Studijska I KNJIŽNICA I v ceuu }
Izdala Tovarna emajlirane
posode Celje. Urejuje ured-•
niški odbor. Odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon št. 25-25 Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tiska ČP «Celjski tisk« v Celju
GLASILO D	ELOVNEGA	KOLEKTIVA TOVARNE	EMAJLIRANE POSOD	E C	E	LJ
Tovarišu Titu za rojstni dan
TOVARIŠ TITO!
Delovni kolektiv, zavedajoč se velikih naporov, ki jih nenehno vlagaš v izgradnjo socialistične družbene ureditve, Ti kot našemu prvoborcu za pravice delovnih ljudi sveta iskreno čestitamo k tvojemu rojstnemu dnevu.
V nas vseh je želja, da nas še mnoga leta vodiš in nam kakor tudi ostalim narodom sveta s svojimi bogatimi izkušnjami zagotavljaš resnično
BRATSTVO — ENOTNOST — SVOBODO DELOVNIH LJUDI!
Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode Celje
Štafetno palico s to vsebino je izročil predsednic delavskega sveta Stane Dvoršak nosilcem, ki so jo ponesli skozi emajlirnico in surovinski obrat pred upravno poslopje.
Pred upravnim poslopjem so se mladincem, ki so no sili štefetno palico, pridružili še člani športnih aktivov Tempa in Olimpa ter motorizirana trojka članov Ljudske tehnike, nakar so jo skupno ponesli na slavnostni prostor pred kino Union, kjer je bila zbrana večtisoč-
glava množica. Tamkaj je član našega mladinskega aktiva Hinko Frank, prebral pozdrave in želje našega kolektiva tovarišu Titu.
Slavnosti so se udeležili še predsednik delavskega sveta Stane Dvoršak, sekretar tovarniškega komiteja ZK Maks Korošec, predsednica mladinskega aktiva Jožica Černec, predsednik izvršnega odbora sindikata Franc Belak ter namestnik glavnega direktorja Milan Zupanek. Pri slavnosti je igrala naša godba na pihala.
Sergej Kraigher pri nas
Pred kratkim je obiskal Celje zvezni ljudski poslanec in predsednik Zvezne industrijske zbornice tovariš Sergej Kraigher. Najprej je imel v Narodnem domu zanimivo predavanje o gospodarskih problemih, nakar se je nekaj nad eno uro zadržal v našem podjetju, kjer si je ogledal skorajda vse obrate.
Za izboljšanje zdravstvene službe
Na nedavnem zasedanju je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
—	v prihodnje je udeležba na preventivnih akcijah obvezna. Za kršilce tega določila so predvidene disciplinske kazni;
—	bolnik mora prijaviti bolezen najkasneje v 24 urah;
—	obratni ambulanti se zaradi utesnjenosti dodelita še dva prostora.
Pospešimo razvoj
VEC zaupanja ODLOČANJU samoupravnih organov v EKONOMSKIH ENOTAH — PROIZVODNJA V OSPREDJU RAZPRAVE NA OBČNEM ZBORU SINDIKALNE ORGANIZACIJE.
V poročilu izvršnega odbora in razpravi na občnem zboru sindikalne organizacije, so nakazani glavni problemi, ki stojijo pred kolektivom. Poročilo in diskusija sta nakazala dva osnovna problema, ki sta v ospredju. Izvršni odbor posveča veliko pozornost organom upravljanja v ekonomskih enotah in zborih proizvajalcev, kateri so začeli uspešno delati in pri dosedanjih izkušnjah kažejo, da so sposobni izvrševati naloge, čeprav bo potrebno še marsikaj storiti, da se v upravljanje vključijo vsi proizvajalci.
Utrditev organov upravljanja po ekonomskih enotah naj bo prvenstvena naloga v nadaljnjem delu sindikalne organizacije. Veliko število članov kolektiva je sodelovalo v delavskem svetu in upravne modboru podjetja in so si pri upravljanju pridobili velike izkušnje. Zato ni potrebno čakati na stihijski razvoj upravljanja, ta razvoj moramo pospešiti. Dosedanji razvoj delavskega upravljanja v delavskih svetih ekonomskih enot in zborih proizvajalcev je navzlic dobrim pogojem prepočasen.
Ovire za boljše delo so tudi prepočasna izdelava pravil in pravilnikov podjetja ter poslovnikov delavskih svetov ekonomskih enot. Po sprejetju pravil podjetja in poslovnikov DS EE od druge polovice meseca februarja naprej pa je opaziti nov, kvalitetnejši premik v delu samoupravnih organov. S pravili so določene kompetence teh organov zato je delo veliko lažje. Pri tem delu jih je oviral še stari UO in DS podjetja, ki se pri svojem delu ni dosti oziral na organe
upravljanja v ekonomskih enotah in si lastil njihove kompetence. Take tendence mora sindikalna organizacija razkrinkati brez ozira na to iz katerega kroga izhajajo. Bojazen pri odločanju večine je vsekakor strah, da posamezniki ne bodo mogli vsiljevati svoja stališča kot so to delali doslej in so pri tem pogostokrat uspeli.
Sindikalna organizacija mora biti zelo pozorna na nedemokratična načela posameznikov in birokratsko vsiljevanje. Pri tem mora sindikat odigrati odločilno vlogo in se odločno zoperstaviti ostankom birokratizma, malomeščanskih pojavov, ozkih gledišč, samovolje ter z aktivnim delovanjem v ekonomskih enotah odklanjati te ljudske slabosti. Na vsak način se je boriti zoper poskuse centralizacije, boriti se je zoper ostanke preteklosti.
Nastale spremembe v družbenem položaju našega delavca silijo k razširjanju idejno političnega deda in splošnega izobraževanja za usposobitev vseh proizvajalcev za ustvarjalce. To je
potrebno storiti, da proizvajalec pravilno presoja in prinaša pravilne sklepe. Za to izobraževanje mora poskrbeti naš izobraževalni center.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Volitve v skupščino
Po pravilih podjetja imenujemo delavski svet podjetja skupščina, ki je centralni organ delavskega upravljanja v tovarni.
Kolektiv je na volitvah izvolil 80 članov skupščine po nepopolnih kandidatnih listah, ki so jih predlagale sindikalne podružnice v posameznih volilnih enotah.
Volilne enote (ekonomske enote) so izvolile naslednje število članov v skupščino:
EE-1 18 članov, EE-2 25 članov,
EE-3 5 članov, EE-4 2 člana, EE-5 2 člana, EE-6 1 član, EE-7 7 članov, EE-8 20 članov.
Glede na to, da so vsi predsedniki delavskih svetov ekonomskih enot po pravilih podjetja člani skupščine, šteje skupščina skupno 88 članov.
Prvo zasedanje skupščine bo sklical dosedanji predsednik delavskega sveta najpozneje 15 dni po volitvah. Na tem zasedanju bodo izvolili predsednika in namestnika ter upravni odbor. Do izvolitve predsednika vodi prvo zasedanje skupščine njen najstarejši član.
Volitve predsednika skupščine in njegovega namestnika so javne, če skupščina ne sklene drugače, medtem ko so volitve upravnega odbora tajne. Tajno se volijo tudi namestniki članov upravnega odbora.
Imena izvoljenih članov bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Poleg tega bomo v prihodnji številki obvestili kolektiv o izvolitvi predsednika skupščine, njegovega namestnika in o izvolitvi članov upravnega odbora, predsednika UO in njegovega na-namestnika.
DRUŽBENI PLAN SPREJET
Na predzadnji seji pred iztekom mandatne dobe, je delavski svet sprejel pravilnik o delovnih razmerjih, o katerem smo v našem časopisu že pisali ter potrdil spremembe v pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Razpravljal je tudi o družbenem planu za leto 1962 in ga z nekaterimi dopolnitvami sprejel.
Na dan 1. maja 1886. leta, je V Chicagu stavkalo 400.000 delavcev, ki so zahtevali osemurni delavnik. Proti stavkajočim delavcem je vlada poslala policijo, ki se je z delavci spopadla na čikaš-kih ulicah. Ob tem spopadu je bilo več delavcev ubitih, mnogo pa ranjenih.
V spomin na ta dan, je II. Internacionala proglasila 1. maj za delavski praznik. To je bilo leta 1889. Tako je v zgodovini delavskega gibanja postal prvi maj simbol boja delavstva proti izkoriščanju človeka po človeku. Pod vodstvom raznih naprednih delavskih strank so ga že nekaj let pozneje praznovali delavci v Ameriki in Evropi.
žrtev, ki jih je povzročilo brutalno nasilje kapitalistične oblasti. Toda končno je prišel tudi pri nas dan obračuna s starim režimom, ko se je leta 1941 začela osvobodilna vojna in hkrati z njo naša revolucija.
V	narodnoosvobodilni vojni so naši narodi v najtežjih okoliščinah, v neprestani nevarnosti za življenje, vedno svečano praznovali Prvi maj. Praznovali so ga borci v odredih in brigadah, delavci in kmetje, interniranci in zaporniki. Praznovali so ga kot svoj Praznik vsi naši narodi.
V	takratnih težkih, a slavnih časih naše zgodovine, je bil 1. maj za naše ljudstvo znanilec srečnejše bodočnosti in je vlival po-
OB I.	M
Od takrat je zmagoslavni, revolucionarni boj delavstva izbojeval že v mnogih državah po svetu zmago in postavil socialistično oblast. V teh državah je prvi maj proglašen z zakonom za državni praznik — Praznik dela.
Pri nas je delavstvo praznovalo Prvi maj že v zgodnjih začetkih delavskega gibanja v stari Avstriji in stari Jugoslaviji. Ta praznovanja so bila manifestacija volje delavstva za svobodo in človeka dostojno življenje. Na raznih manifestacijah so se delavci neštetokrat spopadli z orožniki in policijo in mnogo je bilo
gum našemu delovnemu človeku, ki se je pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije junaško bojeval proti svojemu najhujšemu razrednemu sovražniku — fašizmu. Naši delovni ljudje so ga in ga še danes praznujejo v znamenju velikih delovnih zmag, ki so jih dosegli v svoji novi socialistični državi.
Prvi maj je poln radosti, volje do napredka, ki bo prinesel vsem ljudem sveta človeka dostojno življenje ter mir in mirno sožitje med narodi.
Ej.
r
V DANAŠNJI ŠTEVILKI PRVOMAJSKA PRILOGA

Nov način proizvodnje
narekuje novo prodajno politiko
ravnanja pri prekladanju in razkladanju. Takrat se sicer dobri odnosi med nami in njim doceila nepotrebno zaostrujejo. Prav tako vas prosimo, da predno posoda razvrstite po policah, jo obrišete. Umazana, prašna posoda ni v ponos nam, niti vam. Želeli bi tudi, da bi prodajalci, ki imajo najneposrednejši stik s potrošniki, bolje poznali karakteristike izdelkov, ki jih prodajajo. Oni morajo opozoriti kupca na različne novosti, oni morajb svetovati, kako kakšen izdelek uporabljati, kako čistiti Itd. Ob koncu bi vas pa še hotel opozoriti na trenutno težko gospodarsko situacijo, ki utegne prizadejati tudi naše podjetje. Pretežen del našega osnovnega materiala uvažamo. Zato se ne smete čuditi, če se bo primerilo, da kakšnega izdelka ne boste mogli dobiti. Večkrat smo prisiljeni, da delamo izdelek
Novi prijemi v konstrukcijskem oddelku
tudi iz pločevine kakšnega drugega formata, pa četudi gre to v naše breme. Od vas pričakujemo, da boste znali potrošniku realno naslikati podobo, nikakor pa ne kriviti za nastalo situacijo naš izvoz, je končal tovariš Božič.
V nadaljevanju sestanka so še sklenili, da bi naj prešlo naše podjetje na označevanje centimetrov na posodi, kar uporabljajo že vse naprednejše države v Evropi, opustili bi pa označevanje litrskih mer kot smo delali doslej. Naši predstavniki so gostom še tolmačili nov način statistične kontrole, ki ga uvajamo, omenili so jim ponovno označevanje posode druge kakovosti in prehod od zavijanja manjših izdelkov na kartonsko embaliranje.
Ob koncu sestanka so gostje pohvalili pobudo trgovinske zbornice in našega podjetja, ker so mnenja, da so taki sestanki močno koristni za proizvajalca in ir-govsko mrežo, nakar so si skupno ogledali v našem obratu proizvodne postopke pri nekaterih izdelkih za široko potrošnjo.
Predstavniki trgovskih podjetij med posvetovanjem
Ne moremo si zamisliti pravilne organizacije izdelave orodij, strojev ali strojnih naprav brez načrtov. Že pred začetkom re-konstrukcije podjetja je bil -konstrukcijski oddelek postavljen pred velike naloge: modernizirati je bilo treba stare stroje in izdelati -načrte za nove stroje in naprave, ki naj bi zvišali kapacitete podjetja. Z ozirom na to, da je plan konstrukcijskega -oddelka imel vedno težje oziroma raznovrstne -naloge od izdelovanja orodij za osvajanje novih izdelkov predvsem za avtomobilsko industrijo, pa d-o v-seh mogočila strojev, dvigal, -naprav za razma-ščenje, sušenje frit itd., je bilo potrebno pristopiti k reorganizaciji oziroma delitvi dela v oddelku.
Zavoljo omenjene raznolikosti dela v oddelku, je bilo nemogoče zahtevati od tehnikov ' popolno znanje v v-seh panogah -dejavnosti. Po organizacijski shemi so dovoljena štiri delovna mesta, iin sicer: konstruktor I, II, III ter tehnični risar. Za ta delovna mesta je predviden kader z visoko, višjo -in srednješolsko izobrazbo. Delitev dela. po teh delovnih mestih je všklajena po strokovnosti oziroma težavnostnih stopnjah. Zato je oddelek na
NA RAZPOTJU
Pred kratkim je bil sestanek kadrovsko socialnega sektorja, katerega se je udeležil tudi glavni direktor. Dal je nekaj glavnih smernic za prihodnji razvoj te službe pri nas.
r'

m
g
I! II
m
i
Mi
m
g
m
ii is
*
it
n
1
isas
ÉS
Ste.® Si<®
ffZ
|S
p
It
II
P
m
M
K«™..«,
Ste®
gg
I
m
§
m
»p
s
I
Katerikoli večji kraj v Jugoslaviji bi obiskali v tem mesecu, povsod bi vas pričakali naši plakati. Rečemo lahko, da je vsa Jugoslavija dobesedno oklepljena z njimi. A ne samo to! Vse radijske postaje, časopisi in televizija so polni propagandnih sporočil o PASTEL posodi.
Po lanskoletni propagandni akciji za pomivalno oma-
rico, katere se še gotovo spominjate, je to druga organizirana progandna akcija našega podjetja. Čeprav še danes ne moremo reči, kako bo akcija uspela, lahko vendarle trdimo, da bo med našimi potrošniki trdno zasidrala podjetje, ki proizvaja pod geslom »dva leva«.
Akcijo nameravajo naši propagandni izvedenci v tem le tu še dvakrat ponoviti
V začetku tega meseca je naše podjetje sklicalo na pobudo trgovinske zbornice sestanek s predstavniki trgovskih podjetij celjskega okraja. Sestanka se je udeležilo sedemnajst predstavnikov trgovine na debelo in na drobno.
Ko so naši predstavniki seznanili goste z načinom izdelave nekaterih izdelkov za široko potrošnjo, je -direktor Božič raztolmačil naše težnje v prihodnje. Ko je govoril o rekonstrukciji je med drugim dejal:
Računamo, da bomo najkasneje čez dve leti proizvedli sto odstotkov izdelkov za široko potrošnjo več. Ze v teh dneh lahko opazite težnjo našega kolektiva preiti na linijsko proizvodnjo, ker nekaj trakov že -obratuje. Prav zavoljo takega načina proizvodnje bomo morali preiti na specializacijo, ki se bo odrazila predvsem na veli-koserij-ski proizvodnji. Problem, ki zaradi tega nastaja je, da v našem podjetju ne premoremo toliko skladiščnih prostorov in bomo morali zato iskati kupce samo med trgovci na -debelo. Oni bodo morali odkupiti od nas osem do deset vagonov posode, jo vskladiščiti iin si ustvariti asortima. To nam bo hkrati tudi zagotovilo, da ibo trgovska mreža na drobno dobila vse željene dimenzije -in vse vrste izdelkov. V primeru, da trgovina na debelo na to -ne bo hotela pristati, bomo morali preiti na lastna skladišča v vseh večjih krajih naše države. Vendar dvomim, ker bi bili zaradi tega prav oni najbolj prikrajšani.
V -nadaljevanju je -povedal še nekaj tehtnih misli, ki iso se nanašale na razmere na -domačem trgu:
• Opazili smo, je nadaljeval, da so cene naše posode na trgu dokaj različne. Težimo za tem, da bi mi kot -proizvajalec formiral: maloprodajne cene. Dobro vemo, da bodo v tem primeru nastali diferencirani rabati, ki jih bo -narekovala predvsem različna oddaljenost kupca od prodajalca. To bo -pa tudi nekakšna teritorialna omejitev akcijskega radija trgovske mreže na debelo, ki bo v tem -primeru skrbela predvsem za dobro preskrbo svojih kupcev. Hoteli bi vas opozoriti še na bolj skrbno ravnanje z našimi izdelki. Marsikdaj se zgodi, da kupec reklamira, -pa čeprav vemo, da so napake nastale zaradi slabega
Pogled v konstrukcijski atelje
osnovi delovnih mest usmerjen v tri težavnostne stopnje, katere lahko po potrebi ločeno povečujemo do neomejenih kapacitet. Z uvajanjem novih metod dela, so se pokazali že prvi uspehi:
—	strokovnost konstruktorjev je pravilno izkoriščena,
—- kvaliteta načrtov neprimerno boljša,
—	izdelava načrtov občutno cenejša,
—	perspektivni razvoj oddelka na najboljši poti,
—	dana možnost napredovanja po strokovnosti do višjih delovnih mest.
Trenutna zasedba je sicer zadovoljiva, vendar bi stanje verjetno izboljšali z -dopolnitvijo delovnega mesta konstruktor I z visokošolsko izobrazbo ter z namestitvijo še enega tehničnega risarja. V ilustracijo navajamo primer, ki je doslej nev-spodbud-no vplival na konstruktorje. P-o stari delitvi dela so izdelovali kompletne načrte z vsemi potrebnimi detajli. Rezultat je bil nezainteresiranost konstruktor-
jev pri detajliranju načrtov in v nekaterih primerih je bilo uporabljenih več delovnih ur kot, če bi to delo opravljal tehnični risar. Po drugi strani pa je detaj-liranje, ki so ga opravljale osebe z višjo postavko, podražilo načrte. No-vi prijemi so jamstvo elastičnosti oddelka, hkrati pa zagotavljajo vsestranski napredek oddelka.
Ludvik Krajec
jemo novih idej, novih postopkov in novih načinov. Tudi to bodi skrb socialno kadrovske službe v prihodnje.
Sklenili so, da bo v najkrajšem časa vsak vodja oddelka sestavil načrt, ki bo zajel vse nadrobnosti dela v prihodnje. Zavoljo tega pričakujemo korenite spremembe v delu kadrovsko socialnega sektorja.
POSPEŠIMO
RAZVOJ
(Nadaljevanje sprejšnje strani)
S prenosom kompetenc iz centralnih samoupravnih organov na organe upravljanja v ekonomskih enotah in na neposredne proizvajalce, potrebuje tudi sindikalna organizacija večjo samostojnost in več samoiniciative ter mora svoje delo prilagoditi novim pogojem.
Sindikalno del-o moramo v prihodnje še bolj utrditi ter odpraviti staro miselnost o delu in vlogi sindikata. Naj bi ne bilo nobenega vprašanja iz kateregakoli področja v ekonomski enoti in podjetju, o katerem ne bi razpravljala sindikalna organizacija z vsem članstvom. Tu je osnova za delo sindikalne organizacije, ki bo le takrat dobro, če pri njem sodelujejo vsi člani. Sindikalna organizacija se zaveda svoje naloge in dolžnosti in jih bo tudi poslej vestno izvrševala z vso odgovornostjo pred našo socialistično skupnostjo.
fr.
Predvsem je važno, da se kadrovsko socialna služba zaveda svoje uslužnostne dejavnosti. Oni morajo biti tisti, ki bodo na osnovi znanstvenih zaključkov usmerjali delo v zborih proizvajalcev in ekononiskih enotah.
V prihodnje čaka kadrovsko socialno službo kup dolžnosti, zato zadostuje, da naštejemo le najvažnejše. Predvsem se mora reorganizirati in preiti na sodobnejše metode dela. Pričeti mora s sestavljanjem plana kadrovskih potreb do leta 19G5 in hkrati načrtovati strokovne profile za vsa delovna mesta v podjetju. Naš strokovni kader moramo v najkrajšem času pomladiti. Stari strokovnjaki so podjetju že dali svoje, mi pa od mlajših pričaku-

Sodobne kontrolne metode
e
Imuni ih ieUuitne
Težnja vseh nas je, da proizvajamo lažje, enostavnejše in poceni. Samo tako bomo dosegli večjo proizvodnost. Delati lažje, proizvajati več, izboljšati kakovost izdelkov, zmanjševati stroške pri materialu in režiji, poceniti transport in organizacijo dela itd , vodi k večjemu uspehu posameznika, ekonomske enote in celotnega podjetja. Pri tem je možno doseči ogromne prihranke, na katere pogostokrat ne mislimo.
Vsakdo, ki opravlja neko delo ter razmišlja, kako naj ga izboljša, poenostavi, ima gotovo idejo, kako naj to izvede. Povejmo te ideje, da jih izvedejo. Vključimo se v akcijo, katera vodi k uspehu našega kolektiva, za kar bomo prejeli primerno nagrado.
Ce doslej nismo razmišljali o izboljšavi dela, katerega opravljamo, razmišljajmo odslej. Pa ne samo o svojem delu, marveč tudi o delu svojega sodelavca. Velike so možnosti izboljšav našega dela, kakovosti in oblik naših izdelkov. En sam človek jih ne vidi, iskati jih moramo vsi. Težišče našega razmišljanja usmerimo na pot izboljšave našega lastnega dela na vsem področju brez ozira ali je to pri stroju ali ročnem delu, ali je to fizično ali umsko delo.
O čem naj razmišljamo?
Naša proizvodnja je vezana tudi na uvozne surovine in se verjetno neka od teh surovin da uspešno nadomestiti z domačo, s čimer bi prihranili pri devizah. Izboljševanje dosedanjih in uvajanje novih tehnoloških postopkov, uvajanje novih cenejših sredstev za delo, katera bi omogočila zmanjševanje proizvodnih stroškov. Uvajanje novih, sodobnih oblik, organizacije dela, vodenje in upravljanje, izobrazba kadrov, izboljšanje preventivne službe in zmanjševanje nesreč pri delu ter zmanjševanje obolenj itd.
POPRAVEK
V zadnji številki Emajlirca nam ga je tiskarski škrat močno zagodel. Zamenjal je vrstice v sestavku SMELO NAPREJ in docela prevrnil smisel sestavka. Pravilno glasi tisti del sestavka takole: Izvoljeni so bili: Belak Franc, Čendak Ivan, Dvoršak Stane, Čer-nec Jožica, Korošec Maks, Podpečan Slava, Podlinšek Jože, Videnšek Peter, Vidmar Anton, Vrabič, Franc, ‘Rozman Martin, Herman Zmago in Jamnišek Srečko.
Novoizvoljeni komite je na prvi seji izvolil za sekretarja Korošec Maksa, za namestnika pa Dvoršak Stanislava.
Za vse je možnost izboljšanja, vse čaka na predloge, ki bi imeli smoter lažjega in boljšega dela.
Vse predloge o izumih in tehničnih izboljšavah dostavite organizacijskemu oddelku v proučitev.
fr.
asa
m*
'/M
•¡m
»
§1
8!
fft
'/M
t&s
Ji>l5
IS
II
4'i
$1
sm
11
11
p
II
lil
II
m
II
m
né.
FASADNE PRI NAS?
PLOŠČE TUDI
Ni še dolgo tega, kar smo v časopisju brali, da zagrebško podjetje Gorica izdeluje fasadne plošče iz emajlirane pločevine. V svetu to ni nikakšna novost. Pri njih so emajlirane plošče že nekaj let najbolj upoštevan material za oblaganje fasad, notranjih prostorov in kot izrazno sredstvo v rokah dekorativnih slikarjev. Četudi vemo, da proizvajalci v tujini uporabljajo za zunanje fasade plošče, emajlirane s posebnim emajlom, izdeluje Gorica plošče, ki so emajlirane z navadnim emajlom. Vprašanje je, če so te plošče trajne, obstojne na soncu in vlagi. Naši strokovnjaki sodijo, da niso.
Te dni vršimo poskuse v našem podjetju. Pripravljamo se resno na redno proizvodnjo emajliranih fasadnih plošč. Uporabljali bomo uvožen fasadni emajl, ki ostane pa emajliranju rahlo zrnat, kar preprečuje reflekse. Težimo za item, da bi tudi proizvodnjo fasadnega emajla kar najhitreje osvojili.
Če bodo poizkusi uspeli dobro, imamo že dvoje naročil. S temi ploščami naj bi opremili nov celjski hotel in palačo CK ZKJ v Beogradu. Samo za Beograd bi naj iz-lelali 2800 plošč v sivkastem tonu, medtem ko je arhitekt za celjski hotel predvidel plošče v vijoličasti barvi.
Na občnem zboru sindikata
JE BIL IZVOLJEN 25-ČLANSKI ODBOR
Belak Franc, Podlinšek Jože, Pustek Ludvik, Korošec Vili, Cede Anton, Zore Rudi, Grubič Roman, ing. Kapor Džordže, Drač Ivan, Košenina Ivan, Leskovšek Vera, ing. Jošt Jože, Žlender Emil, Brunšek Marija, Risman Stanko, Končan Konrad, Oštir Jože, Krempuš Vinko, Peternel, Franjo, Čendak Ivan, ing. Fajs Danilo, Oder Otmar, Krebs Anton, Turnšek Jože in Jevtič Miloš.
5-ČLANSKI NADZORNI ODBOR
Pilih Viktor, Zapušek Jože, Pratnekar Stevo, Brežnik Ivan, Fojs Ivan.
Tečaji in seminarji
I ■ WS!MSMKM
Na trgu se pojavljajo izdelki
ostalih tovarn emajlirane posode in potrošnik ima izbiro, katere
se krepko poslužuje. Zato zahteva od naše proizvodnje kakovostne izdelke.
Vse večji idustrijski razvoj v naši državi bistveno vpliva tudi na neposrednega proizvajalca v odnosu do kakovosti izdelka. Izgradnja nekaj večjih in mnogo
manjših emajlirnic pa je bistveno spremenila dosedanji takt —
kvaliteta, kvantiteta — v emaj-lirski stroki, kar se prav posebno
odraža spričo rekonstrukcije v naši tovarni.
Iz teh razlogov je bilo nujno tudi v naši tovarni zamenjati klasično kontrolo s sodobno statistično metodo kontrole kovo-sti. Ta ima namen, da s pravočasnim zajemanjem kakovosti med proizvodnim procesom omogoči preventivne ukrepe. Spričo vse večje proizvodnje je bilo tudi nujno preiti na vzorčni sistem pregleda in ugotavljanja kakovosti izdelkov. Z uporabo posebnih tabel za vzorčenje, je ugotavljanje 'kakovosti izdelkov — predvsem večjih količin — hitrejše, cenejše in zanesljivejše.
Vsaik statistični kontrolni list, ki ga imamo na delovnem mestu, ima zato svoj določen namen. Kontrolor vanj vpisuje« medfazno zajeto 'kakovost izdelkov — že v naprej določeni količini — z namenom, da se koristita neposredni proizvajalec in njegov nadrejeni s temi vpisi. In ker opravlja kontrolor to delo v polurnih časovnih presledkih, je odklonil vzroke za slabo kakovost v najslabšem primeru po eni uri. Proizvajalec lahko tako doprinese maksimalni delež pri odpravi slabe kakovosti, če je to v njegovi moči. Prav tako pa je olajšano delo njemu nadrejenemu pri ustvarjanju boljših pogojev za dosego željene kakovosti. V socialistični družbeni ureditvi torej kontrolor v proizvodnji ni nadzornik delavca, marveč le svetovalec za odpravo slabe kakovosti.
Napačno bi bilo gledišč^, da kontrolor ustvarja dobro kakovost, še bolj hi bilo zgrešeno trditi, da je pri vestnem delu kontrolor povzročitelj slabe kakovosti. Zato kontrolor ne nosi nobene odgovornosti glede ustvarjanja kakvosti. Ima pa veliko in odgovorno dolžnost odkrivati na pregledanih izdelkih že medfazno kakovost in jo evidentirati v statistični kontrolni list. Zato je kontrolor uspešen le tam, kjer znata in se trudita delavec .in nadrejeni čitati vpise v kontrolni list in se koristita z njimi.
Iz statističnih kontrolnih listov je možno razbrati iztrošenost strojev in naprav, tendence odstopanj v časovnih obdobjih in decentriranast proizvodnih procesov z ozirom na predvideno srednjo vrednost osnovnih podatkov. Prav tako je možno iz listov razbrati zasedenost kapacitet strojev in naprav in vrednost kakovosti polizdelka z ozirom na nadaljnje operacije v proizvodnji. Skratka statistični kontrolni list je posnet film proizvodnega procesa namenjen prav vsem, ki skrbijo za proizvodnjo, Iz njega je možno razbrati prav vse momente, ki vplivajo negativno ali pozitivno na proizvodnjo.
Tak način kontrole kakovosti pa ustvarja tudi pogoje za večjo proizvodnjo. Delavec in njemu nadrejeni ne uporabljata svojega časa za ugotavljanje kakovosti izdelka in lahko svoje delo vršita nemoteno in neprekinjeno, kar predvsem odločujoče vpliva pri velikoserijski in linijski proizvodnji.
To vpliva pozitivno na delavca tudi v drugem pogledu. Pri njem ustvarja, čeprav počasi pa vendar gotovo, pojem kakovosti. Pričenja stremeti za tem, da ustvari čimveč, vendar le dobre izdelke. Tako preobražen delavec pa ustvarja v sebi pogoje za av-tokontrolorja, kar mu daje mož-
nost povečati svoj osebni dohodek. Saj avtokonitrolorji prejmejo na svoj osnovni dohodek še gotov odstotek dodatka za izvršeno kontrolo kakovosti svojih lastnih proizvodov in vpise v statistični kontrolni list.
Ne bi bilo odveč poudariti, da so sodobne metode statistične kontrole kakovosti rodile že mnogo uspeha v raznih podjetjih. Tudi v naši tovarni. V nekaterih obratih več, v drugih spet manj. Merilo za uspeh teh 'kontrolnih metod je predvsem v temeljitem poznavanju kontrolnih metod in čim tesnejšem sodelovanju s kontrolno službo. Končni cilj naj bi
V aprilski številki našega lista smo poročali o uvajanju linijske proizvodnje. Opisali smo le teoretično obdelavo linije III., na kateri izdelujemo krožnike, male kozice in pokrove.
Po preteku enega meseca pa že imamo nekaj pokazateljev, ki kažejo določene uspehe linijske proizvodnje. Ta uspeh se kaže kljub temu, da se še nismo navadili na to vrsto proizvodnje, ki zahteva kontinuimo delo, to se pravi, da delamo enakomerno in ne sunkovito, da enakomerno zaposlimo naprave posebno v emaj-limici. V liniji se 'pojavljajo predvsem v emajlirnici nekateri problemi. Izračunano je, da mora biti določeno število komadov odloženih na stojala sušilnice ali rešetke kontamuirne peči. Dogaja se pa, da pride na eno stojalo več komadov, nekaj stojal je pa praznih.
Podjetje IBM iz Stuttgarta nam bo do februarja dobavilo stroje, ki skorajda nimajo meje zmogljivosti. Vsa tri podjetja bodo imela osnovne stroje, center bomo pa uredili pri nas v kletnih prostorih, kateri so v ta namen zelo primerni.
Dva člana našega kolektiva sta se pred nedavnim mudila v Mariboru, kjer sta pri TAM-u študirala organizacijo dela in način upravljanja s temi stroji. Prav od dobre organizacije dela bo odvisno, koliko bomo uspeli stroje izkoristiti. Na njih nameravamo
bil, da bi vsak proizvajalec bil avtokontrolor. In tam, kjer se že pojavljajo avtokontrolor ji, gredo cilju s trdnimi koraki naproti. Pa tudi uspeh ne zaostaja. Saj prav avtokontrolor dela najikakovost-neje vkljub temu, da njegova proizvodnost ne pada. Nasprotno, proizvodnost pri njemu celo raste.
Zato smelo v boj za čimvečjo proizvodnost in kakovost izdelkov, da bo tudi delovni človek naše tovarne dokazal z uspehom, da je vreden član naše socialistične ustvarjalne družbe.
Želimo, da bi v traku delo količinsko napredovalo, zato smo dovolili uporabljati preostali prostor na stojalih in rešetkah, vendar s pogojem, da celotna'linija enakomerno presega predvidene količine.
Kaže, da bi bilo treba namestiti vodjo celotne linije; od pločevine do gotovega .izdelka. Po mojem mnenju ni treba, da je visokokvalificiran, ker bi imel nalogo koordinirati delo med posameznimi fazami.
Tudi nagrajevanje delavcev je samo začasno rešeno in bo treba vsa delovna mesta v liniji na novo oceniti, ter postaviti normo za skupno linijo.
Samo v mesecu marcu je storilnost na liniji narastla za celih 39 % po komadih in za 26.5 % v kg. Pričakujemo še boljših rezultatov,
G. S.
obdelovati predvsem najrazličnejše statistične podatke, obračunavati osebne dohodke, voditi evidenco kadrovskih sprememb in kasneje še obdelovati podatke o proizvodnji in pripravi dela. Stroji bodo sledili človeka od njegovega vstopa v podjetje, material pa od dneva dobave.
Zvedeli smo, da se v Cinkarni in Železarni Štore tudi vneto pripravljajo na nov način obdelave podatkov, ki bo v nemajhni meri razbremenil celoten administrativni aparat.
Izpitna komisija med svojim
V izobraževalnem centru je obiskovalo tečaj za tekoče kontrolorje 14 kandidatov. Vsi so uspešno zaključili tečaj pred izpitno komisijo, čestitamo!
Vodilno osebje EE 1 si je v 4-tedenskem seminarju pridobilo nekatera nujna znanja, ki jih
delom ni bila popustljiva
morajo imeti za uspešno opravljanje dela na njihovih delovnih mestih.
Člani ZB se pridno pripravljajo za polaganje izpitov visoke kvalifikacije. Izpiti bodo 27. aprila za kvalifikacije^ 4. maja pa za visoke kvalifikacije.
Smola Feliks
Prve izkušnje
z linijsko proizvodnjo
Naposled IBM tudi pri nas
Skupno z Železarno Štore in Cinkarno dobimo v začetku prihodnjega leta stroje za mehanografsko obdelavo podatkov. Center bomo uredili pri nas, kooperanta bosta imela le osnovne stroje.
0

Se korak naprej...
Obetajoč začetek
Stojimo na pragu nove velike zmage. Za nami so najtežji časi prve faze rekonstrukcije. Ne da se popisati, koliko truda je bilo potrebno in koliko nepredvidenih težav smo morali premagati.
Vzporedno z rekonstrukcijo smo postavili linije, katerih je v EE-1 že kar lepo število in pomenijo za skupnost res veliko pridobitev. Vendar imajo dobre in slabe strani. Dobre strani se izražajo predvsem pri storilnosti dela in povra-čanju osebnih dohodkov. Sproščajo nam zaradi združevanja posameznih operacij delovno silo, katero lahko koristno zaposlimo tam, kjer se pokaže potreba. Izboljšujemo kvaliteto, ter zmanjšujemo izmeček. Slaba stran pa se kaže v tem, da v trakovih ne morejo biti zaposleni vsi delavci, ker omenjeno število delovnih mest tega ne dopušča. Tako ostali le od strani opazujemo svoje sodelavce v linijah. Druga slabost, ki pa je trenutnega značaja, je slabo organizirano delo. V oddelku 514 so linije, katere so odvisne od vseh ostalih delavnic, saj tu
v glavnem sestavljajo dele. Če pa ni enega od sestavnih delov, mora linija obstati. Vse delo bo moralo biti bolj smotrno organizirano, da bomo lahko izvrševali naloge.
S tem, da se je dvignila storilnost dela, se je pokazala potreba po novi žarilni peči. Vsem nam je znano, da je bila stara žarilna peč najbolj ozko grlo v vsem o-bratu. Koliko je bilo opravljenih nadur in nočnega dela. Ker ta peč ni mogla zadostiti novim potrebam, je bilo potrebno kupiti novo. To peč sedaj imamo. V pičlih 14 dneh so jo postavili in napravili vse potrebne priključke domači strokovnjaki. Peč je električna. Njena zmogljivost pa je skoraj za 100 %> večja od stare plinske Prvi poizkusi so dali razveseljive rezultate, saj se lahko žari posoda do 800 stopinj C, pri tem pa obdrži svojo prvotno obliko. Z novo pečjo smo odpravili ozko grlo, ki nas je močno zaviralo pri rednem delu.
Drugo ozko grlo pa nastaja spričo linijske proizvodnje v iz-
delovalnici ročajev. Če bi hoteli to odpraviti, bi nujno potrebovali nekaj novih strojev. Na DS EE-1 smo razpravljali, kako rešiti ta problem. Predlagali smo, naj bi se ročaji uporabili za več vrst posode, kar bi oddelek znatno razbremenili.
Uvodoma sem omenil, da slavimo pomembno zmago v naši ekonomski enoti, vendar ne smemo pozabiti, da so pred nami še vedno težke naloge. V mislih imam realizacijo mesečnih planov. Z zaključkom rekonstrukcije in uvajanjem linijske proizvodnje odpadejo vse tiste nevšečnosti, katere so bile ovira pri izpolnjevanju plana v prvih treh mesecih. Z ozirom na to, da delamo zopet v normalnih pogojih, je dolžnost vsakega posameznika, da vsestransko pomaga, da nadoknadimo kar smo zamudili in redno izpolnjujemo postavljene naloge. Le tako si lahko zagotovimo večje osebne dohodke.
Leben Ivan
Komisije organov delavskega
upravljanja
ŽE V ZAČETNf DOBI SAMOUPRAVLJANJA JE DS VEČKRAT POOBLASTIL DOLOČENO ŠTEVILO SVOJIH ČLANOV, DA ANALIZIRAJO GOSPODARSKE PROBLEME TER O SVOJIH UGOTOVITVAH POROČAJO NA ZASEDANJU DELAVSKEGA SVETA. DELO TAKE SKUPINE JE BILO VEDNO KOLEKTIVNO. ZBRANO GRADIVO NISO PROUČEVALI POSAMIČ, MARVEČ SKUPNO IN KAR SO UGOTOVILI, SO POROČALI NA ZASEDANJU DELAV-SKEGA SVETA.
O vsem, kar je skupina ugotovila, je razpravljal na zasedanju delavski svet.
Zaradi obširne problematike podjetja, je bil tak način dela nujen. Kasneje je ob sodelovanju sindikalne in mladinske organizacije vključevali v te skupine tudi člane kolektiva, ki niso bili člani delavskega sveta, ki pa so s svojimi političnimi in strokovnimi izkušnjami mnogo prispevali k razčlenitvi gospodarskih in drugih vprašanj.
Iz tega načina dela DS so se pojavile komisije delavskega sveta, čeprav jih dosedanji zakonski predpisi ne določajo kot pomožne organe v taki obliki.
V začetku so bile komisije le začasne, obstajale so toliko časa, dokler ni bilo njihovo delo zaključeno in dokler ni o njihovem poročilu razpravljal in sklepal DS. Vedno večje in odgovornejše naloge DS pa so zahtevale, da se za nekatera vprašanja iz področja delavskega upravljanja postavijo stalne komisije, ki permanentno zasledujejo določeno problematiko.
Take stalne komisije so bile n. pr. za razne socialne zadeve (stanovanjska komisija in pdb.), kakor tudi za druge važne zadeve, kot so tarifna politika, vzgoja kadrov, varnost pri delu, vprašanja ekonomskega značaja in pdb.
Poseben in specifičen značaj pa so imele disciplinska komisija in komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij.
Ti dve komisiji sta postavljeni od DS skladno z določili zakona o delovnih razmerjih ter odločata o navedenih vprašanjih po pooblastilu DS.
Večina dosedanjih stalnih komisij, ki jih je imenoval DS, je opravila veliko in odgovorno delo v okviru dejavnosti organov delavskega upravljanja.
Z decentralizacijo delavskega upravljanja nastajajo vedno novi problemi, ki jih morajo odgovorno in razumno reševati zbori proizvajalcev in delavski sveti po EE. Po velikih začetnih težavah, ki so se pojavile in se še pojavljajo, mora postati decentralizirano delavsko upravljanje dejanski nosilec reda, napredka in discipline v podjetju. Dosledno se mo-
dofusuite
v Vaš lisi!
ra odpraviti vsak pojav anarhije ter uvesti red v dejavnosti vseh organov delavskega upravljanja in njihovih stalnih ali začasnih komisij.
DS ekonomskih enot lahko imenujejo komisije za proučevanje tistih zadev, za katere so oni po pravilih odgovorni.
Na nedavnem občnem zbo-ru sindikalnega odbora ekonomske enote 8, so zborovalci med razpravo povedali nekaj tehtnih misli, ki so v neposredni zvezi z upravnimi in proizvodnimi problemi podjetja. Že ito dejstvo, da sindikalna organizacija dobiva novo vlogo, ki se močno razlikuje od vloge, ki jo je imela še pred nedavnim, ko ji je bil edini smoter reševanje socialnih problemov delavcev, nabava ozimnice, posredovanje najrazličnejših tekstilnih in drugih izdelkov po znižanih cenah itd.'
Zborovalci so naglasili, da je naša najvažnejša naloga izpolnjevanje planskih obveznosti in zvišanje delovne storilnosti. Prav tako moramo štediti s ¡surovinami, za katere je prav v letošnjem letu najtežje, ker smo v veliki meri odvisni od uvoza. Zavoljo tega moramo v vsakem primeru izpolniti naš izvozni načrt, saj nam le-to zagotavlja doliv deviznih sredstev za nakup reprodukcijskega materiala v tujini.
V kratkem pričakujemo stroje IBM, ki smo jih vzeli v zakup skupno s Cinkarno in Železarno Store. Naša naloga bo, da bomo s smotrno organizacijo izkoristili
Doslej so delavski sveti ekonomskih enot že imenovali nekatere komisije, ki že v večji ali manjši meri delujejo. Za vse te komisije bodo morali delavski sveti predpisati — ko bodo urejeni najvažnejši interni predpisi — poslovnike, v katerih ne more biti — razen splošnega dela — ničesar enakega, saj ima vsaka komisija svojo specifično dejavnost.
Da bodo komisije delavskih svetov uspešno vršile svoje delo kot pomožna telesa organov delavskega upravljanja, jim je torej določiti njihove dolžnosti in konkretno opredeliti njihove naloge skladno z zakonitimi predpisi ter internimi pravilniki podjetja.
E. J.
kapaciteto strojev, ki bodo v nemajhni meri razbremenili delo ipri obračunavanju osebnih dohodkov, statističnimi službi, razpisu dela in drugod. Poudarili so tudi potrebo po pospešenem osvajanju novih izdelkov, sodobnejšem oblikovanju in izboljšani kakovosti. Obsodili so primere, ko so nekateri predlagali osebno odgovornost na upravne organe, četudi venomer poudarjamo, da upravni organi v podjetju le upravljajo, nikakor pa ne zmanjšujejo osebne odgovornosti strokovnih kadrov.
Vzporedno is stanovanjsko politiko v naši državi, ¡smo tudi mi prisiljeni angažirati v gradnjo sredstva posameznikov. Izdelali smo osnutek pravilnika o odkupu stanovanjske pravice, zdaj pa še moramo razmisliti o obliki štednje za graditev stanovanj. To prihaja v poštev predvsem pr.i mlajših ljudeh, ki so se ali pa se bodo zaposlili v našem kolektivu.
Sklenili so, naj bi organizirali sestanke češče, saj je nešteto problemov, o katerih se bi bilo vredno pogovoriti. To naj hi bila predvsem naloga novega odbora, ki so ga na zborovanju izvolili. Namesto sedemnajsrt. predlaganih članov, so izvolili ¡osemnajst.
Vendarle sindikalno zborovanje
V EKONOMSKI ENOTI 8
Kot v ostalih ekonomskih enotah, so tudi v osmi EE med razpravo prevladovali predvsem proizvodni problemi — Štednja in stanovanjska gradnja — Volitve novega odbora.
Sindikalni odbor ekonomske enote je na prvi seji izvolil za predsednika tov. Oštir Jožeta, za tajnika tov. Mauer Dandja in za blagajnika tov. Čelik Borisa. Odborniki so Dobrišek Vinko, Ko-štomaj Adi, Zidanšek Mirko, Fojs Ivan, Gologranc Jože, Gaber Franc, Lekovšek Ludvik, Peterle Marjan ter Krempuš Vinko.
Na svoji prvi seji so si zadali naloge, med katerimi je nekaj pomembnejših. Te so: sodelovanje z vsemi organizacijami in organi v podjetju, posebno z delavskim svetom ¡in zbori proizvajalecev; držati delovno disciplino na inaj-višji ravni in pomagati, da se bo storilnost dela zvišala.
Sindikalni odbor je izvršil že priprave za volitve v skupščino ter sestavil kandidatno listo, katera je bila soglasno sprejeta na zborih, ki so bili v vseh delavni-
cah naše enote. Našo enoto bodo zastopali v skupščini vsi oddelki. Zastopali pa nas bodo tile člani: Skofca Leopold-orodjama, Pleterski Milan iz elektro delavnice, Skrlovnik Franc stroj, ključavničarski obrat, Korošak Franc stroj, ključ, obrat, Krempuš Vinko mizarska delavnica, Zupanc Drago stavbeni kleparji in zidarji. Upamo, da nas bodo izvoljeni tovariši dostojno zastopali v najvišjem organu podjejta v skupščini.
V polnem teku je tudi tekmovanje v čast 70 letnice rojstva maršal Tita in proslave 1. maja.
Tako je naš novi sindikalni odbor z mladimi močmi stopil v akcijo, katero bo izpeljal samo, če bo njegovo delo potekalo v najtesnejšem sodelovanju z vsemi člani naše ekonomske enotdN
Se
Navzlic obolelosti izpolnjen plan
Na razširjeni seji zbora proizvajalcev, sindikata, mladine in osnovne organizacije radiator-skega oddelka, je bila glavna teza večja storilnost, boljša kvaliteta ter doseganje in preseganje planskih nalog.
Večjo storilnost beležimo, od kar smo v novem objektu. Vendar pa še ni na tisti stopnji kot bi želeli zaradi objektvinih težav (novo okolje delavnice še ni izpolnjeno kot predvideva plan). Čeprav delamo skorajda linijsko, vendar nastajajo tu in tam še malenkostni zastoji. Te vrzeli bomo odstranili z nabavo novih strojev in naprav. Z nabavo 400-tonske stiskalnice, dvojnokolutnega šiv-nega elektrovarilnega stroja in točkovno elektro-varilnega avtomata, se bo kvaliteta izdelkov znatno izboljšala, dvignila se bo proizvodnja, težavnost dela bo manjša in dragi ^transporti iz oddelka v oddelek bodo odpadli
V mesecu marcu smo izdelali 2 kompletna prototipa za tovarno •►Rade Končar« v Zagrebu. To je kompletna baterija z zvarjenimi cevmi za hlajenje transformatorjev. Doslej smo izdelovali to tipo radijatorjev samo kot izbrane, t. j. samo do členov. Ker pa nam taka proizvodnja dela težave — zasedena je bila samo polovica delavnice — smo morali to delati večinoma v nadurah in ob nedeljah. Odločili smo se, da bomo delali kompletne baterije in tako zaposlil celotno delavnico.
Za izdelavo novih tipov radiatorjev »Rade Končar«, nastaja
vprašanje opreme, ki je potrebna za izdelavo. Naprave so delno že gotove, ostale pa bodo zgotovljene v tem mesecu. V mesecu maju predvidevamo redno proizvodnjo radiatorjev za »Rade Končar.«
V marcu so bile kapacitete slabo zasedene. Odstotek bolnih in dopustnikov je bil blizu 30%. Napeti je bilo treba vse sile, da je bil plan dosežen s 100,5%. Zasluga zato gre predvsem tistim delavcem, ki so s svojim vestnim in prostovoljnim delom prispevali največ k izpolnitvi nalog.
Vse politične organizacije im vodstvo EE apelira na vse delavce, naj s svojim pridnim, vestnim in discipliniranim delom prispevajo, da bo naša ekonomska enota vselej najboljša.
R
V emajlirnici so se nekajkrat pritožili na slabo in nepazljivo vhodno kontrolo. Pravijo, da sprejema usluge, ki niso vselej takšne, kakršne bi morale biti. Zvite so, obtolčene in sploh neprimerne za emajliranje.
Da pa temu ni vedno tako, sc lahko prepričamo skorajda vsak dan. Največkrat grešimo pri trans-portiranju, velikokrat pa lahko najdemo tudi prizor, ki ga je naš fotoreporter pred kratkim posnel na dvorišču.
Nekega dne pred odhodom v emajlirnico
0
ŽMiaftikeC'
PRVI MAJ

Bilo je takrat, ko sem še bičke pasel pod Uršlo goro. Vsako jutro mi je po ušesih zvonila ponarodela Vodnikova pesem:
Ob štirih zjutraj gori vstanem in ženem bičke past.
Oh kako bom srotej bičke pasov, ko mam še komaj sedem let.
Treba je bilo vstati ob zori in napasti bičke do šole, ki se je začela ob devetih. Do šole pa je bilo dobre pol ure hoda. Jaz sem seveda spal kakor ubit in težko me je bilo ob tej uri spraviti pokonci. To se pravi, kadar me je budil oče, to ni bilo pretežko. Komaj sem začul njegov robati glas: »Halo, sonce je že nad Pohorjem!« sem že treščil iz postelje, čeprav sem vedel, da sonca še dolgo ne bo nad Pohorjem. Če bi tega ne bil storil urno, bi mi iz postelje pomagala očetova težka roka.
Teže me je bilo spraviti pokonci, kadar me je klicala mati. Ta se je tiho priplazila do postelje in, ko me je videla, kako trdno spim, se je spet oddaljila po prstih in šepetala:
»Pet minut ga še pustim, saj je sirotej ...«
Čez pet minut, ki so bile zame silno kratke, me je spet prišla klicat. Navadno sem jo slišal že prvikrat, toda sem sc vedno potajil. Tudi zdaj sem se zvil v klobčič in se delal, ko da bi najtrdneje spal. Mati me je pravkar nekaj časa tiho opazovala, potem pa vzdihnila:
»Sirotej, kako bi še rad spal!«
Počasi se je le odločila in me poklicala:
»Bičke se že derejo.«
Navadno me je morala klicati dva- ali trikrat, preden sem se skobacal iz postelje, ki je bila postlana morda le dvakrat v letu. Moja mati je imela zelo mehko srce in kadar me je klicala ona, sem pridobil vsaj pol ure. Mogoče je imel tudi oče mehko srce, toda tega nam otrokom ni smel pokazati, ker je bilo življenje naše družine pretrdo.
\, Bičke pasti je bila huda reč. Pravega pašnika zanje ni bilo, ampak so se razprostirali ovčji pašniki po gozdovih med ostrogovno in med trnjem, koder se goveja živina ni hotela pasti. Na paši sem bil bos, ker ni bilo denarja za čevlje. Kadar je bila žival sitna, seih imel čisto okrvavele noge. Vrhu tega je bilo po jutrih tudi še mrzlo. Toda ovce so bile v našem najemniškem gospodarstvu zelo važna stvar. Na leto jih je oče mogel prodati do deset in še več, kar je vrglo lepe denarce, s katerimi smo se otroci že za silo oblekli.
Nekega jutra me je oče zelo zgodaj poklical. Zatrobil je kakor zmirom:
»Sonce je že nad Pohorjem!«
Takoj sem tičal v hlačah in se odpravil v hlev. O kakem soncu nad Pohorjem seveda še ni bilo sledu. Na vzhodu se je še komaj poznala jutranja zarja. Vrhova Uršlje gore in Pece, ki sta bila še vsa zasnežena, še niti nista žarela v škrlatni luči sončne zarje, ampak sta molela v bledi odsev jutra, ki je vstajalo nekje na vzhodu. Pobočja planin so bila še vsa črna, po dolinah pa je ležala debela megla, ki je zakrivala vse manjše hribe. Nebo je bilo jasno in na njem je gorelo še veliko svetlih, mrzlih zvezda, ki so začele silno počasi ugašati.
»Kam pa naj ženem past?« sem vprašal očeta, ki je vsak dan sproti določal pašo.
»Na vrh boš gnal danes«, mi je mrko odgovoril.
Na vrh! Srce mi je skoraj poskočilo od veselja. Na vrhu je bila pri nas najboljša in najudobnejša ovčja paša. Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši. Na pašniku so rasle bele breze, ki so bile podobne zelenim pušeljcem. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških macesnov, ki so se videli daleč naokrog.
Čreda je bila brž na pašniku in sedaj se je začelo zame dobro življenje. Ovce so se začele pasti kakor uši in
mi sploh ni bilo treba paziti nanje. Ako bi ne bilo premrzlo in premokro po tleh, bi se bil lahko ulegel in mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se je medtem dvignila nekam med vrhove macesnov, ki so moleli v sivkastomodro nebo. Zato sem začel opazovati, kako je okrog mene nastajalo lepo, vigredno jutro.
Pravkar sta zagorela vrhova dveh najvišjih gora v škrlatnem plamenu. Gorele so skale in razpoke med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da sem bil kakor zamaknjen. Na mah sem pozabil na svojo utrujenost in nisem nehal strmeti v goreče gore, ki so se mi zdele vedno bližje. Pod snežnimi vrhovi se je razprostiralo široko, temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združevalo mnogo barv. Smrekove hoste so bile skoraj črne, tam pa, kjer so rastle bukve, je bilo še vse rjavo, zakaj bukev v taki višini še ni pričela zeleneti. Temnikasto ozadje pobočja je bilo prepikano z blestečimi macesni, ki so si pravkar nadevali svoj svetlozeleni pomladni nakit. Brez teh macesnov bi bila podoba gore še čisto mrtva.
Dolina pod goro je bila še zakrita z meglo, ki se je le počasi pogrezala vase. Nikjer še ni bilo polj in travnikov in prav nobene domačije ni bilo videti iz tega belega morja. Naš vrh je bil kot samoten otok sredi jutranjega kipenja. Včasih se je zdelo, da ga bodo meglene pene pogoltnile.
Kmalu pa sta začela rdeča vrhova obeh orjakov bledeti. Obenem so postajali svetlejši tudi gozdovi pod gorami. Zdaj je dan začel hitro spreminjati lice cele dežele. Pohorska slemena so se ločila od vzhodnega neba, na severu pa so vrhovi Golice in njenega predgorja nekako dolgočasno moleli pod nebo. Dolinska megla, ki je še pred nekaj minutami lizala do pasu širnih pobočij, se je nenadoma sesedla in skozi njo so se začele svetlikati lise obdelanega polja. Naših gor se ni več dotikala rdeča sončna zarja, ampak so bili vanje uprti pravi sončni žarki, ki so prihajali naravnost od velike, rdeče sončne krogle, ki se je nenadoma dvignila iznad pohorskih slemen.
Sedaj je nastopil pravi dan.
Ves širni prostor med nebom in zemljo, kolikor sem ga mogel zajeti s svojimi očmi, se je napolnil s pepelnasto, skoraj prosojno barvo. Ta praznična svetloba je srkala vase dolinsko meglo, ki se je zmirom bolj stiskala k zemlji in se skrivala med loge in travnike. Nadnaravno velika, orjaška drevesa so začela moleti iz meglenega dna, potem so prišli na vrsto robovi valovite doline, ki so razsekali meglo na nešteto podolgovatih jezikov, dokler se niso pokazale domačije, vsepovsod raztresene, naposled pa se je prav na dnu doline pokazala mala vas z visokim, gotskim zvonikom.
Medtem, ko se je spreminjala podoba doline, se je spreminjalo tudi sonce. Ko je vzšlo izza Pohorja, je bilo podobno veliki, žareči krogli, potem pa je postajalo blede jše in manjše. Nazadnje se jfe obdalo z močnim vencem, ki je bil svetlejši kakor njegova sredina. Iz tega venca so potem začeli štrkati na vse strani daljši in krajši žarki, ki so bili podobni žarečim strelam. Kmalu ni bilo več mogoče pogledati v sončno kroglo.
Kakor me je zjutraj, ko sem vstajal, strašno imelo in sem še gredoč na pašo, včasih spal, tako silno rad sem gledal jutro, ki je vstajalo pred mojimi očmi. Tega vstajanja se nisem nikoli mogel nagledati. Vedno sem pri njem odkril kaj novega in kaj lepšega. Posebno takrat, kadar sem pasel Na vrhu. Tam me paša ni veliko motila, ker se je žival pasla kakor uš. Pogled z vrha je bil že sam po sebi lep in za oči prava paša. Toda bilo je še nekaj drugega zraven, kar je delalo vstajenje jutra še lepše. Naš vrh se je ob jutrnjem svitu za nekaj ur potapljal v godbo tisočerih glasov, ki so se zlivali v veličastno, brnečo, prečudno pesem ali godbo. Ta godba je prihajala iz neštetih ptičjih grl in je donela iz brezovega grmovja in z vej visokih macesnov, prihajala je iz vlažne, napojene zemlje in trave, prihajala je s tankih macesnovih in brezovih vej, ki so bile neslišno napete v jutranjem zraku in se šibile pod razkošno roso, čeznje pa je drgetal nevidni lok prvih jutrnjih vetričev. In ta mogočna godba mi je prevzela srce, da sem nekako onemel strmel raz ta čudni, v roso vtopljeni vrh. Vse te lepote, ki se je razprostirala okrog mene, in vse te godbe, ki je brnela v mojem mladem telesu, pa se nisem zavedel, kakor se tega zaveda kdo, ki opazuje ali posluša pri polni zavesti, ampak sem bil tesno zrasel z vsem, kar me je obdajalo in kar sem občutil, ko da je vse to del mojega lastnega bitja. Zdelo se mi je, da včasih gledam samega sebe.
Iz takih misli me je vedno prebudil sopihajoč, težak glas, ki je prihajal od daleč po zraku in je odmeval po brezovju in macesnovju nad mojo glavo. To je bil glas težkih, parnih kladiv, ki so butale doli v dolini, kjer je stala velika tovarna. V tej tovarni še nisem bil nikdar in sem jo mogel le od daleč gledati. To sem mogel le, če
sem se napotil čez brezov pašnik na drugo stran našega vrha. Toda ni me preveč vleklo k njeni podobi, ker zame ni bila lepa. Bila je črna in sajasta, en sam kup zamazanih stavb, iznad katerih je molelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. Iz teh dimnikov se je neprestano valil masten in črnikast dim, ki je zasmrajal celo severno dolino. Vedel sem tudi, da iz teh dimnikov ponoči švigajo plameni, ker sem šel z očetom nekajkrat ponoči v mlin in sem to sam videl. Od tistega časa me je bilo tovarne skoraj strah. Ta črna tovarna je bila tudi še drugače slabo zapisana v mojem srcu. To sem imel od očeta, ki ni maral tovarniških delavcev, čeprav je bil tudi sam delavec. Tovarniški delavci so se ob nedeljah pri cerkvi postavljali s srebrnimi verižicami, z velikimi tolarji na lajbičih, z lepimi oblekami, z zelenimi klobuki, za katerimi so šibili gamsovi repi. Moj oče teh ljudi ni maral zato, ker so večinoma koj začeli nemškutariti, brž ko so povohali v tovarno. Vse to ga je odbijalo od njih, čeprav je bilo znano, da so fuži-narji veliki reveži. Toda moj oče je bil takrat gotovo še večji in še bolj zapuščen revež, kakor so bili fužinarski delavci, ker je bil poljski delavec.
Ko sem tega jutra spet začul butanje tovarniških kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega sveta. Prenehal sem biti del narave, ki me je obdajala, postal sem ta, kar sem bil: pastirček, ki je zgodaj zjutraj pasel bičke nekje na zapuščenem vrhu. Lepa, harmonična godba, ki je še malo prej zvenela skozi macesnovje nad mojo glavo, je zdaj prenehala, ker jo je razsekal odmev parnih kladiv. Celo jutranji zvon, ki se je glasil iz druge doline pod menoj, mi ni mogel več priklicati prejšnje zamaknjenosti.
Nenadoma sem od nekod začul človeške glasove. Začel sem oprezati naokrog, toda nikjer nisem mogel opaziti živega bitja razen svojih ovčk, ki so mulile travo tam med brezami. Cez naš hrib je šla gozdna vozna pot, ki je vodila iz doline, kjer je stala tovarna. Ta pot je bila samotna in le redkokdaj so po njej hodili ljudje, nikdar pa še nisem videl koga ob tako zgodnji uri. Brez dvoma je šel nekdo na vrh. Kdo je bil, še ni bilo videti, ker so pot zakrivale breze. Meni to ni bilo povšeči. Bil sem samotarske narave in nisem rad srečeval ljudi. Na tihem sem se tujih ljudi bal, ali pa sem jih celo sovražil. Kdo bi neki hodil tod ob taki uri, sem mislil in stegoval vrat proti tisti strani, od koder so prihajali glasovi? Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Šli so počasi, moški in ženske pomešane in celo nekaj otrok je bilo zraven. Vse je bilo praznično oblečeno in vse veselo razpoloženo. To je bilo videti že od daleč. Poznalo se je tudi, da je družba zatopljena v živahen pogovor, ker so nekateri mahali z rokami. Nekateri pa so mrmrali neko pesem.
Bili so že tako daleč, da nisem mogel razločiti, kaj in kak jezik govorijo. Toda zdaj jih nisem utegnil več poslušati, ker so se vedno bolj bližali. Zvest svoji nezaupljivosti sem hitro skočil med grmovje in se potuhnil za debeli macesen, ki je zakrival celo mojo postavo. Iz tega skrivališča se je dalo nemoteno gledati na družbo, ki je prihajala vedno bliže. Ovce me niso skrbele, ker so se mirno pasle ne daleč med brezami.
Skupina ljudi se je medtem že tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaz sem se prilepil tesno k macesnovem deblu, da bi me nikakor ne mogli odkriti. Sedaj sem že razločil posamezne besede toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nekaj me je pri njih zelo presenetilo, vsi od prvega do zadnjega in celo tista dva ali trije otroci, ki so šli zraven, so imeli v gumbnicah zataknjene lepe rdeče nageljne. Vsi so žareli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav pot ni bila naporna in je ob tej jutranji uri na vrhu celo prijetno hladno. Zenske, ki so šle z družbo, so se smejale tako razposajeno, kakor se smejijo dekleta, kadar gredo ob lepih nedeljah v cerkev.
Vse to ni slabo vplivalo name, toda kmalu je padla vsem temna senca, ki je na mah vse pokvarila. Zapazil sem, da imajo moški po vrsti vsi velike, srebrne verižice in svetle tolarje na lajbičih. To me je prepričalo, da so to ljudje iz tovarne, ki sopiha v dolini, in postal sem slabe volje. Mislil sem, kakor je mislil moj oče, da so to slabi ljudje. Zdaj sem se še tesneje skril za macesnovo deblo.
»Oh, bičke, bičke, kako je to lepo...!«
Skupina ljudi se je ustavila in nekaj žensk je z iztegnjenimi, golimi rokami, v katerih so držale kruh in žemlje, začelo korakati proti moji majhni čredi. Čreda pa, ki ni bila vajena ljudi, se je odmikala nazaj v goščavo, medtem ko se ženske niso dale odgnati in so še dalje silile za ovcami. Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah in mi je pri tem prišla že za hrbet, pa me še ni opazila. Deklica je bila malo večja od mene in je imela gole bleščeče lakti. Na prsih je nosila velik rdeč nagelj. Ko sem jo tako videl stati med belimi brezami, se mi je zdela čudno lepa.
Tedaj me je deklica nenadoma zagledala.
»Poglejte, pastir!« je zaklicala vzradoščena proti skupini, ki je ostala na poti.
Na njene besede se je vsa družba obrnila proti meni in od zadrege mi je udarila vsa kri v glavo. Nekdo je vzkliknil:
»Poglejte, tako majhen pobič, pa že pase!«
Jaz sem nemo strmel v belo deklico, ki je stala pred menoj.
PRVOMAJSKA PRILOGA
EŠMjfiK&C'
Kadar je jopica zastava, tedaj je rdeče res rdeče
Bilo je nekaj let pred drugo svetovno vojno in bil je Prvi maj. Tiste čase, kakor se bodo nekateri še spomnili, nismo mogli slaviti Praznik dela, kakor ga proslavljamo danes. Vendar so delavci, ki so čutili z mednarodnim delavskim gibanjem, odkrivali vedno raizne možnosti, da so kljub strogemu nadzorstvu in prepovedi počastili svoj dan. Seve, morali so vselej paziti na primernost, če niso hoteli tvegati preveč. Pa še tako so se srečali z raznimi trdoglavci, ki so jim onemogočali veselje, četudi je prav zategadelj mnoga takšna prireditev dobila videz hudomušne potegavščine.
Tako je bilo tudi ob tej priložnosti. Skupina delavcev in delavk se je dogovorila, da bodo slavili Praznik dela na Celjski koči. 2e spotoma se je družba razživela. Lepo vreme in sveže zelenje jih je še bolj razvedrilo. Četudi so se vzpenjali, so spotoma prepevali, pripovedovali so si dogodivščine in sploh pozabili, da bi jim mogel kdo zabraniti veselost in razpoloženje.
Hoja navkreber jih je ogrela. Neka delavka je zato slekla jopico živordeče barve. Takrat si je nekdo omislil, da ibi mogli jopico obesti na kol.
»Bomo imeli vsaj zastavo!-«
. ♦ ■»—*—♦—♦—♦- -♦—♦ ♦ •»—♦—♦—♦—» ♦
PRVI MAJ
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Ker se nisem ganil izza macesna, se mi je dekle začelo približevati. Njen obraz se je veselo smejal in kazala mi je dve vrsti svojih prebelih zob. Napadala me je volja, da bi pobegnil izpred nje in se skril v goščavi, toda neka topla notranja moč me ni pustila z mesta, zato sem ostal, kjer sem bil.
Dekle se je tedaj približalo macesnu in obstalo korak pred menoj, strmelo je nekaj časa vame s svojimi velikimi ogijenimi očmi, potem pa mi je nenadoma reklo:
»Zakaj se bojiš...?«
Hotel sem ji odgovoriti, da se ne bojim in da me je le sram mojih bosih nog in moje revščine, pa nisem mogel spraviti besedice iz ust.
Nekaj časa sva si tako stala nasproti in molčala. Skupina ljudi, kateri so se zopet pridružile ženske, ki so prej iskale ovac, je na gozdni poti tudi obstala in gledala vame in v deklico. To je trajalo mogoče precej časa, toda zame je bilo to soočenje le kratek blisk. Tedaj je na poti rekel ženski glas:
»Sram ga je, ker ni vajen toliko ljudi.«
Neki drugi glas pa je rekel:
»Deklica, daj mu nageljček, da bo tudi on vedel, da je danes prvi maj...!«
Tedaj je Lenkica, kakor je bilo deklici ime, vzela nagelj s svojih prsi in mi ga pomolila z dolgo bleščečo roko. Njene oči so pri tem globoko žarele in se zasadile v moje oči.
Jaz sem počasi vzel njen nageljček in se pri tem dotaknil njene roke. Ta dotik mi je čisto zmešal glavo. Na mah sem izgubil prisotnost duha in sem z nageljnom v roki zdirjal v goščavo ter se tako skril dekletu in skupini na cesti. Še zahvalil se nisem dekletu za prekrasni dar.
Ko sem bil v goščavi na varnem in sem vse premislil, me je skoraj postalo sram tega, kar sem storil. Toda družbi z deklico je menda to zelo ugajalo, zakaj slišal sem prešeren smeh. Nato je družba veselih ljudi začela peti neko pesem, ki je nisem razumel, in ki sem ji prisluškoval z utripajočim srcem, dokler se ni izgubila visoko pod vedrim nebom tega zgodnjega dne.
Potem je skupina ljudi izginila v drugo stran vrha in jaz sem ostal sam s svojimi ovcami. V samoti sem potem pretehtal vsako besedo, ki sem jo slišal na vrhu. Beseda »prvi maj« je bila posebno poudarjena in zato se mi je vtisnila v spomin posebno močno. Saj sem tudi nagelj dobil od deklice za prvi maj.
Takrat še vsega tega nisem razumel, ker sem bil še premajhen. Bilo je še v stari Avstriji. Pozneje sem šele zvedel, kaj pomeni prvi maj. V stari Avstriji delavstvo prvega maja ni smelo praznovati, kakor ga mi danes praznujemo. Praznovati so si ga upali le najbolj pogumni ljudje.
In med njimi je bila tudi tista bela deklica sredi zelenih brez, ki mi je podarila nageljnov cvet, čeprav me ni poznala in sem bil zanjo le bog pastirček, ki je bičke pasel.
Od tistega jutra se ljudi iz črne tovarne v dolini in tudi same tovarne nisem več bal.
To je bil moj prvi Prvi maj.
»Pa še pravo rdečo!« je dodal nelkdo dragi.
Rečeno — storjeno. Nekje v gošči so (kmalu našli ustrezen količ in nanj za rokav privezali rdečo jopico. V soncu se je ponosno zableščala med svežim zelenjem.
Še bolj razpoloženi so delavci in delavke zdaj hodili zadnji kos poti in prišli do koče pordelih obrazov, iskrih oči in vsi nasmejani. Vendar jih je veselost naglo minila, ko so zagledali dva orožnika, ki sta se jim .približevala z obrobka gošče. Nekdo je v naglici šepnil: »Jopica ni zastava!...« Vsi so se glasno nasmejali. Saj res, kdo bi mogel dejati, da je jopica zastava? Bilo jim je prijetno ob misli, kako bosta orožnika gledala, ko jima porečejo, da to ni zastava. In že sploh je kazalo, da orožnika nista kdo ve kako bistra.
»Dober dan, v imenu zakona!« sta jih zaustavila in si oba hkrati popravila bajonete ob boku — kakor na povelje.
Skupina se je zaustavila. Vsi so se smehljali, a nihče ni odzdravil.
»Kam pa greste?« jih je vprašal eden izmed orožnikov.
»Kamor smo prišli,« je kratko odgovoril zastavonoša, njegovi tovariši in tovarišice pa so se spet gromko zasmejali.
Herbert S a v o d n i k:
Bilo je čisto tako, kakor so računali. Orožnika sta se (bedasto spogledla in nikakor nista našla prarvih besed za razgovor.
»Gotovo ste prišli dz mesta?« se je oglasil prvi, ki je moral biti govornik, kajti drugi je dz prsnega žepa izvlekel beležnico in svinčnik — torej je bil zapisničar.
»Ne ravno dz mesta,« je odgovoril zastavonoša. »Malo bolj iz predmestja.«
Zapisničar je na jeziku oslinil svinčnikovo konico in mukoma nekaj .beležil.
»Pa nosite že vso pot s seboj to — zastavo?« je spraševal prvi orožnik.
»Zastavo?« so se začudili vsa vprek. »Saj sploh nimamo nobene zastave!«
Orožnika sta se spet bedasto spogledla.
»To jopico mislim, ki jo nosite na kodu kakor zastavo,« je potem trmasto vsbrajal orožnik.
»Ah, jopico! Saj vidite, da je vroče in nekako jo moramo nositi,« je malce hudomušno odgovorila neka tovarišica.
»To> je zastava,« je vztrajal orožnik, »zastave nosimo na drogu in vi nosite na drogu jopico. Torej je jopica zastava in še rdeča vrh vsega. To je kaznivo, zato boste odgovarjali.«
Prvomajski izlet naših delavcev na Mrzlico leta 1934
»Jopica, da bi bila zastava, če visi na droge? Saj to je nemogoče. Zastave ne moremo obleči Našo zastavo pa lahko oblečemo, zatorej to ni zastava, temveč jopica!« je pribil zastavonoša in ponosno dvignil drog. Vsi so pogledali v vrh, kjer se je dragi rokav zafnkoval okoli droga. »In to bi naj bila rdeča barva?« se je tedaj oglasil nekdo dz skupine. »Saj ste slepi vsi skupaj, to je vendar oranžna jopica!«
»Briga me, kaj sodite vi. Sli boste z mano, vi din vaša jopica — hotel sem reči zastava,« je v besu zarjovel orožnik in z dolgim prstom pokazal na zastavonošo.
Tedajci je zavekal dekliški glasek: »Ne boste mi odpeljali očka, ne, ne boste! Pa tudi tetko bo zvečer zeblo, če ji ne boste pustili jopice. Kaj vas sploh briga naša jopica in njena barva. Pojdite svojo pot in če hočete imeti tudi vi zastavo, pa nataknite vaše bluze na kole!« Deklica se je oklenila kolen zastavonoše in v ihti izgovarjala besede^ki so skupino opogumile in zmedle orožnika. Nehote sta se začela umikate .pred sovražnimi pogledi dz skupine.
Dražba je kmalu pozabila neprijetno srečanje. Veselili so se ves dan, rdeča jopica — simbol proletarske zastave — pa je vse popoldne visela na drogu in se pozibavala v vetriču. Šele zvečer je postala spet jopica, ko se je skupina nasmejana vračala skozi Hudičev graben in znova oživljala srečanje z orožniki.
Marija Kos:
Prvomajska
Pomladansko sonce svoje žarke lije na travnike, livade in polje; v gozdu že živahna ptica vpije, saj prvi maj nam že nasproti gre. Pozdravljen Prvi maj, ti Praznik dela, mogočen praznik delovnih ljudil Iz grl vseh se že sliši pesem dela in prek gozdov se petje ptic glasi...
Te dni praznuje »Svoboda« 50. obletnico. Na naši sliki so združeni pevski zbori »Svobod« na predvečer delavskega praznika leta 1934. Slikani so na dvorišču Narodnega doma.
Ob (prvem maju, delavskem prazniku čestitajo kolektivu
skupščina, upravni odbor, delavski sveti ekonomskih enol, sindikalni odbor sindikalnih podružnic, tovarniški komite ZK, aktiv ZB NOV, tovarniški komite ljudske mladine, vodstvo podjetja, uredništvo Emajlirca

PRVOMAJSKA PRILOGA
EAtoGjfikeC'
Siama od ttatua Hladnika
Četudi je tega dne sijalo sonce na idilično gorsko va-
Pogled na svojce pokojnika je vsakogar globoko presunil
sico Vinski vrh nad Slivnico, se ljudje lepega dne skorajda niso zavedali. Vas in sosesko je zajela žalost; redkobesedni so bili tudi delavci, ki so se pripeljali iz Celja.
Tega dne smo se poslovili od Franca Kladnika, našega sodelavca, ki ga je v najlepših letih njegovega • življenja iztrgala kruta usoda iz naših vrst. Kdorkoli ga je poznal, je vedel povedati, da je bil tih, miren in zelo dober človek. Bil je vesten delavec in predan tovariš. Takšnega smo poznali v tovarni; takšnega so poznali sosedje.
Osemindvajset delavcev, sosedje in tovarniška godba so bili njegovo zadnje sprem-
stvo. Bili so presunjeni zaradi izgube priljubljenega soseda in tovariša, še bolj pa ob pogledu na deset otrok, ki so izgubili svojega rednika. Predsednik izvršnega odbo • ra sindikata je dejal, ko se je poslavljal v imenu članov našega kolektiva od pokojnika, da bo odslej naša naj-večja skrb zagotovitev dostojne prihodnosti otrokom, nad katerimi smo prevzeli skrbništvo.
Tega dne je bil prvi dan, kakršnega smo vajeni pomladi ... Ni se ga pa mogel veseliti Franc Kladnik, niso se ga veselili sosedje in sodelavci ... V njihovih srcih tega dne ni bilo prostora za veselje...
Tovariš Belak Franc med poslovilnim govorom
Svetovni dan zdravja
»ČUVAJMO VID — PREPREČUJMO SLEPOTO«
Vsako leto 7. aprila je svetovni dan zdravja. Letošnji je pod geslom in opozorilom »Čuvajmo vid — preprečujmo slepoto«, kar je povsem razumljivo, saj pomeni izguba vida za človeka tragedijo. Dokler človek doživlja vse dogodke z očmi, se ne more vživeti v življenje 12 milijonov ljudi na svetu, ki žive v temi, ki nikoli ne bodo videli sonca. Vid jev za vsakega človeka neprecenljiva vrednost, vendar ga ne znamo dovolj ceniti. V najbolj razvitih državah prideta dva slepa na 1.000 prebivalcev, na afriškem kontinentu pa se to število pomnoži na 15 ali več.
Zakaj tako? Pred časom sta bila glavna sovražnika dobrega vida kapavica in črne koze. Danes pa povzroča slepoto trahom, ki pa iz Evrope izginja. Vid je večkrat ogrožen še preden se otrok rodi zaradi dednosti ali pa, če mati med nosečnostjo preboli rdečke, ki povzroče v 50 % sivo mreno pri'novorojenčku in s tem slepoto. Pri otrocih ne smemo zanemarjati škiljenja, kajti tu ne gre zgolj za lepotno napako, marveč za resno nevarnost, ki preti otrokovemu vidu. Vendar pa lahko vid rešimo, če škileče oko pravočasno navadimo na očala. Vid ogrožajo tudi razne bolezni v zrelejši dobi: sladkorna bolezen, zvišan krvni pritisk, siva mrena, zelena mrena itd. Tudi alkoholizem povzroča motnje. Posebno poglavje pa so očesne poškodbe, ki se pojavljajo od otroške do starostne dobe. Čestokrat povzroči lahkomiselna igra s koničastimi predmeti, obmetavanje s kamenjem, streljanje s pračo težko nesrečo — izgubo vida in s tem onesposobi človeka za samostojno življenje.
Poškodbe v industriji so precej pogoste. V našem podjetju znašajo očesne poškodbe v letu 1961
7 % vseh poškodb zavarovancev, kar je vsekakor pripisati nediscipliniranosti delavcev, ker ne nosijo zaščitnih očal. Pred tremi leti sta izgubila dva mlada delavca oko zaradi tega, ker nista imela zaščitnih očal. Nošenje zaščitnih očal naj ne bo breme za delavca. Nosi jih naj zato, da ne bo nesreče. Pri ohranjevanju vida se je izkazalo, da previdnosti ni nikoli preveč. Vedno je ceneje poškodbo preprečiti kot pa zdraviti. Opažamo, da je v zrelejši dobi najpogostnejši vzrok slepote zelena mrena ali glavkom, ki pa je ozdravljiv samo, če jo pravočasno odkrijemo. Oko ne služi človeku celo življenjsko dobo. Pri starih ljudeh se pojavi siva mrena, ki se nezdravljena vodi do slepote. S kirurškim posegom in primernimi očali pa lahko povrnemo človeku vid.
Ob dnevu zdravja se lahko zavemo, da je v nevarnosti za oči veliko, ki pa jih dosti lahko sami preprečimo. Zavedajmo se, da so na svetu milijoni ljudi, ki žive v temi, ki rabijo tujo pomoč, ki ne bodo doživeli nikoli več kaj lepega. Vsak naj se boji biti njim enak — slep.
Čuješ Nežka
Zdravniki -specialisti tudi pri nas
Odgovorni faktorji v podjetju proučujejo možnost, da bi vsaj enkrat mesečno ordinirali v našem podjetju tudi zdravniki-spe-cialisti. Našim delavcem bi tako olajšali stik z njimi, saj vemo, da so pri specialistih venomer dolge vrste čakajočih.
Problemi mladih proizvajalcev
in njihovo vključevanje v sistem gospodarjenja in upravljanja
V Ljuihljani je bilo posvetovanje o vključevanju mladih proizvajalcev v sistem gospodarjenja in samoupravljanja.
Če hočemo zasledovati hiter razvoj decentralizacije delavskega upravljanja, moramo tudi v svoje vrste pritegniti vse mlade delavce ter z njimi obravnavati probleme, is katerimi se srečujemo vsak dan.
Da bomo vedeli kaj je -naša naloga, bi napisala nekaj vrstic o proizvodnih konferencah in KMP. Pokazalo se je, da so proizvodne konference v današnjem času zelo potrebne. Zato naj bodo nekakšna tribuna mladih proizvajalcev. Mladinci pa naj se na takšnih konferencah seznanjajo z osnovnimi problemi proizvodnje ter o oisebnih dohodkih mladega človeka.
Program proizvodnih konferenc naj bo pester, referat le v nekaj stavkih, vse drugo pa naj bo povedano v diskusijah. Potrebno je, da so diskusije pripravljene, ter zaključene s predlogi za izboljšanje dela.
Proizvodne konference bi morale biti nekakšna priprava mladine na važnejša zasedanja DS, za sestajanje ZP.
Na proizvodne konference bi opozorila predvsem skupinovod-je, delovodje in obratovodje, saj so oni v 'neposrednem istiku z
Mladinec -mladinka
Ali misliš že sedaj, kako boš preživel svoj redni letni dopust? Če se še nisi odločil, prisluhni našim nasvetom!
Že dalj časa deluje v našem podjetju družina počitniške zveze, ki nudi svojim članom:
—	prevoz po železnici (skupini najmanj 5 članov) 75 % popusta v sezoni (junij, julij, avgust in sept.) in 50 % popusta v ostalih mesecih;
—	letovanje v raznih krajih domovine z dnevnim penzionom največ 400 din;
—	izlete;
—	potovanja in podobno.
Razen teh materialnih ugodnosti pa se boste povsod prijetno počutili in se vračal) ispočiti in zadovoljni na svoja delovna mesta.
Naša .družina bo tudi v letošnjem letu organizirala skupinska letovanja v campu počitniške zveze Celje v Makarski po 7, 10 ali 14 dni. Nadrobnosti lahko preberete na oglasni deski pri vratarju I.
Ni pa nujno, da mora član PZ letovati prav v campu svoje družine. Vsakemu je omogočeno, da letuje v kateremkoli campu, seveda s pravočasno rezervacijo.
In kako je is članstvom v PZ?
član je lahko vsak mladinec oziroma mladinka do 25. leta starosti. Kdor se še želi vključiti, dohi prijavnico pri članih odbora, katerih seznam visi na oglasni deski ali pa pri predsedniku, tov. Sarlah Antonu.
Navodila za izpolnitev prijavnic vam bodo dali člani odbora. Vsak član PZ dobi novo člansko izkaznico, zato morajo prijavnico izpolniti tudi dosedanji člani.
Verjetno vas o campu, kje so campi in podobno zanima kaj več. Vendar o tem prihodnjič.
AŠ
mladino. Odgovarjali bodo na vprašanja o proizvodnji, kvaliteti izdelkov ter o vsem, kar zanima mladega človeka. Treba je, da se pogovorimo o odnosih: mladina — predpostavljeni.
Na posvetovanju smo poudarili da proizvodne konference naj ne bodo konference mladih, sodelo-
Mladiniski komite je že na začetku mandata izvolil tričlansko komisijo za športno in kulturno življenje, kateri je poveril skrb za športni in kulturni dvig naše mladine. Komisija je 'sicer šibka in je njeno delo zaradi masovnosti otežkočeno, kljub temu pa skuša svojo nalogo izvršiti v čimveč-ji meri.
Prva naloga komisije je bila ugotoviti, kateri in koliko mladincev želi sodelovati oz. se udej-
nogomet	32
odbojka	13
rokomet	14
košarka	6
šah	21
namizni tenis	11
strelstvo	38
orodna telovadba	9
lahka atletika	8
dramska skupina	10
zabavna skupina	12
Podatki so sicer že zbrani, toda če se še kdo želi prijaviti, naj
Pred kratkim so nas obiskali člani koordinacijskega komiteja iz »Iskre« v Kranju. Po obisku v kolektivu, smo se zdržali z njimi v pogovoru ter izmenjali svoja mišljenja o mladinskem delu. Precej časa smo govorili o tem, kako pričeti z delom, da bo KMP zaživel pri nas in v »Iskri«, saj smo iz razgovora lahko opazili, da tudi v »Iskri« KMP zelo slabo deluje. Obravnavali smo ne-
Seminar za mlade komuniste, ki ga je obiskovalo nad šestdeset članov ZK iz našega podjetja, terenskih organizacij in manjših gospodarskih podjetij, se je pričel 27. marca. Predavanja so bila vsak torek dopoldne in popoldne, ker so bili nekateri obiskovalci seminarja zaposleni deljeno. Vsak predavatelj je raztolmačil snov, nakar so obiskovalcem še razdelili teze, ki so nadrobno obravnavale temo predavanja.
Teme so bile pogojeno izbrane, saj so zajele vso snov bogate zgodovine delavskega gibanja in raz-
vadi mora celoten kolektiv, če bodo vsi člani kolektiva obravnavali probleme, kateri tarejo nas in starejše, bomo v kratkem našli skupen jezik. Saj imamo vsi en cilj — čim hitrejši razvoj kolektiva in boljši življenjski standard delavcev.
Čemeč Jožica
stvovati v posameznih panogah. Zato smo sestavili anketo, katero naj bi vsak mladinec izpolnil m povedal svoje mišljenje za bodoče delo, hkrati pa se prijavil za sodelovanje v posameznih panogah.	__
Anketo je prejela večina mladincev, iz vrnjenih in pravilno izpolnjenih listov je razvidno, da se je za posamezne panoge prijavilo naslednje število mladincev:
11	8	1	—	52
12	7	1	8	41
9	3	1	8	35
2	—	1	—	9
12	9	—	4	46
7	—	1	7	26
16	11	’ 2	2 -	69
12	2	1	1	25
6	3	2	—	19
10	7	5	4	45
23	8	4	3	50
se 'kar prijavi.
Z. E.
katera pereča vprašanja kot so prehrana, stanovanje, oddalje-niost, aktivnost in drugo. Dogovorili smo se, da se bomo na prihodnjem srečanju, ki bo septembra v Kranju, pomenili o uspehih, ki jih bomo odsegli z novimi ukrepi. To je naša prva naloga, katero moramo izpolniti.
V spomin na naše srečanje, so nam izročili lepo darilo.
Jožica černec
voj komunistične partije do današnjih dni. V ilustracijo navajamo le nekaj naslovov: Razvoj in revolucionarna vloga Zveze komunistov v zgodovini narodov Jugoslavije, Razvoj delavskega gibanja in nastanek socialistične misli ter oblika in metode dela naše partije, Situacija v mednarodnem delavskem gibanju in aktualni zunanjepolitični dogodki, Program in Statut ZK Jugoslavije, III. plenum CK ZKJ itd.
Prireditelju in izvajalcem seminarja gre hvala, da je seminar tako dobro uspel.
Mladinsko posvetovanje
Športno in kulturno življenje mladine
EE 1 EE 2 EE 3 EE 5 EE 8 Skupaj
Seminar za mlade komuniste
•	Na pobudo Občinskega komiteja, je tovarniški komite ZK
•	organiziral štiritedenski seminar za mlade komuniste.
•	Poleg članov ZK našega podjetja, so se seminarja udeležili
•	še nekateri člani iz manjših podjetij in terenskih organiza-
•	eij. Seminar je izvedla Delavska univerza s svojimi preda-9 vatelji.
o
Emalfihe#
Skorajda vse o Crihvenici
Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, ni o njej vedel ničesar. Danes je drugače. Ko bomo junija odšli prvi člani kolektiva na dopust v Crikvenico, bodo vedeli o njej več kot vedo domačini. Ko sem bil pred kratkim tamkaj, mi niso vedeli povedati skorajda ničesar. Zato sem se poslužil preizkušene metode — leksikona.
Gina, ki je povsem v ospredju, stoji poleg vile, ki je last Elektrarne iz Trbovelj. V ozadju je center Crikvenice.
V neposredni bližini kraja, kjer je danes Crikvenica, je bila že v 15. stoletju luka Grižane. Samostan s cerkvico, ki ga je zgradil knez Nikola, je hkrati prva
stavba, zgrajena na tem prostoru. Po njej (po cerkvici) je dobil prijazen kraj ob Jadranu tudi svoje ime. Leta 1891 so v tem kraju, ki je bal v tem času že skorajda
Tako se vidi naša vila Gina (ne Lollobrigita) skozi žično ograjo
mesto, pričeli z gradnjo'kopališča.
Crikvenica ne .slovi samo kot eno najleipših turističnih mest na severnem Jadranu, marveč je za-
znano klimatsko zdravilišče. Mesto leži ob vznožju Kapele, ki ga hkrat varuje pred »jugom«. Danes šteje Crikvenica 5300 prebi-
radi svojega prijetnega podnebja valcev, ki se povečini vsi preživ-
Del morske obale, kje se bomo že v kratkem »namakali«. V ozadju se vidi Orni mol, kakor ga imenujejo domačini, kjer je primerno kopališče za otroke.
Ijajo z ribištvom in turizmom. V Crikvenici ni hiše ki bi v sezoni ne oddajala tujskih sob. Poleg vile Gina (izgovori džina), smo tudi mi najeli štiri hiše, kjer bodo med dopustom prebivali naši delavci.
V teh dneh se mudi v Crikvenici skupina naših delavcev, ki so prepeljali tja nekaj hišic ,iz Moščeniške Drage. Poleg tega bodo uredili še prijetno jedilnico in kuhinjo. Nobene bojazni ni, da
hi nas novi počitniški dom v Grikvenici ne dočakal pripravljen.
Crikvenica lahko sprejme med sezono tri tisoč gostov, katerim so na voljo hoteli Therapia, Mi-ramare, Crikvenica, Zagreb, Es-planade, Istra in drugi. Kraj ima lepo kinematografsko dvorano, kjer imajo platno za cinemaskio-pe. Zanimivo je, da so cene med sezono nižje kot cene v celjskih kinematografih. Kante so po 40,
60, 70 in 80 dinarjev. Tudi turistična taksa je v Crikvenici le 30 din, medtem, ko smo v Mošče-niški Dragi plačevali 100 dinarjev.
Četudi ima Crikvenica eno naj-lepših plaž na Jadranu, bodo hodili tjakaj le redki. Pod našim počitniškim domom je prostor, kjer se je mogoče udobno sončiti in kopati, samo minuto vstran pa Cmi mol, kjer je kopališče za otroke.
Ker vem, da se je že marsikdo prijavil za letovanje, sem se za-
nimal za prireditve. Odgovor je bil več kot zadovoljiv tudi za najbolj zahtevnega turista.
Med vso sezono, od maja do oktobra, igrajo zabavni in plesni ansambli v hotelih Therapia (ta nam je sosed), Miramare, Espla-naide in Istri. Kino predstave so vsak večer. Poleg tega pa prireja turistično društvo v Crikvenici še naslednje prireditve:
—	v juniju regato in plavalni maraton na otok Krk, ki je oddaljen 4 km;
—	v juliju »Crikvenica v noči«
z ognjemetom in festival narodnih pesmi in plesov z nastopom najboljših folklornih skupin;
— v avgustu in septembru repriza regate in plavalnega maratona. Predvidevajo pa tudi ponovitev nastopa folklornih ansamblov.
Prireditev več ko preveč. Za vsakogar nekaj, pa četudi smo največjii sladokusci. Preostane mi le, da vam zaželim prijetno bivanje v Crikvenici, kjer vas bom zagotovo obiskal.
lW
»Proizvodnost« do kraja izkoriščena
DR. SKOBERNE: VESEL SEM, DA SEM V VASEM KOLEKTIVU
Dvakrat sem obiskal dr. Skoberne Zlatka med ordinacijo z namenom, da bi se pomenila o delu naše zobozdravstvene ambulante. Vselej se je opravičil z zaposlenostjo. Ko sem bil pri njem drugič sva se zmenila, da se dobiva ob šestih zvečer v mestu. Prišel je točno. Ko sva nekaj kasneje sedela v prijetnem gostišču Na-Na, sem to točnost docela razumel. Vsak njegov dan je razdeljen do minute natanko že nekaj tednov vnaprej ...
Dr. Skoberne Zlatko je prišel k nam iz Javne zobne poliklinike leta 1961. Diplomiral je na Medicinski visoki šoli, fakulteti za stomatologijo v Ljubljani leta 1955. Bil je eden prvih študentov stomatologije.
—	V kakšnem stanju je bila naša ambulanta ob vašem prihodu?
—	V primerjavi z ostalimi zobnimi ambulantami, je bila še dokaj urejena. Le nekaj opreme smo morali dopolniti.
—	Pred kratkim je delavski
svet sklenil, da se naši ambulanti dodelita še dva prostora ...	,
—	Ta ukrep je bil nujen. Bili smo zelo utesnjeni. Razumeti morate, da imamo dnevno 30 pacientov. Za vsakogar potrebujem 15 do 20 minut časa. Zato bi bilo idealno, če bi imeli dnevno le 20 naročenih pacientov, ker prihajajo vmes še vedno nujni primeri, ki nam docela pretrgajo drobno stkan časovni razpored. Ko sem omenil 30 pacientov, sem se omejil le na svojo ekipo. Tudi dentist opravi dnevno toliko posegov.
—	Ni nobenega načina, da bi omejili število nujnih primerov?
Nasmehnil se je.
—	Seveda je. Vsakdo bi moral
paziti na higieno zobovja, opraviti letno dva pregleda ... Vsekakor pa ne svetujem nikomur, da čaka toliko časa, da postanejo bolečine neznosne_
Pomoč društvom in organizacijam
Za poslovanje v tekočem letu, je delavski svet dodelil naslednja finančna sredstva društvom in organizacijam iz sredstev sklada skupne porabe in reklamnega fonda:
Sindikatu din 800.000, Zvezi komunistov din 200.000. društvu inženirjev in tehnikov din 100,000, godbi din 600.000, mladinski organizaciji din 400.000, Zvezi borcev din 300.000, gasilcem din 350.000, strelcem din 750.000, planincem din 750.000, Olimpu din 750.000, DPD Svobodi — Delavski oder din 375.000, Partizanu Gaberje din
100.000,	GRS din 200.000 in tabornikom din 150.000.
Član; delavskega sveta so posebej poudarili, naj se uvede skrbni nadzor nad trošenjem teh sredstev.
—	Naše delavce zanima predvsem to: zaikaj je tolikšen časovni razmak med, denimo, drugim in tretjim obiskom?
—	Nemara vam bom to najbolj jasno povedal z dvema zaporedjema. Čimvečje je število pacientov, tem daljša je doba naročanja. Čimvečje pa je število dnevno naročenih pacientov, tem daljša je doba čakanja v čakalnici. Da bi vskladili eno in drugo, si prizadevamo kar najbolj točno odrediti pacientu minuto prihoda, kar nam pa zaradi izne-nadnih primerov vselej ne uspe. Nemara ne bo odveč, če povem, da nismo prosti niti minute. Delali bi v prostem času, a ne moremo, ker dela takrat druga ekipa.
—	Imate pri vašem delu kakšne posebne težave?
Zlato seveda redkokdaj dobimo. Fiksne protetične nadomestke (mostičke) delamo zaradi tega samo, če imamo material.
—	Sedaj, ko dobite nove prostore, ste verjetno polni načrtov za prihodnje ...
—	Predvsem bi hotel povedati, da nam pri naših prizadevanjih zelo pomaga dr. Petrovič Stane. Nove prostore nameravamo opremiti povsem sodobno in kupiti nov instrumentarij. Uredili bomo še pomožno ordinacijo, ki bo služila za preglede zaposlenih in
Dr. Skoberne med delom
njihovih svojcev. Tukaj bi opravljali preglede šolske in predšolske mladine, katerih starši so zaposleni pri nas in vse preventivne preglede celotnega kolektiva.
— Ko bodo novi prostori urejeni, bodo med najbolje opremljenimi v celjskem okraju ...
Njegov smeh mi je povedal vse tisto, česar ni izrazil z besedami. Vedel sem, da bo s tem izpolnjena njegova dolgoletna želja ...
PISAU Sl I NAS
Celjski tednik, Večer in Radio Celje so poročali o obisku delegacije komunistov iz Trsta. Clan-karji so omenili razgovore s predstavniki naših družbeno-političnih organizacij ter ogled podjetja.
Lokalni tednik je prinesel obširno, bogato ilustrirano reportažo Mileta Iršiča, v kateri piše član-kar o vseh spremembah v tem največjem obratu. V turistični oddaji RTV Ljubljana smo zasledili vest o letovanju naših delavcev v Crikvenici. Radio Ljubljana je poročal še o sestanku naših komercialistov s predstavniki trgovine na drobno in debelo. V oddajo Iz naših kolektivov so pa uvrstili reportažo Srečka Pratne-merja o delavskem upravljanju v našem kolektivu, pri kateri sta sodelovala predsednik delavskega sveta in predsednik obratnega delavskega sveta ekonomske enote 1.
Ljubljanski dnevnik omenja naše podjetje v zvezi z ureditvijo vzorne kadrovske socialne službe v Tovarni nogavic v Polzeli, Železarni Štore in v našem podjetju, o čemer je objavil vest, tudi mariborski Večer. Drug sestavek, ki govori o tovarniškem tisku v celjskem okraju, nosi naslov Emajli-rec vodi.
Mariborski Večer prinaša več krajših sestavkov o pomembnej-
ših dogodkih v našem podjetju. V anekdoti o Juriju Součku omenja tudi naš propagandni film o loncu »Econom«, katerega so snemali v Ljubljani, medtem ko v eni naslednjih številk v karikaturi prikazuje rekonstrukcijo Železarne Štore, Cinkarne in našega podjetja. V sestavku IBM stroji v Celju, seznanja bralce o najemu teh strojev in o organizacijskih pripravah. Krajša vest o nizki ceni našega toplega obroka zaključuje ^Večerovo serijo prispevkov, ki govorijo o dogajanju v našem kolektivu.
V	tem mesecu se je priključila informativnim sredstvom še televizija. Poleg javne oddaje Iz kraja v kraj, je bil na televizijskih ekranih že dvakrat film, ki propagira posodo »Pastel«. O tem berite v posebnem sestavku Mi na ekranu.
Nekajkrat smo že zasledili propagandna sporočila v nekaterih jugoslovanskih časopisih. Pripominjamo, da bi bila lahko risba bolje Izrisana, saj se le s težavo preberejo napisi DUAL, ABC in TRIUMF. Upamo, da bodo v drugi seriji naši propagandisti popravili neljubo pomanjkljivost.
V	Delu je izšel med tem časom le sestavek, iki govori o novih li-jah v surovinskih obratih. Pisec prispevka je Franjo Krivec.

KADROVSKE
VESTI
Od 16. 3. 1962 do 16. 4. 1962
NOVO SPREJETI
ZENSKE:
Zupan Alojzija — pom. Ribič Pavla
—	pom. Hartman Štefanija — usl. Terče Nada, Ščopič Angela, Lederer Doroteja — usl.
MOŠKI:
Horvat Milan, Jevšinek Martin, Rov-šek Drago, Vidmar Alojz, Košec Stanislav, Toni Martin, Cater Bogdan, Kotnik Frančišek, Repar Ivan, Hostnik Martin, Oblak Milan, Veber Jože, Grajlž Ivan, Lojen Ivan, Kunst Alojz, Obeiski Franc, Romih Anton, Valek Josip, Herček Hubert, Djokovič Milu-tin, Zorin Janez, Vodičar Andrej, Krajnc Franc.
IZSTOPI:
Borovnik Jožica — na lastno željo. Gaber Neža — upokojena. Žnidar Elizabeta — upokojena. Platiše Jožefa — upokojena. Samec Jožefa — upokojena.
MOŠKI:
Golub Zvone — k vojakom. Dvoršak Franc — k vojakom. Lipar Jože
—	k vojakom. Radakovič Lazo — sporazumno. Vidovič Pavao — sporazumno. Trstenjak Ivan — na lastno željo. Centrih Jože — k vojakom. Levec Anton — k vojakom. Anderluh Anton — k vojakom. Pavšar Franc — k vojakom. Kamenik Florjan — k vojakom. Cvelfer Matija — k vojakom. Moškotelec Franc — k vojakom. Pevec Stanislav — k vojakom. Verk Ferdinand — k vojakom. Stiplovšek Anton — k vojakom. Grašič Alojz — k vojakom. Teržan Rudolf — k vojakom. Moškotelc Franc — k vojakom. Knafelc Alojz — k vojakom. Santek Ivan — k vojakom. Cvek Edvard — k vojakom. Knez Jože — k vojakom. Primožič Silvo — k vojakom. Hrovat Vladimir — k vojakom. Mikola Alojz
—	k vojakom. Semečnik Ferdo — k vojakom. Binkovski Herman — na lastno željo. ing. Senčar Peter — k vojakom. Grobelnik Stanko — k vojakom. Hribernik Stefan — k vojakom. Javornik Dominik — k vojakom. Laubič Ivan — k vojakom. Murič Ismed — sporazumno. Kmecl Martin — upokojen. Brežnik Albin — upokojen. Sušnjara Luka — inv. upokoj. Ka-menšek Rudolf — sporazumno. Romih Anton — samov. Jordan Hinko — sporazumno. Kladnik Franc — umrl.
POROČILI SO SE:
Bolarič Ivan, Gaber Stefan, Gobec Stefan, Pratneker Avgust. Čestitamo!
PET LET
humanega poslanstva
V začetku leta 1958 je bila pri našem sindikatu ustanovljena vzajemna blagajna, kamor so člani vlagali svoje prihranke. Razloček med začetkom in letošnjim letom je le ta, da je promet vzajemne blagajne močno narasel.
Višina vloge ni omejena. Najmanj, kar mora član vložiti mesečno, je sto dinarjev. Vse prihranke naložijo na posebno hranilno knjižico pri Narodni banki. Vendar je to le del dejavnosti vzajemne, blagajne, kajti njen glavni namen je dajati posojila članom, ki jih je prizadejala kakšna nesreča. Ljudje prosijo za posojila, če jim kdo od svojcev umre, v primeru povodni, požara bolezni in podobno. Višina posojila je kaj različna; lahko je pol, lahko tudi cela plača, ki jo mora posojilojemalec vrniti v roku od 6 do 9 mesecev.
Prav zavoljo izredno humane dejavnosti vzajemne blagajne, toplo pozdravljamo predlog, da bi vlofre pospešili tako, da bi ljudje štedili pri vzajemni blagajni za letni dopust. To ne bo nikomur v breme, saj je prav vseeno, če hranimo denar doma ali ga vlagamo v vzajemno blagajno, kjer bomo z njim lahko pomagali svojim sodelavcem.
Kaže, da to ne bo težko doseči, saj vloge iz leta v leto rastejo. Letni promet v letu 1960 je bil 5 in pol milijona, medtem ko je bil že lani skorajda sedem milijonov dinarjev. Prepričani smo, da ne bo v našem podjetju nikogar, ki bo odrekel pomoč tistim, ki so je potrebni.
Pred dograditvijo obrata družbene prehrane v Gaberju
Obrat družbene prehrane v Gaberju bo pričel redno obratovati 1. julija. Velike kapacitete kuhinje. Poleg restavracije klasičnega tipa, tudi velika samopostrežna restavracija. Dnevno 6400 toplih obrokov za člane delavskih kolektivov'.
Le še dva meseca nas loči od otvoritve velikega obrata družbene prehrane v Gaberju. Nemara ni v Celju objekta, vsled katerega bi bilo toliko ugibanj, toliko različnih sodb, toliko glasov za in proti ikot prav o objektu, ki bo čez dober mesec zaživel. Prav zavoljo tega smo se pozanimali kako je s kapacitetami, kolikšna bo cena, kakšna ibo postrežba dtd.
Direktor novega objekta, tovariš Komerički, nam je z veseljem ustregel in odgovoril na naša vprašanja. Objekt družbene prehrane se bo imenoval Samopostrežna restavracija Gaberje. Že samo ime pove, da bo to predvsem restavracija v kateri si bodo gostje stregli samii. Poleg nje bodo uredili še restavracijo klasičnega ¡tipa in manjši restavracijski prostor v pritličju.
Predvidevajo, da bodo dnevno prodali 370 zajtrkov, 1600 kosil, 640 večerij in 6400 toplih obrokov. Razumljivo je, da računajo na odvzem toplih obrokov predvsem v gospodarskih organizacijah, 'ki imajo ¡sedaj svoje kuhinje. Prav tako menijo, da bodo člani delavskih koletivov iz Celja in Gaberja pojedli 800 kosil, ostala pa dijaki celjskih srednjih šol.
Pri obratu družbene prehrane opravljajo le še zadnja dela
Četudi bo imela Samopostrežna restavracija velike [zmogljivosti in velik promet (letno računajo ¡na 306 milijonov) ¡se to vendarle ne bo odrazilo pri cenah, katere ne bodo nižje od cen v ostalih celjskih gostiščih. Zajtrk bo veljal 40 dinarjev, kosilo 160, večerja 120 in topli obrok 90 dinarjev. Celodnevna oskrba bo veljala 410 dinarjev od česar moramo odračunati 20 odstotni popust pri nakupu denarnih bonov. To je pa za povprečnega delavca dokaj šna vsota. Zato bo v gaber-ski Samopostrežni restavraciji moč dobiti tudi cenejša jedila kot so: makaronovo meso, srbski pasulj, vampe, golaž in podobno. Abonent bo torej mogel izbirati med kompletnim kosilom za 160 dinarjev (juha, maso, prikuha, solata in močnata) in kakšno preprostejšo jedjo.
Kot smo omenili, bo cena toplega obroka 90 dinarjev. Tople obroke bodo s posebnim dostavnim vozom razvažali po podjetjih v termos loncih. Tu naj bi jih delili v jedilnici, katere pa v našem podjetju nimamo. Ostati bomo morali še naprej pri porcijah. Kot je omenil tovariš Komerički, so pripravljeni dostavljati hrano v porcijah in jih tudi pomivati. Prav tako sodijo, da so dejanski stroški naših toplih obrokov nekoliko višji kot 57 dinarjev, ka-
lorična vrednost pa nižja od njihovih. Obroki, ki jih bodo kuhali, bodo imeli nad 800 kalorij.
Preuranjeno bi bilo pisati danes o ¡naši odločitvi. Prepustimo to našim vodstvenim ,in upravnim organom. Prepričani ¡smo, da bo njihova odločitev v ¡skladu z našimi težnjami in možnostmi naših delavcev.
KULTURA NA SLEPEM TIRU
KJE JE
LOKOMOTIVA?
Če govorimo o tem, da je kul-turno-zabavno življenje v naši tovarni na slepem tiru, se moramo prvo vprašati, kaj je temu razlog? So to finančna sredstva? Ne, kolektiv je že dal in je pripravljen dati sredstva za kulturno-za-bavno življenje svojih članov. Vzrok je, po mojem mnenju, v premajhni aktivnosti aktiva LMS in v nezainteresiranosti starejših članov kolektiva — bivših aktivnih kulturno-prosvetnih delav-lavcev, da bi začeto delo izpeljali do konca, da bi mladini pomagali z nasveti ali z aktivnim sodelovanjem.
Mesto tega smo pustili mladino, da je delala sama, ko pa je bil končni rezultat — neuspeh, smo kritizirali. A kritike smo bili potrebni prav mi. Ko ugotavljamo, da je kultura na slepem tiru smo pozabili, da je v neposredni bližini dom celjske »Svobode« in, da je veliko število članov našega kolektiva članov celjske »Svobode«. Ugotavljamo, da ima mladina voljo, starejši člani »Svobode« pa bogate izkušnje, lahko upravičeno pričakujemo bogat kulturno-zabavni spored v naši tovarni. Če bo, kar upam, da bo, prišlo do te povezave, potem bomo doživeli bogate kulturne sporede vsaj enkrat tedensko, doživeli, da bo zaživel klub v domu »Svobode« in doživeli res pravo kulturno rekreacijo naših ljudi. Če bi se dalo ozvočiti tovarno, bi lahko večkrat na teden med odmorom poslušali razne zabavno-humuristične programe, ki bi jih pripravila mladina. Če bomo pokazali voljo, bomo lahko organizirali gledališke predstave za naše ljudi.
V hodniku izpred dvorane DS bi lahko bila večkrat kakšna razstava. V halah tovarne bi lahko kdaj pa kdaj culi našo lepo slovensko pesem. Preko zvočnikov bi lahko slišali veseli smeh, smeh, ki bi nas razveselil, nas »pikal« in nas silil v to, da bi mislili, mislili na to, da ne bo spet »kultura na slepem tiru« in, da »navidezni mrlič« ne postane stvarni. Naj bo živ človek, ki bo pel, igral in se smejal.
'/M
Detovski odet
ntj bo res delavski
Sl
1
H
III
1
§
I
i
¡§
m
m
aja
Æ
»Delavski oder« je sklenil, da bo v gledališki sezoni 1962-1963 organiziral abonmaje za delovne kolektive. Abonma bi predvidoma obsegal šest predstav — repertoar bi kolektivi izbrali sami. Cene abonmaja za šest predstav bi bila 480 din, plačljivo v treh obrokih. Za ta način dela in za tako nizko ceno se je UO »Delavskega odra« odločil zato, da bi čim več delovnih ljudi uživalo v lepi, živi slovenski besedi.
Kroflič Vlado
V	naše uredništvo ismo prejeli ¡prvo vprašanje. Priznati moramo, da smo bili nekoliko razočarani, ¡saj ismo pričakovali celo goro pisem. Kaže, da naše ljudi prav ničesar ne zanima — neimara pa že vse vedo...? Tokrat bomo odgovorili ¡na to vprašanje in upamo, da nas boste v naslednjih ¡številkah bolj zaposlili.
ZARES NAJCENEJŠI
Tovariš urednik!
V	zadnji številki Emajlir-ca ste objavili vest, da plačujejo naši delavci topel o-brok po naj,nižji ceni. Zanima me, kolikšne so cene v ostalih podjetjih.
K.	T. ¡komerciala
V	Cinkarni plačujejo delavci 36 dinarjev, dejanska cena obroka pa je 72 din, v Metki plačujejo 40 dinarjev, medtem ko jih velja en obrok 90 din, v Železarni Štore 40 in 85 din, v Žični 35 in 70 dinarjev. Tovarna Aero in Tovarna tehtnic imajo obroke po 50 dinarjev in jih dejansko stanejo 100 din, medtem ko plačujejo delavci v Topru, kjer imajo tudi lastno kuhinjo 40 din, dejanske cene nam pa niso vedeli povedati.
Tudi število obrokov je
pri nas največje, saj niha med 2200 in 2500 obroki dnevno. Sledi Cinkarna s 907 obroki itd.
Torej resnično najcenejši. Ne le po ceni, ki jo plačujemo za obrok, marveč tudi po dejanski ceni, ki znaša le 58 dinarjev.
KJE SO NOVE KLEŠČE?
V zadnji številki Emajlir-ca je bila objavljena slika z besedilom o izumu boljših klešč za nanašanje temeljnega emajla. Tega smo se vsi razveselili, saj smo pričakovali, da bomo lahko poslej svoje delo opravljali kvalitetnejše in lažje. Veselili smo se prvi dan, drugi in tret ji... Ker ni bilo klešč od nikoder, nam je pričelo upanje upadati in danes se vsi nanosilci upravičeno vprašujemo, kakšne neki morejo biti klešče, ki so tako dragocene, da jih izumitelj skriva v omari.
Glede na to, da izumitelj, tovariš Filipovič Nacko, uporablja klešče samo zase, dvomimo v upravičenost nagrade, ki jo je prejel, ker b> v tem primeru moral dobiti nagrado vsakdo, ki si je med nami omislil pripomoček za. nanašanje emajla.
Pukmajster Franc, EE-2
PROGRAM IN TERMINI FILMOV ZA MESEC MAJ
KINO UNION:
Od 1. — 4. 5. 1962 »Pesem upornika«, mehiški barvni Csc film Od 5. — 8. 5. 1962 »Nikoli v nedeljo«, grški film
Od 9. — 12. 5. 1962 »Dr«, jugoslovanski film
Od 13. — 16. 5. 1962 (filma še ni)
Od 17. — 20. 5. 1962 »Šeki snema — varuj se«, jugoslovanski film Od 21. — 24. 5. 1962 »Naivna dekleta«, francoski VV film
Od 25. — 28. 5. 1962 »Rocco in njegovi bratje«, it;al.-francoski film Od 29. 5. — 1. 6. 1962 »Mein kampf«, švedski film
KINO METROPOL:
Od 1. — 5. 5. 1962 »škandal za kulisami«, italijanski film Od 6. — 10. 5. 1962 »Jezik za zobe«, francoski film
Od 11. — 13. 5. 1962 »Reka smrti«, jugoslovanski barvni film Od 14. — 16. 5. 1962 »Drzno podtikanje«, ruski Csc film
Od 17. — 20. 5. 1962 »Dolga noč 1943«, italijanski film
Od 21. — 24. 5. 1962 »Tisoč oči dr. Ma-buzea«, zah. nemški film Od 25. — 28. 5. 1962 »Austerlitz«, ita-lijansko-francoski film Od 29. 5. —1. 6. 1962 »Pod rangom«-madžarski film
ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT •
Zekmavauje
To tradicionalno tekmovanje med slovenskimi strelci z zračno puško, se prične vsako leto, najprej vstrelskih družinah v januarju, na občinskem prvenstvu v februarju, okrajnem v marcu in republiškem prvenstvu v aprilu mesecu. Tekmovanje se odvija v mrtvi sezoni tekmovanja z ostalim orožjem. S tem tekmovanjem se strelce nekako prisili, da v mrtvi sezoni ne počivajo.
To tekmovanje so opravili tudi strelci »TEMPA«. Družinskega tekmovanja za zlato puščico se je udeležilo 42 strelcev. Zmagal je Slavko Mlakar s 182 krogi od 200 možnih pred Ervinom Seršenem, ki je zbral le 4 kroge manj.
Občinskega tekmovanja se je udeležilo 14 strelcev SD »TEMPO«. Od tega števila si je pridobil opravico tekmovanja na okrajnem prvenstvu šest strelcev. V hudi konkurenci, si je naš mladi strelec Ervin Seršen priboril prvo mesto z odličnim rezultatom 562 krogov od 600 možnih in tako postal okrajni prvak tekmovanja za »zlato puščico«.
Republiško prvenstvo je bilo 1. aprila v Celju v mali dvorani kina »UNION«. Od naših strelcev so se tekmovanja udeležili trije. Od njih sta dosegla Ervin Seršen in Slavko Mlakar 544 krogov od 600 možnih in sta se s tem rezultatom uvrstila med drugo desetorico. Ce pogledamo število sodelujočih, je to še dober plasman. Od vseh pa je bil najboljši nekdanji član SD »TEMPO« in sedanji
za zlato puščico
član »BRANKO IVANUŠ«,* Marjan Do-bovičnik, ki je dosegel 568 krogov in tako postal republiški prvak. Ta rezultat je hkrati tudi najboljši v državi.
J. Š.
£ep Mft tedek
Olimpovih boksarjev
V nedeljo, 8. aprila je bilo v Trbovljah ¡seniorsko 'republiško prvenstvo boksarjev. Tega tekmovanja .sta se udeležila tudi »OLIMPOVA« boksarja Oštir Avgust in Slemenšek Karl. Uvrstila sta se na solidno tretje mesto.
Zvedeli smo, da namerava boksarska sekcija v kratkem organizirati nekaj prijateljskih ¡srečanj. To si do sedaj niso mogli privoščiti- ker ¡niso imeli boksarskega ringa. Sedaj pa je tudi to urejeno in lahko pričakujemo, da bo ta sekcija v doglednem času organizirala nekaj zelo zanimivih prijateljskih boksarskih srečanj.
Š. J.
©


Moj današni štosovni prispevek naj bo fantastično usmerjen k enim disciplinskim prestopkom, ki se, kar je najbolj žalostno, zelo vidik odražajo pri vsebini moje kuverte, ki jo dobim petnajstega in od katere bi človek pričakoval eno bolj bogato vsebino, zlasti še zato, ker so podražili vino, kar je ena zelo grand svinjarij i, ki je povzročila, da se pri nas poslednji čas zelo poredkoma zgodi en slučaj, da pride kdo pijan na delo, kar pa zmanjšuje zelo proizvodno storilnost ene vratarske službe, ki je zlasti ponoči fantastično budna, ker ne pusti nikogar v podjetje, razen nekaterih, ki pridejo v fabriko merit razne naše strojne naprave, kar pa je čisto pravilno, kot je pravilno tudi to, da se jaz, Štefan Frakelj opravičim enemu našemu neonskemu 'napisu, ki mi je zelo zameril, da sem pisal o njem, da je neproduktiven in lenobno spi, kar pa ni res — to danes javno priznavam — da bi preprečil eno veliko sodno razpravo, ki bi bila usmerjena proti moji dopisniški dejavnosti, kakor mi je povedal en naš urednik, ki ima eno fantastično lastnost, da zve vse zadnji, kar pa ni čisto prav in če bi me zato ne tožil, bi mu očital še to, da ima v emajlimici svoj zaboj za dopise postavljen tako visoko, da morajo delavci metati dopise vanj s pomočjo ene višinske lestve in zato raje svetujem dopisnikom, da prinesejo dopise v uredništvo, pisma pa oddajo na pošlo, ker v teh zabojih poštar nikoli ne pobira pisem.
Sporočam vam še eno fantastično vest, da bomo v kratkem dobili IBM stroje, nakar bo v naši administraciji delati bolj enostavno kot biti na dopustu, ker na dopustu se je treba pražiti na soncu, tu bodo pa lepo
sedeli v senci, stroji pa dela • li. Vendar imam jaz eno fantastično bojazen, da bo kdaj zmanjkalo toka, nakar bodo pa ti ljubi in fantastično ubogi ljudje v administraciji morali celih osem ur misliti, kar ni nikakor prijetno, ker že zdaj so redki, ki so zmožni misliti osem ur v tednu nepretrgoma, ker je to eno življensko delo, kot je življensko blato na enem našem dvorišču, ki bi ga bilo treba izvažati, kar bi nam zagotovilo nekaj deviz, za katere bi kupili nekaj vagonov visoke produktivnosti v' kakšnem inozemstvu, da bi jo razdelili našim ljudem, zlasti tistim, ki si nikakor ne znajo predstavljati, kako ta čudna reč zgleda od enega bližnjega aspekta in bi se potem odločili zanjo, ali pa ostali še kar pri naši domači, katere smo se že vsi fantastično navadili, ker je zelo udobna.
Ena velika misel, ki mi jo je povedal moj prijatelj iz a menke, ka tero je zvedei od svojega prijatelja od enega Svetela m ki mi stalno razjeda možgane je ta, da bi bile fantastično dobro, če bi se spet navadili na lepo mvi-do, da bi delali do dveh in ne prenehali četrt ure pred koncem, ker to zmanjšuje naše osebne dohodke, kar pa je zelo dvomljivega značaja, ker je bil moj prijatelj takrat, ko mi je to povedal fantastično trezen in jaz na tako trezno frulanje ne polagam nobene važnosti.
Za konec bi omenil še eno mojo štosovno zadevo, ki se omejuje na praznovanje praznikov, ki bodo štir-e m bi ne bilo lepo, da bi varr ob tej priložnosti, moji preljubi prijatelji in bralci ter dopisniki ne zaželel enega po ceni vina in pa ne prehudega mačka. Do prihodnjič fantastično misleč na vaš. Vaš
Štefan Frakelj
POMEMBNA ZMAGA
V nedeljo, 15. 4. 1962, so igralci OLIMPA gladko premagali nogometaše KOVINARJA iz Štor z rezultatom 2:0. Vsi igralci so bili požrtvovalni, največ zaslug za obvarovana vrata OLIMPA pa imata prav vratar Gorjup in srednji
krilec Coklič. Najbolj prav pa bo, če pohvalimo vse igralce.
Tudi KOVINARJEVI igralci niso igrali podrejene vloge. Imeli so tri priložnosti za dosego gola.
Povprečno pa so imeli več od igre igralci OLIMPA. Gole za OLIMP sta dosegla v 1 minuti Založnik na lep predložek Pečnika, a v 89 minuti pa je Založnik lepo streljal iz kota, Ubovič pa je brez oklevanja poslal žogo z glavo v mrežo.
RAZSTAVA V CELJU
Proti koncu aprila je bila odprta razstava, ki jo je organiziralo društvo inženirjev in tehnikov. Udeležila so se je Tovarna emajlirane posode, steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine in keramična tovarna iz Liboj.
Razstava je nazorno in laično prikazala proizvodne postopke pri izdelavi emajlirane posode, steklastih izdelkov in keramike.
Uredništvo našega glasila prosi vse sodelavce, naj prispevke dostavljajo v uredništvo najkasneje do 10. vsakega meseca. Vse prispevke, ki bodo prispeli v uredništvo po tem datumu, ne bomo mogli objaviti. Prispevke za rubriko Tribuna pa sprejemamo do vsakega 5. v mesecu.
Uredništvo
Mi na ekranu
Vse kaže, da so nas filmarji in televizijski reporterji naposled odkrili. Tolikokrat kot bodo filmi o našem podjetju na filmskem in televizijskem ekranu v letošnjem letu, niso bili vsa leta doslej. Sicer moramo priznati, da smo delno krivi sami, saj nismo storili prav ničesar, da bi naše delo oživeli tudi v zamračenih prostorih.
FILMI O LONCU EKONOM
IN SOKOVNIKU
Že lani smo naročili dva petminutna filma. Enega so snemali v Ljubljani, drugega pa v Zagrebu. Oba dokončujejo v teh dneh. Zgodbi sta preprosti, a vendarle nosita močan propagandni pečat. Scenarij za film o loncu »Eco-nom« je napisal znan ljubljanski publicist Zvone Kržišnik, režiral ga je pa Matija Maležič. Film pričenja v vzdušju sodobnega življenja, kjer je malone vsaka sekunda dragocena. S tem poudarkom začenja zavoljo tega, da takoj v začetku pripravi gledalce na kasnejše dogajanje, saj je prav pri našem loncu naj večja prednost prihranek časa. In prav tekma med avtomobilom, s katerim se vrača žena komercialista Kovača z dopusta domov in med loncem, v katerem mora skuhati Kovač kosilo, da bi presenetil ženo in otroka, je zgodba filma. Ni nam treba posebej naglaševati, da v tej tekmi s časom zmaga »Eco-nom«. Film je posnet v barvah in
sinhroniziran v srbohrvaščini, francoščini in angleščini.
Nemara je zgodba zagrebškega filma o sokovniku neprimerno bolj spektakl, je pa, žal tehnično slabše realizirana. Scenarij in režijo smo zaupali Nikši Fulgosiu, ki je svoj posel opravil z očitno rutino. Kaže pa, da je imel težave s snemalcem.
Jutro v stanovanjski soseski. Pred našimi očmi odkrijejo mamice, da njihovih otrok ni tam, kjer so jih pustile. Tu je še ne-ohlajena posteljica prazna, tam nočna posoda nezasedena, nekje hlačke brez malega lastnika ... Kam so odšli malčki? Stečejo za njimi in jih -«odkrijejo. Kje? ... Tam seveda, kjer sočijo v sokovniku in jim delijo sok. To je na kratko zgodba tega filma, ki je tudi posnet v barvah, vendar neprimerno slabše kot ljubljanski. Kaže, da bomo oba filma videli še ta mesec v celjskih kinematografih.
TELEVIZIJA 2E V AKCIJI
V teh dneh, ko pišemo to poročilo, se mudijo v našem podjetju strokovnjaki ljubljanske televizije, ki pripravljajo oddajo »Iz kraja v kraj«. Nekateri ste videli oddajo na televizijskih zaslonih, drugi ste bili gledalci v avditoriju. Zato o tej oddaji kaj več ne bi pisali.
Dragi, polminutni film, ki ga predvaja RTV Zagreb, je film, k: je vključen v propagandno akcijo o pastel posodi. Predstavi vse izdelke, ki sodijo v skupino pastel, hkrati pa podkrepi kakovost in funkcionalnost izdelkov z zadovoljstvom gospodinje, ki te izdelke uporablja ...
DELO LJUDSKE TEHNIKE
PRI REKONSTRUKCIJI
TOVARNE
Člani društva ljudske tehnike so sprejeli na svojem občnem zboru sklep, da bodo pomagali z udarniškim delom pri rekonstrukciji tovarne.
Kako resno so člani sprejeli sklep, se vidi iz naslednjih podatkov:
v prvem tromesečju je delalo 712 članov in opravilo. 3298 udarniških ur.
Posebno agilna sta bila emaj-lirski in gospodinjski krožek, ki sta opravila 1350 udarniških ur, ostale pa člani ostalih krožkov.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: delavski, u, etuda, ospi, laburist, r, amater, osa, vid. n. a, VV, en, k, Athen, c, sren, ati, slipa, b, pravilniki, odbor, zbor.
Navpično: delavec, etamin, lubad, adut, varen, s, kos, isto, upravni, i, ir, svet, at, krivo, anal, Habib, slab, Epir, srd, po, NZ, ko, ir.
haajs,
v j* Mn
OS. 2 MM.
VLAD
LCI/STIK
p‘)iraDiL
GfCA
fjfOGaes
ve -aocost
Oczw
Oec
AtASC/
veuspe
<-ea
■samci
/Me
euAKt
CK K!
HIM
AZU
ee/cA
rezAK
ezover
Got a
"eoMer
/Me
JOUJ.
gczgau
COAA v S AH At!
v/teiA
VOOA
ocireu
OCl STA-HOUAOJ4
G( KOČLJIVA •SO G ¿At.
¿/e ga
vAOGA
s TUM/ GA
GAAAIS
»•«/Japi/
vez -G/jf
HOSTV!
M.
//Ve-
me

VAfiA v uosr
'Z OAJA
*€POM
OJ.
ZAIM
iosec
«A 2
ZAIM