Zato so okoli cerkve v I. etapi obnove naredili drenažo, s čimer je teren postal stabilnejši.
Za nadaljni potek obnove pa so odprli poseben Sklad za sanacijo cerkve pri HKS Zagorje, saj je bilo potrebno zbrati večjo vsoto finančnih sredstev. Od lani do letos so po besedah zagorskega župnika Matjaža Križnarja postorili veliko - sanirali so obod cerkve, zdaj sanirajo betonsko kupolo, ki so jo ojačali, ko so zgradili armirano-horizontalne betonske vezi, ki v tem območju služijo kot podpora. Pripravo statičnih načrtov in nadzor izvedbe del je prevzel BETON PROJEKT d.o.o. Zagorje z inženirjem Jožetom Šafnerjem, ki je povedal, da se trudijo narediti čim boljše. "Kljub temu.
da se je znanstveni pristop armiranega betona v svetu začel leta 1886," je dejal Jože Šafner, "pa je zagorska cerkev, ki je zgrajena in posvečena leta 1873, že bila zgrajena z armiranim betonom." Dodal je, da so pri gradnji zagorske cerkve sv.Petra in Pavla očitno sodelovali dunajski strokovnjaki, ki naj bi naredili to betonsko kupolo, ki je kar nekakšna tehnična znamenitost. Gradbena dela pa nadaljujejo, kolikor jim to dopuščajo finančna sredstva. Doslej je bilo porabljenih že približno 20 milijonov tolarjev. Sredstva zbirajo tudi s pomočjo položnic, ki so jih dobila vsa
gospodinjstva v Zagorju, spodbujajo pa tudi podjetnike in druge, saj gre za ohranjanje kulturne dediščine. Kolje še dejal župnik Matjaž Križnar, so s "pismom z namero" pričeli tudi sodelovanje z zagorsko občino in
Za sedanjo sanacip so potrebni podporni odn v notraniosti cerkve, (slikal Tomo Brezovar)
županom Matjažem Švaganom ter se dogovorili, da bo stroške fasade sponzorirala Občina Zagorje ob Savi. S tem v zvezi so dali tudi razpis za izvajalca v
Uradni list Slovenije, nakar sta se odzvala dva izvajalca, sprejeli pa so samostojnega podjetnika Francita Novaka iz Moravč, ker je že delal na zahtevnih spomeniških in sakralnih objektih. Župnik Križnar je dejal, da je zelo zadovoljen, da je zagorska občina pristopila k projektu obnove zagorske cerkve sv. Petra in Pavla - sicer grajene v novoromanskem slogu. In morebiti bodo gradbena dela, ki so poterbna za stabilnost cerkve in kupole z dvema zvonikoma, v prihodnje že lahko potekala vzporedno s fasado. Kot dodaja župnik Križnar, so obnovitvena dela odvisna	tudi	od
motiviranosti prebivalcev in okoliša nasploh, saj je težko na hitro zbrati toliko finančnih sredstev, kot jih omenjena dela zahtevajo.
RR.
KSEFTl
mFORMACIOTE
NA
03/ se-e4- aso
ŠIVILJA ANA
Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/ 395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
1. naslov za zlate zadeve


Z Z Z
Z z
'LATO t^-URE
del, čas: 9h-i;hin 15h-18h, sob.: 9h-12h
iS
&
TEKSTIL
VEDNO V AKCIJI!
•5%
popust za vse pnevmatike pri plačilu z gotovino!!!
lil PRI NAKUPU 4 ALU PLATIŠČ IN 4 PNEVMATIK -10% POPUSTIH
Pestra izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi pogoji.
OBIŠČITE NAS ALI PA NAS POKLIČITE!
"Pa srečno voinjo"
DELAVNIK Sobota:
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške teča|e. kot so:
VVINDOVVS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64
E-poita: cllp@clip-domzale.sl
Ugodnosti:
-	10% popust za skupine
• 20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom
-	delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške Izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.

TKI Hrastnik d.d.
Za Savo 6 1430 Hrastnik Slovenija
JAVNO OBJAVLJA
ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM (v centru Hrastnika) na naslovu Trg Franca Kozarja 7, Hrastnik
TKI Hrastnik, d.d. oddaja v najem poslovni prostor v izmeri 99,60 m2, namenjen izključno za opravljanje storitvene dejavnosti, ki sodi v sam poslovni objekt kot zaokroženo celoto.
Izklicna cena za m2= 1.550,00 SIT (cena se usklajuje z rastjo DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila). V ceni ni zajet davek na dodano vrednost. V primeru večjega števila interesentov bomo najemno pogodbo sklenili z najboljšim ponudnikom in sicer na osnovi opravljene licitacije, ki se bo izvedla v 15-ih dneh od objave, v prostorih Kadrovske službe TKI Hrastnik, d.d. (nasproti tovarne).
Vsi interesenti, ki se bodo udeležili licitacije, morajo vplačati na naslov TKI Hrastnik, d.d., Za Savo 6, Hrastnik, aro v višini 20.000,00 SIT na št.rač.: 26331-0012032441 pri Banki Zasavje d.d. TTbovlje: namen nakazila: udeležba na licitaciji. Dokazilo o vplačilu je pogoj za sodelovanje na licitaciji. Interesentom, ki na licitaciji ne bodo uspeli, bo ta vrnjena v roku 7-dni.
Interesenti lahko vloge pošljejo na naslov. TKI Hrastnik, d.d., Za Savo 6, 1430 Hrastnik s pripisom "Najem poslovnega prostora". Iz vloge mora biti razvidno za kakšen namen bi najeli prostor. Vlogi je pšotrebno predložiti ludi ustrezno dokazilo iz katerega j e razvidno, da lahko opravljajo storitveno dejavnost.
Uprava TKI Hrastnik, d.d.
GSEjffigroup
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.sl
Agencija G Ljubljana Grafično podjetje Izlake Spletna agencija Ljubljana
zaposlimo
i' komercialista v prodajni službi Grafično podjetje Izlake
Pogoji:
•	izpit B kategorije in lasten prevoz
•	sposobnosti komuniciranja in dela z ljudmi
•	afiniteta do redoljubnosti in sistematike dela
•	znanja iz grafičnih dejavnosti so zaželena Nudimo:
•	zanimivo in lahkotno delovno okolje
•	zelo stimulativno nagrajevanje
•	možnost napredovanja do vodje prodajne službe
•	navodila za sistematično delo skladno sistemu kakovosti ISO gooi
t komercialista na terenu za območje občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Litija
Pogoji:
•	izpit B kategorije in lasten prevoz
•	delovne izkušnje iz komercialnih del na terenu
•	znanja iz grafičnih dejavnosti so zaželena Nudimo:
•	dober zaslužek vezan na promet
•	zelo stimulativno nagrajevanje
•	možnost napredovanja do vodje regijske prodaje	5
•	podatke o naših kupcih v navedenem območju	°
Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov:	-5.
Grafično podjetje Izlake, Podlipovica 31,1411 Izlake
ali pokličite na tel.: 03 56 57100 oz. na GSM 041/617 927 (gdč. Mirela Brumen).
7. ROŽNIKA 2001
J . (3 j j & J Ci J7 F. T F."P.
Skalnjak in gorske rastline
Rastline, kijih bomo sadili v skalnjak imajo zelo skromne zahteve, kar se lahko opazi že po samem habitusu rastlin. Tako so nekatere razvile mesnate liste v katerih zelo dolgo zadržujejo vodo. Najznačilnejši predstavniki so homulice, ki so najrazličnejših oblik in barv, zato bom predstavil samo Scdum spectabile 'Brilliant', ki cveti konec poletja in odlično prenaša sušo. Že zgodaj spomladi prične iz zemlje odganjati nove poganjke, ki v sredini poletja dosežejo višino 30 cm. Na
koncu poganjkov, pa se razvijejo ploski cvetovi rožnate barve. Zanimivo je, da rastlina po cvetenju ne propade v celoti, temveč do pomladi
drži suhe ostanke cvetov, ki delujejo prav dekorativno v zimskem času. Suhi del rastline zato odstranimo šele spomladi, ko opazimo v spodnjem delu nove poganjke. Prav tako zanimiva kot tudi neznana je homulica - Sedum telephium 'Matrona'. Homulica matrona je bila v letu 2000 rastlina leta in velja za homulico, ki cveti izredno dolgo. Kar dva meseca se vleče njeno cvetenje, prav tako v poletnih mesecih. Poleg homulic pa so značilne trdožive rastline netreski, kateri veljajo za prave prvake v prenašanju suše. Predvsem so okrasni v listih različnih barvnih odtenkov, zanimivo pa je tudi njihovo cvetenje, saj se cvetovi razvijejo na dolgem poganjku, ki ga rastlina šele po nekaj letih požene iz sredine matične rastline.
Prava paša za oči pa so modri encijani, kateri v pravem številu napravijo skalnjak resnično viden. So polegle zimzelene rastline, ki na začetku poletja zacvetijo s cevastimi cvetovi. Razmnožujemo jih z delitvijo.
Poleg modre barve so dobrodošle tudi rastline z belim cvetjem. Tako so zanimivi zimzeleni greniki (glej sliko), kateri zacvetijo zgodaj spomladi, nato jim sledijo različne zvončnice med katerimi najdemo sorte, ki cvetijo bele barve. Če imate dovolj velik skalnjak takrat lahko uporabite tudi
močno rastočo smiljko, tudi bele barve. Skupaj z njimi pa zacvetijo v skalnjaku nageljni različnih barvnih odtenkov in različnih načinov rasti, med njimi pa so seveda tudi beli.
Spomladi pa je najznačilnejša barva v skalnjaku rumena, saj skoraj vedno prevladuje. Tako rumeno zacvetijo nizki rmani, kateri ne poženejo cvetov višje od 2o cm. Rastlina pa je že sama po sebi polegla in je pravo nasprotje rmanov, ki jih zasledimo v divjini. Poleg njih zacvetijo rumeno še gorski grobeljnik. Tudi trdoživa rastlina katera vse prepogosto preraste manjše rastline, zato je dobrodošla samo v velikih skalnjakih. V manjši skalnjak pa lahko posadite blazinasti pelin. Na začetku poletja zacveti s komaj opaznimi cvetovi rumene barve. Ti cvetovi se nahajajo na dolgih ozkih pecljih in se ob najmanjšem vetru veselo pozibavajo.
Rastline v skalnjaku so lahko resnično različnih oblik in barv. Zato je skalnjak tudi nekaj posebnega, saj lahko tudi v zimskih mesecih ustvari pravo barvno mešanico. Zato rastlin ne ocenjujte samo po količini cvetenja, temveč pomislite tudi na zimo, ko lahko s skalnjakom dosežete pravo nasprotje poletnih mesecev.
Besedilo In sliko: Sašo Taškar
Čas je za..
NOV IZGLED VAŠEGA
Načrtovanje in urejanje vrtov, izdelava skalnjakov in vodnih objektov,
^ (^fašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
v, svetovanje
ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE
KORIJANDER
Spada v družino kolubnic.Je enoletnica z do70 cm visokim, ravnim in golim steblom, kije na vrhu razvejano. Cvetovi so beli ali rdečkasti. Cvetijo odjunija do julija. Plod je trd, rjav ali slamnato rumen, do 3 mm debel. Mlada rastlina smrdi po stenicah, plodovi dišijo prijetno.
Tako kot kumina, komarček in janež tudi korijander odganja vetrove. Kot začimba pospešuje izločanje prebavnih želodčnih sokov. Pomaga pri vnetju želodčne sluznice, pri pomanjkanju teka in ob napenjanju. Ponekod ga kot čajno mešanico uporabljajo za pospeševanje izločanja žolča ali za zdravljenje zlate žile.
DELJENOLISTNI MRKAČ
Spada v družino košaric. Je enoletna rastlina, ki poganja iz navpične korenike. Cvetovi so lijakasto cevasti in temno rumeni. Cveti od julija do septembra. Raste ob močvirjih, ob bregovih
rek in potokov, na gozdnih jasah, včasih pa tudi kot plevel po vrtovih in njivah. Vsebuje provitamin A, grenčine, čreslovine in sluzi. Ponekod to zel uporabljajo kot sestavino čajne mešanice proti zlatenici. Pospešuje tek, žene na vodo, pospešuje znojenje in varuje sluznice.
NAVADNI MRZLIČNIK ali grenka deteljica
Je trajna zel, ki raste le v močvirjih in na preplavljenih travnikih, na bregovih voda, kjer korenika leži pod vodo. Listi so razdeljeni v tri lističe, ki spominjajo nekoliko na liste deteljice. Razvije bele ali rdeče cvetove, ki so nameščeni na vrhu svetnega stebla brez listov, ki pa niso nič podobni encijanovim, čeprav sta si zeli v sorodu. Učinkuje podobno kot encijan, pospešuje izločanje želodčnih prebavnih sokov, zbuja tek, pomaga pri pomanjkanju želodčne kisline in ob slabem prebavljanju hrane. V ljudskem zdravilstvu je cenjen pri povišani telesni temperaturi, migreni in
prebavnih motnjah. Včasih sojo veliko uporabljali za preprečevanje nalezljivih bolezni. V veterini se uporablja za izboljšanje teka in prebave pri živalih.
PLAZEČA PIRNICA
Pirnica je nadležen plevel, visoka do 100 cm. Na vrhu ima klas. Včasih so pirnico v zdravilstvu uporabljali več kot danes. Po nekaterih podatkih naj bi zdrobljena korenika pripravljena v čaju rahlo gnala na vodo in razkuževala sečila.
Pripravil Igor Goste
TRBOVLJE
sš«iii






































7. ROŽNIKA 2001
Jo fi.j?& TT n.77. j7.
M
ulsbalgo 7
IVAN BAJCAR
Učinkovitost, fleksibilnost in inovativnost so stvari, za katere Ivan Bajcar, direktor zagorskega TEBAG-a zatrjuje, da so pokazatelji uspešnosti. "Tudi v Zasavju si lahko uspešen," pravi, "če delaš prave stvari na pravi način in če si slovensko orientiran." Od GZS-Območne zbornice Zasavje, je letos prejel srebrno priznanje za inovacijo: Zasnova novega sistema gradnje zidov in uvedba elementov sistema iz stiropor betona v industrijsko proizvodnjo. Kot je poudaril, je takoimenovan Topterm - sistem gradnje zidov, nastajal s sodelovanjem celotnega kolektiva. Zdelo se mu je primerno, da se kot manjše podjetje, ki se že kakšno desetletje ukvarja s proizvodnjo gradbenega materiala, na tržišču uveljavijo tudi s kakšno Snovativnejšo zadevo, ki bi pritegnila kupce.
Svojo gradbeniško udejstvovanje je sicer pričel pri SGP Beton Zagorje in po nekajletnih izkušnjah, se je lotil podiplomskega študija. Vendar, kljub temu, da se tudi v prostem času najraši posveča kakšnim gradbeno-arhitekturnim izzivom, je sklenil magistrirati iz organizacije dela. Potlej pa je v času, ko je nabiral izkušnje iz modernega projektnega vodenja, sprejel priložnost in nadaljeval z gradbeniškimi investicijskimi deli v Nemčiji in že malo zatem odprl podjetje TEBAG d.o.o. v Zagorju, ki trenutno šteje dvajset zaposlenih. In ko je v tujini videl, kako zelo drage znajo biti gradnje masivnih hiš, je skušal taisto kvaliteto in cenovno ugodnost poiskati v proizvodnji cenejšega izdelka. Na ta način je nastal Topterm - proizvodnja izolacijskega zidnega elementa iz lahkoagregatnega betona. Izdelek Topterm nastane iz recikliranega odpadnega stiroporja oziroma na osnovi mletja te sekundarne surovine pridobijo granulat za proizvodnjo izdelka Topterm. In gradnja's Toptermom naj bi imela številne prednosti glede energetske varčnosti ter dobre zvočne in toplotne izolacije. Tudi masivna gradnja - saj so zidovi s Toptermom zelo široki - naj bi projektantom nudila veliko kreativnosti pri modemi postavitvi bivalnih prostorov.
Kot je poudaril Ivan Bajcar, je z nagrajeno inovacijo zelo zadovoljen. "Zaradi svojih velikih dimenzij, Topterm zagotavlja nek hiter polmontažni sistem sestavljanja in tudi zalivanja. Zato je tudi zanimanje na trgu precejšnje," je dejal. Kupcem nudijo svetovanje, gradnjo kot tudi projektiranje. Ukvarjajo pa se še s proizvodnjo preostalega gradbenega materiala, od separiranih peskov, raznih betonskih mešanic kot tudi betonske galanterije za urejanje okolja. Seveda pa si v prihodnje želi še več zanimanja za gradnje iz lahkoagregatnega betona.
Sicer pa ga zanimajo tudi pristopi vodenja podjetij in kot je dejal, skuša soustvarjati dobro vzdušje v kolektivu. Poleg službe si vzame čas tudi za družino, saj pravi, da žena zelo dobro kuha, hči in sin pa ga včasih navdušita za kino ali gledališče. Rad je tudi v družbi, od pregovorov pa dosti da na tistega, ki pravi, da kar
lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. _	,,	,. _	_ , „
Besedilo in slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (11. del)
Prinašanje darov
Sodelovanje vernikov pri evharistični daritvi se izraža tudi s prinašanjem darov na oltar. Zastopniki zbrane skupnosti prinesejo kruh in vino ter darove (ki sojih verniki ob prihodu v cerkev položili ali oddali na določeno mesto) izročijo mašniku.
Prinašanje darov ima velik simbolični pomen. Sprevod z darovi izraža dejstvo, da se preko prinešenih darov in zbranih vernikov celotno stvarstvo vključuje v skrivnost evharistije (Kristusova odrešenj ska skrivnost). To je tudi izraz osebnega darovanja in sprejemanje božje volje.
Ko duhovnik (kot “predsedujoči” zbrane krščanske skupnosti) dviguje pateno s hostijo in kelih z vinom s tem prinaša oziroma daruje Bogu tudi vse delo, napore in prizadevanja vernikov preteklega tedna ter obenem prosi za prihodnji čas. Takšno daritveno velikodušnost vsakega posameznika in vsega božjega ljudstva simbolizira prinašanje darov.
Prihajanje k obhajilu
Obhajilo ni samo osebno dejanje, ampak tudi dejanje skupnosti. V skupnem prihajanju v vrsti se razodeva in naglaša edinost, notranja povezanost vseh vernikov. V obredu priprave darov so v sprevodu prinesli kruh in vino - snov za daritveni obed, kot znamenje nj ih samih. Tokrat verniki spet prihajajo v sprevodu, da prejmejo nazaj kruh in vino, vendar spremenjeno v Kristusovo telo in kri.
Naraven človek, ki pride k daritvi, se poveže s Kristusom in odhaja od obhajila prenovljen. Povezanost in edinost obhajilnega sprevoda še poveča petje skupne pesmi, primerne za to priložnost: “Ko verniki prejemajo zakrament, pojemo obhajilni spev, ki naj z enoglasnostjo glasov izraža duhovno zedinjenje obhajancev, razodeva prisrčno veselje in napravlja sprevod za prejem Kristusovega telesa bolj bratski. " (iz Splošne ureditve Rimskega misala).
Romanje
Romanje je pravzaprav procesija, ki traja dalj časa in vodi vernike iz kraja v kraj. Tudi romanja so splošno človeška dejavnost. Krščanska romanja imajo svoj temelj v Svetem pismu. Judje so romali po božjem naročilu. Glavno romarsko mesto j e bil Jeruzalem, kamor so romali tudi Kristus in apostoli.
Tudi kristjani so najpogosteje romali v Sveto deželo in na grobove apostolov Petra in Pavla v Rim. Od originalnega naziva mesta - Roma - je tudi ime “romanje”. Kmalu so začeli obiskovati grobove mučencev. Iz tega so se razvila tudi romanja v druge kraje, kjer seje pokazalo izredno božje delovanje. Na tak način so se razvijala tudi romanja v svetišča posvečena Kristusovi materi Mariji, saj je na teh krajih prihajalo do izrednih dogodkov, kijih je Bog delil na Marijino priprošnjo.
Cerkev romanja ni nikdar ne ukazovala in ne prepovedovala. Je pa zaradi varovanja pred zlorabami poudarjali verski značaj romanj. Tako romanje ni izlet oziroma turizem, čeprav je po svoji zunanji obliki (izvedbi) temu zelo podoben (poskrbeti je potrebno za romarje: prevoz, nastanitev, prehrana...), ampak iskanje Boga in srečanje z njim v duhovnem okolju. Pisatelj Pisma Hebrejcem pravi: “saj nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje” (Hcb 13,14).
Poleg svetih krajev (Jeruzalem, Betlehem, Nazaret,...) in Rima so znana tudi nekatera druga romarska središča: Santiago di Compostela, Koln, Lurd, Fatima, Medjugorje. V Sloveniji in okolici pa Brezje, Ptujska gora, Sveta gora nad Gorico, Višarje, Gospa Sveta, Oglej...
Branko Nimac
tl a at) la!;: ti
7. ROŽNIKA 2001
30.OBLETNICA GOSTILNE VRTAČNIK IZ ČOLNIŠČ
Gostilna pri Vikcu, kot jo še sedaj včasih imenujejo predvsem domačini, letos praznuje 30.obletnico obratovanja. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z Boštjanom Vrtačnikom, lastnikom gostilne
Vrtačnik.
tem sedaj gostilna slovi. Gostilno vsi poznajo po teh domačih specialitetah in to se je vsa ta leta ohranilo do sedaj. Ponudbo smo tudi razširili z jedmi po naročilu, zrezki, ribami, kalamari, picami in tako naprej. Prirejamo tudi party-je ob vikendih, za mlade, potem so tu še cviček party, smile party in tako naprej.
Zaposleni smo sami domači; jaz, sestra, mami, tako da v koraku s časom ohranjamo tradicijo.
Kakšni gostje prihajajo v gostilno
Največ je stalnih gostov, od

Se spominjate, kako se je gostilna odprla, glede na to, da ste bili takrat še zelo mladi?
Ne, leta 1971, ko je oče odprl gostilno, se ne spominjam. Sicer pa sam začetek hiše sega še nazaj, med vojno je bila namreč tu trgovina vse tja do 1970. Oče je do tega leta delal v Nemčiji, nato pa leta 1971 odprl gostilno. Hiša je bila stara. Tako da je bilo potrebno veliko dela.
Kako je potekalo teh trideset let, kakšne so bile spremembe na samem objektu?
Stara zgradba je bila seveda potrebna obnove. Tako zunanjost, kot nontranjost. Naredili smo letni vrt, to je naredil oče, lani smo renovirali kuhinjo.
Kakšna je bila ponudba takrat in kako se je spremenila do sedaj?
Oče je veliko premišljeval o tem, kakšno ponudbo bi dal za tale zasavski kraj, potem pa se je odločil, da bi začeli delati domače koline, od krvavic, pečenic, jetrnih, kožnatih, pečenke in po
sr*!*
• 1

m
**!I5$*
3	,reHr]

oseb. Je pa težko v teh časih pridobiti goste, zato se je treba truditi in iti v korak s časom ter jim ponujati tisto, kar si želijo. Sedaj je bolj poudarek na ribah in zelenjavi. Toliko klobas kot smo jih prodali v starih časih ne bomo več.
S čim pa se še drugače ukvarjate?
Prostega časa je zelo malo, drugače pa igram nogomet in imam tudi svojo ekipo Čolnišče, s katero smo že dvajset let v prvi zasavski trim ligi. Kot hobi bi poudaril tudi vožnjo z motorji.
kakšni so načrti za naprej?
Rad bi renoviral prostore in pa predvsem uredil parkirišče.
Od kje dobite vino?
Cviček velja za odprto vino in ga dobim z Dolenjske, iz Šentjerneja, ta gre sedaj najbolj v promet, iz Vipave imamo npr. tudi Vrtovčana. Znani smo po teh domačih vinih in da točimo odprta vina, poleg ostalega flaširanega.
Zaupajte nam, kdaj ste vi prevzeli gostilno?
Delo sem prevzel leta 1995, prej sem delal v Hotelu Medijske Toplice, šolal sem se v Ljubljani, po poklicu pa sem tehnik strežbe. Delal sem tudi na Brdu pri Kranju, v Ljubljani, potem pa sem leta 1995 zagrabil za delo doma, tako da sedaj mineva 6 let.
domačinov in okoliških prebivalcev, drugače pa pretežno iz vsega Zasavja prihajajo tisti, ki nas poznajo. Za zaključene družbe imamo jedilnico za 50 oseb in pa na letnem vrtu za 40
Ob 30.obletnici Gostilne Vrtačnik iz Čolnišč ste vsi vljudno vabljeni na veselico z ansamblom Gamsi. Veselica bo v petek, 15. junija ob 20.uri na nogometnem igrišču v Kisovcu.
I.Z.

7. ROŽNIKA 2001
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Pravilni odgovorna zadnjo uganko seje glasil dr.Slavko Grum. Tako j e na kuponček zapisal tudi Gregor Dolenc, Obrtniška cesta 13/b, Trbovlje. Prejel bo knjigo Rožna devica (Uka Vašte), ki jo poklanja uredništvo.
Naslednja uganka jc znova oseba moškega spola. Je leta 1924 v Slovenskih Konjicah rojeni pesnik, prevajalec. Da boste lažje ugibali, vam navajamo nekaj njegovih zgodnjih pesniških zbirk: S poti, Pa bo pomlad prišla. Nekoga moraš imeti rad (tako je naslov tudi eni izmed njegovih najbolj poznanih pesmi).
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,...
Pri žrebu bomo upoštevali le tiste odgovore, ki bodo zapisani na kupončku.
Uganko sestavil Igor Goste
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
MAŽORETNE SKUPINE : SEDMIČ
V prelepem sobotnem popoldnevu, 26. maja 2001, so se, v sklopu letošnjega praznovanja Dneva mladosti, na stadionu Športnega društva Rudar Trbovlje zbrale mažorete iz vse Slovenije na 7. državni reviji mažoretnih skupin, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sklada RS za ljubiteljske kulturne
dejavnosti - območne izpostave Trbovlje in v sodelovanju s Plesno skupino mažoret Trbovlje.
Predstavilo se je deset skupin in sicer z Vranskega, Laškega, Trebnja, Slovenskih Konjic, Ljubečne, Logatca, Horjula, Kranja Tržiča in Trbovelj.
Za poskočen uvod je poskrbela Delavska godba iz Trbovelj in s svojim nastopom ogrela obiskovalce, ki jim je v vročem popoldnevu že
tako "dol teklo". Godbenikom, na s soncem obsijanem igrišču, pa prav tako. Najbrž mažoretam v njihovih kratkih krilcih le ni bilo tako vroče, je bilo pa zaradi tega gledalcem še bolj.
V	približno dve uri trajajočem programu so trboveljskemu občinstvu, kije kar lepo napolnilo tribuno in okolico, dekleta pokazala, kaj zmorejo in znajo. Kdor je spremljal njihove nastope na državnih prvenstvih, sije lahko ustvaril mnenje o tem, koliko so napredovale in da seje od prvega državnega prvenstva marsikaj spremenilo, da znajo polega vrtenja palice tudi še kaj drugega in izbira glasbe je prav gotovo bolj pestra. Koreografija plesa ni omejena le na korakanje in vrtenje palice, čeprav ostaja le-to še vedno osnova njihove predstave.
V	skupinah, ki so sodelovale na letošnjem, že sedmem državnem prvenstvu, plešejo dekleta v starosti od dveh pa do petindvajset let. Tako kot one pa imajo tudi njihove skupine različne starosti. Nekatere so na začetku, kot na primer mažorete z Vranskega, ki se družijo šele dve leti, druge pa so že kar "veteranke" z deset in več let delovanja. Med slednje spada Mažoretna skupina Laške pihajne godbe, ki deluje od leta 1989 in dosega temu primerne uspehe, saj šteje kar šestdeset mažoret, razporejenih v štiri skupine.
7,c>.T.F.\r n.iT.J:.
KULTURNI KOLEDAR
1.6.1957 seje v Postojni rodil pesnik Aldo Žerjav. Dela: Obrabljena noč. Bodice iz Gorice.
3.6.1952 seje v Ljubljani rodil alpinist in potopisec Viki Grošelj. Dela: Himalaja 83, Grenko zmagoslavje.
8.6.1882 seje pri Metliki rodil Ivan Molek. Dela: Hrbtenica, Poletna noč, Sesuti Stolp.
Pripravil Igor Golte
Prave, izkušene in najbolj prekaljene so zagotovo Mažorctne skupine mladih glasbenikov iz Logatca. To je bila leta 1972 prva uradno ustanovljena skupina v Sloveniji in za njimi je cela vrsta uspešnih nastopov doma in v tujini.
Z zavidljivo "starostjo" osemnajst let sc ponašajo tudi gostiteljice, Plesna skupina mažoret iz Trbovelj. Porok za njihovo uspešno delovanje je Ema Zalezina, kijih vodi že ves čas in pod njenim budnim očesom so dekleta uspešna v nastopih v domačem kraju in širom po Sloveniji. Po majcenih postavicah, ki so ljubko stopicale v ritmu muzike, sodeč, se ni bati za prihodnost. Ema Zalezina bo poskrbela tudi za podmladek.
Za njeno prizadevanje in pa za življenski jubilej so seji ob tej priložnosti zahvalili in ji čestitali podžupan Zoran Gračner, predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Neja Kos in predstavnik območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Zdravko Pcstotnik.
Mentorice vseh sodelujočih skupin so prejele priznanja, kajti prav vse mažoretne skupine so pokazale znanje, voljo in entuziazem pa naj delujejo dve, tri, pet., deset, osemnajst ali pa devetindvajset let. Njihovi nastopi so všečni občinstvu, željnem lepega, skladnega in mehkega gibanja po taktih glasbe, ki zleze človeku v kosti in mu ne dovoli, da bi ostal ob vsem skupaj hladen...Poslovili so se z obljubo in željo po snidenju na osmi reviji naslednje leto.
MAH
TRBOVLJE
1 rl.Tfll? ilUlT.
"LEP DAN IZ
Po vsem, kar seje v zadnjem času dogajalo v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah in po ugotovitvah marsikoga, da se je kulturno dogajanje pričelo seliti "iz doline na Terezijo" in pa dejstvo, da znajo starejši drugače ceniti preteklost in jo tudi svečano obeležiti, še posebej, če je pomenila mejnik nekemu dogajanju v času in proštom, katerega del so, če torej upoštevamo vse to in pa dejstvo, da v Domu "veliko dajo" na dobro počutje, razvedrilo in razgibano življenje svojih stanovalcev, potem svečana prireditev ob počastitvi občinskega praznika 1. junija ni nikakršno presenečenje, eminentni gostje na njihovih prireditvah pa niso nobena redkost več.
Tokrat je bilo dogajanje na prostem in na srečo seje tudi vreme zavedalo pomembnosti proslave in tega, kaj je pomenila za vse nastopajoče. Veliko truda, volje in trdega dela je bilo vloženega v nastop domačega, domskega, pevskega zbora, njihove literarne skupine in plesne skupine. Saj ne, da bi bila pomembnost gostov Lesenih rogistov, slavnostnega govornika dr. Matjaža Kmecla, njihove direktorice Danice Hren ali pa župana Trbovelj Ladislava Žige Žgajnarja ter recitali literata Janeza Krajnca in slikarske umetnine Karla Kozoleta zaradi tega kaj manjša, to ne, ampak razlika med njimi, ki so, vsaj nekateri prvič pri svoji starosti javno nastopali in drugimi, ki jim je to več ali manj vsakdanje delo, ta razlika daje težo pomembnosti. Prireditev je bila prav zaradi tega zares njihova, domska, in še bolj svečana.
Predvsem je pomembno to, da so med stanovalci v domu ljudje, ki se še živo spominjajo dogodkov 1. junija 1924 in praznovanje občinskega praznika oziroma obletnice spopada delavcev z Oijuno vidijo z drugačnega zornega kota kot vsi ostali, ki so o tem le slišali in brali. Za njih je to Življenje, za druge
zgodovina...
Direktorica Danica Hren, kije v pozdravu spomnila na pomladne krivce za prešerno in radostno počutje in optimizem, je opozorila, da si je za te občutke treba tudi prizadevati in jih znati ceniti. "Vsaka sekunda je dragocena, saj nam daje možnost, da se odločimo, kakšna bo naša bodočnost." In neka taka sekunda je vzrok, da Trbovlje praznujejo.
V Domu so medse tokrat povabili literata, zgdovinarja, dramatika, publicista in politika dr. Matjaža Kmecla, ki se je povabilu z veseljem odzval in je prisotne najprej prav lepo
pozdravil kot rojake, potem pa razložil, da je zanj, ki je doma s Kuma, trboveljska dolina pomenila že "širni svet". S svojim neprisiljenim nastopom sije takoj pridobil simpatije stanovalcev. Poudaril je, daje želja po ustvarjalnosti tista, ki drži človeka pokonci in ga žene naprej in prav zato je vesel in zadovoljen, da so ga povabili medse, saj po tem, kar je videl in občutil med nj imi, lahko z veseljem ugotavlja, daje v njih ta želja živa in močna. Zaželel je vsem lep občinski praznik, pa ne le praznik, ampak "dan iz dneva v dan".
Praznovanje ne bi bilo pravo brez pozdravnih besed trboveljskega župana Ladislava Žige Žgajnarja, ki je v domu vedno dobrodošel in zaželen gost.
Pred zbranimi obiskovalci so to popoldne na ploščadi pred domom
DNEVA
nastopili Pevski zbora doma upokojencev Franc Salamon, recitatorke literarne skupine, zaplesali so plesni pari domske plesne skupine ob poskočni spremljavi Črnih bliskov. Slišali smo poezijo rojaka Janeza Krajnca, kije posvečena njegovemu rojstnemu kraju in rojakom.
Tudi razstavo so pripravili v Galeriji doma upokojencev. Na ogled so dela slikarja Karlija Kozoleta, člana Rclika iz Trbovelj. Karli Kozole ima za seboj dolgo in uspešno slikarsko pot, ki je zaznamovala njegovo življenje. Petintrideset let že ustvarja, slika in v tem času je razstavljal na okrog petintridesetih samostojnih razstavah in številnih skupinskih doma in v tujini. Obvladuje vse tehnike slikanja, v domu pa seje predstavil s slikami v olju, akrilu in z reliefi. Rad uporablja čiste in žive barve, med katerimi je najpogostejša modra in po njej je prepoznaven. Svoje znanje prenaša tudi na mlade v likovnem krožku v Dijaškem domu Trbovlje. Svečano je razstavo otvoril dr. Matjaž Kmecl.
Kadar je na obisku gost, kot je dr. Matjaž Kmecl, je pametno izkoristiti priložnost in ga tudi kaj povprašati. Na vprašanje, ali je že kdaj doživel takšno praznovanje občinskega praznika, je odgovoril:
"Ne! Nenavadno in izvrstno je, sijajno! Ponavadi za kakšne takšne praznike zberejo skupaj mladino, prepevajo šolski pevski zbori,...mladi ljudje to delajo. Tu je bilo pa vse obratno tako rekoč. Tu je plesalo troje parov, šest plesalk in plesalcev, ki so skupaj zagotovo šteli pol tisočletja. Ali pa, prepeval je pevski zbor enajstih dam, ki tudi niso štele dosti manj skupaj, kot eno tisočletje. Se pravi, vse skupaj je bilo popolnoma nenavadno in hkrati izjemno optimistično. Tu gre za ljudi, ki verjamejo v prihodnost in kijih starost praktično nič ne moti."
Za bralec Zasavca pa je opazko, da moramo biti Slovenci menda nesrečni, kot na primer naš
V DAN"
Prešeren, da ustvarjamo velika dela, komentiral takole:
"Če ostaneva kar pri Prešernu. Prešeren je sam zase zapel verze, da "sme nekaj nas, ki smo Prešernovi, biti prešerni". Se pravi, pisal je tudi zelo prešerne verze, zelo prešerne pesmi in danes se celo kdo zgraža, ko sliši njegovo, tako rekoč substandardno, se pravi, pod tistimi standardi, po katerih smo Slovenci še voljni priznavati poezijo ali pa ne. Ni izključno žalostnega in tudi ne izključno veselega naroda. Na svetu so morda kakšni poudarki v to ali ono smer, ampak življenje je vse, to se pravi, ne samo žalost in veselje, to oboje kot dvoje skrajnosti, ampak tudi vse drugo. Če karkoli manjka, to življenje pač ni popolno, ni kompletno, bi rekel in ker smo Slovenci vendarle konec koncev kompleten narod, imamo tudi vse to, ne samo v svoji literaturi, ampak tudi v svojem načinu življenja. Zgrešeno je govoriti o tem, da je slovenska
literatura žalostna in solzava literatura. Vsega ima! Vso to polifonijo različnih življenjskih in človeških občutij premore.
Tudi na današnji prireditvi so absolutno prisotna vsa ta občutja."
Brez potrebe je še pisanje, da se je po programu praznovalo, kot se za praznik spodobi, z muziko, plesom, petjem, jedačo in pijačo -med dobrimi prijatelji in znanci.
MAH
p. Jr.clj p.
Prtdtfarifa M:
FRIZERSKI SALON "ZALI"
Le nekaj korakov je treba še narediti za trboveljsko tržnico v hrib in že ste pred vhodom v frizerski salon, kjer lepšajo glave. Prikupna in prijazna lastnica Zali Ljubič z
veseljem ustreže željam svojih strank, jim svetuje in jih rade volje posluša, ko ji dopovedujejo, kaj in kako želijo izglodati, pri tem pa tudi popazi, da kakšne želje niso glavi in lasem bolj v škodo, kot v korist. To počne že celo vrsto let, saj je že kot šolarka sanjarila, da bo frizerka in sledila je tej svoji želji ter pred šestindvajsetimi leti pričela poklicno pot v Brivnicah Trbovlje, štirinajst let pa je že samostojna podjetnica.
Začela j e sama, zdaj pa ji že pridno pomaga hčerka, ki je pri njej tudi zaposlena in gre po maminih stopinjah.Kot v vsakem poklicu, v frizerskem pa še posebej, je potrebno spremljati razvoj, napredek, modne tokove in tega se obe s hčerko dobro zavedata. Zali Ljubič svoje delo ne vidi samo kot poklic, ampak ga gleda še z drugačne plati. Razmišlja, da je le-to umetnost, kot slikanje ali kiparjenje, saj je vsaka frizura, ki jo naredi, zanjo umetnina, enkratno delo, unikat. Pri tem pa dobiva vedno nove izzive, nove ideje.
Uporablja najkvalitetnejši material, pri vsem tem pa prisega na škarje in glavnik. V njenem salonu si lahko polepšate še obraz, saj se ukvarjajo tudi z dekorativno kozmetiko. Ob posebnih priložnostih, kot je na primer poroka ali maturantski ples in podobno, morate s seboj prinesti le obleko, vse ostalo bodo uredili "pri Žaliki" na Partizanski cesti v Trbovljah. Ker pa imajo nekako kar družinsko podjetje, ki se med seboj lepo dopolnjuje: lepa frizura, lep obraz in lepa obleka, vam niti te ni potrebno prinesti, v pletiljstvu njenega moža se boste lahko tudi oblekli in urejeni, naličeni in z novo, priložnosti primerno pričesko, zadovoljni odšli, kamorkoli ste pač bili namenjeni.
"FRIZERSTVO JOŽI" -DRUŽINSKI FRIZER
Sredi stanovanjskih blokov in stolpnic okrog "Dimnika", si je v pritličju stolpnice na Kešetovem v Trbovljah uredila frizerski salon Joži Fijačko. Leta 1978 pričela pri Brivnicah v Trbovljah, sedaj pa
praznuje že devetletnico samostojnega dela. Danes je njen salon dobro obiskan in stranke jo imajo rade, saj je največkrat njihova družinska frizerka. Pri njej se lahko uredi vsa družina od najmlajših pa do najstarejših članov. Ravno zaradi raznolikosti strank mora dobro slediti hitro spreminjajoči se modi za mlade in klasičnim frizuram za bolj ali manj starejše, za moške in za ženske. Na željo stranke se ukvarja tudi z
ličenjem, še posebej, kadar gre za kakšne svečane priložnosti. V salonu je zaposlena samo ona, vendar pa so se pri njej učile in izučile številne učenke frizerske šole.
Ker je hotela svoje sposobnosti in "izdelke" pokazati tudi drugim, širšemu krogu ljudi, je sodelovala tudi na klasičnem tekmovanju (en model, tri fruzure) leta 1995 na II. odprtem prvenstvu frizerjev Slovenije v Mariboru. Udeležila pa se je tudi komercialnega tekmovanja leta 1997, kjer je "imela" štiri modele, leta 1998 s petimi modeli in z njimi je predstavljala tudi barve Trbovelj. Na prvem tekmovanju seje uvrstila v zlato sredino, na drugem pa je bila od osemnajstih udeleženk šesta.
Joži Fijačko se je in se še bo prijazno odzvala tudi vsakemu povabilu za friziranje na domu. Željam strank sicer mora ugoditi, vendar jim vedno rada svetuje. Poudarila je, da je za njo in s tem za dobro in lepo frizuro najpomembnejše in "ta glavno" striženje., ki pa gaje tudi več vrst, za moške, za mlade, za srednje...in se spreminja, kot se spreminjajo modni tokovi frizur.Po tolikih letih dela z ljudmi se je naučila brati z obraza, kakšne volje so stranke in ve, da prijazni nasmeh in lepa beseda delata čudeže.
MAH
Na.] Mztrka, Naj Mztr
Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red:
1.Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 272
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 136
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 122
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 106
5.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 85
6.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 79
7.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 65 Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 65 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 58 lO.Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 50
Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagorje - 50 12.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 45
13.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 40
14.	Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39 15.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 36
16.	Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 31
17.	Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 30
15.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 27
19.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 25
20.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Trbovlje - 24
21.	Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 22
22.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 18 23.1rena Jere, Studio Las Zagorje - 17
24.Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 16
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Tina Krauskopf, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janj Bantan, Leopoldina Lindič, Milena Lovše in Fani Pohar.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
GLASOVNICA ZA
naj frizerka in frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
avtotehna W0@
in Mahkovic
Spodnji Log 27 1282 Sava pri Litiji Telefon 01/8974 888 Fax 01/8974 887
OPEL-©-
EISmmT MALG<5J^. I
PRIVOŠČITE Sl POLETNO AVANTURO
Z BREZPLAČNO KLIMATSKO NAPRAVO:
TVVINGO, CLIO, THALIA, MEGANE, KANGOO,
PRIHRANEK 230.000 SIT!
* IZJEMNO UGODNO,
PONUDBA NOVE LAGUNE IZ ZALOGE
miimmv malgai. ,
Trbovlje	U*******^
telefon prodaja (03) 56 33 110,56 33 111,56 33 112
servis (03) 56 33 120	E-mail: malgaj@dealer.rcnaiilt.si, www.avtohisamalgaj.si
Silghol
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
041 765-1 •
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	j « d
možnostjo sponzoriranja	postanite, llLcLn 1 P
trženje in produkcija za gospodarsko	■	«
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VMS, S-VHS, BETA SR	_	^	,	*
E-mail: atv.signal@siol.net
'
NAJBOLJ GLEDANA I LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
O \______OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!__/ Q
7. ROŽNIKA 2001
F. Jr. G J j F
Predstavljamo vam:
GOSTIŠČE RAČIČ
Trbovlje so dolga dolina, in ko jo prepeljete že dobršen kos in vam ostane le še nekaj metrov do table Gabersko, tam, kjer se konča gosto naseljeno mesto, tam že dolgo stoji gostilna. Spominjam se, da smo pogosto šli h "Kurnik". To je bila nekakšna izletniška točka, saj ni bilo niti ceste in seje dalo priti le s konjsko vprego, ampak tega je že davno...
Danes vam to ne bo potrebno. Prijazni sedanji lastnik Martin Račič mi pojasni, daje bila Kurnikova mati njegove mame, da pa je od leta 1953 opravljal dejavnost oče Martin Račič starejši, leta 1983 pa je prevzel delo sin Martin Račič in kot zanimivost, tudi on ima sina Martina. Takrat so dogradili in adaptirali prostore in s tem povečali kapacitete gostinskih prostorov. Leta 1990 so uredili letno teraso, lepo in prijetno za čas poletne vročine in v poletnih
mesecih sploh "delajo samo s teraso", kjer pa se boste prav gotovo dobro počutili, saj je okusno opremljena in urejena. Notranji prostori ostanejo na razpolago zaključenim družbam.
Vsako leto se je v skladu s spremembami v prostorih, spreminjala tudi ponudba. Kakšnih velikih novosti ali sprememb sicer ne uvajajo, ker so vezani na stalne goste. Prehodnih gostov ni in ko Martin Račič razmišlja o kakšni vrsti turizma, ne vidi ne perspektive, ne bodočnosti. Prav zato pa ve, daje stalnega gosta potrebno "čuvati in božati," da ga ne izgubi.
Zaenkrat je le toliko prometa, da se preživi, kakšna investicija ta trenutek ni mogoča.
Njihova ponudba je klasična, po naročilu, zaradi pričakovanja gostov pa so dopolnili ponudbo še s pizzami.
Je pa njihovo gostišče po nečem zelo značilno in znano daleč naokrog. To so njihove tradicionalne koline, s katerimi vas bodo postregli od septembra pa do januarja. To so krvavice, pečenice, mesenke, repa, ajdovi žganci, zelje.
V spomladanskih in poletnih mesecih pa je ponudba standardna. Poudarek je na solatah, vegetarjanski krožnik je zaželjen in raznovrstne sladice iz sezonskega
sadja s smetano, vinom, sladoledom, sadne kupe.
V zimskem času pa lahko pridete na jabolčni zavitek, sirov zavitek, gibanico.
Od pijač se dosti manj toči alkoholnih in več brezalkoholnih, tu se pozna vpliv novega prometnega zakona, ugotavlja lastnik.
Vsekakor pa sc zadovoljni gostje vedno vračajo, zato vas vabi, da
pridete in poskusite njihovo ponudbo.
MAH
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
1.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 426
2.	Point 21, Hrastnik - 299
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 193
4.	Gostišče Kum, Zagorje - 190
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 97
6.	Gostilna Ašič, Zagorje - 59
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 51
S.Naš hram, Kisovec - 30
9.	Gostilna Senica, Hrastnik - 25
10.	Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 23
Gostišče Brin, Trbovlje - 23
12.10.G'ostilna Zaloka, Jesenovo - 22
13.	Restavracija L, Trbovlje - 21
14.	Gostišče Jež, Radeče - 19
Poleg teh ste glasovali še za: Kmečki turizem Arbi Mlinše, Vrtinec Trbovlje, Kitajska restavracija Zlati Fenix Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina, Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostišče Majcen Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
G lasuj emNz^oktilltd
Glasoval sem:
ZDAJ TUDI S CRDi TURBO DIZELSKIM MOTORJEM S SKUPNIM VODOM
ZMOGLJIV
AVTOiUOTOK d d
PE TRBOVLJE,
Savinjska cesta 36,
1420 TRBOVLJE tel.: 03/ 56 25 452
VARČEN
EKOLOŠKI
Osvanp^a 3 leto a* IOG.GOB
/1 :_> A:ttO t-NlOe? Ift poocfeiiilčt^ilj UP' (Ot)«.' C‘	*5wwh>vxS» tiŠ.B
roso 10 22)
(fr)
HVUHORI
Golf Edition Golf s klimo
klimatska naprava
Golf Edition - oprema:
•	čelni zračni blazini	+ klimatska naprava
•	zavorni sistem ABS
•	servo volan
•	radio »alpha«
+ komfortni sedeži + širša platišča s pnevmatikami + zatemnjene zadnje luči
(H) Malgaj
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
^ INTEGRAL	^INTEGRAL	INTEGRAL	^.INTEGRAL
INTEGRAL
Avtobusni promet In turizem. 21egor|a d.u.u.
TURISTIČNA AGENCUA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: intcgral.zagoijc@siol.net Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si
rPf-ČTjčjč T\A
NAJCENEJŠA NAMESTITEV V POLETNEM DUBROVNIKU L, 8.7. IN 19., 26.8. / NZ ZA 29.000 SIT 15., 22., 29. 7 IN 5., 12.8. /NZ ZA 33.900 SIT HVAR, hotel Amfora, 7x polpenzion, 35.900 sit BOL, hotel Elaphusa, Bretanide, 36.800 sit BRAČ, hotel Kaktus, 35.100 sit KORČULA, hotel Bon Repos, 33.900 sit
DEŽELA EIESIE IN SIES1E-ŠPANI1A10 DNI-22.6 001.7.2001 SAMO 49.900 511
MKumAmami-cm m.m, za ^ soočit
NOČNI 6ARDALAND 24.6.2001
IZ TRBOVELJ IN ZAGORJA ZA 8.600 SIT Cena vključuje prevoz, vstopnino in vodenje izleta
mzmm
Katalogi Vas že čakajo: KOMPAS, DOBER DAN,
TEN TOURS, INTERFLASH, BUR1N KLUB, GENERALTUR1ST, VIA SLOVEN1CA, ODISEJ, INTELEKTA,...
Pa še nekaj: DIJAKI, ŠtUMAU !!!
Če razmišljate o končnem izletu smo pravi naslov prav mi. Pripravimo vam obširno ponudbo maturantskih in absolventskih izletov primernih za vaš okus in žep. Oglasile se in skupaj bomo sestavili program izleta po vaših željah.
pcmrVANJA iK..	f<7 pcrnrvANJA z
Odpiralni čas: ob delavnikih od 6.00 do 17.00 ure, ob sobotah: 9.00 do 12.00
aL.INTEGRAL	aL.INTEGRAL	^.INTEGRAL	aL. INTEGRAL

M
4. JUNIJ - DAN KRVODAJALSTVA
Krvodajalske akcije pod okriljem Rdečega križa Slovenije v sodelovanju z Zavodom za transfuzijo potekajo že od leta 1953 in ves čas temeljijo na načelu anonimnega in prostovoljnega dajanja krvi, s čimer se krvodajalstvo uvršča v eno največjih humanitarnih gibanj.
Slovenija je pri preskrbi s krvjo samozadostna, kar pomeni da v celoti pokriva potrebe zdravstva. Letno zberemo 45.000 litrov krvi, ki jo daruje 100.000 krvodajalcev oz. 5% prebivalstva, neprecenljive vrednosti pa je pripravljenost pomagati sočloveku v stiski, kije pri nas še vedno zelo prisotna.
V Sloveniji smo še vedno v prehodnem obdobju, ko od množičnega prehajamo k načrtovanemu krvodajalstvu, kar pomeni, da z zbrano krvjo pokrivamo dejanske potrebe zdravstva, tako v količini krvi kot s krvnimi skupinami. To poskušamo doseči tudi z ustreznim informacijskim sistemom, ki ga stalno izpopolnjujemo. Samo s takšnim pristopom h krvodajalcu in s takšnim načinom dela bomo zmogli tudi v prihodnje reševati življenja in sicer skladno s standardi, kijih določa Evropska unija.
Ob dnevu krvodajalstva, 4. juniju, čestitamo in se zahvaljujemo vsem krvodajalkam in krvodajalcem,
prostovoljnim sodelavkam in sodelavcem, strokovnjakom na področju zdravstva, delodajalcem in medijem, ki se odzivajo humanitarnemu pozivu Rdečega križa Slovenije in tako s svojimi dejanji izkazujejo skrb za sočloveka.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI RS JUNIJ 2001
OBČINSKA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV
V dvorani delavskega doma je bila v ponedeljek, 21.maja občinska revija odraslih pevskih zborov, ki jo je pripravila ZKD Hrastnik. Nastopili so trije zbori: moški zbor Steklar pod vodstvom
Karlija Plazarja, ženski zbor Svobode z Dola, ki jih vodi Sabina Vengušt Krajnc in moški zbor Svobode iz Hrastnika z zborovodjem Vanjem Tomcem. Vsi trije zbori so imeli prijeten in zahteven izbor pesmi. Revijo so popestrili recitatorji hrastniške šole.
Fanči Moljk
DPD SVOBODA DOBRNA JE SLAVILA
DPD Svoboda-Dobrna, ena od štirih Svobod, ki delujejo na območju Trbovelj je bila ustanovljena kot prva DPD Svoboda v letu 1952 v Trbovljah
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
mladim Zasavcem
Tokrat bodo Mišmaš zavzeli otroci z Dola in Hrastnika, saj se že dolgo niso oglasili. Drugošolci z Dola so obiskali lutkovno gledališče in Peter Pan jih je navdušil. Če ga kdo še ne pozna, nič zato. V vsaki knjižnici imajo knjižico o dečku, ki ni hotel odrasti. Pravijo, da ni bolj žalostne podobe, kot je odrasel človek, ki je utišal svojega Petra Pana. Ki noče razumeti otrok.
Letos so opravili zanimiv projekt na šoli OŠ Vitka Pavliča. Posvetili so se razvoju knjige in sploh pisane besede. Ker imamo dve pomembni obletnici - 450 let zapisa prve slovenske besede in 40-letnico bralne značke. Delo so opravili dobro, čeprav so imeli pri iskanju materialov nekaj težav, kot piše v uvodu njihovega glasila Helena Kreže.
Pričakujemo tudi druga glasila, ki ste jih pripravili ob koncu šolskega leta.
V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU
Včeraj smo obiskali lutkovno gledališče. Ogledali smo si Petra Pana. Živela je družina Darling. Bili so trije otroci. Dva sta bila že bolj odrasla, eden pa še dojenček. Nekega dne je priletel fant, ki mu je bilo ime Peter. Vse otroke je posul s čarobnim prahom. Prileteli so v deželo Nije. Tam so ugrabili njihovo mamo Vendi.
Tadej, 2.a., Dol
Meni je bilo najboljše, ko je Wendy prvič zagledala Petra Pana.
Inge, 2.a.( Dol
V lutkovnem gledališču v Ljubljani mi je bilo najbolj všeč, ko so bili nekakšni metuljčki in jih je potegnilo v zrak.
Rebeka, 2.a., Dol Najbolj všeč mi je bilo, ko jih je Peter začaral v leteče junake.
Jure, 2.o, Dol
VOLČJI POTOK
Včeraj, dvaindjajsetega maja, smo šli v Volčji potok. Ko smo prispeli, sem videla raco z mladički. Ko smo prišli do spominčic, t|as je počakala gdč.Mateja. Pokazala nam je tudi zelo staro drevo, ki je rastlo, ko so bili še dinozavri. Imenovalo se je ginko. Razkazala nam je še
veliko rož; vrtnice, tulipane, jelšo, jasmin. Videli smo tudi race, labode, črne labode. In tudi jajčka od labodov. V potoku so bile tudi želve, žabe in zlate ribice. Volčji potok se reče, ker se je graščak jezil, da so se šli volkovi odžejat v potok. Graščak se jih je bal.
Tino, 2.O., Dol
iLTUŠ nl7bTLD
in menda tudi v Sloveniji. Svoj dom imajo na območju nekdanjega naselja Dobrna, sicer pa nedaleč od kolonije Terezija.
Vsako leto pripravijo razne prireditve in tako je bilo tudi 26.maja, ki so pred svojim domom pripravili prireditev s sodelovanjem mladih iz njihovih vrst, plesne skupine Svoboda Dobrna, nastopili so kulturniki iz vrst Društva upokojencev Trbovlje, ansambel Refren iz domače Svobode ter klub veteranov iz vrst članov društva. Sledilo je družabno srečanje.
IL
PRIHAJAJO POLETNI VROČI MESECI-POMAGAJMO ŽIVALIM
Ob prihodu vročih dnevov se moramo spomniti svojih domačih ljubljenčkov, za katere moramo poskrbeti, da jih zaščitimo pred sončno pripeko. Naj ima vedno svežo pitno vodo in vsakodnevni izdatni obrok zdrave hran. Poleg tega moramo poskrbeti, da naj bodo prostori svetli in zračni.
Članica pri društvu proti mučenju živali
Štefka K.
ALPINISTIČNE NOVICE
V nedeljo, 20.maja sta se člana alpinističnega odseka PD Trbovlje Drago Kodrič in Sebastijan Jančič lotila plezanja v Kamniško Savinjskih Alpah. Tokrat sta vstopila v južno steno Kranjske Rinke (2453 m). V lepem vremenu sta preko Orešlja odšla skozi Turški žleb pod steno te gore. V omenjeni južni steni jima je uspelo preplezati kar dve plezalni smeri. ■ Najprej sta preplezala Jugovzhodni žleb v kombinaciji s poledenelim kuloarjem in kopne skale z oceno težavnosti med III. in II. stopnjo, pri čemer je znašal naklon poledenelega dela 55/50-40 stopinj. Druga smer, ki sta jo preplezala pa je bil jugozahodni žleb, visok 160 m in z naklonom 50/45 stopinj. V obeh smereh sta se plezalca srečala z vodnim ledom ter zelo trdim snegom, kar jima je omogočilo hitro napredovanje. Zadovoljna z uspelo plezarijo sta se preko Turškega žleba vrnila na Okrešelj, od tu pa sta se v popoldanskih
MIS MAS MIS MAS MIS MAS
urah vrnila domov.
V	petek, 25.maja sta se odpravila na plezarijo v Julijske Alpe člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Aleš Kilar in Sebastijan Jančič. V večernih urah sta prispela na planino Krstenica (1655 m), kjer sta si v pastirskem stanu uredila prenočišče. Že naslednji dan, torej v soboto 26.maja pa sta se v zgodnjih jutranjih urah in ob lepem vremenulotila plezanja v steni Jezerskega sloga (2040 m). Vstopila sta v smer Levi kamin. Stena je zelo trdna, vendar zelo izpostavljena. Ključno mesto v smeri je prehod iz žleba v previsno ploščo, kjer je izpostavljenost največja, ocena težavnosti pa tudi temu primerna. Oba plezalca sta uspešno preplezala smer ter se zadovoljna vrnila domov. Smer je visoka 100 metrov, težavnostna ocena pa je -V/IV + III.
V	dneh 24. in 25.maja sta se v Julijskih Alpah v Martuljških gorah mudila trboveljska plezalca Zdravko Zajc (PD Žellezničar) in
Tom Froebe iz PD Trbovlje. Prvi dan sta v večernih urah prispela do bivaka pod Špikom (1424 m). Naslednji dan pa sta se zgodaj zjutraj namenila v Špikov greben. V spodnjem delu je bilo malo snega, zato sta se morala lotiti plezanja v skali. Nekoliko višje sta ponovno vstopila v graben in po zasneženi skali nadaljevala s plezanjem do škrbine na koncu grabna v višini 2184 metrov. Zaradi poslabšanja vremena sta se po brezpotju spustila v Krnico in od tu dalje v Kranjsko goro. Dolžina smeri je 600 metrov, naklon 45 stopinj, ocena skalnega dela smeri pa je III.stopnje.
V sredo, 30.maja pa se je tom Froebe sam lotil plezanja Osrednje grape v Vrtači (2181 m). Dolžina te smeri znaša 300 m, naklon 45 stopinj. Isti dan je stopil oziroma pristopil še na dva sosednja vrhova in to na Palec (2025 m) in Zelenjak (2024 m) in to po brezpotju. Vsi trije dvatisočaki so v Karavankah v soseščini Zelenice.
T.L
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
NAŠA ŠOLSKA AMBULANTA
Na naši šoli imamo zelo prijazno zobozdravnico, gospo Mirjano Goranovič in njeno pomočnico, gospo Milojko Hafner.
Zobozdravnica ima za vsakega prijazno besedo. Ko te boli zob in s strahom sedeš na stol, te pogleda z modrimi očmi in te z besedami potolaži. Čisto pozabiš, da ti s svedrom vrta po zobeh. Njena pomočnica ji vedno pomaga pri delu in kadar jo pogledam, je vedno lepo nasmejana. Zaradi naše šolske zobozdravnice in njene pomočnice imamo vsi otroci v Hrastniku zdrave zobe.
Sašo, OŠ Vitka Pavliča
RAZISKOVALI SMO NASTANEK KNJIG
Učenci so zapisali o svojem raziskovanju, ugotovitvah in predstavitvah dela, naslednje:
Zanimalo nas je, kako je knjiga sploh nastala. Z raziskovanjem smo začeli v knjižnici. Ugotovili smo, da včasih niso poznali papirja. Ko so na Kitajskem predolgo časa kuhali stare cunje, so se preveč skuhale in so jih vrgli stran. Ko so se posušile, so jih dvignili in ugotovili, da so kot list papirja in lahko po njih pišejo. Ko sta Danijel in
tovarišica Mojca naredila voščeno tablico, sem jo popisala. Pisala sem tudi na svilo s čopičem. Naše izdelke smo pokazali na razstavi v šolskem hodniku, v razredu našim staršem, v domu starejših občanov, na šolah v Litiji, v Laškem in v parku Zvezda v Ljubljani. V Ljubljani smo bili cel dan. Najprej smo postavili stojnico. Ljudje so hodili mimo in spraševali, kako smo delali. Veliko ljudi nas je pohvalilo. Nekateri so spraševali, kje smo dobili material. Povedali smo, da smo ga zbrali učenci s pomočjo učiteljice. Tovarišica Ladi nas je peljala malo po Ljubljani. Videli smo staro ljubljano, tržnico in narodno knjižnico.
Vesela sem, ker smo naše delo predstavili še drugim, ki sedaj več vedo o nastanku knjige. Ko so prijateljice videle razstavo, so me spraševale, kako smo zmogli. Rekla sem, da smo lepo počasi delali.
Ko smo izdelovali naše izdelke, sem se veliko naučila. Včasih je bilo težko, pa mi je pomagala tovarišica Helena, če kaj nisem znala. Bilo je super, ker se nisem nič učila, pa sem se veliko naučila.
Julija Balaša, OŠ Vitka Pavliča
7. ROŽNIKA 2001
TT.jiG Jr.o jGiu f?Jr.č
BISERNA POROKA PRI POVŠETOVIH
V soboto, 26.maja ob 1 l.uri je potekala v poročni dvorani gradiča-protokolarnega objekta občine Trbovlje, na trgu Franca Fakina, biserna poroka znanega zakonskega para v Trbovljah - Vere in Avgusta-Dušana Povšeta iz Vreskovega 8. Poročni obred je tokrat vodil podžupan Andrej Železnik ob navzočnosti številnih sorodnikov in znancev. 60 let trajajočemu zakonu oziroma zakonski zvezi je podžupan dal še poseben poudarek. Radki so zakoni, ki dosežejo ta visoki jubilej. Znova sta se oba slavljenca obvezala, da bosta nadaljevala skupno življensko pot tudi še nadalje. Sicer pa je v programu slavja sodeloval tudi oktet moškega pevskega zbora Društva upokojencev Trbovlje. Čestitkam se pridružujemo tudi mi!
IL
LEPO JE BITI BALINAR
Z lepim spomladanskim vremenom se prične tudi sezona za balinarje. Društvo upokojencev Trbovlje ima pridno in uspešno moško in žensko balinarsko sekcijo, ki je v majskih dneh spet organizirala lepo število tekmovanj, ki se bodo raztegnila tudi na druge poletne mesece. Z uspehi in dobrimi rezultati na teh tekmovanjih so balinaiji in balinarke dokazali, da so tudi v zimskem času skrbeli za svojo kondicijo.
Na balinišču Društva upokojencev je bil v soboto, 12. maja "Majski turnir v športnem balinanju". Sodelovale so moške in ženske balinarske ekipe, tri ženske in štiri moške. V lepem vremenu seje zbralo kar precej gledalcev, ki so lahko spremljali fer in športno tekmovanje ter na koncu pozdravili zmagovalno žensko ekipo Društva upokojencev Trbovlje 1. in moške zmagovalce, ekipo Obrtniki Trbovlje. Na drugo mesto seje pri ženskah uvrstila ekipa DU Trbovlje II., pri moških pa tudi ekipa DU Trbovlje II. Tretji so bili pri članicah ekipa Društva upokojencev Zidani most in pri članih Društvo upokojencev Trbovlje I.
Že v četrtek, 17. maja, se je nadaljevalo merjenje balinarskih moči na "Prvenstvu zasavsko-posavske regije za upokojence". Tokrat so se pomerile samo moške ekipe iz Društva upokojencev Hrastnik, Litija, Krško, Radeče in Trbovlje. Pokrovitelj tekmovanja j e bilo Društvo upokojencev Trbovlje. Tekmovanje je potekalo v idealnem vremenu in športnem in borbenem duhu, kar j c privabilo tudi gledalce, ki so z zanimanjem pričakovali izid, kajti prvak tekmovanja zasavsko-posavske regije ima pravico nastopa na Državnem
balinarskem prvenstvu za upokojence. V veselje vseh je zmagala ekipa Društva upokojencev Trbovlje v sestavi Bruno Jazbec, Stane Klančišar, Franc Kotnik, Vidko Klanšek in Franc Kostanjevec. Druga je bila ekipa DU Krško in tretja DU Hrastnik.
Naslednji četrtek so bile na vrsti upokojenke, torej Prvenstvo zasavsko-posavske regije v športnem balinanju za upokojenke. Dokazale so, da niso nič drugačne od moških. Športni duh in borbenost pa seveda trening in znanje sta prinesla zmago ekipi Društva upokojencev Trbovlje, drugo mesto je zasedla ekipa DU Radeče in tretje DU Dol pri Hrastniku, četrta je bila ekipa DU Litija, toliko pajihje tudi sodelovalo. Zmagovalno ekipo so sestavljale članice Marina Kovač, Jana Cizej, Štefi Lopan, Vika Kostanjevec in Olga Gantar.
Občinski praznik mesta Trbovlje pa ne more
miniti brez tradicionalnega, zdaj že petega, "Mednarodnega turnirja za prehodni pokal mesta Trbovlje”.
Tudi na tem tekmovanju se pomerijo med seboj moške in ženske balinarske ekipe, potekalo pa je za prve v soboto 2. junija, za druge pa bo naslednjo soboto 9. junija.
Vabljenih je bilo dvanajst moških ekip, od tega tri iz tujine (Hrvaška). Po športnem merjenju moči se je na koncu izkazalo, da so najboljši balinarji Jože Mešiček, Stane Klančišar, Edi Cestnik, Boris Vereš in Branko Plevnik, ki vsi balinajo pod imenom Prijatli. To je bila po mnenju vseh številnih gledalcev najbolj uigrana ekipa in je zasluženo zmagala. Drugo mesto je pripadlo ekipi Društva upokojencev Trbovlje I in tretje gostom iz sosednje Hrvaške ekipi Valtura pri Puli. Tudi četrto mesto je "šlo" v tujino in to na Rab z ekipo Albatros. Pokale je zmagovalcem podelil trboveljski rojak, literat Janez Krajnc.
Po mnenju gledalcev in sodelujočih balinaijev je bilo tekmovanje eno izmed najkvalitetnejših v Trbovljah in bili so navdušeni, za kar gre vsa pohvala organizatorju turnirja tehničnemu vodji Športne sekcije "Balinanje" Društva upokojencev Trbovlje Franciju Kostanjevcu - Maciju, ki sta mu vsestransko pomagala Alojz Lubo Jokan in Franc Kotnik.
Daje bilo vzdušje zares veličastno, so poskrbeli tudi člani ansambla Črni bliski in ta dan je bil otvorjen tudi Prvi balinarski ples.
Pa naj še kdo podvomi, da ni lepo biti upokojenec - če znaš!
MAH
KOPITARJEVA SPOMINSKA RAZSTAVA
V petek, 18.maja ob 18.uri so v Likovni galeriji Trbovlje odprli spominsko razstavo del pokojnega akademskega slikarja Franca Kopitarja (1928-1989). Tokratno spominsko razstavo je pripravil Relik Trbovlje. Ob navzočnosti ljubiteljev likovne umetnosti predvsem pa še znancev in prijateljev pokojnega Kopitarja, je za uvod spregovoril prof.Aleš Gulič. V svojem govoru se je pokojnega umetnika spominjal kot slikarja in dobrega znanca oziroma prijatelja, orisal je njegovo življensko pot predvsem pa še pot vzpona in napredka poklicnega slikarja, ki je v času svojega življenja ustvaril na stotine del, ustvaril pa je tudi veliko barvnih linorezov -grafik, predvsem na rudarsko tematiko. Seveda pa je svoj bogat delež prispeval tudi kot dober fotograf, izjemen ustvarjalec kratkih filmov - nekateri od teh so bili nagrajeni z najvišjimi nagradami in priznanji, prezreti pa tudi ne smemo njegovo kiparsko delo. Med temi sta znana v Zagorju predvsem kip rudarskim rodovom in pa kip v Kotredežu. Znan je tudi njegov kip v lesu v Podkumu. Pri izdelavi nekaterih kipov so mu pomagali člani Relika (Žgalin, Ostanek, in še kdo). Prezreti tudi ne smemo njegovega pesniškega opusa, na katerega radi pozabimo. V delu programa ob otvoritvi razstave je sodeloval tudi moški pevski zbor Zarja, ki je pod vodstvom Riharda Majcna zapel nekaj pesmi. Na razstavi je bilo tokrat videti skupno 37 del, ki sojih za to priložnost posodili razni lastniki, tako umetnikova hči Nina, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, nekatera druga podjetja, pa tudi razni posamezniki. Organizator tj.Relik je za to priložnost izdal posebno zloženko. V njej je objavljen prispevek Janeza Zavolovška o delu in življenju pokojnega Franca Kopitarja. Franci Ostanek je v imenu Relika predal hčerki Nini posmrtno priznanje umetniku in to zlat znak Relika s pisnim delom in šopkom cvetja. Razstavljena dela si je bilo moč ogledati do 27.maja. Pokojnega umetnika so se vsi udeleženci otvoritve razstave spominjali kar se da lepo in iskreno. Bil je namreč velika dobričina in zelo pozoren in prijazen človek.
IL
7. ROŽNIKA 2001
Ti tflVn” llTlll
KUP KNAP PPI ŠTULMU
V soboto 26.maja je KUD KNAP ob bivšem Erinem skladišču pripravil bard corovski festival, ki je nastal po odpovedanem (prepovedanem?!?) prvomajskem koncertu. Posvečenem boju proti ksenofobiji, ki se med drugim tudi po zaslugi oblasti in oblastnikov čedalje bolj zažira med ljudi, seveda v skladu z že starim planom kako obrniti ljudi drug proti drugem in s tem zamegliti prave vzroke problemov (umetno ustvarjanje sporov med slabše in boljše plačanimi, med bolje in slabše organiziranimi sindikati, med moškimi in ženskami, med priseljenci in tistimi, ki ste se rodili
KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA GŠ HRASTNIK
V torek, 22.maja so imeli gojenci simfoničnega orkestra GŠ Hrastnik letni koncert v dvorani delavskega doma. Dirigentka Elizabeta Jakšič je pokazala z odličnimi priredbami nov dosežek mladih glasbenikov. S prvo skladbo so posvetili spomin na svojega prijatelja, člana orkestra, Žiga Halzerja, ki so ga pred nekaj meseci izgubili zaradi tragične smrti. V zanimivem programu so se izkazali solisti: Anja Markovič, Maša Tomc, Manja Slapšak, Tomaž Udovč in
tukaj, med Hrvati in Slovenci, med Ljubljano in obrobjem...).
In da ne bomo zašli predaleč se vrnimo k festivalu. Vse skupaj se je pričelo z rock repertuarjem Black Daze-ov iz Hrastnika. Nato pa so na sceno prišli Laščani Middle finger s svojo verzijo old school hard cora, in za njimi zagorski metalci Terminal disease, ki so s ska bendom Red five point star dodobra razburkali sceno pred nastopom Sun Ate Mars-ov in Pizde materne. Slednja že skoraj legendarna vegansko-anarho-kaos skupina iz Primorske, je s svojima žensko moškima vokaloma in zanimivim nastopom šokirala in popestrila večer prisotnim alternativcem.
Po PM so nastopili nihče drug kot Pridigarji s starimi in novimi komadi z nove plošče "Idioti v hali slavnih". Večer pa so zaključili še
Ermina Mašič. S tem programom so se predstavili 2.junija tudi v Mostecu-Ljubljana, 9.junija pa bodo imeli koncert v Radečah.
Farni Moljk
MAJSKE PRIREDITVE V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA
Med zadnjimi urami pravljic v knjižnici Antona Sovreta je bila prav gotovo najbolj zanimiva pripoved Anite in Mirka Mastnk iz Turja, ki sta v četrtek, 17.maja popeljala otroke v svet njunega otroštva. Kako je bilo takrat v šoli, s čim so se igrali, kakšne zgodbe so jim pripovedovali starši. Anica in Mirko sta praznovala zlato poroko, vendar
eni Primorci, ki se kličejo Scuffy dogs, ki se ravno odpravljajo na turnejo z novim materialom.
Festival se e zaključil ob dveh ponoči, brez vsakršnih koli izgredov ali pretepov. Za razliko od naših vele cenjenih veselic, ki redko minejo brez pretepa, pa
sta po srcu mlada in se rada družita z mladimi.
Na četrtkovih srečanjih pa so obiskovalci 24.maja poslušali Tino Kirn in Gvida Goloba, ki sta jim z diapozitivi približala Indijo. Knjižničarke so bile zadovoljne, da so tokrat pridobile za predavanje domačina.
Fanči Moljk
GAMBERK
Za obnovo gradu Gamberk bo letos država namenila 2 milijona tolarjev, prav toliko pa bo primaknila še občina iz občinskega proračuna. Po ogledu stanja in pogovoru z odgovornim konzervatorjem, umetnostnim zgodovinarjem Urošem Lubejem,
vseeno ne motio nikogar, čeprav trajajo večkrat tudi pozno v jutro in če je potrebno tudi v centr mesta in ne nekje na periferiji, kjer so v neposredni bližini le mogoče dve ali tri hiše!
"KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE"
se bodo odločili za nadaljnjo sanacijo in zaščito. V občini bi radi poleg načrta za letošnje delo pripravili še program obnove za naslednja tri leta, s katerim se bo občina prijavila na razpis za sofinanciranje projektov, ki ga bo v tem mesecu objavilo Ministrstvo za kulturo. Grad Gamberk so leta 1993 razglasili za spomenik kulturnega in zgodovinskega značaja. Doslej so za obnovo namenili 10 milijonov tolarjev. S sanacijo so pričeli v letu, ko je občina praznovala 750-letnico prve pisne omembe, torej
SREČANJE MLADIH PLANINCEV ZASAVJA IN POSAVJA
Naključnemu obiskovalcu, kije v soboto 19. maja 2001 prisopihal na Čemšeniško planino in se nadejal, da bo v miru zaužil suho klobaso in štrudel oskrbnice Doma na Čemšeniški planini, je verjetno zastal korak, ali pa tudi dih, ko je uzrl večstoglavo množico otrok in odraslih, ki so dobesedno okupirali prostor ob planinskem domu, se potem gnetli okrog nekakšnega tekmovalnega poligona in si drznili pripeljati pred dom še živo glasbo. In če je bil preveč presenečen ali pa zadržan, da bi vprašal, kaj sc dogaja, bo zdaj vedel, da je tega prelepega sončnega dne na Čemšeniški planini potekalo srečanje mladih planincev Zasavja in Posavja. Tovrstna srečanja potekajo že vrsto let, letos pa je organizacija doletela mladinski odsek Planinskega društva Zagorje.
Organizatorji smo bili nepopisno veseli, ko je po zelo soparnem popoldnevu in nočni povodnji zjutraj posijalo sonce. V zadnjih dveh tednih smo v srečanje
vložili toliko truda in toliko ur prostovoljnega dela, da smo si ga resnično zaslužili. Čemšeniška planina seje v vsej svoji lepoti sveža in omamna prebujala nad Zagorsko dolino. Naravnost ponosni smo bili, da jo bomo prav takšno lahko predstavili svojim gostom. Veseli pa smo bili tudi zato, ker smo se rešili skrbi, kam spraviti vseh 400 otrok in njihovih spremljevalcev, ki so v prejšnjih dneh napovedali udeležbo na srečanju.
Za vse mlade planince, ki so prišli v Zagorje z vlakom, smo organizirali avtobusni prevoz iz železniške postaje do Čemšenika (in nazaj), odkoder smo jih
vodniki Planinskega društva Zagorje pospremili na vrh. Zbralo seje kar 300 mladih planincev in 60 njihovih spremljevalcev iz 11 planinskih društev (Litija, Zagorje, Trbovlje, Trbovlje-Kum, Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Radeče, Laško, Rimske toplice, Lisca-Sevnica in Brežice), kar je daleč največ v zadnjih nekaj letih. Zbrane je najprej pozdravil Tomaž Kralj, načelnik mladinskega odseka Planinskega društva Zagorje, nato pa še Rok Brilej, vodja Pokrajinskega odbora mladinskih odsekov Zasavja. Večina mladinskih odsekov se je odzvala vabilu, da se pomerijo v zabavnih športnih igrah in določila svojo tekmovalno ekipo, ostali pa smo vzpodbujali tekmovalce, saj je bila tekma vse prej kot lahka. Po razglasitvi najboljših rezultatov, sta nam zaigrala še harmonikarja Aleksander Klančišar in Boris Fajfar, nato pa so nam dan polepšala dekleta iz ansambla Najlepši cvet. Na Čemšeniški planini smo ostali do popoldneva, nato pa smo se zadovoljni in z lepimi občutki poslovili od naših gostov. Do prihodnjega maja, ko se spet srečamo na enem od zasavskih vrhov.
Valentina Uran
7. ROŽNIKA 2001
Hf? j! j. j? |I C j J. r?
Dnevnik je napisala Romana Poglajen, učiteljica izlaške OŠ
LIST IZ MOJEGA DNEVNIKA
Pred dnevi sem začela pisati svoja leta z novo številko in ko sem v dnevniku, ki je moj zvesti spremljevalec že vrsto let, obrnila nov list, seje v meni utrdilo neko spoznanje. Ugotavljam, da sem si v življenju izbrala pravi poklic. Pri opravljanju svojega dela se srečujem z najmlajšimi in najobčutljivejšimi,
iskrenimi in igrivimi predstavniki tega sveta.
Moji dnevi so kot vrtiljak, na katerem se vrtijo pričakovanja, želje, uspehi in neuspehi vseh, odraslih in naših otrok. Le-ti iščejo in vidijo svoje vzore v nas odraslih. Prepričana sem, da se vsak, ki čuti z otroki, trudi biti najboljši. Za popolno srečo ne potrebujem veliko. Gmotne dobrine mi je ne morejo dati, vedno mi je bila na prvem mestu ljubezen, njeno dajanje in sprejemanje. Koga imeti resnično rad, je temelj in namen našega življenja. Menim, da skozi življenje hodim z ljudmi, ki me razumejo, sprejemajo in me imajo radi z mojimi slabimi in dobrimi lastnostmi. Včasih resnično težko živim v današnjem svetu, polnem hladnih in z različnimi dobrinami obsedenih ljudi. Živijo drug mimo drugega, se poznajo in gledajo, vendar se ne vidijo. Pri vsem tem pa pozabljajo, da si srečo in prijetno
razpoloženje ustvarjajo sami. Ustavimo se, poglejmo se in si prisluhnimo, veliko si imamo povedati.
Brez tuje vzpodbude teh vrstic gotovo ne bi napisala. Vem, da sc v meni še vedno skriva otrok, ne glede na to, koliko let imam. Mogoče pa je to prednost, ki mi pomaga pri delu.
Današnji dan, 25.maj, je bil za otroke in zame prav poseben, a je zaradi premišljevanja pred mano še vedno prazen list. Veliko bom lahko napisala. Že zjutraj sem v napetem pričakovanju odhitela v službo. Čakal meje zaključek celoletnega dela pri bralni znački. Trud otrok in njihovih mentorjev je vsaj kanček poplačan. Že v mesecu septembru sem povabila na podelitev bralne značke pisateljico Janjo Vidmar in Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. Res seje izteklo tako kot sem pričakovala. Otroci nižje stopnje so uživali ob predstavi s prebivalci v
deželi Sanj. Pisateljica pa je razburkala domišljijo mladih višje stopnje. Še zlasti so uživali ob skupnem kvizu s sošolci in učitelji, ki gaje naša gostja vodila. Ob teh zadovoljnih obrazih sem pozabila na vse stiske, trenutke razburjanja in trenutke tesnobe, ko sem zbirala gradivo, priznanja, pripravljala razstavo, urejala zadeve z gledališko dvorano in našimi gosti ... Temu navdušenju seje pridružilo še drugo zadovoljstvo. Učenec mojega razreda je dobil nagrado na natečaju za spis o varovanju našega okolja. Njegove oči so zasijale od veselja, moje pa tudi, ko sva izvedela, daje bil izbran med mnogimi.
Čeprav se od današnjega dne poslavljam precej utrujena, mi ta popisan list v dnevniku daje novih moči. Kot bi mi po tihem šepetal: »Nasmehni se, četrto desetletje se je šele začelo.«
Dnevnik ureja Igor Goste
LEPO PRIZNANJE ZA IZLAŠKEGA OSNOVNOŠOLCA
Pomurski ekološki center je ob sodelovanju nacionalne koordinacije EKO šola kot način življenja pred časom za slovenske osnovnošolce razpisal nagradna natečaja za najlepšo risbo ter za literarni prispevek na temo Varovanje našega okolja. Po besedah mentorice Knjižničarskega kluba Romane Poglajen, ki deluje v izlaški OŠ, seje natečaja udeležilo 47 šol iz vse Slovenije. Organizatorji so prejeli okoli 1300 risbic in 350 literarnih, del. Na izlaški OŠ so ponosni, da je bil med štirimi nagrajenimi avtorji tudi njihov učenec Lovro Rozina iz 5.b razreda, ki je na natečaj poslal spis z naslovom Narava nekoč in
danes. Upravičeno je lahko ponosen tudi sam. Za njegov velik literarni uspeh mu v uredništvu Zasavca čestitamo. Vabimo vas, da si berete njegov nagrajeni spis. (IG.)
NARAVA NEKOČ IN DANES
Narava so vode, rastline, gore, živali, oblaki in vse stvari okrog nas. Narava je lahko lepa in prijazna, prav tako pa je lahko umazana in neprijazna.
Narava je lepa, kadar so vode modre in čiste, travniki in gozdovi zeleni, oblaki pa snežno beli. Takrat se je čudovito igrati s prijatelji, spuščati zmaja, se sprehajati z mamico in atekom.
Umazana pa je narava takrat, kadar se ob potokih nabirajo plastične vrečke, kadar se iz tovomiških dimnikov dviga črn in smrdljiv dim, kadar v gozdovih ležijo kupi odpadkov. Narava je neprijazna, ko je zunaj sivo in žalostno.
Nekoč je bila narava vedno in povsod lepa. Ni bilo tovarn, ki danes onesnažujejo okolje, ni bilo cest in avtomobilov, ni bilo velikih mest in visokih stolpnic. Ljudje so bili zelo povezani z naravo in odvisni od nje. Lovili so živali, nabirali rastline. Narave niso uničevali, saj so jemali le toliko, kolikor so potrebovali za življenje.
Ko je čas tekel dalje, so bile potrebe ljudi vse večje. Nastajale so prve delavnice in tovarne, iz majhnih vasi so nastala mesta. Ljudi je bilo vedno več, njihov odnos do narave pa je bil vse slabši. Na poljih so zrasle hiše, po travnikih so se gradile ceste in železniške proge. Živali so se morale umikati pred gradbenimi stroji.
Tovarne so bile vse večje in vse bolj so onesnaževale naravo. Strupene snovi so spuščale v zrak in vodo. Veter je te strupene snovi raznesel naokrog. Kjer jc bilo veliko strupenih snovi so drevesa popadala, gozdovi so umirali, gozdne živali so ostale brez doma. Zaradi strupenih snovi v vodi so umirale ribe in druge vodne živali.
Ljudem je bilo dolgo časa vseeno, kaj se dogaja z naravo. Bolj pomembnojimje bilo, daje industrija hitro napredovala, da so se lahko vozili vsepovsod naokrog, da so zaslužili čim več denaija. Šele zadnje čase ljudje bolj skrbijo za naravo. Tovarne morajo imeti čistilne naprave, avtomobile poganja manj škodljiv bencin, najbolj nedotaknjena območja so razglašena za narodne parke.
Z onesnaževanjem narave je človek povzročil že veliko škode. Temperatura zraka zaradi onesnaževanja narašča, zato se
nekateri bojijo, da bodo morja in oceani zelo narasli in poplavili mesta in pokrajine. Ker so mnoge vrste živali že izumrle, se prekinjajo naravni prehranjevalni krogi. Kljub temu, da poznajo te nevarnosti, se ljudje velikokrat nočejo odpovedati vožnjam z avtomobili, plastični embalaži, močnim čistilom.
Otroci ne moremo rešiti naj večjih težav narave. Ne moremo zapreti tovarn, ki še vedno onesnažujejo zrak in vode, lahko pa pomagamo naravi. Ne mečemo smeti vsepovsod, ampak v koše za odpadke. Če gremo s starši v trgovino, jim lahko predlagamo, da kupijo pijačo v steklenicah in ne v plastenkah. Lahko zbiramo star papir in ga nosimo v šolo, kjer imamo poseben zabojnik za star papir. Namesto da bi se peljali z avtomobilom do prijateljev, ki stanujejo blizu, gremo lahko peš.
O vsem tem se učimo tudi v šoli, saj pred njo visi zelena zastava eko-šole. Uredili smo okolico, poslikali betonsko steno, vsak dan pobiramo smeti po šolskem dvorišču, posadili smo rože in uredili skalnjak. Zaradi tega je okolica naše šole lepša in bolj prijetna, zato raje hodimo v šolo.
Če bi povsod tako skrbeli za svoje okolje, kot skrbimo izlaški šolarji, bi bila narava lepša. Morda bi bila spet taka, kot je bila pred mnogimi leti.
Lovro Roilno, S.b.rozred OŠ Ivano Kavčiča
iTLTtaiinrvn
7. ROŽNIKA 2001
NAGRADNA UGANKA
Na sliki Toma Brezovarja je nekaj mostov, ki se nahajajo v nekem zasavskem mestu. Vaša naloga je, da ugotovite, koliko je teh mostov in v katerem mestu se nahajajo. Časa za ugibanje imate do 30.junija 2001. Poleg odgovorov nam na uredništvo pošljite še izrezano sliko mostov. Nagrade, ki vas čakajo, so šestmesečna naročnina na časopis Zasavc ter CD in majica občine, iz katere so mostovi na sliki.
OD ZASPANIH DO POSKOČNIH RITMOV
m,
m '<A-

m.
Duet saksofonov - Miha Kragelj in David Jakopič
V dobri uri glasbeno-plesnega koncerta so litijski glasbenošolarji
predstavili zajeten kupček melodij, za katere so se opremili s korajžo in dobršno mero posluha. Repertoar je bil pester, pričel ga je Pihalni orkester GŠ Litija, ki ga vodi Franci Malavašič, sledile so solistične točke instrumentalistov, baletke GŠ Litija pa so v skrivnostnih ritmih zaplesale odlomek iz opere P.I. Čajkovskega: Hrestač. Zatem so zopet zazvenele strune instrumentalistov GŠ Litija, za katere njihovi mentorji pravijo, da razpolagajo z obilo delovne vneme in vztrajnosti za vadenje inštrumentov. Zato so bile tudi nekatere skladbe dovolj zahtevne, da se je dalo ujeti kakšen preplašen pogled ali nepričakovan vzdih pred pričetkom nastopa.
Vendar se je zaključni koncert, ki ga je pripravila Glasbena šola Litija, dogajal zavzeto ter je. po besedah ravnatelja Uroša Hribarja,
predstavil predvsem instrumentaliste, ki so skozi šolsko leto pridno in korektno vadili, čeprav je bilo med 197 učenci, kolikor je trenutno vpisanih v GŠ Litija, kar težko izbrati tiste, ki so se najbolj truditi. Koncert nastopajočih učencev GŠ Litija pa je bil nagrada tudi za mentorje, ki učence spodbujajo za veselje do glasbe. V litijski dvorani na Stavbah so se v četrtek, 24. maja, torej predstavili naslednji učenci GŠ Litija: Ines Mandelj (flavta). Duet
Pevski kvartet - Lea, Dajana, Urša in Vanesa
saksofonov - Miha Kragelj in David Jakopič, Jan Lenart (kljunasta flavta),
Mojca Bizjak (harmonika), Anamarija Kamin (klavir),
Marcel Kralj (kitara), Janja Babnik (flavta), Nina Gro-boljšek (harmonika),
Petra Komat (kljunasta flavta),
Aljoša Končar (kitara). Trio trobent -Jani Izlakar, Žiga Rappl, Jošt Peterca, Špela Kos (violina), Katarina Boldin (flavta), Tina Logar (klavir), Živa Pohar (flavta), Pija Prelogar (klavir), Dejan Juvan (harmonika), Helena Vidic (klavir). Pevski kvartet - Lea Dobravec, Dajana Kragulj, Urša Poglajen, Vanesa Žontar, Rok Berdajs (kitara) in Harmonikarski orkester GŠ Litija, ki ga sestavljajo: Gašper Šinkovec, Dejan Juvan, Nina Groboljšek, Jure Južnik, Jernej Poglajen, Andreja Damjan, Blaž Kukoviča in katerega vodi Dušan Drobnič. Za uspešno igranje nastopajočih pa so zaslužni tudi mentorji oziroma pedagogi GŠ Litija: Polona Demšar, Brigita Šuler, Veronika Hauptman, Rado Černe, Franci Malavašič, Urška Vidic, Slavko Gorgiev, Dušan Drobnič, Žužana Bartha, Maja Lebar in Mira Panič. Moderatorka koncerta Vesna Radovanovič pa je zbranim ljubiteljem glasbe in plesa povedala še verz, ki pravi, da je glasba kot prijeten poletni veter, saj poživlja in razvaja oziroma navdaja z ritmi ljudskih in umetnih pesmic, kakršne so zaigrali tudi nastopajoči na koncertu GŠ Litija.
ER.
Slike: Marjan Šušteršič
RAZSTAVA ZAGORSKIH INVALIDK
Med organiziranimi skupinami zagorskega društva invalidov je sekcija za ročna dela zagotovo zelo delavna. Sestavlja jo, skraja le šest, zdaj že več članic, ki se redno shajajo vsaj enkrat na teden. Tu in tam, zlasti, ko je to potrebno, prihajajo v društvene prostore tudi večkrat na teden, to pa je vedno v času, ko pripravljajo svoje, zdaj že tradicionalne letne razstave svojega dela.
Na tokratni razstavi se je predstavilo 21 izvajalk, med njimi tudi nekaj moških, in po sodbi večine obiskovalcev, je bil sedanji prikaz eden najzanimivejših doslej. Na ogled so bila postavljena najrazličnejša dela: pletenine, vezenje, kvačkanje v več tehnikah, pa izdelki iz lesa, bakra, slike na steklu, gobelini in še nismo vsega našteli. Kovačeva Nevenka je pokazala gobelin, ki ga je izdelovala več kot 6 let; ker ni utegnila ravnati drugače, je svoj gobelin izdelovala kar v društvenih prostorih, po dve uri vsak teden. Zanimivi in vredni pozornosti so bili še drugi izdelki, med njimi Sveina uprava, narejena iz slame, delo Polčeve; s svojimi vrstnicami so se pomerili tudi moški, kar šest jih je prikazalo svoja dela, in vsa so naletela na radovedne poglede.
Sicer pa ne bo napak omeniti, da sekcija za ročna dela pri omenjenem društvu deluje že 15 let; njene članice pravijo, da jih ne druži le veselje do ročnega dela, ampak tudi medsebojno razumevanje in zaupanje, pa nenazadnje prepričanje, da še imajo kaj pokazati soljudem. Zato ni naključje, da Štefi Gričnik, voditeljica sekcije pričakuje, da se jim bo v prihodnje pridružilo še več žensk pa tudi moških, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s tem delom oziroma to dejavnostjo. Vsakogar bodo sprejeli z veseljem in mu tudi pomagali, če bo to potrebno. In samo mimogrede; ročna in druga dela članic in članov sekcije poznajo že tudi v nekaterih krajih po Sloveniji. In na razstavi, ki so jo pravkar zaprli, so sodelovali tudi gojenci zagorskega VDC. (mv)
Na strune kitare je brenkal Aljoša Končar
ŠTIDT n
PREDSTAVLJAMO NAJ KLUB ZASAVJA LETA 2000:
KBV PON-DO-RWAN ZAGORJE
Bralci Zasavca ste za naj klub lanskega leta izglasovali KBV Pon-Do-Kvvan Zagorje. Prav je, da ga nekoliko obširneje predstavimo.
Klub borilnih veščin, s prvotnim imenom Budokai, je ustanovil leta 1976 Franc Jerman. Sprva so klub Zagorjani sprejeli z nezaupanjem, vendar pa seje z leti pokazalo, da ne predstavlja nobene »fizične« nevarnosti za okolico. Klub je bil na začetku svoje poti član Karate organizacije Slovenije, iz nje pa je kasneje izstopil, saj se je začel ukvarjati s kontaktnim karatejem. Že ko smo predstavili naj zasavskega trenerja po izboru bralcev Zasavca, Alojza Miklavčiča, smo zapisali, da je leta 1981 prevzel mesto trenerja. Hkrati se je spremenilo tudi ime kluba in sicer v Klub borilnih veščin Pon-Do-Kwan Zagorje, z njegovim prihodom pa se je začelo tudi delo z vsemi starostnimi skupinami. Novi trener je sistem treninga namreč prilagodil tako, da je bil primeren tako za mlajše kot starejše. Torej tako za tiste, ki so želeli tekmovati ali za vse druge, ki so se želeli s to borilno veščino ukvarjati bolj ali manj
rekreativno ali pa zato, da bi si s treningom samoobrambe pridobili občutek varnosti.
Prvi večji uspehi tega kluba segajo v leto 1984, ko je njihov član Sead Bajraktarevič na EP v Gradcu, za tedanjo reprezentanco Jugoslavije, ki jo je vodil Alojz Miklavčič, osvojil 3.mesto.
Leta 1991 je bila ustanovljena Kickboxing zveza Slovenije. Med ustanovitelji je bil tudi zagorski klub. Novoustanovljena zveza je pričela tudi z organiziranjem državnih prvenstev v šemi, light in full kontaktu v vseh starostnih kategorijah. Zagorjani so že kaj kmalu med posamezniki osvojili naslove državnih prvakov: leta 192 je to uspelo Alešu Marsu, leto kasneje Milošu Rozmanu, Igorju Kalšku in Sašu Miklavčiču, v letu 1994 Milošu Rozmanu in Klemnu Buzini, naslednje leto Tiborju Dolinšku, ponovno Klemnu Buzini, Darku Vukoviču, Primožu Bračiču, Petri Rome, Mitju Železniku in Igoiju Kalšku, v letu 1996 sta naslov uspela ponovno osvojiti Primož Bračič in Igor Kalšek, slednji gaje
osvojil tudi naslednjo leto, pridružil se mu je še Darko Vukovič, v letu 1998 je naslov osvojil Klemen Juvan, predlani Igor Kalšek, ki je uspeh ponovil še v lanski sezoni. V klubu se lahko pohvalijo tudi z mnogimi zmagami na mednarodnih turnirjih, kar pa je še posebej razveseljivo pa je, da so medalje osvojili tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih. Tako je bil njihov najuspešnejši član Igor Kalšek v letu 1998 podprvak Evrope organizacije IAKSA in tretji na EP organizacije WAKO, lani pa je osvojil še naslov podprvaka na svetovnem prvenstvu organizacije IAKSA. Klemen Buzina se lahko pohvali z dvema
medaljama. Prvo, srebrno, je osvojil predlani na SP organizacije IAKSA in lani prav tako srebrno na SP iste organizacije.
Klubu zadnja leta uspešno predseduje Anton Beja. Lahko se pohvalijo še z odlično organiziranimi mednarodnimi turnirji. V letošnjem letu bodo organizirali že 18. Pohvalijo pa se lahko tudi, da so s tako imenovano Tac bo gimnastiko uspeli navdušiti kar lepo število Zasavčanov. Nekoliko manj so ponosni na dvorano TVD Partizana, kjer vadijo, saj jo je že zelo načel zob časa in kar kliče k čimprejšnji obnovi.
Besedilo: Igor Goste, Slika: Tomo Brezovar
PRVI PIKNIK DRUŠTVA JADRALNIH PADALCEV ZAGORJE
V soboto 2.junija je bilo na letališču Ruardi zelo pestro, saj so člani ter članice DJP Zagorje ob Savi organizirali 1 .prijateljski piknik, na katerem se je zbralo okoli 50 obiskovalcev. Začelo se je ob 10. uri zjutraj, ko so iz Ljubljane in okolice prišli prvi jadralni padalci. Obiskovalci so imeli zelo pestro izbiro, kako preživeti dan na pikniku DJP Zagorje ob Savi, saj so za to
poskrbeli člani društva. Starejši so lahko streljali z zračno pištolo ter puško, lahko so se pomerili v streljanju z lokom, seveda pa so lahko preizkusili tudi radosti jadralnega padalstva. Na piknik so povabili tudi dva člana konjeniškega društva Vajkard Valvasor, ki sta poskrbela za atrakcijo s konji. Pripeljali so tudi velik balonast grad, na katerem so se zabavali najmlajši
obiskovalci piknika. Da pa ne bi bili lačni ali žejni, so poskrbeli tudi za hrano in pijačo ter seveda za dobro glasbo. Društvo se zahvaljuje vsem obiskovalcem ter podpornim članom za udeležbo na pikniku. Upajo, da se bodo tudi na naslednji piknik odzvali tako množično. Med povabljenci sta bila tudi alpinist Mirko Lebar ter Matevž Lenarčič, ki bo
25.junija poskušal preleteti svet z ultralahkim letalom v treh mesecih.
Zahvaljujejo se Aero klubu Zagorje, za prostor ter naslednjim sponzorjem za pomoč pri pikniku: Tomažič Miro (prevozništvo ter posredništvo), Ferrari bar Trbovlje, Sint d.o.o. Trbovlje ter Kangoo bar Ljubljana,.
Besedilo in sliki: Luka Groboljšek ml.
7. ROŽNIKA 2001
f- j j rj j. n
TRBOVELJSKI MUDINCI EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI V KARATEJU
Pretekli vikend so Trboveljski karateisti opravili zadnje uvodno tekmovanje v doslej eni izmed najuspešnejših tekmovalnih sezon. V soboto 2. junija je v okviru Karate zveze Slovenije v Oplotnici potekalo ekipno državno prcvenstvo v športnih borbah za vse starostne kategorije na katerem je nastopilo 32 ekip iz 12 slovenskih klubov.
Trboveljčani so na prvenstvu nastopili s štirimi ekipami in sicer: dečki - Žiga ŠANTEJ, Elvis SELIMOVIČ in Samir TAHIROVIČ, mlajši mladinci -Poldi HERMAN, Tomy CESTNIK in Gorazd GRIČAR, starejši mladinci - Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL, Franci CEFERIN in Dalibor FILIPIČ. Po dolgem času je Trboveljčanom uspelo sestaviti člansko ekipo, kije bila po starosti najmlajša saj sojo sestavljali vsi, ki so nastopili tudi v mladinski konkurenci. Vodil jih je trener Bogdan SIMERL.
Glavna značilnost prvenstva je bila, daje Tekmovalna komisija Karate zveze Slovenije dovolila, da so na tekmovanju skupaj nastopili tekmovalci, ki niso registrirani za isti klub. Tako je bila konkurenca
številčna, izredno močna in izenačena.Trboveljčani so se tudi letos držali tradicije in na prvenstvu nastopili s samimi domačimi tekmovalci.
Starejši dečki so z letos najuspešnejšima tekmovalcema v tej kategoriji ŠANTEJEM in SEL1MOVIČEM upravičili vlogo favorita in se brez težav uvrstili v finale. Tu so pa žal naleteli na ekipo Ljutomera, kateri tekmovalci so bili precej višji in težji od Trboveljčanov.
Kljub borbi Davida in Goljata se mladi Trboveljčani niso ustrašili svojih tekmece v. ŠANTEJ	in
TAHIROVIČ sta v svojih borbah dosegla neodločen rezultat, SELIMOVIČ pa je izgubil z minimalno razliko. Kljub porazu v finalu je srebrna medalja zelo lep uspeh teh mladih perspektivnih tekmovalcev.
Ekipa mlajših mladincev, kije do sedaj na vseh ekipnih državnih prvenstvih osvojila kakšno odličje, tokrat ni imela svojega dne in je izgubila že v 1. kolu z ekipo FIDE iz Ljubljane.
Svoj dan so tokrat imeli starejši mladinci, ki so na koncu stali na naj višji stopnici zmagovalnega odra.
Vsak dvoboj je imel svojegajunaka, kije odločal o končnem zmagovalcu, tako da bi bilo tokrat nepošteno omenjati posamezne tekmovalce.
Trboveljska članska ekipa je bila tokrat najprijetnejše presenečenje in lepa osvežitev za samo prvenstvo. Že v L kolu so se pomerili z mešano Ljubljansko- Kranjsko ekipo za katero so nastopili sami bivši večkratni državni prvaki, dolgoletni reprezentantje in udeleženci vseh pomembnih uradnih tekmovanj v devetdesetih letih; David LAVRIČ, Andrej KODERMAN, Jaka ŠARABON. Noben od njih ni mlajši od trideset let, vsi so bili tudi precej težji in višji od trboveljskih mladincev, od katerih pa ni nihče starejši od 20 let. Čeprav mladi po letih, pa kljub temu izkušeni tekmovalci, so se Trboveljčani zavedali, da prihaja njihov čas. V borbo so odšli zelo samozavestni in prepričani v uspeh. Žal je dvoboj imel enega slabega akterja, kije tudi odločil zmagovalca. To je bil glavni sodnik Andrej CAFUTA iz Ptuja. CAFUTA je podlegel imenom, ki so nekoč krojila usodo slovenskega karateja in je sodil Kranjčanom tudi točke, ki so jih osvojili trboveljski karateisti.
Zaradi tega ga je vrhovni sodnik pred zadnjim dvobojem poslal med gledalce ter sam odsodil zadnjo borbo med ŠARABONOM in CEFERIOM, ki gaje žal CEFERIN izgubil z eno točko razlike. Že neodločen rezultat bi Trboveljčanom omogočil uvrstitev v drugo kolo.
Kranjčani so se v nadaljevanju uvrstili v finale in s tem Trboveljčanom omogočili nastop v repasažnih borbah. V borbi za bronasto medaljo sojih premagali tekmovalci domačina iz Oplotnice.
Kljub neosvojeni medalji so Trboveljčani dokazali, da bodo v prihodnje igrali eno najpomembnejših vlog tudi v članski konkurenci, tako kot so jo v vseh starostnih kategorijah, skozi katere so šli.
Trboveljske tekmovalce čaka sedaj na tekmovalnem področju zaslužen počitek, v klubu pa se bo v juniju zvrstilo še cel kup aktivnosti, od klubskega prvenstva, izpitov za višje pasove, do zaključnega nastopa.
Franjo GLAVICA
2. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR
Šahovska sekcija ŠD Izlake je v sodelovanju s Šahovskim klubom Zagorje organizirala 2.mednarodni turnir v pospešenem šahu, devet krogov po 15 minut, po švicarskem sistemu.
Tekmovanje je sovpadalo s praznovanjem krajevnega praznika Izlak in je potekalo pod geslom S šahom proti drogi. Zbranim so še pred začetkom spregovorili: predsednik ŠD Izlake Milan Bedrač, predsednik TD Izlake Alojz Kreča, kije predstavil osnutek zloženke o
Izlakah, predsednik KS Izlake Jože Smrkolj, podžupan občine Zagorje Janez Vovk, o škodljivosti drog pa je spregovorila Nevenka Kos, učiteljica OŠ Toneta Okrogarja.
Na tokratnem turnirju, kije tako kot lani potekal v hotelu Medijske toplice, seje zbralo 61 slovenskih in pet hrvaških šahistov. Za razliko od lani so letos prva mesta osvojili slovenski šahisti, saj je bil najboljši Hrvat Dinko Brumen s 6.5 točke šele na šestem mestu. Prav toliko jih je osvojil tudi Aljoša Grosar, ki se je uvrstil mesto za njim. Najvišjo uvrstitev med Zasavčani je s 13. mestom osvojil Hinko Jazbec.
Rezultati najboljših:
Prvi je bil Zvonimir Meštrovič, ki je osvojil 8 točk, drugi Miran Zupe, tretji Primož Šoln, oba 7 točk, četrti Leon Mazi, 6.5 točke (vsi štirje so mednarodni mojstri) in peti (lani je bil kot peti najvišje uvrščeni Slovenec) Božo Štucl s 6.5 točke.
Kot tudi lani je za nemoten potek turnirja skrbel glavni sodnik Sašo Anžur.
Igor Goste
PRVA TEKMA ZA SLOVENSKI POKAL
Prve letošnje tekme jadralnih padalcev za Slovenski pokal v točnostnem pristajanju za posameznike in ekipno se je v soboto, 26.maja, v Kisovcu udeležilo 51 tekmovalcev iz 13 slovenskih klubov. To je bila hkrati tudi že peto tradicionalno tekmovanje za Pokal Slovenija, ki gaje organiziral domači klub KJP Kavka. Organizatorjem je močno nagajal nepredvidljiv in močan veter, zato so lahko izvedli le eno serijo. V deset metrski krog s točko, kije bil zarisan na zahtevnem postajališču, je uspelo doskočiti le enajstim jadralnim padalcem. Najuspešnejši med njimi je bil član laškega Zlatoroga Matjaž Sluga z rezultatom 0 cm, drugo mesto je
2m k»nahod
ŠAHOVSKI TURA
IZLAKE 20(
HOM PROTI OR

Nevenka Kos želi, da mladi ne bi posegali po drogah.(slika I.G.)
7. ROŽNIKA 2001
št) n? 1;
osvojil član Metulja Ervin Košič s 5 cm, tretji je bil njegov klubski kolega Janez Kustura z rezultatom 20 cm,
četrti je bil član kluba Čuk Matjaž Ferarič z rezultatom 42 cm in peti še tretji član kluba Metulj iz Rimskih
toplic Jože Senica z rezultatom 45 cm. Najboljši predstavnik domačega kluba je bil tokrat z enajstim mestom Andrej Pušnik (873).
Najuspešnejši klub je bil z rezultatom 70 cm Metulj, drugi so bili z rezultatom 1784 predstavniki kluba Kimfly in tretji z rezultatom 2000 člani kluba Zlatorog. Domači klub Kavka je z rezultatom 2873 osvojil šesto mesto. Dodajmo še, da so številni gledalci, ki so spremljali tekmo, lahko videli kar nekaj ne prav posrečenih pristankov, tudi na več kot kilometer oddaljenih travnikih in med grmičevjem. Predvsem zaradi že omenjenega močnega vetra. Na srečo sojo vsi odnesli brez poškodb.
Za dobro razpoloženje sta poskrbela: ansambel Še paše in plesna skupina Hudičke iz društva Športni raj Trbovlje. In seveda dobra hrana in pijača. Vodja sodnikov je bil domačin Robert Kralj.
Glavni sponzorji prireditve so bili: Občina Zagorje, Rudnik Zagorje v zapiranju, Ultra Zagorje, TEVE Varnost Zagorje, Ribarnica Charly, MTO Beton, Intagral Zagorje, ETI Svit, Makoja s.p. Maribor, ki že dalj časa skrbi tudi za finančno poslovanje kluba Kavka, Zasavc in mnogi drugi sponzorji, ki se jim v klubu zahvaljujejo.
Igor Goste
MALI NOGOMET
ZMAGA DALMATINCEV
Na močnem malonogometnem turnirju na Izlakah je prvo mesto osvojila ekipa iz Omiša, ki je bila lani druga. Ne toliko po nogometnem znanju, ampak predvsem po dobro odigrani obrambni taktiki, so bili Omišani očitno pretrd oreh za slovenske ekipe. In prav obrambna igra jim je prinesla prvo mesto. V svojih vrstah so imeli tudi odličnega vratarja Denisa Dujmoviča, ki je s strani organizatoijev prejel priznanje za naj vratarja. Priznanje za naj
igralca in strelca je prejel član drugouvrščene ekipe Milan Adrinek. Končne uvrstitve najboljših ekip: 1 .Omiš-Viganj, 2.Joples Velenje, 3.GIP Beton MTO, 4.Kiwi shop Sevnica, 5.ŠD Mlinše, 6.ŠD Izlake, 7.Leka bar Ljubljana, S.Pakarna Leniči.
ŠD Izlake je s pomočjo sponzorjev priskrbel tudi bogate nagrade. Generalni sponzorje bil časopis Nepremičninski oglasi ter še ETI, pizzeria Čebelica, Naš hram, hotel MT, EL Net Izlake, trgovina Grošelj, Kovinostrugarstvo Gobove, Zasavc in dr.
IgorGošte
KEGLJAŠKI KOTIČEK
BENEDIK IN STOKLAS DRŽAVNA PRVAKA
Na finalni prireditvi v Medvodah sta Uroš Stoklas in Boris Benedik (Iskraemeco) postala državna prvaka v tekmovanju kegljaških dvojic. Skupaj sta podrla 2018 kegljev. Benedik 1027, Stoklas 991. Urošu za njegov letošnji drugi naslov državnega prvaka, enega je osvojil z ekipo Iskraemeco v državnem prvenstvu, drugega sedaj v paru, iskreno čestitamo.
Na odprtem prvenstvu Tržiča je zelo dobro nastopil mladinski reprezentant Klemen Mahkovic iz Litije. V zelo močni mednarodni konkurenci, nastopili so tudi nekateri svetovni prvaki, je s 1020 podrtimi keglji osvojil drugo mesto. Prvo mesto je osvojil Boris Benedik
(1054), klubski kolega Uroša Stoklasa,kijebilz991 podrtimi keglji sedmi.(I.G.)
KISOVŠKI ČLANI NA POTI V VIŠJO LIGO
Člani NK Svobode so po 14. krogu trdno na prvem mestu. Imajo 35 točk, kar je za štiri točke več od drugouvrščene ekipe Vir. Kisovčani so v 13.krogu na gostovanju premagali ekipo Šentjernej s 5:0. Zadetke so dosegli: A.Škofca, B.Vrtačnik, S.Borštnar, J.Veladžič in G.Borštnar. Teden kasneje so na štadionu NK Zagorja premagali še ekipo iz Mirne s 3:1. Treba je povedati, da je v tem delu Mirna edini poraz doživela prav s Svobodo. Zadetke so dali: A.Janežič, B.Vrtačnik in A.Škofca. Trener Edi Navratil je po tekmi povedal: »To je bila izredno težka tekma, predvsem s psihološkega vidika, saj smo za
ohranitev prednosti pred zadnjima dvema krogoma morali zmagati. Poleg tega pa je ekipa Mirna v drugem delu vse tekme zmagala. Ponovno smo zgrešili nekaj lepih priložnosti, zastreljali tudi 11-metrovko. Gostje so bili vseskozi nevarni, na srečo pa je naš vratar Matjaž Povšnar svoje delo opravil več kot odlično. Pohvalo zaslužijo tudi igralci, saj so pokazali največ kar zmorejo.«
O rezultatih preostali kisovških selekcij pa več v naslednji številki.
IgorGošte
ZAGORSKI MLADINCI V VODSTVU
Že v prvem delu so zagorski mladinci, takrat še pod vodstvom Tonija Buovskija, nizali zmago za zmago in prvenstvo s 24. točkami končali v vrhu prvenstvene lestvice
1.mladinske lige MNZ. Pred začetkom drugega delaje prišlo do
zamenjave na trenerskem mestu. Kot nam je uspelo izvedeti zaradi nekaterih neporavnanih obveznosti. Kakorkoli že, mladinci so uspešno nadaljevali prvenstvo tudi pod vodstvom novega trenerja Antona Kureža, ki je bil še nedolgo nazaj odličen nogometaš Zagorja in še prej kisovške Svobode. Pa poglejmo rezultate zagorskih mladincev v drugem delu: Zagorje: Kolpa Status 3:2, Litija: Zagorje 0:7, Zagorje: Šentjernej 4:2, Ivančna Gorica: Zagorje 4: l,Zagorje:Vrhnika 12:0, Induplati Mengo 28: Zagorje 3:2, Zagorje:Avto Debevc Dob 13:0, Cocta Kresnice: Zagorje 1:4, Zagorje: GPG Grosuplje 11:0. Zagorski mladinci so z 42 točkami na prvem mestu. Najboljši strelci drugega dela pri Zagorjanih so: Rok Mitič 11, Vili Dolinšek in Gašper Starc po 10, Tine Zupan pa 8 zadetkov.
Igor Goite
KJ.
fj rr ii
KOLESARSKI PRAZNIK NA GEOSSU
Športno društvo Partizan Litija je v nedeljo, 27.maja organiziralo že 16.tradicionalni kolesarski vzpon na Geoss - geometrično središče	Slovenije.
Organizatorjem in kolesarjem je vreme tudi tokrat šlo na roke, saj je bil to nedeljo prekrasen sončen dan. Na startu v Litiji se je zbralo blizu 200 kolesark in kolesarjev, ki so se pomerili v petih moških in dveh ženskih kategorijah. Seveda pa si je večina udeležencev za cilj zadala zgolj osvojitev te višinske točke, ki je tudi sicer priljubljen kolesarski cilj. To je tudi vsem uspelo, enim prej, drugim malce kasneje, na konc pa so bili vsi zadovoljni kot zmagovalci strmine z višinsko razliko 400 metrov.
Organizator je vzpon organizacijsko - že po tradiciji - zelo lepo izpeljal, tako da so bili vsi udeleženci zadovoljni. Še
posebno pa srečnež, ki je pri žrebanju startnih številk dobil gorsko kolo, darilo Kolesarskega servisa Vidic iz Litije in Pulzarja iz Kanika. Sicer pa so vsi
udeleženci na koncu prejeli spominske majice, večina pa tudi praktične nagrade, kar je še posebna znimivost in značilnost tega kolesarskega vzpona.
Najhitrejši v posameznih kategorijah so prejeli medalje in nagrade, organzator pa je kot vsako leto na koncu podelil posebna darila najstarejšemu
udeležencu in udeleženki, najmlajšemu kolesarju, nej-težjemu, največjemu, najbolj oddaljenemu in najštevilčnejši ekipi, manjkala ni tudi razglasitev
najbolj postavnega kolesarja in pa najlepše kolesarke, kar je kolesarje še posebej navdušilo. Največji aplavz pa so dobili trije kolesarji z omejenimi gibalnimi možnostmi, ki so premagali vse klance in strmine in dokazali svojo veliko voljo in pripravljenost pri vključevanju v športno dejavnost.
Rezultati: moški do 30 let: 1.Milan Hribar, od 31 do 40 let: 1.Damjan Čibej, od 41 do 50 let: 1 .Marko Bokalič, od 51 do 60 let: l.Ivan Rajgel, nad 61 let: I .Vladimir Marn, ženske do 35 let: 1.Sabina Rezar, nad 35 let. 1.Zdenka Dovč.
Absolutni zmagovalec pri moških je bil Marko Bokalič iz Dolskega, pri ženskah pa Sabina Rezar iz Štor. Z gorskimi kolesi pa je bil pri moških najhitrejši Tadej Groznik, pri ženskah pa Simona Žabjek.
Sponzorji 16.kolesarskega vzpona na Geoss 2001:
Trgovina in kolesarski servis Vidic Tenetiše-Litija; Pulzar Kamnik; Kmetijsko gozdarska zadrga Litija; Horton design Horvat Tončka Litija; Intara borzno posredniška hiša Ljubljana; Kmečka predelava mesa Nograšek Leskovica; Mane bar Hotič; Maxi šport Čerin Ljubljana, BTC Hala D; Mini pekarna Friškovec Sp.Log; Servis vodnih črpalk Tomc Samo Litija; W.E:B.Company Ljubljana; Zastavljalnica Litija Tone Murn; Zavarovalnica Triglav; Zlatama Lea Litija; Zlatarstvo Mešiček Jože Trbovlje; JPS Pneumatic trade Jurij Plevčak s.p. Trbovlje; Avtoličarstvo Dobravec, jeze, Šmartno pri Litiji; jemej d.o.o. Šmartno pri Litiji; Poslovni sistem Svea - Lesna Litija; Pino d.o.o. Jože Poglajen, Litija; Kolesarska trgovina CUK ELIA, Gorica, Italija; Proizvodnja in prodaja koles ČUK, Idrija; Zasavc Zagorje; Tiskarna ACO Litija; Radio Trbovlje, Presad Gabrovka; K2 šport, Gorica, Italija; Sadjarstvo Vrana, Pečice pri Gabrovki; Tajm s.p. Urarstvo Štimec Trbovlje; Zlatama Trbovlje; Kolesarska trgovina Kobra šport Brecelj, Ajdovščina; Kolesarska trgovina in servis Jan Šport Vrhnika; Velo Ljubljana, Radio Geoss Litija; Tenis park AS Litija; Gama d.o.o. Krško, Sadje-zelenjava Misimi Nuri s.p.Trbovlje; WGT Swatch Ljubljana; Okrepčevalnica Kimovec, Franci Bajt s.p., Spodnja Slivna pri Vačah; Pizzerija Kovač Litija; OMW Istrabenz Litija; Poslovni sistem Mercator, Kolesarska trgovina Smole Novo mesto; Lingua, Jezikovna šola Cilka Čarman Litija; Galerija Špan, Tomaž Drnovšek, Sp.Hotič; Mesarija Lajči, Ljubljana; Frizerski salon Paulina, Domžale; Dnevni bar Lap Litija, Tega invest d.o.o. Ljubljana, Trgovina Tija Litija; Avtohiša Real Ljubljana, TREND Frizerski salon Bojana Prašnikar, Sp.Hotič; 200 M pajer & Company; Intara d.o.o. Ljubljana; Kolesarski center Bauer Ljubljana; Vrtnarija Klinc Moravče pri Gabrovki; Opel Mahkovic Sp.Log, Sava pri Litiji; Trgovina Marino, Šmartno pri Litiji; Cvetličarna Ciklama, Marjan Planinšek s.p. Litija; Kovina, Šmartno pri Litiji; Maraton Brežice; SATVAD Zdravko Kadunc s.p. Lilija; Trgovina Temenica.	Besedilo: Drogo Motoh, sliko: Morjon Šuiterill
Sprejem pri litijskem županu
Ob koncu tekmovalne sezone, ki jev večini kolektivnih športov jesen-zima so se tudi v litijski občini spomnili na dosežke športnikov v pretekli sezoni. Natančneje, litijski župan Mirko Kaplja je naj uspešnejše povabil na Valvazorjev grad Bogenšperk. V poročni dvorani je najprej zadonela Zdravljica, zaigral jo je del litijske godbe, nagovom župana pa so prisluhnili najboljši litijski športniki pretekle sezone. Župan, ki se je izkazal za zelo dobrega poznavalca dosežkov prisotnih in tudi sicer litijskega športa je seveda izrazil zadovoljstvo, da preko športa mladi ljudje promovirajo Litijo, ne samo v Sloveniji, temveč tudi izven njenih meja. Dotaknil se je tudi najbolj
perečega problema vseh porabnikov proračuna, ne samo športnikov, to je denar. GajcpaČ premalo je dejal, vendar v isti sapi zagotovil, da se bo našel tudi kakšen tolar izven tistih sredstev, ki jih določa občinski proračun. In kdo so bili tokratni nagrajenci: Osnovna šola Šmartno, za izvrstno že drugo organizacijo slovenskega krosa osnovnih šol, za katero so poželi priznanja na vsej »črti« ne samo doma, mladinska državna reprezentanta v kegljanju, sicer člana Kegljaškega kluba Litija Klemen Mahkovic in Klemen Selovski, ki sta kot člana izbrane vrste na nedavnem svetovnem prvenstvu v Kopru v ekipni tekmi zasedla nehvaležno četrto mesto. Tu bi lahko dodali še njune uspešne
nastope med posamezniki in seveda v klubskem tekmovanju, nenazadnje je tudi njun delež pri osvojitvi prvega mesta in uvrstitvi v prvo kegljaško ligo precejšen. Tretji nagrajeni pa je Klub malega nogometa Lesna industrija Litija, kije osvojil že svoj tretji naslov državnih malo nogometnih prvakov in bil ob tem še finalist slovenskega pokala. Ob tem pa ima v svojih vrstah še tri člane državne malo nogometne reprezentance. Priznanja so prejeli tudi treneiji. Izvirna in unikatna, zelo lepa zahvala in fibula očalarke pa so bile nagrade, ki sojih, zasluženo, prejeli nagrajenci. In kaj je fibula očalarka ? Našli so jo seveda na Vačah in je verna kopija originala. »Prihaja« iz obdobja hallstatta in je izdelana iz žice okroglega preseka. Zanimivo je, da so radiestezisti
izmerili, da omenjena fibula seva pozitivno energijo v premeru 6 metrov, dobro deluje na počutje in sprošča ustvarjalnost in omogoča stik s samim Univcrzumom. Vse na vedeno pa gre prav gotovo tudi s športom in dosežki nagrajencev. Nagrajenci so se županu zahvalili za sprejem in nagrade, malo nogometaši pa so mu podarili šampionski dres z njegovim priimkom, ter številko 18. Le ta ni bila izbrana naključno, kajti klub je v pretekli sezoni, natančneje 24. decembra postal polnoleten. Ob zvokih litijske godbe so pogovore nadaljevali ob prigrizku in seveda obujali preteklo sezono, ter verjetno delali plane za novo.
Slane Kokalj
7. ROŽNIKA 2001
3T) O.T
Rokomet
ZAGORJANKAM TRETJE MESTO V DRŽAVI
V zadnjem krogu polfinala državnega prvenstva so starejše deklice ŽRK Zagorje v Ajdovščini premagale vrstnice RK Keting z rezultatom 22:12 (12:6) in s tem samo potrdile uvrstitev v finale državnega prvenstva, ki je potekalo v soboto, 2. junija v športni dvorani
rezultatom 7:4 v svojo korist. V drugem polčasu so Zagorjanke razliko znižale na zadetek (8:9), nato pa zaradi tehničnih napak niso več dosegle zadetka in srečanje izgubile z rezultatom 8:11. Zadetke so dosegle; Jasna Medvešek in Tjaša Klukej po 3 in Špela Peterlin ter Mateja Jelševar po 1. V drugem srečanju je ekipa ŽRK Bajc Daevvoo Izola brez težav premagala ekipo ŽRK PUV Nivo Celje z 19:12.
Utrinek z otvoritve (sliko U.M.)
Zagorje. Zadetke za Zagorjanke so dosegle: Jasna Medvešek 8, Tjaša Klukej in Mateja Jelševar po 4, Špela Peterlin in Urška Kastelic po 2 ter Nataša Kavzar in Eva Kovač po enega.
Kot smo že omenili, je v soboto v Športni dvorani Zagorje potekal finalni turnir v organizaciji ŽRK Zagorje, na katerem so nastopile poleg domačink še ekipe ŽRK Bajc Daevvoo Izola, ŽRK Žalec in ŽRK PUV Nivo Celje. Igralke Zagorja so bile pod vodstvom trenerja Ota Pavlina odločene ponoviti uspeh predhodnic iz leta 1998, ki so osvojile naslov državnih prvakinj. V prvem srečanju sta se pomerili ekipi ŽRK Zagorje in ŽRK Žalec. V izenačenem srečanju v začetku nobena ekipa ni uspela narediti prednosti, proti koncu prvega dela srečanja pa domačinke niso realizirale nekaj napadov, kar so Žalčanke kaznovale z zadetki in prvi del srečanja končale z
V	srečanju za tretje mesto so Zagorjanke v prvem delu pod vtisom poraza naredile preveč napak, kar so Celjanke izkoristile. Tako se je prvi del srečanja končal z rezultatom 6:6. V drugem delu srečanja je ob odličnih obrambah vratarke Amande Husičič stekla tudi igra v napadu in z zmago 13:8 so domačinke osvojile tretje mesto. Zadetke so dosegle: Jasna Medvešek 6, Mateja Jelševar 3, Tjaša Klukej 2 in Špela Peterlin in Tamara Marinovič po enega.
V	srečanju za prvo mesto je v izenačenem srečanju ekipa ŽRK Bajc Daevvoo Izola ob koncu srečanja strla odpor ekipe ŽRK Žalec z rezultatom 13:10 (5:5) in osvojile naslov državnih prvakinj. Trenerji so za najboljšo vratarko izbrali Natjo Pavlič (ŽRK Žalec), najboljša igralka turnirja je Emanuela Hrnjič (ŽRK Bajc Daevvoo Izola), najbolša strelka pa Jasna
Medvešek (ŽRK Zagorje).
Za ŽRK Zagorje so tretje mesto pod vodstvom trenerja Ota Pavlina osvojile: Saša Bohorč, Amanda Husičič, Jasna Medvešek, Tjaša Klukej, Nataša Kavzar, Mateja Jelševar, Eva Kovač, Tamara Marinovič, Špela Peterlin, Urška Kastelic, Katja Borštnar, Živa Repovž, Lea Medvešek, Dinka Fazlič, Maja Mervar in Sanja Mišič.
Ivan Ramšak
DOLSKI ROKOMETAŠI ZAKLJUČILI SEZONO
Ob zaključku sezone so dolski rokometaši dosegli v članski konkurenci četrto mesto v l.B rokometni ligi. V petek, 1.junija so odigrali zadnjo tekmo v tej sezoni. Ob zaključku kariere Marka Cvetka in Boštjana Tometa so se Dolani pomerili z ekipo, ki so jo organizatorji poimenovali Gorenje old stars. Gledalci so uživali v igri odličnih rokometašev. Začetni met je imel Uroš Šerbec, slovenski
Nogomet
MLADINCI IN KADETI V VIŠJO LIGO
V soboto, 2.junija se je s tekmo med mladinci NK Zagorje in Ivančno Gorico končalo prvenstvo v III.mladinski ligi.
Mladi Zagorjani so tekmo končali z zmago 12:2 in tako zasedli 1.mesto ter se uvrstili v II.slovensko mladinsko ligo - zahod. Med skupno enajstimi ekipami so osvojili 48 točk z gol razliko 103:25.
Dva kroga pred koncem prvenstva je v vodstvu tudi ekipa kadetov, ki vodi za dve točki in je doslej med 14 ekipami zbrala 61 točk z gol razliko 119:25. Tudi ta ekipa bo skupaj z mladinci napredovala v II.slovensko kadetsko ligo - zahod.
In kateri igralci os branili barve NK Zagorje?
Ekipa U-16: Matej Anžur, Kristjan Brodnik, Nejc Cilenšek, Denis Demo, Branimir Džjokič, Mirzet Jukič, Marko Kos, Janez Lipec, Marko Povše, Nejc Pociecha, Gašper Prašnikar, Ivo Paradzik, Tomaž Resnik, Jure Roglič, Asmir Smajlovič, Nejc Vozelj in Aleš Zupančič, trener: Miloš Roglič
Ekipa U-18: Aleš Ahlin, Vili Dolinšek, Edin Hodžič, Rok Mitič, Blaž Magdič, Mirsad Okič, Dragan in Aleksander Pavlič, Rok in Nejc Perme, Boštjan Prašnikar, Andrej Razpotnik, Gašper Starc in Valentin Zupan, trenerja Antonio Buovski (jesen) in Anton Kurež (spomladi), (pm)
reprezentant, ki zdaj počiva zaradi operacije roke. Igra je trajala štirikrat po 15 minut. Tome in Cvetko sta igrala prve tri četrtine tekme pri Gorenju, saj sta z njimi igrala tako v domačem prvenstvu kot v evropskem pokalu. Potem so igro za pet minut prekinili in se od njiju ganljivo in spoštljivo poslovili. Poslovila pa sta se tudi Primož Ramšak, ki odhaja v Avtomikolič Rudarja in trener Janez Simončič.
Že pred tekmo so imeli člani RK Dol TKI Hrastnik občni zbor, kjer so pregledovali celoletno delo - podrobna poročila predsednikov so zapisali v biltenu, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Dnevni red je vseboval tudi volitve, ko so med vodilnimi potrdili nekatere spremembe. Tako bo predsedstvo RK odslej vodil Jani Kraner, izvršnega odbora pa Dejan Milinovič. Marko Planinc bo koordinator strokovnega dela.
Fančl Moljk
SANKANJE NA UMETNIH PROGAH
| Č j? I
S.
U
PORTRET ŽANA KOVAČIČA
Žan hodi v 7.razred OŠ Trbovlje. Je sin očeta Ivana (»Vsi ga kličemo Jani,« je zapisal) in matere Mojce. »Imam tudi sestro Majo, ki pa ne živi z menoj, a je najboljša sestra na svetu!« Tako kot njegovim klubskim kolegom, tudi njemu pri zimskih treningih priskočijo na pomoč FIL-ovi trenerji. Seveda, pa je vedno poleg tudi domači trener Vinko Pilih. Poleg sankanja je Žanu nadvse v veselje dirkanje s kros motorjem Kavvasaki KX 80 in vožnja s štirikolesnikom. Od male šole do 5.razreda je treniral tudi tenis. Pravi, da bi se zagotovo ukvarjal z motokrosom, če ne bi bil sankač. Sicer pa ga pri sankanju najbolj privlači hitrost in adrenalin. »Pri velikih hitrostih na progi skoraj nič ne vidiš. Nad 100 km/h ni prav nič smešno, če pozabiš vizualizirati progo. Progo moraš dobro poznati do zadnjega metra, drugače res ne
veš, kako bo s tabo v naslednjih metrih. Prvo leto sem prav nejeverno poslušal Vinkota in očeta, ko sta mi dopovedovala, da moram znati progo na pamet, a prvi stik z ledom mi je pokazal kako boli, če ga »poljubiš« pri veliki hitrosti. S pomočjo bušk sem ugotovil, kaj mi dopovedujejo. Slaba stran tega športa j e, da sem bil v tej sezoni od doma skoraj več kot en mesec in da bo v naslednji še več odsotnosti. Malo meje kar skrbi, kako bo s šolo drugo leto, ko bom v osmem razredu.«
Njegov naj večji uspeh je 19. mesto, ki gaje osvojil na zaključni tekmi svetovnega mladinskega pokala. Njegov najbolj žalosten trenutek povezan s športom je bil, ko je na prvi tekmi SP padel, se pa zaveda, da to pri njegovih letih ni nobena katastrofa. Bistveno je, da ga ne doleti nobena hujša poškodba.
Njegov cilj povezan z naslednjo sezono j e, da na tekmah SP odpelje kar najbolje in vsaj malo izboljša letošnje rezultate, čeprav tudi dosedanji niso slabi. Konkurenca j e sicer huda. Pa še najmlajši udeleženec tekem v konkurenci mlajših mladincev je. »Seveda pa bi lagal, če ne bi omenil želje, da se kvalificiram na OI, ki bodo čez pet let. Upam, da mi bo usoda mila.« Glede na to, daje še mlad, kakšnih posebnih ciljev v življenju nima. Se pa doma veliko pogovarjajo o tem in nekako pridejo vedno do tega, da naj se potrudi, da bi postal predvsem čim boljši človek. »Če mi bo uspelo dokončati kakšen študij, bom sigurno bližje ciljem, ki sijih bom zadajal v prihodnjih letih.« Žan ima tudi nekaj hobijev. Rad modelira, posluša glasbo, včasih zabije kakšno prosto uro pred računalnikom, hodi po okoliških hribih (Kal, Mrzlica), vozi
se z motorjem, štirikolesnikom. Veliko časa porabi tudi za šolo. Vprašali smo ga tudi, katera je njegova najljubša knjiga in film. Pravi, daje v njihovi družini knjižni molj mami, da imajo zato povpreček kar dober. »No, kar moram prebrati, pač preberem. Nazadnje sem prebral knjigo Cvetje v jeseni, ker je bila predpisana za domače branje. Kar se tiče najljubšega filma, je to sigurno film Ledene steze, pa tudi film Past.« Za naj športnika seje le s težavo opredelil, saj jih spoštuje veliko. Omenil je le Jureta Koširja in G.Hackl-a. »Mogoče lahko omenim samo še to, da občudujem športnike invalide, saj imam občutek, da ti ljudje premagajo več kot sebe, da dosežejo cilje, ki jih marsikdo zdrav ne zmore.
Pripravil Igor Goite
ŠPORTNO DRUŠTVO DOLE pri LITIJI 1273 DOLE pri LITIJI
DAN MALEGA NOGOMETA DOLE 2001
Športno društvo Dole pri Litiji prireja dne 07.07.2001 na Iporinem igrišču na Dolah pri Litiji nogometni turnir v malem nogometu.
•	Tekme bodo odigrane po pravilih NZS (4+1) po sistemu na Izpadanje.
•	Igralni čas 2 x 15 minut
•	Prijavnina je 7.000,00 SIT in mora biti plačana do 26.06.2001.
•	Prijavnice oz. dodatne Informacije dobite na teL 01/89 71 042- Ciril 050/626-305 - Dušan.
V žrebanju parov bodo sodelovale vse tiste ekipe, Id bojo poravnale prijavnino do 26.06.2001. Žrebanje bo v navzočnosti predstavnikov ekip 29.06.2001 ob 20 ari v prostorih Sok na Dolah* Vse ekipo bodo pravočasno obveščene o Času igranja na turnirju.
NAGRADNI SKLAD
1.	MESTO 50.000,00 SIT
2.	MESTO 25.000,00 SIT 3 MESTO 10.000,00 SIT
štiri prvouvrščene ekipe prejmejo še pokale v trajno last.
Vsi udeleženci turnirja igrajo na lastno odgovornost.
Po končanem turnirju sledi razglailtev rezultatov z družabnim srečanjem, Id bo popestril dogajanje (živa glasba, bogat srečelov), za Jedačo in pijačo bo poskrbljeno
Vabljeni v imenu Š.D. Dole
ZAKLJUČEK BARCAFFE SKI OPNA
Dne 26.maja je bil v Portorožu zaključek in podelitev priznanj in pokalov za Barcaffe ski open Slovenije v alpskem smučanju. Smučarji iz Zasavja so se odlično uvrstili v posameznih kategorijah.
Uvrstitev po kategorijah:
Cicibanke letnik 1991 in mlajše: 4.Nina Žnidar (Zagorje), 14.Sara Juvančič (Kum-Dobovec),
24.Katja Murne (Zagor-je),moški nad 50 let:
2.Srečko	Forte
(Trbovlje), moški nad 30 let: 7.Igor Špajzer (Trbovlje), ženske do 30 let:
2.	Nataša Žnidar (Zagorje), 5.Beti Špajzer Klopčič (Trbovlje), ženske nad 30 let: 1.Irena Murne (Zagorje), ženske nad 50 let:
1 .Hedvika Kotar (Trbovlje), absolutno ženske:
3.	Hedvika Kotar.
(pm)
pnlruTn. TtliTinTn
ZMAGA OSTALA DOMA
Peta preizkušnja Turističnega avto prvenstva Slovenije za sezono 2001 seje odvijala 2. junija v Trbovljah. Tradicionalni avtoslalom so tudi letos organizirali člani društva Max šport v sodelovanju s podjetjem Avto Kovačič. Progo na Neži so tekmovalci dobro sprejeli, saj je bila dovolj hitra in tehnično zahtevna, tako da so morali pokazati vse svoje znanje.
Na startu seje pojavilo 34 tekmovalcev, ki so bili glede na prostornino motorja razvrščeni v štiri razrede: do 1000 ccm, do 1500 ccm, nad 1500 cem ter enotni ženski razred. Sodelujoči tekmovalci so prijavili tudi pet ekip.
Ze na neuradnem treningu, ki se je začel ob enajsti uri se je videlo, da bo šlo zelo zares, saj sta dva tekmovalca na najhitrejšem delu steze z vožnjo po pol metra globokem jarku pokazala, da proga ne dovoljuje niti najmanjše napake. V poznejših vožnjah so podobno usodo doživeli še nekateri, a ker je bilo za varnost dobro poskrbljeno,
so vsi lahko nadaljevali dirko.
Za spoznavanje s progo je bil na voljo še neuradni trening, nato pa je že sledila prva tekmovalna vožnja. Minimalne razlike med vodilnimi tekmovalci so napovedovale ogorčen boj za zmago v drugi vožnj i dirke, saj se v avtoslalomu časa obeh voženj seštevata.
Končni seštevek je pokazal, da se na vrhu od lanskega leta ni spremenilo ničesar, saj je zmago tudi letos slavil domačin Primož Kostajnšek. Na zmagovalnem odru sta mu delala družbo Mitja Jurak in Milan Zorman. Med ženskami je bila najhitrejša Andreja Jurak pred Marino Strmljan, med ekipami pa Celjski grofi pred Max Šport Kunovar Teamom in ekipo Silvo trans.
Rezultati:
1.	Primož Kostajnšek (Vugo 1.4)
2.	Mitja Jurak (Vugo 65)
3.	Milan Zorman (Renault Clio 1.8 16V)
4.	Uroš Naprudnik (Renault Megane 1.6 Coupe)
5.	Joško Baš (Suzuki Svvift GTI)
6.	Vlado Padežnik (Vugo 65)
7.	Brane Žunko (Renault 5 GTE)
8.	Ivan Draškovič (Vugo 65)
9.	Primož Pavel (Zastava 101 1.3)
10.	Rudi Mesareč (Autobianchi A112)
11.	Janez Štrovs (Vugo 1.4)
12.	Robert Serec (Citroen Saxo)
13.	Tomaž Kovačič (Daevvoo Tico)
14.	Branko Mesareč (Innocenti mini De Tomaso)
15.	Silvo Ramoveš (Lancia A112 Junior)
16.	Aleksander Draškovič (Vugo 65)
17.	Uroš Žerko (Vugo 55)
18.	Tomaž Studnička (Vugo 55)
19.	Janez Baš (Suzuki Swift GTI)
Janko Medved (Zastava 850)

PREDSTAVITEV PEUGEOTA 307
Tako kot pri vseh zastopnikih vozil Peugeot so tudi v Avtohiši Kisovec pripravili predstavitev in testne vožnje novega peugeota 307. Pri tem francoskem proizvajalcu so za 307 pripravili pet različih motorjev in sicer 1.4 I (75 KM), 1.6 I 16V (110 KM), 2.0 I 16V (138 KM) ter 2.0 I HDI (90 KM) in 2.0 I HDI (110 KM).
RM., slike: PRAV
jr.rG n.j.cn.G
Zasavski frker
KUP KRŠITEV
Hrastnik, 1.6. ob 21.40 uri je S.A. iz Hrastnika na Novem Logu v Hrastniku zaradi nepravilnega premika s svojim osebnim avtomobilo znamke fiat tipo trčil v zadnji del škode octavia, last K.D. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za najmanj 20.000 SIT škode. Policisti pa so na kraju ugotovili, da je S.A. vozil neregistriran avto brez veljavnega vozniškega dovoljenja, prav tako pa je odklonil odrejen preizkus alkoholiziranosti, zato je bil zoper njega poleg izdanega plačilnega naloga podan šepredlog sodniku za prekrške.
IZSILILA PREDNOST
Zagorje, 28.5. ob 12.00 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo pri semaforiziranem križišču na tržnici v Zagorju. Policisti so ugotovili, da je voznica A.E. vozila iz smeri železniške postaje proti centru in v križišču zavijala levo. Pri tem je izsilila prednost vozniku M.M-ju, ki je pripeljal naravnost iz nasprotne smeri. Prišlo je do trčenja med vozili, v katerem sta bila potnica ter otrok v vozilu A.E. lažje telesno poškodovana, nastala pa je tudi precejšnja gmotna škoda. Zoper A.E. sledi predlog SP-ju.
ZAPEUALA NA ZAŠČITNO OGRADO
Zagorje, 28.5. ob 17.25 uri seje v Kisovcu zgodila prometna nesreča. Patrulja je ugotovila, da je voznica P.I. na ravnem delu ceste iz neznanega razloga zapeljala preblizu desnega roba cestišča in z desnim delom vozila zapeljala na zaščitno ogrado, tako daje avtomobil obrnilo na streho in je obstalo na desni strani pod voziščem v smeri vožnje. Voznica in potnica sta bili prepeljani v trboveljsko bolnico, vendar telesnih poškodb ni bilo. Na vozilu je nastalo za okoli 200.000 SIT škode.
TAKOJ K SODNIKU
Zagorje, 31.5. ob 10.35 uri je voznik kolesa z motorjem P.I. v križišču Grčar padel po vozišču. Policisti so ugotovili, daje vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, da na glavi ni imel varnostne čelade, prav tako pa je odklonil preizkus alkoholiziranosti, nadaljnja vožnja mu je bila prepovedana, vendar je nekaj minut zatem z vožnjo nadaljeval in patrulja ga je ustavila na Cesti 9.avgusta. Med vožnjo je storil več kršitev CPP-ja, zato je bil dan v takojšen postopek sodniku za prekrške. NEPRILAGOJENA HITROST
Zagorje, 1.6. seje na Cesti Borisa Kidriča pri trgovini Corning zgodila prometna nesreča. Voznik L.J. je zaradi neprilagojene hitrosti s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del vozila, ki ga je vozil M.S. Nastalo je za okoli 300.000 SIT škode, zoper voznika L.J. pa sledi predlog SP-ju.
NESREČA NA PARKIRIŠČU
Litija, 26.5. ob 21.45 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na parkirišču pred športno dvorano Litija. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je voznik med vzvratno vožnjo iz parkirnega boksa trčil v zadnji odbijač drugega vozila. Nastala je manjša materialna škoda, policisti pa so povzročitelju izdali plačilni nalog.
TRČIL V SRNO
Litija, 27.5. ob 21.uri je voznik med vožnjo po cesti Gabrovka-Šmartno pri Litiji trčil v srno, ki je skočila na cesto. Srna je poginila, na avtomobilu pa je nastala manjša materialna škoda.
OKREGAL GA JE
Litija; 27.5. ob 5.30 uri je voznik na delovišču glavne ceste v Ribčah trčil v zadnji del pred njim vozečega vozila. Povzročitelj je po trčenju vozilo ustavil, okregal oškodovanca, nato pa odpeljal naprej. Nastala je manjša materialna škoda, policisti pa bodo ugotovili povzročitelja in ga prijavili SP-ju.
KAMENJE POŠKODOVALO LAK
Litija, 27.5. ob 12.30 uri so policisti prejeli prijavo voznika, da gaje 26.5 ob 22.uri na gradbišču glavne ceste Ljubljana-Litija prehiteval drug avtomobil in mu pri tem s kamenjem poškodoval lak na vozilu. Ker je prehitevanje na tem delu prepovedano, bodo policisti skušali ugotoviti voznika, nato pa bodo zoper njega izvedli ustrezen ukrep.
ZBIL PEŠKO
Litija, 28.5. ob 11.20 uri seje v križišču Zasavske ceste in Trga svobode v Litiji zgodila prometna nesreča. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je voznik zbil peško na prehodu za pešce. V prometni nesreči je bila peška hudo poškodovana. Zoper povzročitelja bo podana kazenska ovadba.
OBA HUDO POŠKODOVANA
Litija, 30.5. ob 10.45 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na cesti Litija-Zagorje pri naselju Breg. Policisti so opravili ogled in ugotovili, daje prometno nesrečo povzročila voznica vozila, ki je med vožnjo po glavni cesti v smeri Litije pri naselju Breg zavijala levo in pri tem izsilila prednost vozniku avta, ki je vozil po glavni cesti v smeri Zagorja. Pri tem sta se oba udeleženca hudo telesno poškodovala. Zoper povzročiteljico bodo policisti napisali kazensko ovadbo.
NEPRAVILNO PREHITEVANJE
Litija, 31.5. ob 7.30 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila na glavni cesti Litija-Ljubljana v Zgornjem Hotiču. Policisti so ugotovili, daje voznik osebnega vozila med prehitevanjem vozila, ki je vozil pred njim, čelno trčil v voznico, ki mu je pripeljala nasproti. Voznica je pri tem dobila telesne poškodbe. Zoper povzročitelja sledi predlog SP-ju.
ZAPEUAL V RDEČO LUČ
Litija, 31.5. ob 15.15 uri so bili policisti obveščeni, daje nastala prometna nesreča na križišču Zasavske ceste in Ulice Mire Pregljeve. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik, ki je vozil po Zasavski cesti iz smeri Zagorja in zapeljal v rdečo luč na semaforju ter zato trčil v voznika, ki je pri zeleni luči na semaforju vozil naravnost iz Savske ceste proti Ulici Mire Pregljeve. Nastala e le materialna škoda. Povzročitelju so policisti izdali plačilni nalog.
VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA
Litija, 1.6. ob 22.30 uri se je na cesti Bogenšperk-Šmartno zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da se je voznik zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola zaletel v brežino, pri čemer se je ena oseba telesno poškodovala.
rr....	-	-	------s*
Aufbiks
ji 28.5. ob 22.00 uri je PA. iz Hrastnika zaprosil za intervencijo, ker naj bi ga na hodniku stanovanjskega bloka nekdo pretepal. Policisti so na kraju ugotovili, da je sam RA. več kot pol ure razbijal po vratah svojega stanovanja, ker ni imel ključev, da bi vstopil. S tem je motil ostale stanovalce, ki so ga na početje opozorili. Zoper PA. so policisti podali predlog SP-ju.
j 2.6. ob 00.20 uri so bili policisti napoteni na intervencijo na Cesti zmage v Zagorju, kjer je H.G.
kršil javni red in mir ter grozil domačim. Ker se CližijiiŠalk ni hotel umiriti, je bil pridržan na PP Trbovlje.
^-------1
.IZTDTLin.TLD
PODKUPNINA NI USPELA, ZATO JE ZADEL POLICISTA
Litija, 2.6. ob 23.30 uri sta policista ustavila voznika osebnega vozila. Ker sta ugotovila, da je vozil pod vplivom alkohola, sta odredila preizkus alkoholiziranosti. Voznik je poskušal policista podkupiti, ker pa mu to ni uspelo, je pobegnil. Med ponovnim ustavljanjem je z osebnim avtomobilom celo zadel policista. Policista sta voznika kljub temu uspela obvladati, čeprav se je fizično upiral. Odrejen je bil strokovni pregled krvi in urina, zoper voznika pa sledi predlog SP-ju in kazenska ovadba.
Ravbajo kot srake
DELALI BODO
Dne 27.5. ob 14.uri so bili policisti obveščeni, da je bilo preko noči vlomljeno v Javno komunalno in stanovanjsko podjetje Litija. Ukradli so več orodja v skupni vrednosti
500.000	SIT.
RED BUUULL Tl DA - KAZENSKO OVADBOI
Dne 26.5. ob 7.30 uri so trgovke iz trgovine Mercator obvestile PO Hrastnik, da so pri tatvini pločevink red bulla prijeli mlajšega fanta. Policisti so na kraju ugotovili, da je M.S. iz Hrastnika iz hladilnika za pijačo v trgovini vzel pločevinke red bulla, jih skril za pas in nameraval odnesti iz trgovine. Predmeti so bili M.S. zaseženi in vrnjeni trgovini, o zadevi pa bo obveščeno tudi ODT.
DEPILACIJA - ŽENSKI KRIŽ
Dne 1.6. ob 9.20 uri so trgovke iz trgovine Mercator obvestile hrastniške policiste, da so pri tatvini pribora za britje prijeli mlajše dekle. Policisti so na kraju ugotovili, daje V.M. iz Hrastnika s police v trgovini vzela pribor za britje, ga skrila v nahrbtnik in ga nameravala odnesti iz trgovine. Predmeti so bili V.M. zaseženi in vrnjeni trgovini. Zoper osumljenko je bila podana kazenska ovadba.
AVTO PREŽ AVTORADIA
Dne 1.6. so policisti obravnavali vlom v vozilo, ki je bilo parkirano v Šmartnem pri Litiji pred tovarno IUV. Do sedaj še neznani storilec je ukradel avtoradio znamke Blaupunkt z oranžnim displejem in debelejšo PVC mapo zelene barve.
PIKNIK BO BOGAT
Dne 2.6. ob 02.35 uri so bili policisti obveščeni, daje bilo vlomljeno v kiosk na avtobusni postaji v Zagorju. Policisti so ugotovili, da gre za vlom v kiosk Fast food Dino, last O.R.-a. Neznani storilec je v kiosk nasilno prišel skozi vrata ter iz notranjosti vzel cca 5 kg mase za pleskavice ter 10 pločevink piva.
VLAMLJALI V FIAT UNO
V preteklem vikendu (petek, sobota in nedelja) so zagorski policisti prijeli štiri prijave vlomov v osebni avtomobil znamke fiat uno. Vlomljeno je bilo tako, daje neznani storilec razbil zadnjo levo steklo ter iz vozil odtujil gorivo. Za storilcem policisti še poizvedujejo.
PESTRO ŽIVLJENJE V.A.-JA
Dne 1.6. ob 16.15 uri so bili policisti obveščeni, daje nekdo razbil steklo v bifeju Merli Zagorje. Policisti so ugotovili, da je steklo v velikosti 3x2 metra razbil V.A. Zoper njega sledi predlog SP-ju.
Le dobre tri ure kasneje so policisti opravili intervencijo na
Cankarjevem trgu v Zagorju, kjer je javni red in mir kršil V.A. Ker se ni hotel pomiriti, je bil pridržan na PP Trbovlje, zoper njega pa sledi predlog SP-ju.
Dne 2.6. ob 9.40 uri pa so policisti zopet opravili intervencijo, ker naj bi (da, uganili ste!) - V.A. - kršil javni red in mir in je bil zato takoj predan v postopek SP-ju.
OPAZILA MEDVEDA
Dne 19.5. ob 16.30 uri sta policista konjekina iz Postaje konjeniške policije iz Ljubljane, katera sta na prošnjo PP Litija opravljala delo na tem območju, v vlaki za vasjo Dvor približno 100 metrov od zadnje kmetije opazila manjšega medveda, zato med domačini previdnost ne bo odveč.
MAMILA
26.5. ob 14.uri so policisti mlajšemu moškemu v Litiji zasegli manjšo količino heroina (dva manjša zavitka v plastični foliji). 27.5. ob 04.00 uri so policisti občanu v Litiji zasegli manjšo količino marihuane. 4.6. v dopoldanskem času pa so litijski policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika opravili hišno preiskavo pri občanu v okolici Litije in zasegli manjšo količino mamil in nekaj sadik indijske konoplje.
DELOVNA NEZGODA
Dne 30.5. ob 12.30 uri so bili policisti obveščeni o delovni nezgodi delavca Javnega komunalnega in stanovanjskega podjetja Litija v Kresniških Poljanah. Policisti so ugotovili, da je delavcu pri vračanju zabojnika od vozila iz neznanega vzroka odtrgalo kazalec leve roke v prvem členku. Delavec je bil še pred prihodom policistov odpeljan na Urgentni blok KC Ljubljana. O delovni nezgodi bodo policisti poročali na Okrožno državno tožilstvo.
RDEČI PETELIN
Dne 30.5. ob 23.00 uri so bili policisti obveščeni o požaru na stanovanjski hipi v Borjah pri Mllinšah. Strela naj bi okrog 22.15 ure udarila v del ostrešja starejše hiše last Š.J.-ja. Požar so vaščani lokalizirali sami, pogasili pa so ga gasilci PGD Zagorje-mesto, PGD Blagovica in PGD Kolovrat. Po nestrokovni oceni znaša škoda okoli
200.000	SIT.
7. ROŽNIKA 2001
M
111.R J j. nglR Rt
Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 21.junija, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, IS.junija 2001 na naslovu: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv.
Stanovanja, parcele
PRODAM večnamenski poslovni prostor, tel.: 031/249-982
PRODAM večje stanovanje, primerno tudi za poslovne dejavnosti, v centru Zagorja, cena 9.000,000 SIT, tel.: 031/249-982
CiC
niPitemičnini
Ulici) I. IVAIIA 7. TRBOVUi TJlfAfc DJ/5M6-M2,56-J5-IM
pnoDfiiii. pi)i(yp, imovE mi, poiiovnm projtorov,
VIKilDOV IR PRRCtl
PRODAM trgovino z dejavnostjo ali brez, tel.: 031/ 249-982
PRODAM travnik, gozd in starejši objekt v Čečah nad Trbovljami, primeren tudi za gojenje dvjačine, tel.: 56-45-510
Avtomobilizem
PRODAM zastava 750 LC, letnik 80, reg. do 17.3.2002, cena
45.000	SIT, tel.: 041/537-528
Razno
PRODAM 14 dni rabljene rolerje znamke Rocess, model
Sea-Seatle, številka 46, tel.: 56-32-470
PRODAM playstation in oddam termoakomulacijsko peč, tel.: 56-22-716
PRODAM gumijast čoln RIZ z motorjem tomos 4, lepo ohranjen in vzdrževan, tel.: 041/ 510-837
Živali
PRODAM škotske ovčarje Lassy, mladiče rosovniških staršev, možen tudi ogled, število je omejeno, zato pohitite, tel.. 040/326-254
Počitnice
PRIJETEN DOPUST -
počitnice na otoku Rabu -BANJOL 227. Na razpolago imamo tri sobe: 2 troposteljni sobi, 1 dvoposteljna soba.
Poleg imamo kopalnico, kuhinjo, 2xWC ter parkirni prostor. Od plaže smo oddaljeni 200m, do mesta Rab 1 km. Rezervacije na telefon 0038 5517 71364 (g.Matušan Josip-Franka)
ODDAJAM prikolico v Čatežu z leseno hišico za 4 osebe, z vso opremo, notri je tudi WC in TV, tel.: 041/873-236
Delo in inštrukcije
IŠČEM delo telefonista ali portirja, sem invalid s cerebralno paralizo, vozim tudi avto, tel.: 56-21-324
SEM LJUBITELJICA petja
f J-/AO*TX&OiiiT JEKDiA-
za brezplačni mali oglas
f Tekst:........................
o ..............................
z
u ..............................
>
3 Moj naslov:
N
(rock glasbe) in bi rada prepevala v vaši glasbeni skupini, tel.: 040/ 527-563 ali 56-61-359
MOŽNOST dodatnega mesečnega zaslužka, tel.: 041/ 257-143
NUJNO iščem službo v gostinstvu, tel.: 040/527-563 ali 56-61-958
PONUJAM vam možnost dodatnega mesečnega zaslužka, tel.: 040/326-254
IŠČEM DELO kot voznik "B" kategorije, dobro poznam Ljubljano in okolico, 040/315-836
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142
Osebni stiki
IŠČEM dekle za resno zvezo, staro od 18 do 22 let, 040/315-836
MOŠKI 44/170 želi spoznati žensko za resno zvezo, najraje s svojo hišo ali kmetijo, šifra: "Zasavje"
APARTMAJI NA VIRU
Julija in avgusta ter junija in septembra še nekaj dni prostih v apartmaju za 5 ljudi. Apartma je 2o m od morja na najatraktivnejši plaži Jadro otoka VIRA. Informacije 041 458 444
Ištruirukcije
Inštruiram matematiko, fiziko, angleščino za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen, Oto Krajnc, Šuštarjeva 27, Trbovlje
Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, gsm: 041/ 458-435
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735
Adrovič & Co. d.n.o. Kamnik Tel.: 01/839-46-14
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Zdelava betonskih in kamnitih škarp.
MM MMW PO TclcFOM
(vsak delovnik med 7. in 10. uro)
Na telefon:
Nagrajenca akcije Naj frizer/frizerka Zasavja
1.	Rosanda RATAJ, Trg Franca Fakina 2b, 1420 TRBOVLJE (1 x frizura Frizerskega salona ZALI
TRBOVLJE)
2.	Gregor DOLENC, Obrtniška cesta 13b, 1420 TRBOVLJE (1 x fizura Frizerstva JOŽI TRBOVLJE)
D"hi7?)3 nila
7. ROŽNIKA 2001

Občina Zagorje ob Savi Upravna enota OBVEŠČA
vse občane, da je prešla na nov delovni čas. Po novem je delovni čas Upravne enote Zagorje ob Savi ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 15.ure, ob sredah od 7. do 16.ure in ob petkih od 7. do 14.ure. Uradne ure so ves delovni čas, razen ob polurnem odmoru za malico, ki je vsak dan od 10. do 10.30 ure.
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
VABI
na ustvarjalno delavnico, ki bo v četrtek, 7.junija ob 17.30 uri v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik.
Izdelovali bomo izdelke iz papirja, odpadnih materialov, lepili, izrezovali, sestavljali...
Pridružite se nam!
Knjižnica Toneta Seliškarja Mladinski oddelek
VABI
na ure pravljic v juniju:
-	6.6. Nenavadna želja (za otroke od 3 do 5 let),
-	13.6. Pogumni Jan (za otroke od 6 do 10 let),
- 27.6. Pravljica o samorogu (za otroke od 6 do 10 let). Lepo vabljeni!
Zasavska ljudska univerza
VABI
na zadnje srečanje študijskega krožka "Beremo z Manco Košir", ki bo v ponedeljek, 11.junija ob 19.uri v Knjižnici Zagorje. Vabljeni!
Glasbena šola Trbpvlje
VABI
na koncert Tvrtka Sariča - kitara, ki bo v sredo, D.junija ob 19.uri v dvorani Glasbene šole Trbovlje.
Vabljeni!
Župnija Zagorje ob Savi in Občina Zagorje ob Savi
VABITA
na orgelski koncert, ki ga izvajajo Angela Tomanič, Milko bizjak, Dimitrij Rejc in Luca Ferrini in bo v petek, 8. junija ob 20. uri v zagorski cerkvi sv. Petra in Pavla.
Vljudno vabljeni!
Občina Trbovlje
VABI
na prireditve ob občinskem prazniku:
7.junij: Mednarodni balinarski turnir za ženske na balinišču DU, gledališka predstava Življenje podeželskih plejbojev v Domu Svobode ob 19.uri,
S.junij: Skupni koncert MePZ Slavček v Delavskem domu ob 19.uri, 9.junij: Srečanje harmonikašev Savinjske in zasavske regije v gasilskem domu čeče ob 16.uri,
11.junij: Olimpijski tek na igrišču Rudarja ob 18.uri,
13.junij: Gledališka predstava Mladost pred sodiščem v Domu Svobode ob 19.uri,
M.junij: Koncert MIPZ Trbovlje "Mi smo pa od tam doma", ob 100-letnici Avgusta Šuligoja v Delavske/n domu ob 19.uri, Akademija ob 10-letnici Zasavske televizije ob 19.30 uri,
1 S.junij: Zaključno srečanje v mestnem parku ob 17.uri, Razstava del Društva invalidov ob IS.uri v galeriji Delavskega doma,
16.junij: Zasavska proslava ob Dnevu državnosti in lO.obletnici osamosvojitve ob 11.uri na Kumu,
1 S.junij: Spominska rastava Franca Kopitarja v galeriji Delavskega doma ob IS.uri,
20.junij: Slavnostni zaključek sezone - predstavitev Katare kluba Tika na OŠ Ivan Cankar ob 18.30 uri,
23.	junij: Packe 2001 - otroška likovna kolonija v Domu rudarjev na Planini, Tekmovanje prostovoljnih industrijskih gasilskih društev ob
120 letnici PIGD Rudnik Trbovlje na športnem igrišču Rudar ob
S.uri,
24.	junij: Promenadni koncert Delavske godbe ob Dnevu državnosti in lO.obletnici osamosvojitve - zasaditev spominske lipe v Mestnem
parku ob 16.uri,
25.junij. Družinski pohod na Mrzlico ob 16.uri.
Vljudno vabljeni!
Ustanavljamo:
SKUPINO KREATIVNEGA ŽIVLJENJA, katere cilji so:
^ Druženje in skupne aktivnosti
> Premagovanje stresa
y Načrtovanje osebnega razvoja
z" Izboljšanje občutka lastne vrednosti
^ Prepoznavanje lastnih vrednosti in vrednost
Usvajanje znanja in veščin za samostojno reševanje problemov
Skupina je namenjena vsem, ki želijo spremembo v življenju.
Ponujamo tudi svetovanje staršem, mladostnikom, zakonsko svetovanje ter ostala svetovanja ljudem v stiski.
Vas zanima še kaj več?
Pokličite: 041 335 434	Vobljenil
Sredi dela nas je zapustila dolgoletna članica izvršilnega odbora
gospa MARIJA KOTAR
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Ljubljansko društvo za boj proti raku in Zasavska sekcija
JO SPOZNATE?
Dali smo vam dobro kost za glodanje, kajne? Moramo priznati, da naloga glede na vaš odziv niti ni bila pretežka, a vas kljub temu še enkrat sprašujemo, katera oseba je na sliki. Tokrat v pomoč: praktično vsakih 14 dni v Zasavcu poročamo o njenih zmagah na tekih po vsej Sloveniji in da prihaja iz Trbovelj.
Kupone s pravilnimi odgovori pošljite na naš naslov in med vsemi nagrajenci bomo izžrebali enega, ki bo lahko pobliže spoznal osebo na sliki ob skupnem obroku v gostišču Vidrgar.
I	............................................... )
NA SLIKI JE_____
SPOZNAL-A SEMGA-JO
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico
X
V
			
	r	m	cemmcrce
		LLLL1	
			LJUBLJANSKA 16, 1270 LITIJA
			
			
			
			
			
Med zvezdami ...			
	Tradicionalno		
V življenju nas obdaja na tisoče zvezd. A le tiste prave, najbolj sijoče, nas spremljajo na vseh poteh. Ozrite se		druženje SEAT.	lelefon:
v ozvezdje SEAT in spoznajte zanesljive stalnice cestnih doživetij. Ponujajo vam popolno varnost, udobje in vznemirljivo hitrost.			
Med drugimi vas bo očarala nova zvezda Arosa, pogled pa vam bo pritegnil tudi v zvezdni prah oviti Toledo Executive. Prepustite se užitkom testnih voženj In uživajte v tradicionalnem		jgT	01/898 04 40 01/898 31 /3
druženju pri vašem partnerju SEAT. Vabljeni!		auto emocion	
7. ROŽNIKA 2001
■bo flor, TL O 3
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Vam se seveda zelo redko zgodi, nad čemer tožijo milijoni: nesrečna ljubezen. Kajti še preden izvolite zasnubiti, vam izvoljeno bitje že kleči pred nogami. Toda izjeme so možne in v tem primeru ne krivite sveta za nesrečo in ne kazujte nedolžnih. Št.: 3.
Če niste razčistili s seboj in svojimi občutki, potem nikar ne mislite na ljubeze. To bi bil le beg pred osamljenostjo in iskra, ki bi preskočila zdaj, bi lahko kaj hitro ugasnila. Izkoristili boste lahko, kar ste se v preteklosti naučili. Št.: 18.
Imate se dobro in nič ne kaže, da bi se kaj spremenilo na slabše. Če seveda odmislite delo, ki gaje vsak dan več in ki ga komaj dohajate, čerprav zlepa ne popustite. Pri zaljubljanju boste imeli srečo, tudi če se boste zaljubili večkrat. Št.: 9.
Sreča se vam nasmiha, samo ne obračajte se stran, ker bi nekaj dobre ,	volje ogrozilo
l	vašo potrebo po
samopomilo-vanju. Znebite se kopice strahov, med katerimi je večina povsem nepotrebnih in namišljenih. Št.: 25.
Hranite moči in če je le mogoče, si jo dodatno nabirajte, kadar utegnete. Na delovnem mestu bodo od vas zahtevali toliko energije, da vam jo bo zmanjkalo, če se ne boste pripravili. Zaljubljenost, ki hitro vzplamti, hiro izgori. Št.: 14.
Vam ne gre, kot bi moralo? Pojdite na obisk h konkurenci in poglejte kakšna je razlika. Tam so nasmejani, dobre volje in prijazni. Pri vas pa kritični in nemogoči. Mogoče bi morali kak tolar več odšteti za popravilo tistega, kar je treba. Št.: 7.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/Vača bodočnost
/Va sv-eta.je- najbolj dragocen občutej da si zaželen.
(Diana Dors)
Od 21.5. do 1.6.2001 je ta občutek prišlo iskat štirinajst novih človečkov: osem deklic in sedem fantkov.
21.5.2001
Emilija Dautovič, Kolonija l.maja 22, Trbovlje - hči Elma Petra Javorič, Partizanska cesta 16, Trbovlje - sin Rok
23.5.2001
Mojca Selič, Log 21, Hrastnik - sin Urban
24.6.2001
Petra Aurelio, Sallaumines 5b, Trbovlje - sin Nik Ocepek
25.5.2001
Silva Peras, medlog 2, Celje - hči Eva Cerovšek
27.5.2001
Andreja Žohar, Dom in vrt 46, Trbovlje - hči Gea Stošicki
28.5.2001
Marjana Grah, Planinska cesta 1, Hrastnik - hči Živa Pust Sonja Perme, Javorje 4, Šmartno - sin Gašper
29.5.2001
Aida Dizdarevič, Cesta 3.julija 12, Hrastnik - sin Kir Jašah
30.5.2001
Brigita Meh, Goveji Dol 25, Krmelj-Sevnica - hči Ana Marija
31.5.2001
Klavdija Šeruga, Korenov graben 4, Radeče - hči Eva Nograšek
Anica Dobavs, Znojile 22, Čemšenik - sin Timotej
1.6.2001
Maja Prašnikar, Loke 61, Kisovec - hči Bernarda Martina Češko, Čopova 5, Žalec - hči Zala
trgovina
Saša Pegan s.p
Kisovec, Rudarska c.3
Tel.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12
24.9.-23.10.
Nikar ne jočite nad svojo bančno kartico. Denar je nekaj tako spremenljivega kot vreme: ko je lepo, še opazimo ne, ko pride suša, stokamo za dežjem,
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
ko je dež, pa se zakljinjamo, kako modro bomo ravnali, ko bo lepo. Št.: 19.
Če se vam .	zdi, da vam
_ //j nekateri centri v možganih ali pa kar glava v celoti stavkajo, se posvetite raztegovanju in krepitvi manj muhastih delov telesa. Tudi mišice boste kdaj potrebovali, čeprav se vam zdi, daje vaša moč v glavi. Št.: 3.
Vas že ni mogoče ukrotiti, čeprav se tistim, v-1 ~	ki si za to priza-
devajo, včasih zazdi, da jim je že uspelo. Če hočete mirno, harmonično, družinsko vzdušje, se odpraite na skupen dopust. Vseeno kam, samo da se boste lahko utrudili. Št.: 10.
Neki dogodek vas bo opomnil, da svojim prija-,	. _ teljem posvečate
t	t Prema*° ^asa 'n
pozornosti.
Čeprav želite izkoristiti vasako 23.12.-20.1. najmanjšo
priložnost, da sc izkažete pri delu, se zavedajte, daje mogoče kupiti vse, samo pravega prijatelja ne. Št.: 20.
/7nT\ y , Ljubezensk0
/ / / i \ življenje se vam hnjjgrsjt, bo zdelo enolično, L zato vam bodo jtj W\E pogledi uhajali na ■ •'JvOtj'1'-" vseslran>-Ačese bodo oči kje ujele,
21.1.	-19.2.	lahko srcu
nakopljete nekaj več dela, kot bi bilo treba. Ne slepite se, da se lahko mimogrede zaljubite brez posledic. Št.: 23.
Kaj vam pomagajo novi izzivi, če si ob vsakem izmislite sto razlogov, da lahko akcijo
20.2.	-21.3.	preložite na
nedoločen čas. Če vasje strah, si to vsaj priznajte in bodite bolj prijazni s sabo ter domačim pokažite, da vaše srce ni zgolj črpalka. Št.: 6.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽ ANKA
DRAGO
RONNER
NEKDANJI
ČEŠKI
DOLGO-
PROGAŠ
PRENAŠANJE ZVOKOV Z RADIJSKIMI VALOVI
ZNAČAJ.
ETOS
EDMUND
SPENSER
PROSTOR.
NAMENJEN
ZA
BIVANJE
SNOV.
MATERIJA
NATIS
KNJIGE
EPSKO
PESNIŠTVO
'RTENJE
ELOVADCA
OKROG
DROGA
VI
TEL
RAJKO
LOZAR
REKA NA ZOZEM-KEM
NIZC
Sl
PRETLAČEN
KOMPOT
SLOVENSKI
PRAVNIK
IN
POLITOLOG
TRG ZA URJENJE ČET V STAREM RIMU
NAPOVEDOVALKA TVS BAŠ
SLOVENSKI
FAGOTIST
(JOŽE)
STEVO
AMERIŠKI
MATEMATIK
(HOVVARD)
LIJAK.
LIJ
ŽGANA PIJAČA IZ RIŽA
STAROJUD
KRAU
GREGORČIČ
SREDOZEM. GRM ALI DREVO
SLOVENSKI FUŽINAH IN MECEN (ŽIGA)
SLOVENSKA
PEVKA
PRODNIK
LUKA V DŽURIJI.
IALIAN
[RODEN
NERODE!'
Tlovek
ALBIN
FELC
ANTIČNO
TRAČANSKO
SL. GRAFIK (MIHA)
CEPINOV __OKEL___
SPODNJA
POVRŠINA
PROSTORA
AMERIŠKI
IGRALEC
CRUISE

DENARNA ENOTA V BANGLADEŠU
RODOVITNA POKRAJINA V IRANU
NA JUGOZAHODNI OBALI KASPUSKEGA JEZERA
STAROGRŠKI KIPAR IZ EGINE
AM. IGRALKA (SHELLEM
ilV. NEMSK KANCLER (LUOVVIG)
KVAČKA-
NEC
ORODJE ZA 3OVRŠINSKO OBDELAVO PREDMETOV
SHAKE-
SPEAROV
KRALJ
MOČVIRSKA
RASTLINA
KRAJ PRI UUBUANI L FR. UMET. ZGODOVINAF (CHARLES)
IZMET AČ NABOJEV PRI PUŠKI
AMERIŠKI FIZIKOKE-MIK. NOBELOVEC 1968 (LARS)
POŽELENJE
ZDRAVILIŠČE V VZHODNI BELGIJI
PREKUPČEVALEC S KAŠO
GOZDNI
DELAVEC
JBLl.-.-.
PRVA ŽENSKA
	
	

HRVAŠKO LETOVIŠČE V ISTRI
REKA MED SLOVAŠKO IN MADŽARSKO
BREZ-
OBLIČNA
GMOTA
REČNI OTOK V PODONAVJU
INDUSKI
PISATEU
(RADZA)
SKOMARJfc
SIREČE
BOLEZEN Z VROČINO. INFLUENCA
PORTUGALSKI GENERAL IN DRŽAVNIK fRAMALHO)
SLOVARČEK- TALIEN: luka v Mandžuriji ERHARD: nekdanji nemški kancler GILAN: pokrajina v Iranu EANES: portugalski politik TAKA: denar v Bangladešu
VKOTEKA
Zdravje
Francelj sreča Micko:
"Slišal sem, da si je tvoj mož z alkoholom čisto pokvaril zdravje." "Resje. Ampak saj veš, kakšen je. Tako dobrega srca je, da je z vsakim trčil na zdravje."
žoga
Norca igrata nogomet. Po prvem polčasu eden ves izmučen reče: "Sedaj boš pa ti žoga."
5amo v dežju
Zena si je dolge večere, ko njenega gospoda ni bilo doma, krajšala z ljubimcem. Nekega dne pa ju je presenetil zakonski mož, zato seje ljubimec nag spustil skozi okno. Ni vedel, kam bi se skril, ko je zagledal skupino maratoncev. Mislil sije:
Če bom med njimi, bom manj opazen, saj so vsi pomanjkljivo oblečeni, pa še zeblo me ne bo, ker bom tekel. Ko so pritekli mimo, je skočil mednje in začel teči. Čez nekaj časa eden od njih reče:
"Ali vas lahko nekaj vprašam?" "Kar."	,
"Ali vedno tbčete bosi?"
"O, da, da se utrjujem."
"In vedno tudi gol?"
"Seveda, da se še bolj utrdim."
"Ali tudi kondom vedno nosite?" "O, tega pa ne. Samo kadar dežuje."
Če bi v Združenih državah Amerike v kmetijstvu prenehali uporabljati vsa sredstva proti škodljivcem, bi bili ob dobro polovico pridelka.
* * * * *
V Egiptu in Mezopotamiji so arheologi med izkopavanji odkrili starodavne peči za žganje keramike, ki izvirajo iz leta 4000 pred našim štetjem.
Američan Andrew Carne-gie, znan tudi kot “kralj jekla”, je namenil ogromno denarja za različne kulturne institucije in med drugim osnoval približno 2000 knjižnic v Združenih državah Amerike, Kanadi in rojstni Škotski.
* * * * *
Francoz Georgcs Guynemcr je bil pravi junak vojnega letalstva. Med prvo svetovno vojno je z neba sklatil 53 nemških letal. Umrl je med opravljanjem dolžnosti leta 1917.
7. ROŽNIKA 2001

NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 21.6.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.9Z 2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer °b radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 9/
2001 (nagrade prispeva TSG Lunar): L: Praktična nagrada: Janez Perc, Vodenska 32a, Trbovlje
2.	: Praktična nagrada: Metoda Češek, Rove 5, Zagorje
3.	: Praktična nagrada: Stanislava Bostič, Mestni trg 7, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 11.6. do 15.6.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
0b nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00	Dobrojutro 7.00 Poročila7,15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00	Dobrojutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
[p 31 (D [R & KQ
3 KI @
Kino Zagorje
7.6. - 10.6. ODA PREŠERNU (komedija), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 9.6.
-	12.6. LEPOTICA POD KRINKO (konicdya),sob. in ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00; 13.6,- 17.6. BARABE (slovenski), sre., čet., pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 16.6. - 19.6. FORRESTERJEVO RAZKRITJE (drama), sob. in ned. ob
20.00,	pon. in tor. ob 19.00; 20.6. - 24.6. BILLV ELLIOT (drama), sre., čet. ob
19.00,	sob. in ned. ob 20.00; 22.6. - 26.6. MEHIKANKA (akcijska komedija), pet., pon., tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 27.6. - 2.7. MUMIJA SE VRAČA (pustolovski spektakel), sre., čet., pet., pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 30.6.
-	3.7. DOBRE MRHE (sob. in ned. ob 18.00, tor. ob 19.00;
Kino Izlake
10.6.	LEPOTICA POD KRINKO (akcijski) ob 20.15; 17.6. BARABE (slovenski) ob 20.15; 24.6. MEHIKANKA (akcijska komedija), ob 20.15;
Kino Trbovlje
7.6.	- 10.6. MEHIKANKA (akcijska komedija), čet., pet. ob 20.00, ned. ob 19.00 in 21.15; 8.6. - 11.6. BARABE (slovenski), pet. ob 18.00, ned. ob 17.00, pon. ob 18.00 in 20.00; 12.6. PREDPREMIERA: TEČNOBA V HLAČAH (komedija), ob 18.00 in 20.00; 13.6. - 17.6. ŠKRLATNE REKE (triler), sre. ob 18.00 in 20.00, pet., ned. ob 17.00 sob. ob 20.15; 14.6. -18.6. ZELENA MILJA (akcya), čet., pon. ob 18.00, pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 19.6. - 24.6. MUMIJA SE VRAČA (kacijski spektakel), sre., čet. ob 18.00 in 20.15, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00;
22.6.	- 25.6. ZADNJA VEČERJA (slovenski), pet. ob 18.00, ned. ob 20.15, pon. ob 18.00 in 20.00; 26.6. - 30.6. SMRTNI UDAREC (akcija), tor. ob 18.00 in 20.00, sre. in sob. ob 18.00, čet. ob 20.00; 29.6. - 30.6. ZAMUJENA PRILOŽNOST (romantična komedija), pet. ob 18.00, sob. ob 20.00;
Kino Hrastnik
7.6.	- 10.6.102 DALMATINCA (družinska komedija), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 8.6. - 10.6. LEPOTICA POD KRINKO (akcijska komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 11.6. -12.6. NI KINO PREDSTAVE; 13.6. -
17.6.	BILLV ELLIOT (drama), sre., čet., ned. ob 20.00; 15.6. - 17.6. POKER (slovenski), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00, ned. ob 18.00; 18.6. - 19.6. NI KINO PREDSTAVE. 20.6. - 24.6. PLESALKA V TEMI (drama), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 22.6. - 24.6. MOŽJE ČASTI (vojaški triler), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 25.6. - 26.6. NI KINO PREDSTAVE; 27.6. - 30.6. BARABE (slovenski), sre., čet. ob 20.00, sob. ob 18.00; 29.6. - 30.6. FORRESTERJEVO RAZKRITJE (drama); pet. ob 18.00 in 20.00, sob. ob 20.00;
Kino Dol pri Hrastniku
8.6.	102 DALMATINCA (družinska komedija), ob 19.00; 15.6. BILLV ELLIOT (drama), ob 19.00,22.6. PLESALKA V TEMI (drama), ob 19.00,29.6. BARABE (slovenski), ob 19.00;
Emil: perkmandeljc@trbovlje.si
Uredništvo Zasavca je enoglasno sklenilo, da nekaterih predvolilnih af(n)orizmov ne bo objavilo, ker imamo nekateri že žene in otroke...
ZasavC _ evo VELIKO PRANJE FAMIGLIE CEAUSESCU „ ... V preteklih mesecih je lahko vsak socijal-kreten, vsak radikal-idiot in vsak profi-fašist dobil priložnost, da se opere z medijskim detergentom. Kdor je bral intervievv Mire Markovič v magazinu „Vreme„ spremljal preko TV medijev aretacijo, urgentne prevoze z rešilcem po Beogradu, ki sojih spremljali evforični izlivi Haaga... ta je lahko brez vsakršnega najmanjšega mentalnega napora ugotovil, da gre tu predvsem za finalne antikatarze, za kronski dokaz, da Srbija - šta god da pričala - ne može bez bračnog para Miloševič! Fale nam, jebi ga ...
Zasavc _ ev „ POGOVOR O DEB(I)LIH „ ... Pogovarjamo se, torej, o deb(i)lih, ker se pogovarjamo o ljudeh. In kakršni so ljudje, takršna so njihova stebla. Kajti z vsakim požaganim, posekanim ali na kakršenkoli drug način ubitim steblom je našemu mestu odvzet del človeškega. Ne pišem o sofori, ne sekvojah, o bonsaju ne,ne. Te kar imejte doma. Upam le, dragi bralec, da Stekaš frnto - namreč, ulice brez stebel, brez dreves, zelenja, sence - take ulice niso več tvoje. Zakaj!?? Zato, ker življenje brez hladnih poletnih ulic ni več mestno življenje. Zato, ker jesen ni jesen brez topline barv, brez šelestenja listja pod nogami. Kakšna bi bila pomlad brez cvetov, brez prvih nežnih odtenkov prihajajočega življenja po zelenem? In kakšna bela opojnost, brez črnih, nemih stebel?? Zakaj tak uvod? Ni minilo dosti časa, ko so zaradi arhitekturnega posilstva starega mestnega jedra Trbovelj, morala najprej pasti debla divjega kostanja. Novih ni posadil nihče... Dmgi hladen tuš smo doživeli Trboveljčani, ko so iz samo njim znanih vzrokov posekali komaj polnoleten javorjev nasad, kije dajal prav debelo senco in okolje, v katerem je dominiral, obilno plemenitil s svojim zelenjem. Tudi oni niso posadili novih stebel.. .Mogoče zato, kerje kazen za tak posek „samo„ 60.000 SIT...
P.S.: Ko smo direktorja trgovskega centra, ki mu iz razumljivih vzrokov v „Trifail Tribunu,, (še) ne bomo delali reklame, hoteli povprašati o vzrokih dendrološkega vandalizma, direktor ni bil dosegljiv. Sem pa bil dogovoijen z njegovim predstavnikom za tisk, ki pa je najino srečanje prestavljal za 15 minut.. .Upam, da si bo sedaj, ko je otvoritvena evforija mimo, vzel toliko časa, in resno, ampak resno, utemeljil poboj javorjevega nasada. In da mu olajšamo delo: Je moral ta nasad pasti mogoče zaradi tega, da se reklamni napis bolje vidi? Mogoče „samo„ zato ...
Z^C-ev „ TRINAJSTI APOSTOL ali OBLEKA ŠE NE NAREDI ČLOVEKA „ ... knjiga "Znameniti govori" vsebuje 130 raznoterih govorov, med katerimi z zadovoljstvom in posebej za vas „ Trifail Tribun-ovce „ izdvajam izjavo Zmaga Jelinčiča ob sprejetju novega ombutsmana. Jelinčičevo izjavo bi lahko primerjal samo še z Jezusom!!
Josip iz Zagorja mi pošilja naslednji E-ntail... ,, V zadnji številki Zasavca so bili tvoji odgovori banalni, surovi in vulgarno neumni (glej basen ,,Levica Marija,, avtorja kurirčka Andreja) ... prosim te, da se vrneš na tebi raven intelektualni nivo humorja, s katerim si nas jezil do sedaj. Dragi maršal, pardon, Josip. Sam bi sicer kaj takega od sile rad storil, vendar tega enostavno ne moreni. A zakaj?? Zato, ker moja prava nrav vse bolj in bolj sili na površje ... nujno se bom moral javiti k svoji psihiatrinji ... vseeno mi je, kdo bo spodaj ...
Jože OVNIK
Iskrice Igoija (»ošteta
CINIZEM
Očitati jamskim reševalcem, ki so svoja življenja postavljali na kocko, ko so iskali trupla svojih kolegov v jami Ojstro, da so za svoje požrtvovalno delo prejeli plačilo, je višek cinizma. Ni denarja, ki bi poplačal njihov trud.
DR. HRIBARJEVA IN DR. ŠTRAJN »JASNOVIDCA«?
Strokovnjaki in laiki, ki razmišljajo drugače od njiju, sta označila za ljudi ozke pameti, majhne dušice, fundamentaliste. Drugače misleči strokovnjak dr.Drago Ocvirk (ne podpira novele zakona o oploditvi plodne ženske brez partnetja z medicinsko pomočjo) jima v Dnevniku odgovarja: »A kaj bi se bal psovk, saj povedo vse o zmcrjavcu in nič o drugem!«
Zanimivo, da tudi medicinska stroka v veliki večini ne misli podobno kot dr.Hribarjeva in dr.Štrajn. Pa tudi nekaj laikov nas je, ki imamo o marsičem nasprotno mnenje od njiju. So medicinski strokovnjaki in drugiftudi laiki) res to, kar očitata?
S PUŠČICO ZADEL V SRCA IZLAČANOV
Najbolj znani lokostrelec med zasavskimi politiki Alojz Pavlovič je na zadnji seji občinskega sveta Zagorje ob dilemi ali naj postopek za ustanovitev občine Izlake vodi občina ali Izlačani (KS) dejal: »Meni se zdi povsem normalno, da če se mož in žena ločujeta, da sproži postopek za ločitev tisti, ki si ločitve želi.« Kdo si želi raziti z občino Zagorje, je pa tudi jasno.
IZLAČANI H NA SVOJEM RADI ODLOČALI SAMI
Zaenkrat bodo morali do tega priti brez pomoči matere oziroma mačehe občine Zagorje.
Občinski svet Zagorja seje večinsko odločil, da jim pri tem ne bo pomagal.
ČISTO PRAVA DEZINFORMACIJA”
Slika: Predsednik KS Izlake Jože Smrkolj, je pred začetkom šahovskega turnirja takole nagovoril šahiste: »Dragi šahisti, letos vas v naši krajevni skupnosti Izlake gostimo že drugič. Tretjič vas bomo pa kar v občini.«
SATIRA
Je res predsednik Kučan novi TITO, ker na oblasti je že dolgo ZVITO?
Odgovor se glasi: DRŽI!
Saj po stažu na oblasti, počasi Tita že LOVI.
Igor Goste
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kol tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu jo razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobile paketni popust.
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristile zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. INajbolj dragocen pa je četni razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Posojilna kartic
Celje - skladišče
D-Per
6/2001
V

5000009957,11








COBISS o




m
~nir7,r
j
•J e
Ojl
roki








m

Banka Zasavje d.d., Trbovlje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje
Med genijem in norcem je samo korak.
Če ste preresni, zadržani ali v težave zakopani pa radi se od srca bi nasmejali, tu smo mi. Za/je/bavljač za vaše razpoloženje vsak mesec redno enkrat poskrbi.. Če nas naročite se dobre volje ne znebite ter na dom nas garantirano in ___________redno dobite._________
Direktor: Peter RAVNIKAR,
Glavni urednik: Moj mir MAČEK Idejna predloga, tekst: Anton ŠUTAR -Mefisto,
Karikaturmalaraj: Jože OVNIK -___________Perkmandeljc__________
NEPOSREDNO IZ
In ravno ta korak smo storili mi ...
!! Oglas n
Pred nedavnim je sedaj že bivši direktor MOBITELA izgubil številko svojega mobilnega telefona ...
P.S.: Pošteni najditelj naj jo za vedno __________skrije...______
STROGO ZAUPNO IZ
ZASAVJA
TRBOVLJE
V Trbovljah je zadnje čase veliko novega - v pozitivnem pomenu besede. Le narava novih pridobitev
! PARLAMENTA!
je tako hudo in strogo zaupna, da zadeve občanom niso na vposluh in vpogled. Kar občani lahko slišijo je pesem
Lepo je biti v naši domovini mlad, še zlasti če je ata LDS - ov svat.
SR(E)ČNE TEŽA VE
Od kar Združena lista je v vladi, Drnovška mučijo srčni napadi ...
POSKOČN(IC)A Kučan Milan se jezi, od jeze skače v zrak,
______meter, dva ... pa tudi tri...._
LJUBEZENSKA
Za Jelinčiča je Janičar Janez Janša, za Janšo je Zmago Jelinčič - Zgaga ... Nadškof Rode veseli se sporazuma z vlado, mar cerkev s tem dobila je prevlado?
Orlekov; Adijo knapi. Prepevajo jo trboveljski župan in kompanija. Dirigent je v imenu slovenske vlade, dr. Janez Drnovšek.
|	ZAGORJE
I Zagorje gre še naprej svojo pot. Upajmo, da brez nezgod. ■Zgradili so tribuno za nogometne navijače. Za to pridobitev Igre vodstvu zagorske občine, z g. Švaganom županom na ■čelu, vsa pohvala in zahvala Da bili bi nogometni navdušenci ^e bolj zadovoljni potrebujejo „le„ še igralce 1-A kategorije.
LITIJA
V Litijski Tekstilni venomer iščejo nove delavce. Mar to pomeni, da imajo vedno več dela ali, da so plače in ostali pogoji dela tako mizerne, da se nihče ne prijavi.
HRASTNIK
Hrastnik je občina mala.
V bivšem samskem domu gradi neprofitna stanovanja gala.
TRBOVLJE
8. maja, leta gospodovega 2001 je bila v Delavskem domu v Trbovljah javna tribuna na temo Gospodarstvo Slovenije v letu 2001 in Zasavje. Gost na javni tribuni je bil gospod dr. France Križanič, tribuno pa je vodil gospod Branko Lukšič dipl. ekonomist. Sam tribuni nisem prisostvoval. Na nekaterih sem že bil. Ker sem bil nad sleherno do sedaj dokaj razočaran, zaradi nenehnega nakladanja ali mlatenja prazne slame, sem se tokrat odločil ostati doma in čas porabiti za kaj koristnejšega ...
Sem pa na radiu Trbovlje mimogrede slišal izjavo gospoda dr. Križaniča v kateri je hvalil naše delovne navade in zasavski veleum, ki naj bi bil vspodbuda za razvoj Zasavja. Ej gospod Križanič, pametni smo Zasavci že dolgo le, da te pameti ne znamo pravilno uporabljati. Jaz osebno bi rajši videl in seveda slišal, da se naši pameti obeta denar iz državnih proračunskih sredstev. Nekaj ste sicer izjavili tudi na to temo, vendar sem imel občutek, da ste imeli v ustih velik testeninast zalogaj, ki se mu po domače reče knedelj. Je že res, da od strokovnjaka z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete ne moremo pričakovati obljub kar se tiče denarja, bi vam pa bili hvaležni za nasvet kako prisiliti vlado, da nam ob zapiranju rudnikov zagotovi denar za nadaljni razvoj Zasavja. Vlada nam že deset let obljublja boljše čase. Nazadne sta nas pokopala gospoda iz parlamenta Janša in Peterle, ki sta uspela z referendumom, ki je pokopal vse naše upe o izgradnji TETO III. Drnovšek in njegova vlada sta si takrat verjetno veselo mela roke, saj sta prej omenjena gospoda izgubila ogromno volilnih glasov v Zasavju, dr. Drnovšek in vladajoča koalicija pa sta obdržala proračunski denar za kaj drugega.
Vse bolj se bojim, da so gospodje v Ljubljani namenili Zasavju vlogo dreka. Saj veste kakšna zmes je to. Stokovno se mu reče iztrebek ali blato. Kaj ponavadi naredimo s to zmesjo nam je vsem znano. Greš na stranišče, posediš nekaj minut in znebiš se nekoristnega balasta, samo še vodo, ki zlovešče čaka v kotličku nad straniščem potegneš in nesnaga se znajde v kanalizaciji. Marje podobna usoda namenjena Zasavju?
Mefisto
RAZNO IZ
s L O V E ni je
IN ŠIRNEGA SVETA
DAJTE NAM KRUHA IN IGER
Glede na zadnje rezultate naših nogometašev, hokejistov, košarkašev, rokometašic, rokometašev in še vrsto drugih, ki vrhunske uspehe dosegajo na in v sramotno zastarelih športnih objektih se bo potrebno odločiti; ali zgraditi nove objekte, ki bodo Slovenkam in Slovencem v ponos ali pa iz domovine izgnati vse sposobne športne strokovnjake ter športnike na sploh. Obstaja še ena možnost; izgon politikov, ki ne razumejo pomena vrhunskega športa in ne prisluhnejo javnosti. Bojim pa se, da se bomo prvih z lahkoto znebili drugih pa ne. Namesto, da se nekateri naši politiki tako zavzeto borijo za vstop v NATO brez, da bi nam razložili stroške, ki bodo nastali v zvezi z vstopom v zvezo NATO in kakšne obveznosti si bomo s tem naprtili na naša že tako preobremenjena pleča, se svetu rajši predstavimo, kot miroljuben in športno opredeljen narod. Po moje bi tako prihranili marsikateri tolar, da o športu kot donosnem poslu niti ne razmišljam.
GLOBALIZACIJA
Globalizacija je globalno gledano globoko v krizi še preden je do nje prišlo. Največji nasprotniki globalizacije so ljudje iz nižjih slojev posameznih držav zagovornic globalizacije. Na žalost pa imajo tisti, ki o vsem odločajo, jezno ljudstvo, ki se boji posledic globoko in globalno v riti._______________________________
REFERENDUM-DUM ...
Na temo napovedanega referenduma o umetni oploditvi kar vse povprek Mefisto na spoštovane državljane /zgolj moške/ naslavlja naslednje verze:
Le zakaj bi že Janezu njegov korenjak pokonci
stal,
če po novem zakonu lahko ga bo le v epruveto
dajal?
Micka poslej postala bo možača, država pa dedcem /trotom/ odškodnino za spermije plača.
DPDZDRILD!
Če se bomo na referendumu za umetno oploditev tudi sicer plodno neoporečnih žensk odločili z DA, se bojim, da bomo moški kaj kmalu postali borci za volilne pravice in enakopravnost nasploh. Zakon, ki bi omogočal to doslej največjo neumnost bi moške postavil v neenakovreden položaj. Medtem, ko je umetna oploditev rutinsko izvedljiva, maternic
operativno moškim še ne vsajajo. Konec koncev pa je tako, če smo že butalci bodimo do konca in za ravnovesje in spolno enkopravnost poskrbimo tako, da bomo poleg zakona o umetnem oplajanju, sprejeli še zakon, ki moškim omogoča neoviran nakup otrok(a) ...
SLOVENCI Z RODOVNIKOM
I
z
zaupnih virov smo izvedeli,/POP TV,
oddaja 24 UR/,
da je
gospod Zmago Jelinčič samega sebe proglasil za plemenitega. To je storil na podlagi nekih dokumentov, ki naj bi dokazovali njegovo poreklo in modrokrvnost.
Nekoč in nekje sem slišal, da je nekoč in nekdaj njegova avstroogerska visokost, presvetli cesar Franc Jožef zelo rad skakal za in na dekleta nižjega stanu. To je počel tudi v deželi Kranjski. Vsem parlamentarnim veljakom predlagam, da se spustijo v gonjo za iskanjem svojega porekla saj obstaja veliko možnosti, da je kateri od njih izvenzakonski potomec velikega Imperatorja.
Jaz sem šel za vsak slučaj v zdravstveni dom, kjer so mi pregledali kri. Na svoje veliko razočaranje sem kaj kmalu ugotovil, da je moja kri sicer popolnoma vredu, vendar rdeče barve. Sprijaznil sem se, da je moje poreklo delavsko. Za popestritev priimka torej ne morem uporabljati naziva plemeniti, lahko pa bi bil poslušni, pridni, nezaposleni ali pa morda ogoljufani.
Ker so navedeni pridevniki v vse spološni uporabi in povsem običajni sem se odločil, da se jih ne poslužim za polepšanje in popestritev svojega priimka.
Mefisto
INFLACIJA
Matematika je veda realnosti in pravičnosti. Matematika ne laže. Rezultati, ki jih dobimo z izračunom, so edini in neizprosno resnični. Matematika je gola realnost. Da, res je.
Ne, ni res. Ali, kot je dejal Albert Einstein;"Vse je relativno". V dobi, ko so si ljudje pri štetju še pomagali s prsti je bilo 1 + 1 zagotovo enako 2. Če je kdo pri tem računanju trdil, da je rezultat 3 ga je drugi s kameno sekiro po glavi. Dan danes pa matematika
ni več tako toga. Veliko bolj elastična je. Tudi mi smo bolj elastični in tolerantni. Za goljufom, ki se skriva za statističnimi podatki, se nič več ne podimo s kameno sekiro.Končni rezultat nekega izračuna je odvisen predvsem od
tega, kdo računa. In za koga. Ne verjamete? Poglejte izračun napovedi višine inflacije. Država trdi, da bo 6%, oporečniki, da bo najmanj 9%, državljani pa ocenjujemo rast inflacije precej višje. Kar primerjajte porast življenskih stroškov in /ne/rast
plač. Mene ne zanima cena kilometra avtoceste, cena lokomotive ali letala, ne zanima me cena orožja in vojaške uniforme. Zanima me cena bencinskih derivatov, kruha, mleka, mesa, električne energije ipd...__________________
SLOVENSKO -HRVAŠKO SODELOVANJE
Hrvati nas milo prosijo, naj pohitimo z izgradnjo avtocest, ki bodo preko Slovenije povezovale Hrvaško z zahodno Evropo. Ne vem zakaj se tako borimo za Piranski zaliv. Z vsakim kilometrom na novo zgrajene avtoceste je v slovenskem delu Jadrana vse manj turistov.
VOLITVE V ITALIJI
V	Italiji so bile sredi maja volitve na katerih je premočno zmagal Berlusconi s svojo stranko Naprej Italija. Zna biti, da se bo naša soseda sčasoma preimenovala v Berlusconije. To me ne skrbi. Je čisto notranja zadeva Berlusconcev. Upam, da gospod Berlusconi s svojim geslom Naprej Italija ne bo pretiraval in posnemal prepotentnega fašista Musolinija, ki je nekoč pozabil kje se konča Italija in kje prične Slovenija.
BUSH IN PUTIN V SLOVENIJI
V	mesecu juniju 2001 se obeta Sloveniji spektakularen politični dogodek, ki zna biti zanimiv za celotno svetovno javnost. Srečala se bosta
B A
gospodarja dveh naj večjih arzenalov orožja na svetu. Upam, da bosta na srečanje prišla neoborožena. Ogledniki iz ZDA in Rusije so že nekaj časa pri nas zaradi organizacije srečanja in zagotovitve varnosti obeh šefov omenjenih orožarskih velesil. Rusi že nekaj časa radi letujejo pri nas tako, da sodelavci ruske vlade, ki so trenutno pri nas v zvezi z organizacijo srečanja Bush -Putin ne bodo potolkli rekorda ruskih turistov v eni sezoni, Američanov, kot turisrov pa v tako množičnem številu v eni sezoni pri nas turistična statistika prav gotovo še ni zabeležila. Upam, da je to začetek prepoznavnosti in priljubljenosti Slovenije, kot
E N
turistične dežele onkraj velike luže.
Glede samih pogovorov bi bilo za Slovenijo dobro, da se sprejmejo kakšni za svet odločujoči in dramatični sklepi pogovorov, kot naprimer totalna vojna ali pa večen mir med obema državama.
Če bodo pogovori le splošni in bodo sprožili serijo razgovorov, ki prav gotovo ne bodo več potekali v Sloveniji, se bojim, da Slovenija ne bo prišla zaradi srečanja v zgodovinske učbenike in se bo kaj kmalu pozabilo tako na Slovenijo, kot na vsebino pogovorov.
Mefisto
N a kmetiji blizu Ljubljane so živele krave, biki ter seveda teleta. Živeli so v največji zgradbi na
kmetiji, ki se ji reče štala. Imeli so lepo urejeno življenje brez nepotrebnih sporov. Če pa je do njih že prišlo jih je s svojo silno avtoriteto razrešil bik Drmr, ki je bil zaradi svoje postave in pojave nekakšen vodja štale in njenih prebivalcev. Povsem drugačen je bil položaj na dvorišču, kjer so živele druge živali z zelo mešano gensko zasnovo. Pes Zgaga, ki je bil zadolžen za čuvanje reda in miru na dvorišču, je nenehno lajal. S svojim laježem je šel na živce celi okolici najbolj pa petelinu Janzi in gosaku Izu. Petelin in gosak sta bila že brez lajanja psa Zgage vedno nervozna in nestrpna eden na drugega, pasji lajež pa ju je samo še vspodbujal k sporom. Ker je bil gosak na dvorišču brez svojih gosjih spremljevalk, petelin pa je imel za sabo cel kurji harem, je petelin Janža ob bučni podpori kokodakajočih kokoši venomer preglasil in premagal osamljeno gaganje gosaka Iza. Na drugi strani dvorišča, ob robu gozda so v svinjaku živele svinje, ki so jih nenehni spopadi domače perjadi najbolj motili, saj se niso mogle v miru valjati v svojem blatu. Nekega dne so svinje predlagale svojim pernatim sosedom naj že vendar izberejo vodjo, ki ga bodo po volitvah vsi dolžni ubogati in poslušati. In res. Neke pomladne nedelje, ko so šli prebivalci človeškega rodu k maši, so pernate živali na dvorišču izvedle volitve. Kandidata za šefa dvorišča sta bila, tako, kot so predlagale svinje, dva. Petelin Janža in gosak Izo. Po napetih, zapletenih in dramatičnih volitvah so kure z veseljem razglasile zmago svojega Petelinjega junaka, Janze.
Gosak Izo pa je poraz sprejel s sklonjeno glavo in na povešenem vratu. In še isti dan je zapustil domače dvorišče ter se odpravil v širni svet - iskat demokracijo ..._________________________________
//. avgusta 1935 so se smejali na račun:
„Povej mi, dragi, kaj ti misliš, ali so na tem svetu tudi zveste ženske??!!,,
„Verjetno, v naravi je vse mogoče!,,_____
ATELJE
„Ali ti veš, kateri je najslavnejši slikarski atelje v Evropi??,,
„ Vem! Mussolini, Hitler in Goebels. Mussolini skicira, Hitler kopira in Goebels reklamira.....
Ja včasih smo bili pijani od zmag, danes pa se treznimo od porazov
Dva penzionista na trboveljski
tržnici:
Prvi: ,,A ti men’ verjameš, da jaz še zmeraj vsak dan zapeljem in pojaham po nekaj parov žensk!,
Drugi: ,,To ni nič. Jaz lahko še več in še bolje...
Prvi: „Kaj? Zapeljati žensk ...
Drugi: ,, Ne, lagati ...
POD RJUHAMI	~~
Navkljub temu, da je Micka že nekaj časa jezna na Janeza, da celo razmišlja o ločitvi, da razmišlja o umetni oploditvi in navkljub temu, da je junij visoko pomladni mesec, ki se počasi nagiba celo na poletje, Micko tako zebe, da si ne more kaj in se spoji z Janezom rekoč: „ Janez, kline pa še jeza. Daj objemi me no malo in me pogrej
Narava že ve, Kako je treba ...
// MALI OGLAS H
... rad bi spoznal dekle ... ne glede na spol...
...gorje tistemu, ki ga ženska za moškega
naredi ...___________
...IN ŠE EDEN ZA NA SKEDENJ...'
... lahko je varčevati tistim, ki trošijo naše...
PREŠ PREŠ PREŠ	SEX SEX SEX	PREŠ PREŠ PREŠ	SEX SEX SEX
STAR MAČEK SE NE IGRA S PLENOM!!			
__________NOČ EKONOMIJE_________________
Naš spoštovani zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je izrazil željo ali predlog ali pa celo zahtevo, da bo na proslavi ob prazniku naše osamosvojitve poleg gospoda Kučana slavnostni govornik tudi njegov nemški kolega Schieshel. Ne vem natančno katerega leta je imel v Mariboru med drugo svetovno vojno govor zlobni Dolfek. Vem pa, da se je takrat zelo nagnusno in na glas drl: "Naredite mi to deželo spet nemško."
Gospodu Dr. Dimitriju Ruplu predlagam, da bi zaradi pristnosti Schieshelovega nastopa najel publiko, ki bi ob govoru nemškega gospoda vzklikala:
__________"Zig heil, Zig heil..."_______
Ja, ja, Hitler je z orožjem uspel govoriti v Mariboru, Schieshel pa se bo z markami _____nemara prerinil celo do Ljubljane._
... jebeš dame, ki niso __________gospodje ...__________________
PAZNIK OBČINE TRBOVLJE
Osrednje proslave občinskega praznika mesta Trbovlje se nisem udeležil v živo. Bilo mi je in mi je še žal. Proslavo sem si ogledal preko TvC. V živo bi mi bila zagotovo še bolj všeč saj sta bila zvok in slika na TV milo rečeno slaba. Kljub temu je proslava izzvenela zelo pristno, v trboveljskem izrazoslovju. Brez pretiranega blišča je proslava prikazala, da imamo spomine in da torej smo bili, smo in bomo prisotni v slovenskem prostoru. To je
potrdila tudi izjava dr. Kebra, ministra za zdravsto, kije tako zagotovo obljubil, da bo naša bolnišnica ostala tu, kjer je, ne glede na usodo rudarstva, da sem pomislil, da bodo ostali še rudniki in rudarji._
... živel je na robu družbenih dogajanj - v
_________lepi vili ..._____________
NOVE KRAVE
Po že tradicionalnem Noh šihtu, zabavi na prostem, se je povečal bolniški stalež delavcev zaposlenih v trboveljskih podjetjih. Vzrok je bila borba za čimvečji brezplačni kos pečenega bika, ki so ga pekli na prizorišču zabave in za katerega so se borili nekateri prisotni na zabavi. Po pripovedovanju udeležencev bitke je bil boj krvav, kot na španskih bikoborbah. Problem je bil v tem, da je bil bik samo eden, neustrašnih toreadorjev pa veliko.
... še vedno sem rajši brez
dela, kot brez službe ...
NAPRAVA GA PA SERJE
V Trbovljah so z vodo napolnili bazen in se tako pripravili na kopalno sezono 2001. Glede na vreme bi bilo dobro, da pripravimo kopalci drsalke, saj vreme bolj kaže na sezono drsanja, kot kopanja. V Mariboru že pripravljajo snežni stadion za poletno smuko, zapadlo je 10 cm novega snega. Nostradamus bi nemara dejal:" Novo tisočletje, nove navade!" Jaz pa se bojim, da bodo Petrolovci glede na izredne razmere podražili kurilno olje.