Poštnina plačan« ? gotovini.
I. I/da3a
Izhaja vsak dan zjutraj razven t ponedeljkih fn dnevih po praznikih. Posamezna Številk« Din 1—, lanskoletne 2—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor5i5eva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 In 30-71.
Cena Din 1*—
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava
Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta Št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 228
Ljubljana, petek, dne 2. oktobra 1931
Leto II.
Zakon o volHvah senatorjev
Senatorski mandatf velja za dobo šestih let — Voli se po volilnih enoiah, ki se krijejo z banovinami — En senator na vsakih 300.000 prebivalcev — Volilno pravico imajo narodni poslanci, banski svetniki in občinski načelniki
Beograd, 1. oktobra. AA. Mi Aleksander I., po milosti božji in volji narodovi kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog našega ministra za notranje zadeve in predsednika našega ministrskega sveta zakon o vo-litvi sentorjev.
I. Splošne odredbe
Čl. 1. — Volitve senatorjev se vrše za šestletno dobo po odredbah tega zakona.
Senat se sestane takrat ko narodna skupščina in prestane delovati takrat ko ona.
Senat ima svoje seje v Beogradu, samo v primeru vojne ali katere druge nemožnosti se lahko sestane zunaj Beograda.
Tako na redno kakor na izredno zasedanje se senat skliče s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra.
Čl. 2. — Vsaka tri leta se tista polovica izvoljenih senatorjev, ki ji je šestletna doba pretekla, popolni z novimi volitvami.
Imena teh senatorjev dostavi senat notranjemu ministru dva meseca pred potekom njihovega mandata.
Po preteku teh dveh mesecev se izvrše za njihova mesta nove volitve novih senatorjev.
Volitve novih senatorjev kakor tudi prve volitve po uveljavitvi tega zakona, ki se izvrše za vse voljene senatorje skupaj, se bodo vršile isti dan v vsej državi, v nedejo, razpišejo pa se v kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra in po zaslišanju ministrskega sveta.
Ukaz se razglasi v »Službenih novinahe.
Čl. 3. — V dobi, počenši s 15. dnem pred volitvami pa do tretjega dne po volitvah ne sme nobena oblast sklicevati na nikako zbiranje osebe, ki imajo po tem zakonu pravico voliti senatorje, kakor n. pr. na skupno deo ali na kuluk ali na vojaške revije ali vaje, razen v primerih izredne nevarnosti.
Prav tako se ne smejo pozivati posamezni vo-lilci, razen v primerih neodložljive nevarnosti ali v svrho zasledovanja zločincev ali v primerih kakršnihkoli prestopkov.
II.	Volilne enote in število senatorjev
Čl. 4. — Volitve senatorjev se vrše po volilnih enotah.
Vsaka banovina predstavlja po eno volilno enoto.
Mesto Beograd s svojim upravnim področjem tvori takisto posebno volilno enoto.
čl. 5. — V vseh volilnih enotah se voli po en 8enator na vsakih 300.000 prebivalcev.
Če je prebitek prebivalcev večji od 150.000, se voli še po en senator.
Mesto Beograd s svojim upravnim področjem voli enega senatorja.
Cl. 6. — Koliko ima katera volilna enota voliti senatorjev, določi državni odbor po številu prebivalcev na podlagi uradne statistike.
O	sestavi in poslovanju državnega odbora veljajo odredbe čl. 5. in odstavka 2. in 3. čL 6. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Državni odbor se sestane na poziv predsednika senata najdelj četrti dan po izdanem ukazu o volitvah senatorjev, svoje delo konča in objavi v »Službenih novinaht v roku naslednjih štirih dni.
Državni odbor potrdi in objavi v »bluzbenih novinah«, koliko ima katera volilna enota voliti senatorjev, nato pa odredi predsed. volitve1	volilnih	odborov, ki bodo vodili
do?oVPr*,dSedHk-e volilnih Oborov se lahko
ciislcf>r>°	nHi’v	“Vnesa svela	in 8odniki kasa-
Jhn	V BeoSradu, za člane volilnih
„ „roV,	^	Predsedniki	apelacijskih in
upravnih sodišč,	katerih sedež	je v dotični ba-
ovim,, predsednik, občin „ Uaterih banov,ne, predsedniki	fiodišg y 8ede_
Zl'i banovine, kjer ni a). kega ali upravnega sodišča v banovinskem sedežu.
Državni odbor imenuje v volilni odbor za
ane p0 enega sodnika apelacijskega ali uprav-J*1« teritorijalne pristojnosti za sedež iciLe banovine in sicer iz liste kandidatov, "V* Predloži pravosodni minister.
j ' • ~ Pravico voliti senatorjev imajo: niešt	Pos*anc* vsl-'h srezov, odnosno vseh
Cev v 4' zakona 0 volitvah narodnih poslan-narodno skupščino) dotične banovine;
2. vsi banski svetniki dotične banovine;
3. vsi predsedniki (načelniki) občin dotične banovine;
4. na teritoriju uprave mesta Beograda imajo pravico volitev narodni poslanci za upravno področje mesta Beograda, predsedniki in podpredsedniki beograjske, zemunske in pančevske občine, občinski odbor mesta Beograda in po pet odbornikov zemunske in pančevske občine, ki jih občinska uprava izvolita iz svoje čine,, ki jih občinska odbora izvolita iz svoje
III.	Kdo je lahko senator
Čl. 9. — Za senatorja je lahko izvoljen vsak državljan, ki je:
1. Državljan po rojstvu ali prirojstvu (naturalizaciji) kraljevine Jugoslavije;
2. kdor je izpolnil 40. leto;
3. kdor govori, čita in piše narodni jezik.
Nihče ne more biti istočasno senator in narodni poslanec.
Senatorji ne morejo biti istočasno državni dobavitelji ali državni podjetniki.
Čl. 10. — Predpisi čl. 12. in 13., izuzeinši točko 4. čl 14. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino, veljajo tudi z« senatorje.
Cl. 11. — Volitve senatorjev so neposredno javne ter se vrše po volilnih imenikih.
IV. Volilni imeniki
Čl. J2. — Volilno imenike za vso banovino sestavi okrožno (prvostopno) sodijšče, katerega sedež je na sedežu banske uprav«.
' Sodišče sestavi volilni imenik, na, podlagi poročila prvostopne upravne oblasti, ki so dolžne predložiti sodišču za vse osebe iz čl. 8. točka
2.	in 3. svojega področja, kakor, tudi na podlagi poročila narodne skupščine za naro.dne, poslance,’’.. ’	..	.	.	:
Prvostopna upravna oblast je dolžna predložiti sodišču vsa ta poročila najdelj do 15. januarja vsakega leta, kakor tudi poročila o vseh izpremembh v teku leta, prav tako pa tudi narodna skupščina.
Sodišče je dolžno najdelj do 31. januarja vsakega leta sestaviti volilni imenik in ga potrditi s svojim pečatom in s podpisom svojega predsednika, nato pa ga objaviti v uradnem organu dotične banovine.
Če se pristojna upravna oblast ali narodna skupščina iz objavljenih imenikov prepriča, da niso v njih vpisani vsi volilci, ki imajo pravico voliti senatorje, bo zahtevala od prvostopnega okrožnega sodšča, da take volilce naknadno vpiše v volilni imenik.
Enako pravico ima vsak volilec, ki ni vpisan v volilni imenik.
V	tem primeru mora obenem s svojo vlogo poslati tudi dokazila ali legitimacijo narodne skupščine, odnosno banskega sveta ali občinske uprave in si dati v njej potrditi, da je poslanec, svetovalec ali predsednik (načelnik).
Za svoje predsednike (načelnike), ki ne bi bili vpisani v volilni imenik, lahko te popravke zahtevajo tudi občinske uprave neposredno, kadar bo razglašen ukaz o volitvah senatorjev.
Popravila volilnih imenikov se lahko zahtevajo najdelj do 10 dni pred volitvami.
Po tem roku nihče ne more več zahtevati popravil in tudi sodišče ne more izvesti popravil na vložene reklamacije.
Sodišče je dolžno izdati sklep v roku dveh dni ,
V.	Kandidatske liste.
Cl. 13. — Najdelj 15 dni pred dnem volitev se morajo vložiti kandidatske liste na okrož-nen; (prvostopnem) sodišču na sedežu banovine
v	potrditev.
01. 14. — Kandidatne liste lahko predloži najmanj 50 oseb, ki imajo volilno pravico za volitvf »enatorjev.
Za mesto Beograd jih zadošča 10.
Cl. 15. — Kandidatna lisla se sestavi tako-le:
Na čelo liste se zapiše ime, volilna enota in dan volitev, nato se napiše krstno In rodbinsko ime, prebivališče In poklic vseh kandidatov.
Nato sledi ime in rodbinsko ime, prebivališče in poklic vseh namestnikov.
P.°d imeni kandidatov in njihovimi poklici se zapiše ime dveh predstavnikov te liste in dveh njihovih namestnikov za volilni odbor, nakar slede lastnoročni podpisi vseh predlagateljev.
S kandidatno listo morajo predlagatelji vložiti pri sodišču še pismeno vlogo o pristanku
vseh predloženih kandidatov in namestnikov.
O predstavnikih liste in njihovih namestai-kih veljajo predpisi zadnjega in predzadnjega odstavka čl. 18 zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Čl. 16. — Za predstavnike liste smejo biti imenovane le osebe, ki uživa,jo volilno pravico v dotični volilni enoti.
Cl. 17. — O podpisu kandidatnih list 8 strani predlagateljev veljajo odredbe prvega stavka prvega odstavka in odstavkov dve in tri čl. 20. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Cl. 18. — Dva Izvoda, na tako sestavljenih in podpisanih kandidatnih listah predloži najmanj pet podpisnikov v potrdilo pristojnemu okrožnemu (prvostopnemu) sodišču in ju izroči predsedniku oziroma njegovemu namestniku, nakar jim mora le-ta izdati potrdilo o sprejeti kandidatni listi.
Za tem mora sodišče na podlagi volilnih imenikov o volitvah senatorjev, ki jih hrani, dognati, ali so podpisani predlagatelji v stalnih volilnih imenikih, ali ustreza njihovo število čl. 14. tega zakona, ali so kandidati pristali na kandidaturo.
Ko to ugotovi, mora sodišče potrditi listo.
En potrjeni izvod mora sodišče vrniti predlagateljem proti potrdilu najdelj v 24 urah po vložitvi, drugi izvod pa mora pod pečatom shraniti na varnem mestu.
Nato sestavi sodišče prepis tega izvoda brez imen predlagateljev in ga takoj pošlje upravi državne tiskarne, da ga objavi v prvi prihodnji (številki »Službenih novin« kraljevine Jugoslavije in v »Uradnem listu« dotične banovine, j Cl. 19. Poleg, izvirne kandidatne liste morajo (Predlagatelji vložiti ,89 po dva tiskana iiVoila brez imen predlagateljev,
i	Predsednik sodišča ali njegov namestnik se 'mora prepričati, ali so imena predloženih oseb na tiskanih listah v soglasju z izvirnimi listami, nakar jih mora potrditi s svojim podpisom in s pečatom sodišča in jih poslati proti potrdilu okrožnemu (prvostopnemu) sodišču v sedežu tiste banovine, za katero je bila kandidatna lista potrjena.
Okrožno (prvostopno) sodišče bo obdržalo en izvod v svojem arhivu, drugega pa bo izročilo proti potrdilu in sicer dan pred volitvami predsedniku volilnega odbora dotične banovine.
Cl. 20. — O izpremembah kandidatnih list, izročenih sodišču, veljajo predpisi čl. 28. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Cl. 21. — A ko pristojno sodišče potrdi samo eno kandidatno listo, se bo vršilo glasovanje samo o tej listi.
VI.	Glasovanje
Čl. 22. — Volilci lahko glasujejo samo enkrat, osebno na določenem volišču in le za potrjeno kandidatno listo.
Cl. 23. — Za vsako banovino je samo eno volišče in sicer na sedežu banske uprave, ali v državni zgradbi, ki jo odredi občinski odbor dotičnega mesta, v nobenem primeru pa ne sme biti glasovanje v molilnicah.
Zgradbo, kjer bo volišče, odredi občinska uprava 10 dni pred volitvami; o tem mora obvestiti pristojno bansko upravo.
Čl. 24. — O črtanju in izostanku določenega predsednika in članov volilnega odbora veljajo predpisi 61. 37. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino, izvzemši prvi stavek.
Čl. 25. — Dan pred volitvami ob 15. uri se sestanejo člani volilnega odbora ozi.roma njiho-
vi	namestniki v zgradbi, kjer bo glasovanje, in sprejmejo tu proti potrdilu od sodišča volilni imenik v potrjenem prepisu in kandidatno listo, od občinske uprave pa knjigo za vpis volilce v, knjigo za zapisnik, občinski pečat in druge potrebščine.
Čim občinski odbor pripravi vse, kar je za jutrišnje volitve potrebno, sestavijo o ten za-pisjiik, ki ga morajo podpisati vsi člani občinskega odbora.
Naposled določi volilni odbor stražo, ki mora zgradbo, kjer bo glasovanje, najstrožje čuvati.
Cl. 26. O vzdrževanju reda med glasovanjem veljajo predpisi 61. 42. zakona o volitvah navodili liposlanecv v narodno skupščino.
Cl. 27. Ves čas glasovanja morajo sedeti za volilno mizo najmanj trije člani volilnega od-
bora, v tej trojici pa mora biti predsednik volilnega odbora in en član, ki ga je odredi državni odbor, ali pa vsaj dva po državnem odboru določena člana.
Cl. 28. O postopku in delu pri glasovanju veljajo določbe čl. 44., 45., 46., 48. in 49. prvi drugi odstavek in čl. 52. zakona o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino.
Cl. 29. — Vsak volilec mora, kadar »topi t volilno sobo, pri glasovanju povedati glasno, da slišijo vsi člani volilnega odbora, svoje ime, rodbinsko ime, poklic in prebivališče.
Predsednik volilnega odbora se bo poprej prepričal, ali je volilec vpisan v volilni imenik, m prav tako se bo prepričal, če volilca nihče izmed članov volilnega odbora osebno no pozna, o njegovi identičnosti in njegovi legitimaciji.
Nato bo predsednik volilnega odbora naštel volilcu vse kandidatne liste in ga vprašal, za katero glasuje.
Za vsako kandidatno listo se bo vodil poseben seznam vseh volilcev, ki so zanjo glasovali.
01.	30. Glasovanje traja neprestano ves dan do 8. zvečer, v primeru neredov pa se morajo volitve prekiniti, dokler se red ne vrne.
Povod nereda, kakor tudi čas, za kolikor ao morale biti volitve prekinjene, se zabeleži v zapisniku.
Ob 8. zvečer se zapre dvorišče alt poslopje.
Ge dvorišča ni, ee nih$e ne spusti več noter, toda podaljšalo se bo nadaljno sprejemanje glasov od tistih volilcev, ki so bodo takrat nahajali na dvorišču ali v poslopju, dokler niso Vsi glasovali, ne glede na to, kako dolgo bo to trajalo.
Ce je moralo biti glasovanje zaradi nereda prekinjeno več kakor za eno uro, se bodo za toliko časa po 8. puščali volilci na dvorišče.
Ce bi se na dan volitev zaradi neredov ali ii kakega drugega razloga volitve ne mogle izvršiti, bo volilni odbor takoj odredil, da se bodo volitve v dotičnem kraju izvršile prihodnjo nedeljo.
Pri teh volitvah se bo ravnalo popolnoma tako kakor pri prvih.
To, da se bodo vršile naknadno volitve, bo razglasil volilni odbor.
VII.	Proglasitev za senatorja
Čl. 31. — Ko se glasovanje konča, se ugotovi iz volilnih imenikov, koliko je vsega skupaj volilcev glasovalo.
To število se izpiše s črkami na koncu volilnega imenika, pod tem pa se podpišejo vsi člani volilnega odbora.
Čl. 32. — Ko se to izvrši, se v zapisnik zabeleži, kdaj so se volitve končale, koliko je vsega skupaj volilcev glasovalo po volilnem imeniku in vse drugo, kar se je dogodilo po teh volitvah in prej še ni bilo zabeleženo.
Čl. 33. — Nato se začne štetje glasov, kolikor so jih dobile posamezne kandidatne liste.
Na koncu imenikov volilcev, sestavljenih za vsako listo posebej, se zapiše s črkami število glasov, pod tem pa se podpišejo člani volilnega odbora.
Cl. 34. — Nato volilni odbor ugotovi rezultat volitev, in sicer za volilne enote, ki volijo dva senatorja ali več, na ta-le način:
Skupno število glasovalcev, ki jih je dobil« vsaka lista, se deli z eno, dve itd. naposled s številom, ki ustreza številu senatorjev, kolikor jih voli dotična volilna enota.
Od števil, dobljenih na ta način, se vzame toliko največjih, kolikor je treba v dotični volilni enoti izvoliti senatorjev, in se po njih razdele senatorji na posamezne kandidatne liste.
Ce bi dve ali več list imele pravico do senatorskih mest, odloči žreb, katera lista to mesto dobi.
Če bi ostalo več nerazdeljenih mest in je več kandidatnih list nego teli nerazdeljenih mest, odloči o teh mestih žreb.
Žrebanje se vrši za vsako mesto posebej in sicer tako, da se lista, ki je dobila nerazdeljeno mesto, ne udeležuje nadaljnega žrebanja.
Mandati, ki pripadajo eni listi, se razdele posameznim kandidatom na tej listi, začenši z nosilcem in nato ostalim kandidatom po vrsti, kakor so zabeleženi na listi.
V	volilnih enotah, ki volijo samo enega senatorja, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil relativno večino glasov.
Ob enaki razdelitvi glasov odloči žreb.
Priprave za Lavalov obisk v Ameriki
Francoski ministrski predsednik odpotuje v Washington 12. t. m. Povoljen vtis berlinskega sestanka v ameriških političnih krogih Beg zlata tud i iz Amerike
Žrebanje izvrši v vsakem primeru, kjer je to z zakonom predpisano, volilni odbor.
Če je za eno volilno enoto prijavljena ali potrjena samo ena kandidatna lista (čl. 21), proglasi volilni odbor kandidate te liste za izvoljene in jim izroči pooblastila.
O vsem sklepa volilni odbor z večino glasov. Zastopniki list odnosno njihovi namestniki lahko glasujejo samo v vprašanjih, ki se tičejo njihovih list.
Čl. 35. — Ko so volitve končane, izda volilni odbor pooblastilo izvoljenemu senatorju, ki so ga dolžni podpisati vsi člani volilnega odbora; izročiti ga mora izvoljenemu senatorju takoj.
Če izvoljenega senatorja ni v kraju in se mu pooblastila ne morejo izročiti, bo volilni odbor ta pooblastila dal v zaprto kuverto, nanjo pa bo napisal »volilni odbor (... volilna enota ...) za senatorje N. N. v M.« in jih poslal pristojni upravni oblasti proti potrdilu, da jih izroče adresatu najdelj v 5 dneh.
Čl. 36. — O vsem tem delu pri podeljevanju mandatov bo volilni odbor vodil točen zapisek, iz katerega se bo videlo, kako je opravil delo in vse ono, kar je bilo treba izvršiti, posebej pa bo z imeni navedeno, koliko je bilo kandidatskih list, katere osebe so bile na teh listah predlagane, koliko je katera dobila glasov, katere osebe so bile izvoljene za senatorje, s katere liste, in da so dobile pooblastila.
Ta zapisnik bodo morali podpisati vsi člani volilnega odbora, toda vsakdo ima pravico, da izrazi svoje posebno mnenje in da izreče pripombe.
Čl. 37. — Tako urejeni zapisnik pošlje volilni odbor naslednji dan z vsemi prilogami in akti senatu preko državnega odbora.
Istočasno pošlje volilni odbor »Službenim no-vinam« in uradnemu listu dotične banovine kratko poročilo o rezultatu volitev.
V	tem poročilu volilnega odbora mora biti omenjeno:
1. koliko je volilcev v enoti,
2. koliko jih je bilo pri volitvah,
3. koliko je katera lista dobila glasov,
4. kdo je izvoljen za senatorja.
Na podlgi teh poročil v »Službenih novinah« bo državni odbor napravil seznam izvoljenih senatorjev in ga poslal senatu.
Čl. 38. — Vse pritožbe proti volitvam se pošljejo senatu neposredno ali preko notranjega ministra.
Pritožbe lahko vloži vsak volilec ali pa minister notranjih zadev.
Čl. 39. — Če ostane na kakršenkoli način katero senatorsko mesto prazno, se izpolni z osebo, ki je na vrsti kot naslednja na isti kandidatni listi, na kateri je senator, čigar mesto se mora izpolniti.
Če so izčrpana mesta vseh kandidatov z ene liste, se izpolnijo taka mesta z namestnikom v tistem redu, kakor je zabeležen na listi.
Izpolnjevanje izvrši senat sam v roku petih dni po izpraznitvi mest, in poskrbi, da se o tem obveste vsi, ki se jih to tiče.
čl. 40. — Glede prihoda v mesto zasedanja in
o	povračilu potnih stroškov veljajo tudi za senatorje odredbe čl. 67 in 68. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.
Čl. 41. — Članom državnega odbora in članom volilnih odborov pripada dnevnica iz državne blagajne ter povrnitev potnih stroškov.
Predsedniki občin in vsi oni, ki sprejemajo plačo iz državne blagajne, ne dobijo dnevnic iz državne blagajne, če so predsedniki volilnih odborov v občinah ali njihovih edinicah.
VIII.	Kazenska določila in kazenski postopek
Čl. 42. — Glede kazni in kazenskega postopka velja v vsem kot obvezno poglavje IX. zakona o volitvah narodnih poslancev razen čl. 75. in 89.
IX. Prehodne odredbe
Čl. 43. — 5?« ;wve volitve senatorjev po stopanju v veljavo tega zakona bo za državni odbor v zvezi s čl. 6. merodajen rezultat ljudskega štetja iz leta 1931.
čl. 44. — Glede predsedništva v državnem odboru veljajo predpisi čl. 96. zakona o volitvah poslancev v narodno skupščino.
čl. 45. — Za sestavo prvih volilnih imenikov se odreja rok v odstavku 2., čl. 12. pet dni, rok v odst. 3., čl. 12. pet dni, rok v odst. 4. in 5., Čl. 12. s pet dni.
Za prve prihodnje volitve po stopanju v veljavo tega zakona se rok v poslednjem odst. čl. 14. odreja na pet dni.
Čl. 46. — Mesto legitimacij predložijo banski svetniki (odst. 4., čl. 12.) pri sestavi prvih volilnih imenikov dekrete o postavitvi.
čl. 47. — V razliko z določbami čl. 1., odst. 1. se tri leta po prvih volitvah, izvršenih po tem zakonu, izloči polovica senatorjev, kar se odreja s kocko.
Nove volitve se v smislu čl. 2. o volitvah senatorjev izvršijo najdelj tri mesece pred pote-krm triletne dobe.
čl. 48. — Minister pravde se pooblašča, da izda avtentično tolmačenje tega zakona, v kolikor bi se pokazale nejasnosti, minister za notranje zadeve pa, da izda vsa potrebna navodila za izvršitev tega zakona.
Čl. 49. — Zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
*
Beograd, 1. oktobra. 1. »Službene novinc« objavijo jutri zakon o volitvah senatorjev. S tem stopi zakon v veljavo.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 1. oktobra, d. Sedanje lepo .teme se bo najbrž za nekaj časa poslabšalo
Pariz, 1. oktobra, n. Nd še uradno določen dan, ko bo Laval odpotoval v Washington. Spočetka so menili, da bo odpotoval 18. t. m., ker pa tega dine ne odpluje nobena ladja proti za-padu, so pariški listi mnenja, da se bo Laval vkrcal v Cherbourgu 12. ali 14. t. m., ker pred 20. iz Cherbourga po voznem redu ne odpotuje noben parnik.
Briand je sno&i imel daljše posvetovanje s francoskim poslanikom v Washingtonu Claudelom, ki se sedaj mudi v Parizu. Na merodajnem mestu pravijo, da bo Laval gotovo odpotoval
12.	t. ni. in prišel v Newyork 17. Tega dne sc bo »kupaj s predsednikom Združenih držav Hooverjem udeležil proslave 155-letnice bitke pri Yorktownu. Za potovanje tja in nazaj in za bivanje v Washingtonu bo Laval porabil 21 do 25 dni. V tem času ga bo v njegovi funkciji v Parizu nadomeščal sedanji poljedelski minister Tardieu.
»Le Petit Journal« poroča, da se Laval ne bo zadržal v Ameriki več ko dva dni, ker mu državni posli ne dopuščajo, da bi se več časa zamudil. Zato bodo tudi vse svečanosti, ki mu jih nameravajo prirediti v Ameriki, skrčila na čim krajši čas, da ga bo tem več preostalo za razgovore. s Hooverjem in drugimi ameriškimi državniki. List pravi, da so amerišk krogi zelo povoljno sprejeli vesti o berlinskem posetu in pogajanjih. Po njihovem mnenju je to potova-
London, 1. oktobra, n. Iz Šanghaja poročajo, da so Japonca z letali pričeli zasledovati skupine kitajskih vojakov, ki so navalili na japonske vasi in jih o pustošili. Kitajci &o pri teh roparskih pohodih pobili 300 Korejcev, nato so pobegnili.
Kakor poročajo iz Nankinga, je prišlo v Hongkongu ponovno do velikih protija'ponskih demonstracij. Demonstrantje so navalili na japonske mestne okraje, napadali Japonce, več izmed njih težko ranili. Britanske čete, ki so gami-
Budimpešta, 1. oktobra. AA. Korbiro poroča: Na današnji seji občinskega odbora je prišlo do burnih (razprav o priliki debate o ukrepih za pobijanje gospodarske krize. Med socijali&ti-čnimi in krščanskosocialnimi občinskimi odborniki je prišlo do spora, v teku katerega so se medsebojno žalili in obtoževali. Poedini občinski odborniki so zapustili svoje klopi in poskušali napasti svoje protdvnike. Med dvema
Ried, 1. oktobra, d. Prebivalstvo tihega in skritega mesteca Ried na Zgornjem Avstrijskem je proces proti atentatorjem na albanskega kra-la Zogu-a spravil popolnoma iz miru. Danes so se še prav posebno preplašili, ko se je nad mestom prikazalo letalo. Ljudje so bili trdno prepričani, da je priletel letalec, ki bo metal bombo na sodno poslopje. Strah pred zračnim napadom ni ponehal niti tedaj, ko se je izkazalo, da vodi letalo znani linški športnik Wanek. Ta je napravil z letalom majhen izlet in s tem prestrašil prebivalce Rieda in okolice.
Sodišče je prejelo iz Francije brzojavko, v kateri prosijo albanski delavci, ki delajo v ozemlju Loire, naj sodišče oprosti oba obtoženca, ker sta tvegala svoje življenje za stvar rešitve albanskega naroda. Takih in podobnih brzojavk in pisem so prejeli predsednik sodišča, državni pravdnik in porotniki cel kup. Prihajajo pa deloma od albanskih emigrantov v inozemstvu, toda tudi naravnost iz Albanije.
Po otvoritvi današnje razprave je prišlo takoj do prerekanja med predsednikom godišča in med braniteljem dr. Frischauerjem, ker se je predsednik smejal, ko so mu predložili sveženj novih pisem in brzojavk, in je cinično pripomnil: »Takih pisem pride sedaj več. Z njimi skušajo vplivati na sodišče.«
Po tem so začeli zasliševati priče. Med drugimi je bil zaslišan detektiv Winkler, ki je opisoval policijske varnostne priprave v državni operi ob poletu kralja Zogu-a. Opisal je tudi atentat sam in aretacijo atentatorja Gjeloshija, katerega je VVinkler spravil v bližnjo policijsko stražnico v Elisabethstrasse. Kakor trdi Win-kler, je Gjeloshi na stražnici dejal: »Da bi bil le Zogu mrtev! On je izdajalec! Meril sem na njega!« Drug detektiv Smetana je izjavil, da je konzul Staracci, ki je kralja spremljal, streljal v smeri proti Ringu. Smetana se je bal, da bi utegnil zadeti detektiva, ki je tam stal.
Policijski inšpektor Schohel je opisoval atentat in pa razburjenje dunajskega občinstva, ki je hotelo atentatorja linčati. Slišali so se klici: »Pobijte jih, zločince, sicer jih bo sodišče oprostilo.« Priča trdi, da je Gjeloshi vprašal, ko je prišel v stražnico: »Ali je Zogu mrtev?« Dalje pravi priča, da je pri streljanju pred opero padlo na obeh straneh 16 do 18 strelov. Tudi zatrjuje, da je bil Gjeloshi razburjen in zmeden.
Priča Gritsch, šofer kralja Zogu-a, trdi, da je prvi strel izstrelil Gjeloshi. Po tem strelu se je zgrudil TopoIny. Streljal je tudi konzul Saraci, toda priča misli, da v smeri proti drugemu
nje francoskih ministrov v Berlin zelo olajševalno vplivalo na gospodarsko krizo. Berlinski sestanek je ustvaril povoljno atmosfero tudi za razgovore med Lavalom in Hoverjem.
Newyork, 1. oktobra, n. Finančni krogi so v skrbeh, ker izvažajo tujci vedno več zlata >* USA. Med njimi je pričelo prevladovati prepričanje, da je treba energičnih ukrepov za pobijanje tega zla. Fiinančne institucije So pozvale vlado, naj da ineijativo za mednarodno konferenco, ki bi proučila položaj in našla sredstva, s katerimi bi se obvladala kriza. Med političnimi in finančnima krogi se dan za dnem jača prepričanje, da je treba revidirati pogodbe o vojnih dolgovih in po možnosti vse dolgove črtati.
Hoover pa je med tem zelo zaposlen z drugimi važnimi not ran j e -pol i ti 5n im i vprašanji in sicer v prvi vrsti z deficitom državnega proračuna, s štednjo in nezaposlenostjo. Pa tudi sicer ne namerava v imenu USA dati kakršnekoli ini-cijative. Hoover bi najraje, da bi kdo drugi dal to inicijativo, da se skliče mednarodna gospodarska konferenca, ki naj bi reševala vprašanja vojnih dolgov.
Washington, 1. oktobra. AA. Predsednik Združenih držav Hoover je imel konferenco z državnim podtajnikom za zunanje zadeve Stimsonom
o	obisku francoskega ministrskega predsednika v Washingtonu.
zirane v Hongkongu, so nastopile proti demonstrantom.
Iz Pekinga pa je prišla vest, da je bil guverner Mandžurije maršal Čang-Si-Liang službeno obveščen, da so v Mukdenu soglasno z drugimi mandžurskimi mesti, katere so Japonci okupirali, proglasili nezavisno državo. Vladni krogi naglašajo, da je ta proglasitev nezavisnoeti v zvezi z japonsko okupacijo. Vse pristaše neza-vienosti proglašajo za izdajalce.
občinskima odbornikoma je pr.išlo do dejanskega spopada. Zupan Ripka, ki je predsedoval seji, je radi tega prekinil sejo občinskega odbora. Za časa odmora je narodni poslanec in socialistični občinski odbornik Pajer vrgel klop proti predsedniški mizi. Tedaj je prišla v dvorano policija, ki je pa po odredbi policijskega prefekta, M je prisotvoval seji, zopet zapustila dvorano, ne da bi intervenirala.
atentatorju, Camiju. Branitelj Pressburger je nato priči stavil nekaj vprašanj. Nanja pa ni odgovorila priča, temveč predsednik. Branitelj je protestiral proti tem metodam.
Kot priča je prišel na vrsto po tem vratar opere Schmeiik. Ta je izjavil, da je pospremil kralja in njegove uradnike k avtomobilu. Komaj so bili pri avtomobilu, je že padel strel in Topolay se je zgrudil na pričo. Priča ga je dvignil in ga nesel k vratom opere. Priča je tudi spoznal Camija kot atentatorja.
Stražnik Artner je navedel, da je pohitel na mesto atentata, ko je slišal strel. Pograbil je atentatorja Camija pod roko. Braniti ga je moral pred razjarjenostjo množice. V stražnici je Camija vprašal, zakaj je izvršil atentat. Ta je odgovoril: »2e vem zakaj. Zogu je Albanijo prodal.«
Stražnik Otmar Curz trdi, da je bil Gjeloshi izredno razburjen. Pri prvem zaslišanju je izjavil: »Daj Bog, da bi bil Zogu mrtev.«
Na popoldanski razpravi je izjavil branitelj dr. Frischauer: Izvedel sem, da je priča Gritsch prišel k zastopniku privatnega udeleženca dr. Premullerju in ga vprašal, kako naj izpove. Zato predlaga, da se Premiiller zasliši kot priča. Dalje predlaga, da se zasliši tudi konzul Saraci, ker je videl, da je Albanec Mulloti streljal na Lionovo, ne pa Gjeloshi. Dr. Frischauer dalje predlaga, naj se zasliši tudi Gjelosbvava žena, ki je navzoča v Riedu, ali je bil Gjeloshi res nervozen, razburjen in zmedi.i. Državni pravdnik je nato odvrnil, da smatra Premtillerjevo izjavo za brezpomembno in prav tako izjavo konzula Saracija. Zadošča pismena izjava. Prav tako je nepotrebno zaslišanje Gjelo-shijeve žene. Sodišče je nato odklonilo braniteljeve predloge.
Zaslišan je bil nato Libohova, ki je bil, kakor znano, pri atentatu ranjen, a je sedaj že ozdravel. Tudi Libohova je izjavil, da je hotel ravno vstopiti v avtomobil, ko je počil prvi strel in se je zgrudil Topolay. Potem so tudi oni zgrabili za samokrese in začeli streljati.
Predsednik je nato resumiral vse izpovedi in ugotovil, da je padlo 23 strelov iz 4 smeri. Zasliševanje se še nadaljuje.
Skromen Hindenburgov jubilej
Berlin, 1. oktobra, n. Hindenburg bo slavil jutri 84-letnico rojstva. Radi finančne krize je prepovedal vsako manifestacijo. Jutri bo tudi odpotoval iz Berlina.
Volilna borba
Beograd, 1. oktobra. Državni odbor nadaljuje svoje delo in ga bo kmalu zaključil. Materijala je zelo veliko. Med drugim je v soglasja z volilnim zakonom sklenil državni odbor, da mesta Niš, Split, Banja Luka, Cetinje in Maribor ne tvorijo zase volilnega okraja.
V	Bosni, Vojvodini in Južni Srbiji se je vršilo več zelo uspelih konferenc, ki so jih imeli posamezni ministri s pristaši jugoslovanske misli. Na vseh teh konferencah so govorniki razložili veliki pomen 6. januarja in 3. oktobra 1929 ter delo vlade.
Na vseh teh konferencah se je soglasno in z navdušenjem izrekla želja, da prevzame nosilstvo državne liste predsednik -vlade g. Peter Zivkovič.
Roki za vložitev in potrditev kandidatnih list se bližajo. Kasacijskemu sodišču je treba do 14. oktobra predložiti kandidature nosilcev državne liste. Najkasneje do 29. oktobra pa mora nosilec vladne liste celo svojo listo predložiti kasacijskemu sodišču. Vsaka kandidatna lista mora imeti po najmanj enega sreskega kandidata v vsakem upravnem srezu. Vsak kandidat pa. mora imeti namestnika. Kandidatne liste mora kasacijsko sodišče potrditi najmanj 10 dni pred dnevom volitev, t. j. do 30. oktobra.
Po vseh krajih se opaža rastoče zanimanje za volitve. Narod čuti, da je treba veliko delo od 6. januarja dovršiti do konca in se bo zato v velikem številu udeležil volitev.
Veliki Bečkerek, 1. oktobra. 1. Včeraj popoldne se je tu vršil širši sestanek volilcev, ki so sklenili postaviti za nosilca državne kandidatne liste predsednika vlade g. Petra Živkoviča.
Vukovar, 1. oktobra. 1. Na zborovanju volilcev iz Vukovarja in vukovarskega sreza so soglasno sprejeli predlog, da se postavi za nosilca državne kandidatne liste g. ministrski predsednik g. Peter Zivkovič.
Subotica, 1. oktobra. 1. V Ulmi je bila konferenca volilcev, na kateri so sklenili zaprositi ministrskega predsednika g. Petra Živkoviča, naj prevzame vlogo nosilca državne kandidatne liste.
Akcija za pobijanje nezaupanja v naš kredit
Beograd, 1. oktobra 1. V nedeljo se vrši veli ka konferenca vseli nacijonalnih, gospodarskih, prosvetnih in humanih društev, da se posvetu-ejo, kako bi se izvedla med ljudstvom čim širša akcija za pobijanje nezaupanja, ki so ga pričeli širiti sovražni elementi, in za vzpostavitev čvrste vere v naš gospodarski red, v našo državo, v njene institucije in njene papirje.
Odlikovanje
Beograd, 1. oktobra. AA. Predsednik češkoslovaške republike g. Masaryk je odlikoval Svetislava Hodjera, šefa kabineta predsednika ministrskega sveta, kot rezervnega letalskega podpolkovnika,« češkoslovaškim vojaškim redom belega leva.
Vedno več zlata v Franciji
Pariz, 1. oktobra, n. Danes so pristala na letališču Le Bourget letala, ki so pripeljala v Francijo novih 1 8ton zlata za 300 milijonov frankov.
Francosko-nemška razorožitvena pogajanja
Pariz. 1. oktobra, n. V »Echo de Pariš« je objavil Pertinax vest, da se bodo v kratkem pričeli med Berlinom in Parizom razgovori o razorožitvenem vprašanju. Nemška vlada ima namen, staviti določene predloge v zvezi s splošno razorožitveno konferenco. Predlogi se bodo nanašali na vojsko. Pertina pravi, da namerava Nemčija na ta način pokazati, da ne vztraja več uporno pri svojem prvotnem stlišču.
Laval je imel snoči dolgo konferenc oz Lou-cherjem o francosko - nemškem odboru. Pravi jo, da bo Loucher član tega odbora.
žrebanje srečk državne loterije
Beograd, 1. oktobra. 1. Pri današnjem žrebanju srečk V. razreda 22. kola sta biili za nagrado 20.000 Din izžrebani srečki 12.545 in 64.072, za nagrado po 10.000 Din pa srečki 69.825 in 77.754.
Velik uspeh Poljšakove metode pri zdravljenju raka
Dunaj, 1. oktobra, d. Danes popoldne je imel na Eiselsbergovi kliniki znani raziskovalec raka dvomi svetnik dr. Punke pred mnogoštevilnim odličnim občinstvom in pred mnogimi odposlanci domačih in tujih klinik predavanje o zdravljenju raka. Bavil se je z 80 različnimi metodami zdravlrnja raka in je končno govoril tudi o postopku jugoslovanskega špecljalista Poljšaka. Predavatelj je navajal mnoge dokaze o velikih uspehih tega zdravljenja. Med drugim je 20 moških in žensk pokazalo, kakšne uspehe je doseglo na njih zdravljenje po Poljšakovi metodi. Občinstvu so pokazali slučaje raka, sarkoma, tuberkuloze in podobnih bolezni. Navzoči so strmeli nad izrednimi uspehi jugoslovanskega raziskovalca. Predavatelj Je na koncu izrazil nado, da se bo kmalu ustanovil sanatorij za zdravljenje raka po Poljšakovem načinu.
Napetost med Kitajsko in Japonsko
Novi proti japonski izgredi v Kini - Separatistično gibanje v Mandžuriji je japonsko delo
Pretep v budimpeštanskem občinskem svetu
Spopadi med odborniki vsled gospodarske krize -- Klop proti
predsedniški mizi
Proces proti atentatorjem na albanskega kralja
Letalo, ki povzroči mnogo strahu v Riedu - Zasliševanje prič
Chish v kn/zžnici
Tajnik prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani in vodja nje knjižnico, gospod Ciril Štukelj, je bil tako ljubezniv, da mi je dovolil nekaj od svojega dragocenega časa za zanimiv razgovor o naši žita joči publiki. Iz tega razgovora navajam sledeče:
1. V Vašem poročilu o poslovanju knjižnice »a leto 1926—1931 so našteti pisatelji, katerih dela so bila največkrat izposojena v prvih letih poslovanja Vaše knjižnice. Zanimalo bi me zvedeti, kako se s časom izpreminja zanimanje za različna dela in avtorje?
V	knjižnici občutimo preveč nekak lov za modo. Kakor hoče imeti ženska vedno nove klobuke, tako zahteva tudi mnogo ljudi samo najnovejše knjige, češ da ga stare ne zanimajo, ali da jih je že prebral. Za takega človeka mora biti na knjigi letnica 1931. Če bi tiskale založbe na mesec izdaje, bi zahtevali sedaj samo knjige 26- septembra 1931. Je nekaka tekma, kdo se bo preje bahal z novo knjigo kakor z novo obleko. Moderna doba in literatura pa segate vendar nekaj let nazaj. In dobra dela ne rastejo vsako leto kot gobe po dežju. Ljudje naj iščejo dobre knjige (knjige po kvaliteti) in ne po ovitku, letnici ali naslovu. Tako So bila mnogo premalokrat izposojena dela odličnih modernih pisateljev, ki bi bralcem tudi mnogo bolj ugajala kakor marsikatera druga »najnovejša« knjiga z lepim ovitkom in veliko reklamo.
2. Katere moderne pisatelje ste n. pr. premalokrat izposodili?
Ce gremo po abecednem redu (gospod tajnik je odprl seznam): Angleža Arleua (Iily Christ’ ne, Kompromisa, Venetia d. dr.), Italijana Bor-gese Antonio, kii v svojem v nemščino prevedenem romanu Rubč lepo oriše razvoj italijanskega intelektualca pred, med vojno in po voj-ni. Dalje Nordijca Duun Olafa in Haralda Ridda, ki ju smatra kritika za največja sodobna pripovednika. Nordijce sploh premalo berejo, naj navedem od njih še Didringa, Falkbejeta (socialni romani!) RoIvaaya, Finca Ohquista (Der knistallene Turni) in Talvio Mailo. Po mojem mnenju doslej najboljša socialna romana Danea N«xi>-ja »Pelle der Eroberer« in »Stine Men-schenkind« sta bila tudi premalo čitana, čeprav sta bila sorazmerno precejkrat izposojena. — Naj navedem še nekatere. N. pr. D. H. Lawience, Rollaml Romain, Flanski Reymont 8tijn Stren-vels (Knecht Jan), Svevo Italo (Zenocosini), G. H. Wells, Kaden-Bandrowski; krasen, nagrajen, soc. roman A. Seghers »Aufstand der Fischer von St. Barbara«, Gerhard Pohl itd.
3. Kako se pa potem čita slovenski prevod Bojerja »Izseljenci«?
Vidite, prav tu se zopet čuti ona moda. Njegova dela v nemškem prevodu smo preje ponujali. Sedaj, ko ga je izdala Jug. knjigarna, ga pa vse čita (in menda misli marsikdo, da je bil ta roman napisan prejšni mesec).
4. Kaj pa vojni romani, za katerimi je bilo svoječasno toliko povpraševanja?
Za vojne romane že pada konjunktura. Niso več tako v modi.
5. In kriminalni romani?
Absolutno je preveč povpraševanja po kriminalnih romanih. Prava kriminalna manija je.
6. Kaj da največkrat pobudo, da se vržejo ljudje na gotovo delo?
Reklama! Odkar je kino »Ideal« predvajal film »Dva človeka«, vse vprašuje po Vossovem romanu »Zvvei Menschen». T0 bo trajalo še mesec dni, potem bodo vpraševali po novem filmanem romanu.
7. Na kakšen način se Vam zdi, da bi se dala odvrniti čitajoča publika od modnih norosti?
Ljudje naj izbirajo po tiskanem seznamu, ali naj se posvetujejo s knjižničarjem. Povedo naj mu svoje želje in jim bo bolje ustreženo kakor pri izbiranju po naslovih ali modi.
8- In znanstvena literatura?
Več znanstva naj bi brali. Saj ima knjižnica
mnogo poljudno-znanstvenih spisov iz vseh področij, ki jih tudi lajik lahko bere.
9. Poezija, dramatika?
Za poezijo in dramatiko je malo zanimanja. Drame rajši ljudje gledajo na odru, poezije si pa izposojajo večinoma le dijaki.
10. Bi li mogli po Vasem mnenju dnevno časopisje usmerljivo vplivati na publiko, ki se zanima za literaturo?
Notica v dnevnem časopisju o kaki knjigi je
merodajna za ljudi, ki sicer ne zaupajo knjižničarju, ki je morda notico sam napisal. Naše časopisje bi moralo prinašati več poročil o knjigah, toda ne reklamnih. Po inozemskem zgledu bi moralo vpeljati nekaj takega kot imajo Nemci s svojimi »Bespreohung der Biicher«. Te razgovore o knjigah bi pa morali pisati literati, ne pa založništva.
Ljubljana, dne 26. septembra 1931.
Ivan Podlesnik.
Rudarji bodo praznovali samo enkrat v tednu ?
Razveseljiva vest v
Danes se je razširila med rudarji v rudarskih revirjih razveseljiva vest, da bodo v mesecu oktobru predvidno praznovali samo enkrat v tednu, in sicer ob sobotah, t. j. dne 3., 10., 17., 24. in 31. oktobra.
Kakor da bi beda rudarjev in njihovih družin, ki je prekipela do vrhunca, ganila samo naravo, tako je letos že prav zgodaj potrkala zima in mraz na vrata. Ni pa tudi nobenega dvoma, da so k omiljenju težkega položaja mnogo pripomogle tudi številne intervencije naših strokovnih organizacij, zlasti vodstva Narodne strokovne zveze, ki si je ves čas težke rudarske krize neumorno prizadevalo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zainteresira odločilne kroge za nevzdržen položaj naših rudarjev ter prosi za uspešno odpomoč.
rudarskih revirjih
Prav v zadnjem času je sam ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič na intervencijo deputacij Narodno strokovne zveze opetovano posredoval tako pri vladi v Beogradu, katero je zainteresiral za težaven položaj naših rudarjev, kakor tudi pri Trboveljski premogokop-ni družbi, kateri je nujno priporočal, da kolikor je le mogoče tudi sama v lastnem delokrogu omili težko stanje njenega delavstva.
Ugoden in uspešen rezultat neumornih prizadevanj vseh gornjih vplivnih faktorjev se je sedaj v vsej jasnosti pokazal v zmanjšanju praznovalnih dni, zato naj naše delavstvo z zaupanjem zre v boljšo bodočnost, ki jo bo doseglo tesno združeno z ostalimi sloji našega naroda v nepremagljivi fronti jugoslovanskega narodnega in državnega edinstva.
Dobrodelna »Dijaška kuhinja« v Kranju
Poročilo o preteklem delavnem letu — Kuhinja podpira le pridne
in vljudne dijake
Odbor dijaške kuhinje v Kranju, v katerem so sodni svetnik Jurij Gregorc, gimnazijski direktor Ivan Košnik, profesor Štefan Plut, profesor dr. Simon Dolar, veletrgovca Franc Gorjanc in Joško Majdič, notar Ivo Bakovnik, profesor Mirko Kmet, profesor Ivan Kolar, posestnik Janko Kummer, in hotelir Miran Peterlin, je izdal poročilo o dijaški kuhinji v Kranju v 37. poslovnem letu.
V poročilu je delo odbora za kuhinjo in kuhinje same od I. septembra 1930 do 1. septembra 1931. Uvod je posvečen spominu umrli kuharici kuhinje g. Iliriji Jakofčič, ki je nad 30 let opravljala zvesto svoj posel v prid dijakom, ustanovniku dijaške kuhinje dr. Edvardu gavniku in podporniku dijaške kuhinje magistru pharmacije Francu Savniku,
V blagajniškem delu Je izkazanih dohodkov 40.451'84 Din, izdatkov pa 38.677'40 Din. Prebitek Je znašal torej 1.774'44 Din, in je 6krat večji kakor lani. Čeprav so dohodki padli za nekaj tisoč Din, vendar so se izdatki za hrano zmanjšali za okroglo 12.000 Din. Prehrana podpirancev se je zboljšala. Za poseben priboljšek
Je daroval gospodar dijaške kuhinje veletrgovec v Kranju Franc Gorjanc 1000 Din. Dijaki so si tudi letos stregli sami pri mizi.
Dijaška kuhinja v Kranju je podpirala 21 gimnazijcev in 8 dijakov iz tekstilne šole. Med letom sta izstopila 2 gimnazijca in 2 lz tekstilne šole. Podpirancev je bilo manj nego lani, ker se je 4-letna puškarska šola preselila v Užice. Iz te šole je zadnja leta dobivalo hrano v dijaški kuhinji 19 dijakov. Kranj je dobil namesto te šole sicer tekstilno šolo, katera pa Je v preteklem šolskem letu imela samo prvi letnik.
Učni uspeh podpirancev Je bil zelo dober. Izmed 19 gimnazijcev Jih Je izdelalo 18, torej 95“/«, med tem ko Je na gimnaziji splošen uspeh za 9°/« slabši. Izdelali so trije z odličnim uspehom, 9 s prav dobrim uspehom, 5 z dobrim uspehom. Iz vedenja jih ima 12 odlično in le
1	dobro. To dokazuje, da dijaška kuhinja podpira le pridne in vljudne dijake. V poročilu je naposled pregled vseh podpirancev in darovalcev iz Kranja ln drugod. Naj bi kuhinja ne izgubila svojih plemenitih podpornikov!
Ivan Bajželj f
Ljubljana, 1. oktobra.
Včeraj popoldne je prestal dolgotrajno bolezen na svojem domu v Šiški g. Ivan Bajželj, daleč po deželi znani zastopnik Zagrebške pivovarne. Pokojni je bil rojen pred 63. leti v Stražišču pri Kranju in se naselil takoj, ko je odslužil vojake, v Ljubljani, kjer je bil najprej v službi pri tvrdki Tiinnies, pozneje pa pri Stavbni družbi. Kmalu se je osamosvojil in pričel trgovati ter prevzel najprej zastopstvo vrhniškega piva, pozneje pa od slovenskih naprednjakov ustanovljene pivovarne Žalec-Laško. Ko je to domačo pivovarno prevzela družba Union, je Bajželj pred 10. leti začel prav uspešno razpečavati po Ljubljani in vsej deželi zagrebško pivo.
Ivan Bajželj pa ni bil samo dober trgovec, temveč tudi vedno zaveden naprednjak in član vseh naprednih društev, zlasti navdušeni pa je bil Sokol. Bil je tudi predsednik in soustanovitelj električne zadruge v Zg. šiški.
Vso svojo družino je vzgojil v strogo nacijo-
nalnem duhu in izšolal do lepih poklicev. Najstarejši njegov sin Lojze je višji kontrolor železniške direkcije v Zagrebu, dr. Ivo je zdravnik v Beogradu, France pa trgovec v Ljubljani, a nnjmlajši Polde vodi doma podjetje svoji vzorno pridni materi Gustl. Najstarejša hčerka Gusti je soproga trgovca Gorjupa na Miklošičevi cesti, Ivanka je vdova mag. pharm. Bizovičarja v šiški, Mara pa poročena s stavbnim tehnikom Macorattijem, a najmlajša Draga pomaga doma.
Pogreb bo jutri ob pol 15. uri v šiški iz hiše št. 7 v Gasilski ulici na pokopališče k sv. Križu. Pokojnemu časten spomin, družini pa iskreno sožalje!
Kronika nesreč v Slovenj-gradcu
Slovenjgradec, 30. septembra.
15-letni Koret Anton iz Gortine si je pri obiranju hrušk pri padcu z drevesa na plot poškodoval levo nogo. — 27-letni drvar Knez Viktor iz Vuzenice, uslužben pri lesnem tr-
govcu Mravljaku, si je zlomil levo nogo, ker mu je padel ploh po nesreči. — Plošnik Matevž 54-letni preužitkar, pa je dobil od soseda J. B nož v levo ramo, 38-letni Praznik Ivan je rav nal v gozdu z lesom tako neprevidno, da si j< zlomil desno nogo. — U-letni Savine Ivan si je po nesreči urezal v roko in si jo je najbrži zastrupil. — Stamilak Elizabeta, 16-letna hči poljskega dninarja iz Legna pri Slovenjgradcu pa si je pri spravljanju sadja zlomila desno roko. — 7-letni Marin Friderik, sin organista in mežnarja iz Št. Danijela pri Dravogradu, se je igral z otroci okrog kupa naloženih desk Naenkrat se je skladovnica desk prevrnila na neprevidnega otroka in mu zlomila desno nogo.
—	7-letni Oberš, sin dninarja iz Šoštanja — okolica, se je opekel z vročim mlekom po desni nogi. — 50-letna Tamše Friderika iz Št. Vidu nad Valdekom je padla s stola tako nesrečno da si je pri padcu zlomila desno nogo. — Konj je zmečkal prste na nogi 19-letnemu hlapcu Dvorniku Ivanu iz Kotelj pri Prevaljah. — Kranjc Alojzija, 28-letna delavka iz Mislinj, pa si je pri delu znatno opekla nogo. — Vsi se zdravijo v tukajšnji bolnici.
Gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. url
2.	oktobra, petek, zaprto (generalka); 3. oktobra, sobota, Pritličje in prvo nadstropje. Ljudske cene. Izven; 4. oktobra, nedelja, Takšna Je prava, veseloigra, premijera. Izven; 5. oktobra, ponedeljek, zaprto; 6. oktobra, torek, Kralj na Betajnovi, Red D; 7. oktobra, sreda, Dogodek v mestu Gogi, Red E.
Prva ljudska dramska predstava letošnje se zone bo v soboto 3. t. m. Pri znižanih dramskih cenah se vprizori Nestroyjeva burka »Pritličje in prvo nadstropje«. Tudi ta Nestroy je veleza-baven, dejanje po oživljajo razne sodobne melodije, kupleti, šlagerji na prigodno besedilo. Na prvo ljudsko predstavo opozarjamo vse prijatelje gledališča, ki se hočejo poslužiti znižanih dramskih cen. Zasedba ista, kakor pri prerni-jeri.
Četrta dramska premijera bo v nedeljo 4. t. m. Prof. Šest postavi na oder Hirschfeldovo trodejansko veseloigro »Takšna je prava«. Glavne vloge so v rokah gg. Nablocke in Daneša ter Kukčeve in Železnika. V ostalih vlogah sodelujejo ga. Medvedova, gdčna Slavčeva in Železnika. V ostalih vlogah sodelujejo ga. Medvedova, gdčna Slavčeva in g. Plut. Veseloigra nam prikazuje, kako se dva snubca zaljubita v hčer, ki je popolnoma novodobnih nazorov, pozneje
f>a v mater, ki predstavlja strogo umirjeno živ-jenje. Komedija je navzlio dejanju tn zaplet-kom zelo decentna in izredno zabavna. Predstava se vrši izven abonmana. Cene običajne dramske.
Nadaljne premijere v ljubljanski drami. Naša drama pripravlja trodejansko igro »Vest«, ki jo je napisal Maurice Rostand, sin znamenitega francoskega avtorja. To delo pripravlja režiser Debevec Ciril. Za tem pride Golarjeva izvirna igra »Dve nevesti« v režiji g. Frana Lipaha. Gospod Levar in ga. Mira Danilova pa študirata Bogovičevo izvirno dramo »Brez tretjega«.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Petek, 2. oktobra, zaprto.
Sobota, 3. oktobra, ob 20. uri: »Slaba vest«. Premijera.
»Slaba vest« na mariborskem odru. Druga
premijera v letošnji sezoni bo v soboto, 3. oktobra. Uprizorila se bo Anzengruberjeva komedija iz kmečkega življenja s petjem »Slaba vest«. To delo, ki ga je prevedel Alojzij Benkovič, režira ljubljanski režiser in pisatelj Bratko Kreft kot gost. Radi tega bo premiera prav posebno zanimiva. To pa tudi zato, ker je dejanje te komedije prestavljeno v Prlekijo in režijsko opremljeno z vsemi svojstvi te pokrajine, kar je doslej prvi poskus v domači dramski literaturi. Nato še posebej opozarjamo.
Gedališko občinstvo opozarjamo, da bo odslej glavni vhod v gledališče skozi vežo s Slomšku vega trga.
57
Claude Anet:
žheijemei
Roman ruske deklice.
A*r	da vas naučim? in podala sem mu roko.
» ekoč sem znal,« je dejal, »pa sem vse pozabil-r jel me je za roko in me objel z enim laktom. »In e to strašno krilo.« »Kaj bi to, saj ni nič daljše od ojegEi, krila.« In začela sem popevati trojko. In glej, a me je začel polagoma obračati. Ko je pokleknil,
J njegovo krilo pometlo ves prah s tal. Neka vrata n0S^ pf*a’ škratu je prenehal in vzkliknil; »Kakš-norost!« in smejoč se odhitel. Ah, ljubezniv člo-
velikp^^ti^6*imel resnično rad. — Pozneje Je imel dolginkn	°Va hčerka’ leto starejša od mene,
leDih udov oblle^a' Je bila temu vzrok. Bila je si ie 11ubimcpP°ifttVe in zel° radoda™a. Prebirala
zvečer pa se fe ved^ Sl prebira moškl Penice, ir? ;Li!n ^0pila- Spečala se je z nekim igralcem in pomisli, ko je zapustil mesto, je šla z
2E; S T g d tem in očka se je bal za svoje mesto. Toda ravnateljica gimnazije, g0Spa Znamenja, ga je branila in ga obdržala v službi. — »Mislim, da ga je ta nesreča napravila pijanca.«
Preživela sta krasen večer. Arijana mu je pred-očila vse mogoče prizore iz svoje šolarske dobe. Kon-s antin je poznal skoraj vse soliste, okrog katerih je migolelo statistov, čudil se je krepki obrazotvornosti, katero mu je Arijana pričarala pred oči tovariše iz
svoje otroške dobe. Po zaslugi te čarovnice Je vstal pred njim mladostni svet in napolnil sobo. Njihove sence so še lebdele pred njegovimi očmi, ko so Ari-janine besede že odmele, šele potem so se umaknile v temino, odkoder ji hje bila izvabila.
Konstantin Je rekel Arijani;
»Mesto, ki ga najbolje poznam v Rusiji, Je ono, v katerem si ti živela kot otrok, dasi nisem bil nikoli v njem.«
XX.
Toda naslednjega dne je bila Arijana, kakor da jo je zlodej obsedel. Sicer ni uganjala nikakih »prizorov« v pravem pomenu besede; ni izrekla ostre besede in- nikakih očitkov. Na pretkan način in z veliko umetnostjo je uporabljala prikrita namigovanja, nejasna označevanja zahrbtnih misli, presli-ševanje, molk, pritajevanje, da je človek vse uganil, kar ni navidezno hotela reči. Na ta način je odkrila neverjetne izkušnje iz svojega prejšnjega življenja, h katerim sta jo poganjali radovednost in njena »počutna narava«. Ta izraz je običajno rabila in izjavila Konstantinu, da ima človek pravico razviti svojo počutnost, če je k temu nagnjen, kakor imajo bitja z možgani pravico razvijati svojo razumnost in bledolična dekleta negovati svojo solzavost. Včasih jo je prijelo, da je na skrajno ciničen način razpravljala o medsebojnih odnošajih obeh spolov; najrajši je razpravljala o pravici do popolnoma svobodne ljubezni. »Ni težko ugotoviti, da so moški uredili svet po svojem okusu in v svojo korist, vsilili so mu šege, ki njim prijajo, ln ustvarili nasilno in zvijačno javno mnenje, ki nas zasužnjuje, pa naj ukrenemo karkoli. Nisem nikaka zagovornica ženske osamosvojitve v
pravem pomenu besede in se mi zdi prav neumno, da mešajo žensko vprašanje s politiko. Koliko bomo dosegli, preden bodo naše zastopnice sedele v dumit Mislim, da bomo šele tedaj imele svoje resnične pravice, če se otresemo vseh predsodkov, ki nam nalagajo hujše okove kakor pisane postave. Veliko sem
o	tem razmišljala in naj ti povem, v čem vidim veliko krivico .,.«
»Dovoli...« jo je prekinil Konstantin.
»Nikar se mi ne smej, takoj boš videl, kaj sem hotela povedati. — Don Juan slovi pri moških za nesmrtnega junaka, ker je zavojeval tisoč in tri ženske; ponosen je bil na to; ves njegov sijaj in vsa slava izvirata iz tega. Kako pa bi govorili o ženski, ki bi imela tisoč in tri ljubimce? Imeli bi jo za naj-nesramnejšo vlačugo. Samo zaničevanje bi bil njen delež, če ni poklicna vlačuga, bi jo njena rodbina proglasila za histerično in bi jo zaprli v kak zavod-Vidiš, to je tista največja krivica, proti kateri se hočem bojevati. Dokler žive taki predsodki, ne bomo nikoli enakopravne z vami. — če imamo ženske kakšno razmerje z moškim, mora ostati to tajna; moški pa govore brez zadrege o ženskah, ki so jih »imeli«, nam pa je usojeno, da se moramo skrivati. Zakaj? Ali nismo prav tako svobodni ljudje, kakor ste vi? Ali nimamo tudi me pravico, ki jo imate vi, da bi smele iskati uživanje tam, kjer ga vi najdete? Moški imajo množico priležnic, od katerih zahtevajo zvestobo. To je njim v prilog. Zato so ovekovečili zapeljivca v umetnosti, poeziji in slovstvu, ženskam pa, imajočim več ljubimcev, so vtisnili žig zaničevanja. Tu se mora naš boj pričeti; žensko moralo namesto moške morale! To hočem jaz.«
Jz Dravske banovine
Včerajšnji številki smo priložili naše poštno-čekovne položnice. Vljudno prosimo naše cenjene naročnike, da se jih poslužijo za plačilo naročnine čimpreje, t. j. v prvih dneh meseca, ker nam s tem prihranijo obilo dela. Oni, ki so naročnino že plačali, naj pa položnico oddajo znancu ali prijatelju in ga obenem pridobe za naročnika. — Uprava.
d Ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič
danes v petek 2. t. m. zaradi službene odsotnosti ne bo sprejemal strank. — Danes v petek 2. oktobra g. pomočnik bana dr. Pirkmajer ne bo sprejemal »Irank, ker je odsoten.
d Kip prestolonaslednika Petra od domačega kiparja. Akademski kipar g. Peter Loboda ki se je stalno naselil na Bledu, je v dvoru te dni dovršil portret Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Delo je lepo uspelo. Mlademu umetniku čestitamo!«
d Premestitev. Banski svetnik g. dr. Kraševec je bil premeščen iz ministrstva za notranje zadeve v Beogradu k banski upravi v Ljubljani.
d Osebne vesti s pošte. Postavljeni sta za pog. poštarici H e r 1 e Anica v Solčavi in Avsenak Frančiška pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Premeščeni so služ. 2. skup. P a n k o Jožko iz Ptuja na Maribor 2 in Škrob ar Matija z Maribora 2 v Ptuj. — Upokojeni so: pb. ur. VI. skup. B o v š e k Frančiška na Ljubljani 1 in Rane Blaž na Mariboru 2; pb. ur. VII. skup. Vojsk Ruža na Mariboru 2; pb. ur. VIII. skup. Kogoj Matilda na Mariboru 2; zvan. I. skup. Maček Anton v Dolenjem Logatcu in Kranjc Anton pri Sv. Juriji ob juž. žel. — Poroke: Volovec Rezka, pogod. po-štarica v Dobovi, se je poročila s kov. mojstrom Pavličem Andrejem; Bauman Marija, pog. poštarica v Blanci, s posestnikom Divjakom Mihaelom; Benkovič Zora, pog. poštarica v Slivnici pri Celju, z učiteljem S u d a r j e m Gabrijelom; Darovič Franc, zvan. v Kočevju, s S c h 1 e i m e r Heleno in Šušteršič Franc, služ. na Ljubljani 2, s Hanjšek Zofijo. — Prestanek službe: Jurgec, roj Murko Terezija, pogodbena poštarica pri Sv. Lovrencu na Dravskem Polju in R o g a r Nežka, služ. v Kranjski gori, sta se odpovedala poštni službi.
d Brezplačno zdravljenje v bolnici. Državni uradniki in uslužbenci se opozarjajo, da imajo le na podlagi uradnega potrdila od svojega šefa pravico do brezplačnega zdravljenja v ljubljanski bolnici. To potrdilo naj vsak bolnik prinese g seboj. Sklicevanje na železniško legitimacijo je brezpredmetno, ker potrebuje bolnica omenjeno potrdilo kot prilogo k spisu.
d Novi brzojavi in telefoni. Nova telefonska centrala je bila otvorjena pri pošti Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefonski promet med Sv. Trojico in Sv. Lenartom v Slovenskih Goricah je krajeven. Dne 18. julija je bila pri pošti Šenčur pri Kranju otvorjena telefonska centrala, ki opravlja tudi brzojavno službo. — Telefonski promet med Šenčurjem in Kranjem, Cerkljami pri Kranju je krajeven. Dne 13. avgusta je bila pri pošti Dobrova pri Ljubljani otvorjena telefonska centrala. Nadalje so bile otvorjene telefonske centrale pri pošti Polho-gradec, pri pošti Studenec pri Ljubljani, pri pošti Dev. Marija v Polju, pri pošti Preserje, pri pošti Koprivnik pri Kočevju ter pri pošti Begunje pri Cerknici.
d Zvišanje nakazniškega zneska. S 15. septembrom je dovoljen nakazniški znesek v prometu s Švico do 5000 Din, v prometu s Češkoslovaško in Bolgarsko pa tudi na 5000 Din, toda od 1. oktobra dalje. Od tega dne je dovoljen zvišani nakazniški znesek tudi v prometu s Francijo (Alžirom) in z Nemčijo za isti znesek.
d Glavna skupščina Jugoslovanskega šumar-skega udruženja bo 1. oktobra v Skoplju kot 55. društvena skupščina, oziroma 10. letna skupščina, odkar je Udruženje vsedržavna organizacija. Člani naj se vsi udeleže tega jubilarnega zborovanja. Udeleženci, državni uradniki bodo plačali samo četrtino, drugi pa polovično vozno ceno na železnici.
d Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva poroča, da se Prešernova koča na Stolu zatvori v nedeljo 4. oktobra t. 1.
d Za sadno razstavo in grozdni sejem v Sevnici dovoljena polovična vožnja. Z rešenjem Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu št. 76717/31 od 23. IX. 1931 je dovoljena vsem posetnikom sadne razstave za sevniško Posavje v Sevnici od 4. do 11. oktobra t. 1. in vsem posetnikom sejma za vinsko grozdje, ki se vrši v okviru sadne razstave dne 5. oktobra t. 1., polovična vožnja na vseh osebnih in brzih vlakih izven S. O. E., in sicer za vse proge ljubljanske in zagrebške direkcije. Polovična vožnja velja za potovanje v Sevnico od 2. do 11. oktobra, za povratek pa od 4. do 13. oktobra t. 1. Vsi posetniki kupijo na odhodni postaji cel vozni listeh, ki velja potrjen od razstavnega odbora za povratek. Vozni listek mora biti opremljen z mokrim žigom odhodne postaje. Za razstavno blago velja popust, predviden v tarifi del II., odsek B-XIII.
d Hmeljarsko društvo za Slovenijo s sedežem v Žalcu se bo udeležilo potujoče kmetijske razstave z nekaterimi vzorci in slikami ter je razstavne predmete že odposlalo sreskepiu kmetijskemu referentu inž. g. Dolinarju v Celju.
d Denarno blagajno — večjo, bodisi novo, ali že rabljeno v dobrem stanju, kupi občinsko poglavarstvo Nijemci. srez Vimkovci. Ponudbe *
opisom in po možnosti s »liko ali risbo je poslati takoj na navedeni naslov, po razglasu, ki je nabit na deski mestnega načelstva v Ljubljani.
d Gostilničarja okradel. 32-letni delavec Henrik Žerjal je osumljen, da je ukradel posestniku in gostilničarju Vinku Ambrožiču v Dorenji vasi okoli 800 Din gotovine, 1 moško srebrno žepno uro z zlatim okvirjem in 1 srebrno verižico, vse v skupni vrednosti 1200 Din in nato neznano-kam pobegnil.
d Šlager, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, se jc preselila iz Vegove ulice na Aleksandrovo cesto 5, vhod skozi vežo, desno. Najnovejši šlagerji in drugi komadi so vam za malenkostno ceno vedno na razpolago.
2158
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri	Karlu Prelogu,	Ljubljana,	Židovska ulica 4	in	Stari trg 12.	600
d Podtaknjen ogenj. V noči od 29. na 30. septembra okrog pol desetih je nastal ogenj v gospodarskem poslopju Grabner Marije, posestnice v Zajasovnih 8 pri Trojanah, in ji vpepelil celo poslopje v dveh urah. Na pomoč so prihiteli gasilci	iz	Motnika in Trojan,	ki so	ogenj
omejili, da	se	ni razširil na	hišo,	žago	in ko-
zolec, ki stoji v neposredni bližini. Kako je nastal ogenj, ni znano, sodi se, da je bil ogenj podtaknjen, ker 30. avgusta 1. 1929 je pogorela hiša, dne 5. julija t. 1. je bil na dosedaj še nepojasnjen način podtaknjen ogenj na žagi, kateri se je pravočasno zapazil in pogasil, torej v tretjič gre rado in res je zopet gorelo. Škoda je deloma krita z zavarovalnino.
d Izgubljen uradni pečatnik. Po poročilu pošte Ljubljana 2 se je izgubil na progi Karlo-vac — Novo mesto uradni pečatnik za vosek z napisom: Ambulantna pošta 76. S tem pečatnikom zapečatene pošiljke morajo pošte zapleniti.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 766 2, termometer 5 8, relativna vlaga 96°/o, tiho, megla. V Mariboru je kazal barometer 764 9, termometer 5 6, tiho, megla. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 17-4 (4-7), Mariboru 132 (4'6), Zagrebu 159 (5-8), Beogradu (5 6), Sarajevu (—02), Skoplju 16'8, Kumboru 176 (10), Splitu 165 (104), Rabu 162 (10-6). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
£>jubljana
Petek, 2. oktobra 1931: Angel varuh. Pravoslavni, 19. septembra: Jevstahij.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v Sp. šiški.
*
■ Uradne ure pri glavni carinarnici v Ljubljani so počenši s 1. oktobrom t. 1. ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 14 do 17. ure popoldne, ob sobotah pa od 8. do 14. ure.
■ Davščina na motorna vozila. Kraljevska banska uprava objavlja: V smislu § 68. pravilnika o banovinskih davščinah za proračunsko leto 1931/32 zapad dne 1. oktobra v plačilo drugi polletni obrok banovinske davščine na motorna vozila. V to svi-ho dostavlja te dnj kraljevska banska uprava lastnikom motornih vozil izven Ljubljane čekovne položnice z označbo dolžnega zneska. Davščina se mora plačati do dne 15. oktobra t. 1., po preteku tega roka pa se bo*do računale zamudne obresti, davščina pa se bo na strankine stroške po prisilni poti izterjala. Lastniki motornih vozil, ki stalno bivajo v Ljubljani, naj davščino v istem roku plačajo osebno ali po svojih pooblaščencih pri blagajni kraljevske banske uiprave v banski palači na Bleiweisovi cesti.
■ Zgradarinj zavezane osebe opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na razglas davčne uprave za mesto, da vložijo prijave za zgradarino naj-kesneje do 31. oktobra 1931 pri davčni upravi za mesto. Prijave morajo vložiti vsi, četudi so oproščeni zgradadne, v določenem roku, da se izognejo 3% oziroma 10% globi od osnovnega davka. Davčne prijave se dobijo za ceno 1'— dinar pri mestnem načelstvu v mestnem odprav-ništvu, Mestni trg 27/111, soba 48. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski mestnega načelstva in na deski v Sp. šiški.
■ Na prosvetnem večeru »Svobode« in »Zarje«, ki bo v sredo 7. t. m. v dvorani Delavske zbornice, bo poleg koncertnih in pevskih točk tudi Ciril Štukelj predaval o nedavni največji mednarodni športni olimpiadi na Dunaju in bo na modernem apidiaskopu pokazal nad 100 fotografskih posnetkov.
■ Postaja za žigosanje elektroštcvcev v Ljubljani je ustanovljena na Tehniški srednji šoli. Za upravnika postaje je postavljen profesor inž. Turnšek Viktor, za tehnika žigosača W e r n i g Rajko. Postaja bo pričela s poslovanjem 15. oktobra.
■ Koncerti slovenskih izvajajočih umetnikov v Ljubljani niso ravno pogosti. Prvič ker nimamo mnogo umetnikov, ki so se izključno posvetili koncertnemu udejstvovanju, drugič pa naše koncertne prilike niso ravno rožnate iin vesele. Zato je temvečja dolžnost ljubljanske publike, da v slučaju, ko se vrši koncert uniet-nika-domačina, z velikim posetom pokaže zanimanje za njegovo umetnost ter ga podpre vsaj moralno v nadalnjem njegovem delu. Prihodnje dni se vrši koncert violinista Rupla. Dasi-ravno mlad, je že danes cel umetnik. Študiral je mnogo in to z velikim uspehom, slišal je mnogo svetlih vzorov in njegova igra je danes umetniško in tehnično dovršena. Posebno srečen pa je tudi v izbiri programa, katerega sestavi tako, da more v njem pokazati vse svoje odlične sposobnosti. Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo v ponedeljek 5. oktobra v Unionski dvorani. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni.
■ V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 3. t. m. ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici goveje in svinjsko meso po nizki ceni.
■ MOTOII kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577!	1470
■ Paviljon »Grajska klet« na velesejmu odprt celo leto. Toči priznana Podborškova vina.
2209
Ljubljanska strelska družina obvešča svoje članstvo, da se bodo vršile v nedeljo 4. in 11. t. m. strelske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8'30. Dne 18. t. m. pa bo istotani streljanje za nagrade. Strelci, pripravite se za tekmovanje! Program tekmovanja na razpolago pri strelskih vajah.
■ Iz bolnice. 4-letnega posestnikovega sina Florjana Erceta iz Vodic je v hlevu podrl na tla vol im stopil nanj, tako da mu je zlomil desno ramo. — 8-letni vrtnarjev sin Janko Vrhovnik iz St umi i c pri Kamniku se je z nožem vrezal v levo roko. — 3-letno posestnikovo hči Feniko Lukasovo iz št. Lamberta pri Litiji je vgriznil pes v glavo. — 18-letni delavki Jugo-češke v Kranju Angeli Križnarjevi je stroj zmečkal sredinec desne roke.
■ Tatvina zajčjih kož. Nedavno je bilo ukradenih Mici Karovi s podstrešja v Gosposki ul. 7 več ustrojenih zajčjih kož, usnje za moške čevlje, dva para podplatov in 1 servis za vino, 1 servis za kavo, 2 ženski bluzi in 1 copate v skupni vrednosti 350 Din. Za tatom ni sledu.
Gramofonske plošče po 3 D*n
izposoj uje .3 L fl G E R“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov. Llubliana. Veaova ulica 2	1501
Razširiaite Jugoslovana!
Jz dbeuffih bamc>vim
Zverinski zločinec iz Št. Lovrenca na Pohorju
2e mesec dni išče zagrebška policija nenavadnega zločinca, ki je 13. junija Izpeljal v Zagrebu neko 7-letno deklico v neko prenočišče v Ljubljanski ulici in jo tam zbadal po vsem telesu z iglo. V prenočišču so povedali, da se je neznanec prijavil na ime Alfonz Pirnat, trgovec iz Maribora. Zagrebška policija je poizvedela pri mariborski in ugotovila, da stanuje neki Alfonz Pirnat pri Sv. Lovrencu na Pohorju in ne v Mariboru. Trgovec Pirnat pa že 5 let ni zapustil svojega kraja, kar je bil dovolj jasen dokaz, da ni identičen s sadistom, ki je mučil 7-letno deklico v Zagrebu. Po opisu, ki ga je poslala zagrebška policija mariborski, je padel sum na zasebnega nameščenca Priča Blažiča v Sv. Lovrencu. Po fotografiji so spoznali, da je Blažič bil tisti, ki je deklico mučil. Razen tega se je Blažičeva pisava vjemala s pisavo gosta, ki je pripeljal deklico v zagrebško prenočišče. V Zagrebu je Blažič, katerega so takoj aretirali, priznal svoj zločin, Izgovarjajoč se, da je bil v nekakem abnormalnem duešvnem stanju, ko ga je izvršil.
b Po 17. letih sc jc javil iz Rusije. Iz Skoplja poročajo, da se je po 17. letih vrnil iz Rusije neki Velimir Nešovič iz grožanskega sreza. Njegovi sorodniki so bili prepričani, da je že zdavnaj mrtev.
b Snežni zameti v Bosni. Iz Jajca poročajo, da je sneg, ki je pred dnevi zapadel v bosanskih pokrajinah, ponekod tako visok, da po-
vsem ovira promet. Zameti so onemogočili promet v Ugrovem ter na Cardaku, Oštreju, Gr-bavici in Vukoviku.
b Število zagrebških volilcev. Od razgrnitve volilnih Imenikov do zaključka roka za reklamacije je pregledalo imenike v Zagrebu 3500 meščanov. Reklamacij je bilo 290, 500 vpisanih je bilo izbrisanih, tako da je sedaj v Zagrebu okoli 54.000 volilcev.
b škoda zaradi dežja. Zaradi deževnega vremena je v okolici Nove Gradišče začela trgatev nekaj nedelj kasneje nego lani. Deževje je močno škodovalo kakovosti vina. Mošt prodajajo po 1'50 Din za liter, dočim so ga lani prodajali po 4 Din liter.
b Justifikacija v Smederevu. Na dvorišču okrožnega sodišča v Smederevu so v sredo zjutraj obesili bivšega natakarja života Terziča, ki je bil meseca junija obsojen na smrt, ker je na zverinski način umoril v Beogradu brata Milana in Milosava Rajčetiča. Ko je bila njegova prošnja za pomilostitev odbita, so ga premestili v posebno celico, kjer je ostal do izvršitve kazni. Hodil je nemirno po celici in zahteval jedače. Pred justifikacijo se je raz-govarjal s svečenikom, nato je pa na svoje tri fotografije napisal nekaj besedi za svoje sorodnike. Dovolili so mu, da je potlej obiskal vse kaznjence v drugih celicah, s katerimi se je seznanil med tem, ko je bil zaprt. Izjavil je, da se kesa zaradi svojega dejanja, da mu je pa žal, da ni obračunal s svojim bivšim gospodarjem in z njegovo ženo. Zjutraj ga je na dvorišču obesil krvnik Hart. Zdravnik je ugotovil, da je 8 minut nato obešenec izdihnil.
m Nove uradne ure prj sodišču. Ob včeraj dalje so uvedene pri tukajnšjem sodišču nove uradne ure, in sicer od 8. do 13. in od 15‘30 do 18., ob sobotah pa od 8. do 14.
m število volilcev na Teznu. Predmestna občina Tezno šteje 443 volilcev. Med temi je 135 državnih nameščencev in vpokojencev, večinoma železničarjev.
m Delegacija mariborskih pravnikov. Pravniškega kongresa v Skoplju, ki bo 4., 5. in
6.	t. m. se bodo iz Maribora udeležili odvetnik g dr. Juro Jan, sodniki gg. dr. Senjor, dr. Peitler, dr. Lešnik, dr. Kovča in dr. Germov-šek ter auskultant g. dr. Ašič.
m Prevzetje dveh vasi. V torek je zastopnik Dravske banovine okrajni podnačelnik dr. Bratina iz Ptuja službeno prevzel v sestav Dravske banovine vasi Dubrava in Dubravski breg, ki sta pripadali doslej Savski banovini. Obe vasi, ki štejeta 37 hiš in 187 prebivalcev, sta bili prideljeni politični občini Zavrču pri Ptuju.
m Oratorij »Samson«. Na oratorijskem koncertu, ki ga bo priredilo tu v Mariboru v veliki unionski dvorani v soboto ob 20. uri Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane, bodo peli solistovske partije ga. Lovšetova, ga. Škerlj-Medvedova, g. Gostič in g. Rus. V »Samsonu« imajo poleg zbora tudi pevci-solisti mnogo dela, zlasti bas, ki poje kar dve partiji: Mamoa in Harafo. Med tenorskimi točkami je tudi ona čudovita arija, v kateri toži Samson, da je za večno izgubil svoj vid. Handela je ta arija vedno globoko ganila, kadar so izvajali »Samsoma«, zlasti v dobi, ko mu je začel pešati vid in ko ga je tudi on izgubil. Sopran in alt imata po dve krasni ariji, kakor tudi bas. V zborovskih točkah se blesti prava Mandelova moč. Oratorij je zgrajen tako učinkovito, da nikdar ne utruja, temveč vedno znova veže z dejanjem in glasbeno in venci jo. Predprodaja vstopnic v trgovinah Zlata Brišnik in Josip Hofer.
m Sprejem češkoslovaških dobrovoljcev. Danes popoldne potujejo skozi Maribor v Beograd češkoslovaški vojni , dobrovoljci, ki bodo kot posebna delegacija prisostvovali proslavi petnajste obletnice prvih bojev jugoslovanskih dobrovoljcev v Dobrudžl. Pozivamo ves zavedni Maribor, da se ob 13'45 zbere na glavnem kolodvoru, da obnovi spomin na med vojno položeno prisego »Vernost za vernost!«
m Privatni in trgovski nameščenci se opozarjajo, da se danes, dne 2. t. m. ob 20. url v Narodnem domu otvori plesna šola za privatne in trgovske nameščence.
m Izpiti merilcev. V smislu pravilnika 0 opravljanju izpita za merilce pri javnih zavodih za meritev se poživljajo vse one osebe, ki imajo obrtno pravico, da vrše merilne posla pa doslej niso opravile predpisane skušnje glasom zakona, da predlože sreskemu načelstvu Maribor, levi breg, odd. za kontrole mer i Din 5 kolekovano prošnjo za polaganje Izpita, ako hočejo še nadalje opravljati merilne posle Nadalje se poživljajo vse one osebe, ki so že položile izpit, da v smislu čl. 31 zakona o merah sporoče sreskemu načelstvu Maribor, levi breg, odd. za kontrole mer, dan, mesec, leto polaganja izpita in številko izpričevala, z navedbo pri kateri kontroli mer so polagali izpit.
m Tujski promet. V mesecu septembru j« bilo v Mariboru zglašenih 2244 tujcev, od tel) 584 tujih državljanov. Od poslednjih jih j« bilo 233 z Dunaja, 60 iz Gradca in 291 od drugod.
m Stanje v bolnici. V sredo je bilo v splošni bolnici 374 bolnikov, na infekcijskem oddelktl pa 24.
m Invalidska tombola. V nedeljo, dne 4. t. m. ob 14. uri bo na Trgu svobode velika tombola, katero prirede tukajnšji invalidi V dobrodelne namene. Tombol bo 8, ostalin dobitkov pa krog 600.
m Kinematografi-. Grajski kino bo predvajal od danes dalje nemški velefilm »Pred preiskovalnim sodnikom«. — Kino Union pa tudi od danes dalje dunajsko veseloigro »Dunajska cvetličarna«.
m Ljudsko gibanje. V mesecu septembru j« bilo v Mariboru rojenih točno 100 otrok, in sicel 56 dečkov in 44 deklic; v istem času je umrlo 53 oseb, 34 moških in 19 žensk, porok pa je bilo 46. Po farah je bilo: v stolni rojenih 65, mrličev 10, porok 5; v frančiškanski rojenih 11. mrliči 3, porok 21; v magdalenski rojenih 23i mrličev 39, porok 17; v evangeljski rojen 1 poroki 2; v pravoslavni mrlič 1 in poroka 1 m Težka nesreča na Ptujski cesti. Na Ptujski cesti se je včeraj popoldne vsled brnenja nekega avtomobila splošil konj posestnika Franca Pivca iz Dobrove na Dravskem polju. Vsled sunkov se je voz prevrnil in 56-letni FranC Pivec ln njegov 24-letni lin Anton sta padla tako nesrečno na tla, da se prvi nevarno pobil po glavi, drugi pa po vsem telesu. Oba ponesrečenca so z reševalnim avtom prepeljali v bolnico.
m Nesrečen padec. Včeraj ob 2. uri zjutraj j« v prepojilnici Riidgers v Hočah zaposleni delavec Franc Horvat iz Dobrovc tako nesrečni! padel, da si je zlomil desno nogo pod kole' nom. Moral je v bolnico.
m Samomor radi nesrečne ljubezni. V Hrastjl pri Pekrah se je v torek popoldne ustreli)
20-letnl zidar Franjo Klobasa. Mladenič je bil dopoldne pri svojem dekletu, s katerim se j« pa sprl. Od nje je odšel v bližnji gozd, kjetj se je s samokresom ustrelil v glavo in je bilj takoj mrtev. Pokojnika so prepeljali na poko' pališče v Limbuš, kjer so ga pokopali.
m Kolesar povozil dekle. V sredo je neznai kolesar povozil 24-letno Ivanko Celcerjevo, k1 se je pri padcu tako nevarno poškodovala n* kolenu, da je morala v bolnico.
m Nesreča delavca. V Spodnjih Hočah je pa' del v sredo železniški prag na levo nogo de' lavcu Martinu Kokolu in mu jo nevarno po' škodoval. Zdravi se v bolnici.
m Odgon. Radi nedovoljenega prekoračenj* meje so bili po odgonu poslani v Avstrijo: An* Fascianijeva, Franc Jerolin, Josip Pawel i* Anton Glanz.
Celje ho imelo tri volišča. Državni volilni odbor je sklenil, da dobi mesto Celje poleg doslej predvidenih volišč še eno. Volišči sta predvideni eno na mestnem načelstvu, drugo pa v meščanski šoli. Kje da bo tretje volišče, še ni določeno. Okoliška občina, ki šteje sicer precej več volilcev kakor mestna, bo obdržala svoji dve volišči v občinski hiši	na Bregu ter v	ob-
činski hiši v Gaberju.
Uradne ure pri sreskem načelstvu. Sresko načelstvo javlja, da bodo od 1. oktobra uradne ure od 8. do 12’30 ter	od	15-30	do	18., ob	sobotah pa od 8. do 14.	Stranke	se	sprejemajo
vsak torek in soboto dopoldne.
Opozorilo mesarjem in trgovcem. Mestno načelstvo opozarja, da se mora podvreči nad-pregledu in plačati določeno pristojbino v mestni klavnici ob obratovalnih urah vsa sveža slanina, ki jo dobivajo mesarji, prekajevalci, gostilničarji in vsi obrati, ki razpečavajo mesnate proizvode. Vse take pošiljke morajo biti opremljene s predpisanim oglednim listom iz kraja njihovega izvora. Neupoštevanje te naredbe se bo kaznovalo.
Nove stavbe. Pri mestni občini so zaprosili za prodajo mestnega zemljišča g. Slavko Levič-nik, ki bo na Spodnjem Lanovžu zgradil tovarno, -v kateri bo izdeloval padalnike lastnega izuma. Nadalje so zaprosili za prodajo zemljišča na Jožefovem hribu zasebnica gdč. Herta Vidmar ter živinozdravnik g. Armin Tomažič, ki bosta postavila vsak svojo vilo.
* Sadna razstava v Laškem. Podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v Sv. Krištofu m v Laškem priredita v dneh 4. in 5. oktobra sadno razstavo v poslopju narodne šole v Laškem. Poleg različnih vrst sadja bodo razstavil6,*1*. tudi sadjarska orodja ter vrtnarski in čebelarski proizvodi. Vsi razstavljeni predmeti b°do tudi na prodaj. Vstop k razstavi je prost.
•. V. P°rno društvo za revne otroke v Gaberju Frit1 V nede,i° 4. oktobra popoldne vinsko nrir /rtV P.ros*01'ih g. Permozerja. Ves dohodek
* a ye namenjen revnim otrokom.
smrtna kosa. V javni bolnici je 30. septem-
ra umrla 39-letna Koprivc Neža, žena posestnika iz Sv. Vida pri Planini. — 1. t. m. je v javni bolnici umrla 28-letna K o š t o m a j Valerija iz Razgorja pri Škofji vasi. Včeraj smo poročali, da je dva dni poprej v bolnici umrl njen 64-letni oče Franc Koštomaj. Naj počivajo v miru! Žalujočim sožalje!
Nočno lekarniško službo ima od sobote 3. »• m. do vštetega petka 9. t. m. lekarna »Pri Jvrizu« na Kralja Petra cesti.
Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo ti«.*«°l' P°P°ldne na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena nogometna tekma med SK
W	celSsl5imi	Atletiki. Kakor znano,
Lik.*;	P°Jf8	ljubljanskega	Primorja
nefe T!tV° V ,Dravski ba«ovini. Zato bo nedeljska tekma zelo zanimiva
Mestni kino predvaja od danes do nedelje zvočno zakonsko komedijo »Moja žena... tvoja zena« z Lilian Harvey ter Willi Fritschem v glavnih vlogah.
Be I® *atek«l- K postojanki Ribarskega društva v Pečovniku se je 30. septembra zatekla majhna bela psica brez ovratnika in
znamke. Lastnik se opozarja, da naj pride te-kom stirinjstih dni po žival, ki jo bodo sicer izročili konjaču.
*']8cheri ki ie gostoval v našem mestu 3 dni, odide v Čakovec. Z uspehom tukajšnjega gostovanja je uprava prav zadovoljna. i/M™v'"a-. Preypzni podjetnik Franc Tomaž
e mSJP pnla,Vil tukaiNi policiji, da mu i»in ,o ukrade,no železno ročno dvigalo in dvi-
znlša l7^oeni?naT(Že,eZ"iŠkih vag0,10v- škoda cirkusa Fischer PnrV1~e • osum^ nameščence Ca z rii ; n ,c,1,a je v navzočnosti oško-predm^te v shrnnJh- j in našla ukradene nahaja v Ptu	t navedenega cirkusa, ki se
n NaviiariH	Zadeva je prijavljena sodišču.
dafajo rženi kruh &*\TukaiNi Peki pr°'
zato tnHi i v. v £ot luksuzno pecivo in ga
radi navijanjaiecen Unaj°- NaMianieni 80 °Wasti
Novo mesto
SDn^fifoi0 'n tU(^* izrele ia8°dc se nasmihajo lice *m P° solnčllih Parobkih mestne oko-Čudežna igra prirode!
z„l..frfa' ri,*a; vsako zgradbo, ki je zavezana S nnJ (diivku na dohodek od zgradb) je
davčnn ?.su od t do vštetega 31. oktobra t. 1. Qav«no prijavo za davčno leto 1932
Gor VHa‘nv 8nlola- Dvajsetletni Nace ZagoTc iz na	f	zaP°slen pri gradbi nove šole
troti • Slatniku. Po nesreči mu je pred "atkim padla med delom na roko deska in ga motno potolkla, pa je fant potrpel in s težavo e	SV0] posel- Nekaj dni za tem pa
da m 8 ^ v ,ln.si bolno roko tako pohabil,
v x al v bodico.
čevarifl,n'arVOi°	0ko,i doma Janeza Ho-
vram nnnrfrir> ,a5 pri Raki ie "ekdo kolo-ie ™ Gospodar je šel ven pogledat, kaj
ie’ in w ? v0gar opazil, je klical v temo, kdo blisknHn in ° •' y odg°vor se je v bližini za-bet in i svinčene šibre so mu zletele v hr-Varia tJo,?' Neznani nasilnež je izginil, Hoče-P so pripeljali k Usmiljenim bratom.
Napove Trbovlje
i,azglasICddaZg^i';'’a^ine- Davčni urad v Laškem vedati zgradarino^ VSi hlšni P°sestniki naP°* se dobe v občinski pSarm Tozadevne tiskovine
ob pTŽTi scvrti V nedelJo 4- oktobra t. 1. lokalni derbi med prvaLrTtrbn S r *materja
srv**? sk ^ sisSop”:
oninekafStinlkarjeetudi
vabimn HUbl‘k0 m prijatelJe »Porta pa vljudno vabimo, da se v čim več jem številu udeležilo zamejila nerJSl^b0rbe' ~ V Predtekmi bosta merila svoje mlade sile B-moštvo SK Amaterja n SK Retje odnosno SK Zagorje.
Pri avtomobilski nesreči utonila
Grozna smrt mlade žene, ki se je peljala k
Celje, 1. oktobra.
Včeraj popoldne je vozil tovorni avto, last trgovca in lastnika žage v Ljubnem v gornji Savinjski dolini g. Antona Tevža iz Luč proti Solčavi. Na avtomobilu je bilo poleg lastnika gosp. Tevža še šest ljudi. Pri takozvani Igli je avto iz doslej še nepojasnjenega vzroka, najbrže radi slabe ceste — po pripovedovanju nekaterih udeležencev je tam ležala celo precej velika skala
—	odpovedalo krmilo.
Cesta je tam zelo ozka. Avto je z vso silo zadel v ograjo ter se prevrnil v Savinjo. 28-letna žena žagarja Neža Ošep iz Solčave se je pri padou prijela za stranice avtomobila, to pa je bilo zanjo, usodno. Dočim so namreč drugi v velikem loku odleteli, je padla Ošepova pod
pred tremi tedni poročila in se staršem
avto, tako da jo je prevrnjeni avto popolnoma pokril. Nesrečnica se ni mogla rešiti in je utonila. Od drugih potnikov ni bil -nihče težje poškodovan razen 40-letnega pri g. Tevžu zaposlenega žagarja Lovrenca Komarja iz Solčave, ki se je pri padcu zlomil desno roko ter dobil občutne poškodbe na glavi in na levi roki.
Prvo pomoč je ponesrečencem nudil zdravnik v Ljubnem g. dr. Jože Arh. Komarja so naslednji dan z avtobusom odpravili v celjsko javno bolnico. Truplo ponesrečene Ošepove pa so prepeljali v Solčavo. Njena usoda je tem ža-lostnejša ker se je komaj pred tremi tedni poročila in se je peljala prvič po poroki domov k svojim staršem.
Drzni vlomilci na Dolenjskem na delu
Vlomi v Kočevju in v Trebnjem — Ali gre za organizirano vlomil-
- sko družbo?
Kočevje, 30. septembra.
Pred dnevi smo poročali o treh tatvinah v eni noči, ki so jih izvedli neznanci. Z ozirom na nove tatvine lahko predpostavljamo, da je na delu vlomilska družba, ki sistematično in dosedaj nemoteno vrši svoje delo. V noči od torka na sredo je neznanec skozi okno vlomil v stanovanje cerkovnika Handlerja pri Corpus Christi. V spalnici se je naenkrat zbudil hišni gospodar in je opazil nekega, ki je stikal po sobi. Misleč, da je kdo od domačih, je zaklical, toda ker ni bilo odgovora, je skočil pokoncu. Medtem pa je neznanec, stoječ blizu okna, že planil na prosto. Gospodar je začel klicati po domačih, ki so hitro pritekli v sobo in skozi okno opazili dva neznanca, počasi se oddaljujoča od hiše. Rahlemu spanju gospodarjevemu se imajo zahvaliti, da nista tatova ničesar odnesla.
Trebnje, 30. septembra.
Kakor smo že poročali, je bilo pred nekaj dnevi vlomljeno v skladišče tukajšnjega tovar. narja g. Ivo Bana. Vlomilci so odnesli več transmisij velike vrednosti. Orožništvu se kljub vestnemu zasledovanju vlomilcev še ni posrečilo prejeti. Nemalo pa nas je danes razburila vest, da je bilo v noči od torka na sredo vlomljeno v gostilniške prostore hotelirja g. Ignaca Bukovca.
Predrzen vlom sredi Trebnjega tik ob orožniški postaji je razburil vse Trebnje. Vlomilci so prišli na svoj nečedni posel iz vrta posestnika g. Viljema Tomiča ter se povzpeli skozi okno stranišča v vežo, od tu pa v gostilniško sobo. Šiloma so odprli miznico, v kateri se nahaja dnevna blagajna. Odnesli so okoli 3000 Din gotovine v kovanem denarju. Na srečo je lastnik prejšnji večer odnesel bankovce s seboj v spalnico, sicer bi bil plen še večji. Vloma je osumljen neki moški, ki se je par dni potikal v Trebnjem in je tudi v hotelu prenočil. Da je vlom izvršil s svojimi pajdaši zagonetni neznanec, potrjuje tudi dejstvo, da je imel na dan
pred vlomom v istem lokalu obute rjave čevlje, ki so bili	po zatrdilu očividcev,	ki	so ga	opazili, čisto	novi. Po sledovih, ki	so	videti	pod
oknom stranšča, kjer se je spustil v vežo, pa je opaziti na	več mestih posneto kožo	rjavih	čevljev- Brez	dvoma je neznanec z	rjavimi čevlji,
ki je bil sploh sumljiv, vlomilec v tovarno in v hotel.
Orožništvo ga je že enkrat legitimiralo in se njegove listine strinjajo z podatki, ki so vpisani v hotelu, kjer je prenočeval. Domneva se, da ima tudi listine ponarejene ali pa od kake druge osebe in izvršuje na ta račun vlome po deželi. Da je vlom izvršil z vso previdnostjo, potrjuje tudi dejstvo, da je delal tako pazno, da ga nista čula prav nič niti hotelirjev pek niti vajenec, ki sta celo noč zaposlena v sosednji sobi. Tudi je vlomilec za seboj zaklenil vsa vrata, vrata na cesto je pa snel, da bi pri nevarnosti lažje pobegnil. Varnostne oblasti predrznega vlomilca zasledujejo in je upati, da to pot ne bo ušel pravični kazni.
Poročilo ljubljanske policije
Po brzojavnem obvestilu žand. stanice Trebnje je bilo v noči na 30. sept. t. 1. vlomljeno v gostilno Bukovec v Trebnjem in ukradeno za 2000 Din raznega kovanega denarja, od tega za 1000 Din v rolah po 50 Din, na katerih rolah je napis Julij Štor, trgovec Dobrniče, nadalje srebrna žepna ura z arabskimi številkami, steklo počeno, na pokrovcu ima okraske v obliki kvadratov in 200 kom. Zeta cigaret. Skupna škoda znaša 2600 Din. Vloma je osumljen Mav-rin Peter, rojen 12. avgusta 188!) v Grobelcah, baje urarski pomočnik, male čokate postave, črnikastega okroglega obraza, malih črnih brk, govori slovenski in nemško-štajersko narečje, seboj nosi mal lesen kovček črne barve z raznim orodjem za popravljanje ur iin manjših strojev. V njegovi družbi je tudi nepoznana ženska, stara 30—35 let, oblečena v črn plašč.
Kočevje
Odbojka. Kočevski Sokol je zbudil zanimanje za prijetno igro z žogo — odbojko. Dan na dan se goji ta nova igra na šolskem travniku. Vrše se tudi tekme.
Po svetu. Te dni sta šla skozi Kočevje dva intelektualca iz Stockholma, ki potujeta po svetu. Med potjo ju preživlja lep desetleten medved — po pripovedovanju lastnikov doma iz Kanade.
Trebnje
Število volilcev za sodni okraj Trebnje. Po
reklamacijah je sedaj končno ugotovljeno število volilnih upravičencev za sodni okraj Trebnje, in sicer Trebnje ima 729 volilcev, Velika Loka 555 volilcev, Mirna 304 volilcev, Mirna volišče Tihaboj 150 volilcev, Dobrniče 525 volilcev in Sela Šumperk 120 volilcev. Skupno število v sodnem okraju Trebnje 2383 volilcev.
Popolnoma odveč je poudarjati, da je »Jugoslovan« najcenejši dnevnik v naši banovini in dna ima pri nas tudi največ naročnikov. Tudi v dnevni in nedeljski kolportaži čitatelji pridno segajo po njem. Je to edini list, ki je pri nas najbolj uveden, in edini, ki zastopa interese kraja in prinaša vse novice. Čitatelji, posebno okoliško ljudstvo, pridno sega po njem. Dobi se dnevno v občinski pisarni v Trebnjem.
Odprta noč in dan so groba vrata. Kakor smo že poročali, je nevarno obolela žena tukajšnjega uglednega čevljarskega mojstra Marija Travnikova. Prepeljali so jo v novomeško bolnico, kjer pa je v torek po kratkem trpljenju preminula. Pokopana je na novomeškem pokopališču. Naj v miru počiva, svojcem pa naše iskreno sožalje.
Osebne vesti. Imenovana sta na novo službeno mesto v Trebnje kaplana gg. Blažič Franc in S tar v Martin. Oba sta mesto že nastopila.
Seja PO. Določena seja prosvetnega odbora je preložena na sredo 7. oktobra. Isti dan se izvrši reorganizacija PO. Udeležba strogo obvezna.
Župne tekme. Župnih tekem v nedeljo 4. oktobra se iz mirenskega sokolskega okrožja udeleži le najmlajše naše sokolsko društvo v okrožju Št. Lovrenc, kjer postavi svojo vrsto v vseh panogah lahkoatletskega tekmovanja.
Šmartno pri Litiji
Stavbeno gibanje. Drugi del lesene Dušakove hiše so te dni podrli in začeli z zidavo nove hiše, tako da Šmartno dobiva povsem tudi v Knafličevi ulici novo lice.
Obrtna šola. Vpisovanje na tukajšnji obrtno nadaljevalni šoli se prične pred 15. oktobrom. S poukom pa 15. oktobra. Učenci naj prineso k vpisu potrebne listine.
Po vremenskih mezgodah prizadetim je oblina razdelila razne vrste žita, kakor ječmen, pšenico itd.
Guštanj
Osebna vest. Sokol se je zopet skrčil za dva svoja agilna člana: sestro Zegovo in brata Štora. Prva je premeščena iz Tolstega vrha na šolo v Središče, drugi pa je odšel na odsluženje vojaškega kadrskega roka. Pevsko društvo je priredilo dolgoletni članici podokenco. Na poslovilnem večeru so se poslovili v imenu društev poedini člani, poudarjajoč zasluge in dobrote sestre Žegove, ki je službovala v Tolstem vrhu nad 10 let, aktivno sodelovala v vseh narodnih društvih in pri vseh prireditvah, bila dolgoletna vaditeljica dece, dobra igralka in prijetna družabnica. Na novem službenem kraju mnogo sreče in uspeha.
Likvidacija niarenberškega učiteljskega društva se je izvršila v zvezi z mežiškim na Prevaljah, ker po činov, zakonu morajo srezi obsegati samo eno udruženje. V našem srezu bo to velika ovira pri skupnih obveznih zborovanjih radi prevelike oddaljenosti. Na izrednem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: g. Galob, Terčak, Volmajer Stanič, Gačnikova, Vr-bovnikova.
Zaprti koči. 26. t. m. sta se zaprli turistovski koči na Urški gori in Uletova koča na Peci, kateri so pasetili zadnjo nedeljo še številni turisti. Koča na Urški gori bo odprta še 21. oktobra, ko se vrši letošnje zadnje opravljanje; turisti pa, ki bodo posečali Urško, naj vzamejo ključ od koče pri Godcu, naj pazijo na red in snago v koči, kakor tudi na ves inventar ter naj po odhodu zopet oddajo ključ istotam.
V	volilnem seznamu je vpisanih 355 volilcev.
Streljanje. Pri Petriču v Kotljah se vrši v nedeljo 4. oktobra nagradno streljanje z lepimi dobitki, katerega se udeleže tudi člani »Strelske družine«.
Slovenj gradeč
Odprta noč in dan so groba vrata. V tukajšnji bolnici so umrli od 28. avg. do 30. septembra Zorman Antonija, hči fin. preglednika iz Mute, stara 3 leta; Veselko Anton, dninar iz Kota pri Prevaljah, 68 let; Prevolnik Ljudmila, učenka mešč. šole iz Dobrave pri Šmartnem pri Slovenjgradcu, 14 let; Ras Antonija, dninarica iz Sv. Antona na Pohorju, 52 let; Hren Alojzij, brezposelni kovač iz Zg. Dovž pri Mislinju, 41 let. Naj počivajo v miru! Žalujočim sožalje!
Prosvetni odsek Sokola je začel zopet s predavanji, ki so za novo stopivše članstvo obvezna. Pretekli teden sta bili predavanji: »Sokolska telesna vzgoja« in »O zgodovini Sokolstva«. Vabljeno celokupno članstvo in vsi prijatelji Sokolstva!
Obrtna in trgovska nadaljevalna šola pričneta s poukom 1. oktobra.
Pri Sv. Florijanu pri Doliču je bilo ustanovljeno novo gasilno društvo in mu želimo pri pomoči svojega bližnjega najlepših uspehov!
Čigav je otrok?
Ljubljana, 1. oktobra.
Stražnik pred glavno pošto je danes ob 1330 opazil sredi ceste okoli poldrugo leto staro punčko brez spremstva. Otrok je jokal in klical mamico. Stražnik se je zanimal za otroka, a ni mogel ničesar zvedeti od njega. Odpeljal ga je zato na policijsko stražnico na Bleiweisovi cesti in ga predal tam svojim kolegom. Ti so začudeno gledali tak nenaden prirastek in mu postregli, ko je bil otrok lačen. O najdbi punčke so bilo obveščene vse policijske stražnice, a do 19. ure zvečer še ni bilo nikogar po otroka. Otrok lio sedaj toliko časa v policijskem varstvu, da se zglase starši. Stražnikom v čast treba povedati, da se zelo trudijo, da bi punčko utolažili, ki sili za svojo mamico, pa ne ve poti do nje. »Dokler bo pri nas, ji ne bo ničesar manjkalo!« so rekli našemu reporterju. A mamica ji bo gotovo manjkala, si je ta mislil. Da bi jo kaj kmalu našla!
(Pod večer so nam s policijske uprave sporočili, da se je mati izgubljene punčke zglasila in odpeljala otroka domov na Vič.)
Pismo iz Grosupljega
V fredo se je vršil tukaj vsakoletni semenj. Na semenj je bilo pripeljane precej živine, toda kupcev je bilo zelo malo, tako da so bile prodane samo štiri glave živine, ostalo pa so morali kmetje zopet odpeljati domov, kljub temu, da je cena mesu jako nizka. Tudi ostali prodajalci so se pritoževali o slabi kupčiji. Pomanjkanje denarja!
Neki kmetici je nekdo izmaknil pred očmi prodajalke 100 Din ter se pomešal med ostale kupce, tako da ženska ni mogla izslediti uzmo-viča.
V vasi Paradišče se je pojavila davica med šolskimi otroci. Smrtnih žrtev za enkrat še ni, ker imamo pri roki zdravniško pomoč.
Iz tukajšnje osnovne šole je razrešena ličite' ljica g. Vida Jaklič v Prekmurju. Mirna in zelo marljiva učiteljica je imela tukaj zelo velik ugled ter ji želimo na novem službenem mestu obilo uspeha.
Umrl je upok. železničar Josip Skubic ter upok. železničar Josip Hočevar. To sta edina umrla v letošnjem letu, kar znači, da je kraj zelo zdrav in primeren za dolinsko letovišče.
Zagoneten požar kozolca
Kranj, 30. septembra.
V noči od nedelje na ponedeljek malo pred polnočjo je nenadoma začel goreti kozolec posestnika Terana Antona iz Bistrice pri Naklem. Kozolec stoji z lopo vred sredi polja. Imel je 23 oken ter je bil napolnjen z neomlačenim fižolom in senom, v lopi pa je bila suha detelja. Ker niso na polju mogli nikjer do vode, je ostal trud gasilskih društev iz Nakla in Pod-brezij brezuspešen. Rešili so le nekaj oken. Skupna škoda znaša do 25.000 Din. Teran je imel kozolec in lopo zavarovano pri zavarovalnici »Croatia« v Zagrebu. Ognja najbrže ni podtaknil nikdo iz hudobije; verjetno je, da je kdo prenočeval v lopi in po "eprevidnosti zažgal.
Kranj
Prijave za zgradarino. Ves oktober je določen za vlaganje prijav za zgradarino, ki se sprejemajo na davčni upravi in v občinski pisarni. Tiskovine se dobe v knjigarnah.
Dražba poštne vožnje. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani bo oddala v zakup poštni vožnji na progah Kranj-Kokra in Kokra-Jezersko, skupaj ali ločeno. Javna licitacija bo v petek 2. oktobra v pisarni županstva občine Jezersko in v soboto 3. oktobra v občinski pisarni v Kranju ob 11. uri dopoldne.
Premiera Ibsenovih »Strahov«. Marljiva gledališka družina Narodne čitalnice bo uprizorila danes v petek zvečer ob pol 21. uri H. Ibsenovo dramo »Strahovi«. Priznajmo mladim igralcem, ki so se že mesece pripravljali na uprizoritev tega težkega dela, da znamo ceniti njihova idealno stremljenje.
Slovenske Konjice
Sokolsko društvo Konjice bo v zimskih mesecih prirejalo prosvetne večere. Prvi tak večer se vrši v soboto 3. t. m. ob 20 v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Predaval bo akade-mični slikar g. Božidar Jakac o Ameriki. Predvajal bo tudi filmske posnetke iz Amerike, ki jih je sam napravil. Priporočamo obisk teh prireditev! Sokolska knjižnica v Narodnem domu je nabavila lepo število novih knjig in prične 4. t. m. zopet redno poslovati. Odprta bo vsako nedeljo.
Iz konjiškega sreza se je izvozilo doslej že nad deset vagonov sadja. Glavni izvoz pa je baš te dni. Čeprav sadje nima poštene cene, ga kmetje vendar radi prodajo, da dobijo vsaj nekaj zanj, saj je letos edini dohodek.
Litija
Uradne ure pri sodišču, sreskem načelstvu ln davčni upravi se določajo od 1. oktobra t. 1. do 30. aprila 1932 ob delavnikih od 8. ure do pol 13., popoldne od pol 16. do 18. ure. Ob sobotah pa od 8. do 14. ure.
Sokolski film, za katerega je že veliko zanimanje, se predvaja v kinu »Draga«. Sodeluje iz prijaznosti orkester »Lipe«. Pričetek je ob 22. uri dopoldne samo za šolsko mladino iz Litije in okoliških šol.
Kaznovan je bil dolgoprstnež, neki Janez š., kateri je med drugimi okradel tudi tuk. gostilničarja g. Lajovica in še neke druge obrtnike, pred sodnijo v Ljubljani, kjer je prejel radi več takih »odvzemov« 4 mesece strogega zapora.
Foto-klub. V torek zvečer so imeli na pobudo tukajšnjega učitelja g. Joška Zupančiča fotoamaterji svoj prvi sestanek, da ustanove svoj klub. Na seji so sprejeli pravila. Nadaljne prijave sprejema radevolje g. Zupančič.
Zanimiva redkost. V izložbenem oknu g. Končarja je dopisnica s samimi »pristnimi« podpisi vseh šahovskih mojstrov iz I. mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu, poleg pa njlb fotografija.
P. Ripson:
77
Marsove skrivnosti
,/inao.)
Ko je spet stopil k lini, se je skoraj prestrašil, tako blizu je bila zemlja. Nič več ni videl temnočrnega neba na vse strani, temveč nahajal se je že v najvišjih plasteh zemeljske atmosfere. Vse nebo je zažarelo okoli njega, kot bi se vozil skozi jutranjo zarjo. Zvezde so izginile iti pred seboj je videl velikansko ploščo, ki mu je zakrivala vse obzorje. Spet je začel zavirati s pomočjo izpuščanja tekočega zraka. V svoje zaprepaščenje pa je opazil, da mu to nič ne pomaga. Privlačna sila zemlje je bila prevelika. Začel se je padec iz višine kakšnih tisoč kilometrov. Ponovno je vključil razteževalni stroj in zdelo se mu je, da to pomaga, ali bilo je le začasno. Stroj ni več brezhibno deloval in kroglja je padala in padala. Robert je odprl zviralni ventil popolnoma in ko je spoznal, da tudi to dosti ne pomaga, je sklenil odskočiti. Koliko kilometrov visoko je bil od zemeljske površine in kje se je nahajal, o tem ni imel niti pojma, kajti steklo njegove line se je bilo orosilo in ničesar več ni videl ven. Šlo je za sekunde. Tu je začul žalostno javkanje obeh vampirjev in zasmilila sta se mu. Skočil je v sosednji prostor, odprl njiju kletko, nato pa je odhitel po stopnicah do odprtine, ki je vodila na prosto. Nataknil si je plinsko masko in očale, odprl dovodno cev kisika in nato je
naglo odrinil prvi in drugi zapah ter se pognal v ozračje. Ob enem je potegnil za vrv svojega padala, ki se je napol odprlo pri skoku v brezdno. Začutil je silen, leden veter, ki mu je začel pihati v obraz, potem pa je za nekaj trenutkov izgubil zavest. Imel je občutek, da pada s strahovito naglico, kakor kamen, v globočino brez konca in dna. Toda kisik, ki mu je silil v nos in ki mu je dražil nosno sluznico, ga je spet prebudil. Skozi rumenkasta očala, ki jih je imel nataknjena, ni v začetku razločeval prav ničesar. Nahajal se je sredi nekakšne ledeno mrzle sopare, ki je prihajala s silno močjo od spodaj in pihala v njegovo padalo. To se je bilo sicer razprostrlo, toda padca po mnenju Roberta le ni zadrževalo. Kako je bilo to mogoče? Tega si ni mogel razlagati. Cez kakšnih pet minut pa se je začela padalna brzina zmanjševati in sedaj je Robert razumel, v čemu je stvar: bil je v najvišjih atmosferskih plasteh in v čim gostejši zrak je prihajal, tem bolj je padalo zadrževalo padec. Sedaj je spoznal, da je bil takorekoč že rešen, samo da ni padel na enega izmed tečajev ali pa v sredino morja. Kožuhasta kombineža, v kateri je tičal, mu je prišla zelo prav, kajti drugače bi bil zmrznil. Ledeno sapo je kljub temu, da je bil ves zavit v kožuh in gumi, čutil dovolj jako.
In padal je in padal. Naenkrat se je spomnil svojega letala, svoje vsemirske kroglje in obeh vampirjev, toda videl ni ničesar. Kdo ve, kam je vse to padlo. S strahom je gledal pod sebe, ali zaman se je oziral, sama sopara je bila na vse strani. Ce ne bi bil imel trajnega občutka, da pada, in mu ne bi bil pihal ledeni veter od spodaj,
bi bil mislil, da stoji v prostoru nepremično.
Pet ur je že padal in nikoli ni bilo konca. Bil je že tako nervozen, da je dobival halucinacije. Ali naenkrat je kriknil od veselja. Pod seboj je opazil v globočini kakšnih treh kilometrov, suho zemljo, nikakega morja ali ledene planjave, temveč gričevje in gorovje, vse zeleno, v najlepši solnčni luči. Bil je skoraj blazen od radosti in solze veselja so ga oblile. Strgal je plinsko masko z obraza in ves blažen vdihavaj sveži zrak.
Griči pa so prihajali bližje in bližje. Opazil je železniško progo, ki je vodila mimo njih in nekoliko hiš. Slednjič je spoznal, da bo pristal sredi velikega travnika. Bil je samo še štiri ali petsto metrov oddaljen od tal. Tu je opazil avto, ki je bil zapustil cesto in hitel v smeri, kjer je računal, da bo pristal.
Pristajanje se je izvršilo popolnoma v redu, kot bi bil skočil z mize na tla. Pokrilo ga je veliko padalo in ko si ga je odpasal in hotel zlezti izpod njega, je začul ropot avtomobilskega motorja poleg sebe. Nekdo je dvignil plahto padala. Eleganten starejši gospod, s čepico na glavi, mu je podal roko in ga vprašal po angleško:
— How do you do?
— Hvala lepa, je odgovoril Robert, silno vzradoščen, da se je njegov polet tako končal. Toda povejte mi, kje sem?
— Kaj? Se tega ne veste? Pa vsaj približno bi to že lahko vedeli.
Racionalizacija razpečavanja poljedelskih
pridelkov
Za dosego končnega cilja v zmanjšanju prevelikih napetosti med produkcijsko in konsuma-cijsko ceno imamo večje število v praksi uveljavljenih vzornih načinov. V Angliji, na Nizozemskem, na Danskem, v Švici in tudi v Nemčiji.
Pri vseh teh načinih igra glavno vlogo standardizacija in tipiziranje pridelkov, da se na ta način doseže enotna kvaliteta v zadostnih množinah blaga, tako da je trg vedno v dovoljni meri založen. Posebno se to nanaša na plemenite poljedelske pridelke, jajca, perutnino, mlečne izdelke, sadje, zgodnjo povrtnino in kvalitetno zelenjavo. Popolno zaseženje velikomestnega konsuma z uporabo novodobnih razpečevalnih sredstev in smotrenih obratnih organizacij zahteva posebnih ukrepov. Ti ukrepi so sledeči: zadružne poslovalnice, lastne zadružne živilske tržnice, ali pa posebne pogodbe z obstoječimi veletrgovinami, lastni prodajni avtobusi, za cestno prodajo pa lastni prodajni vozovi.
Posebno opremljeni dobavni avtomobili poljedelskih zadrug bi poljedelske pridelke zadru-garjev prevažali direktno od zbirališč, oziroma skladišč naravnost h konsumentu z izločenjem vsake nepotrebne blagovne manipulacije. Pridelki bi se tovorili v stehtanih (številčno seštetih) kolijih, enotno pakovanih po enotnih cenah. Šofer bi istočasno služil kot prodajalec. Dnevno bi vozil po določenih ulicah ali tudi krajih in določenem voznem redu. Tako, kakor se prodaja v Ljubljani n. pr. premog.
Finowa farma v Nemčiji, ki je na najmodernejših principih zgrajena zadružna institucija, prinaša v vse večje kraje pridelke svojih članov zadružnikov na prodaj. Ta farma poseduje eno največjih kokošjih farm v Srednji Evropi in dobavlja za notranje potrebe poleg jajc tudi maslo, mleko in povrtnino. V bodoče namerava
Pojasnilo k sadni razstavi v Ptuju
Na mnoga vprašanja radi vožnje po železnici daje pojasnilo razstavni odbor za I. banovinsko sadno razstavo in sadni sejem v Ptuju, da je generalna direkcija drž. železnic z odlokom od 16. sept. 1931 br. 75144/31 dovolila polovično vožnjo po jugoslovanskih železnicah, in sicer za vse vlake razun S. O. E. na ta način, da si kupi tisti, ki namerava obiskati razstavo in sadni sejem v Ptuju, pri odhodni stanici celi vozni listek do Ptuja, katerega pa pri izstopu v Ptuju ne odda, temveč ga obdrži za brezplačni povratek, seveda si mora na razstavi od razstavnega odbora priskrbeti potrdilo, da je razstavo posetil, kajti le 8 tem potrdilom velja prvotni vozni listek za brezplačni povratek. Polovična vožnja je dovoljena od 9. do 17. oktobra 1931. Enako je tudi znižana tarifa del II., odsek B-XIII za blago, ki se pošlje na razstavo.
Dalje se nam poroča, da bo ves čas razstave obratovala v Ptuju uajnovejša in po modernih principih urejena tovarna za sadne in grozdne sokove Jos. Orniga. Ta tovarna, ki je menda enake vrste še ni v naši državi, bo stavljena na vpogled vsem obiskovalcem razstave brezplačno, na razstavi sami pa bodo razstavljeni sadni sokovi. Ptuj, ki je vinsko in sadno središče, je postal obenem tudi središče za sadne in grozdne sokove.
Na dan otvoritve razstave 11. oktobra bo v Ptuju tudi sadjarski shod popoldne ob 15. uri v Narodnem domu. Na tem občnem zboru se bodo obravnavala zelo važna vprašanja v sadjarstvu,
uvesti tudi prodajo sadja na isti način.
Kakšno pa je finančno vprašanje take zadružne organizacije? Za izvedbo take organizacije so seveda potrebni razpoložljivi kapitali in pa sposobni ljudje. To vprašanje baš v sedanjem času ni ravno lahko, posebno iz razlogov, ki smo jih včeraj navedli. Močnih strokovnih zadružnih organizacij nam manjka, posebno v južnih krajih države. Imamo pa, posebno v naši banovini, izvrstne zadružne poljedelske obrate in tudi močne zadružne matice. Predvsem so to naše mlekarske zadruge, ki kljub težkim prilikam razmeroma prav dobro poslujejo. Zadružnega denarja je v naši banovini dovolj na raz-polgo. Mnogo tega leži nemobilizirnega v bančnih podjetjih radi stanja, ki zahteva kar največ pazljivosti in previdnosti. Kapital bi bil torej na razpolago, njegova zaposlitev pri dobri organizaciji dobičkonosna in absolutno sigurna.
Taka organizacija bi doprinašala iste blagoslove našemu kmetu, kakor jih prinaša poljedelcu drugih držav, ki smo jih omenili zgoraj. Na drugi strani pa bi dosegli ono stanje poljedelskega razvoja, za katerim stremi vse naše narodno gospodarstvo. Naučili bi poljedelca zadovoljiti vsem zahtevkam, ki jih stavi današnji mednarodni kupčijski svet na njegove produkte. Standardizacija in tipiziranje, vse to bi zrastlo samo ob sebi. Racijonalizacija in industrializacija kmečkih obratov, ki je kljub raznim senčnim stranem pri nas tako potrebna, bi se izvršila postopoma z vso potrebno usmerjenostjo.
Vršili bi pri tem pa zelo važno socijalno delo, našemu konsumentu, ki še danes plačuje razne poljske pridelke na domačem trgu dražje, kakor pa stanejo isti naši produkti v nadrobni prodaji v inozemstvu, bi nudili boljše blago po nižjih cenah.
ki bodo velikega pomena za bodočnost. Na razstavi bo mogoče videti sadni izbor vseh srezov Dravske banovine ter pakovano sadje po zahtevah svetovne trgovine.
Gospodarske vesti
X Težka kalkulacija! Smeredevsko grozdje prodaja vinogradnik v Smederevem po Din 1'50 do 2’50 za kg. V nadrobni prodaji v Ljubljani stane Isto grozdje Din 10'— do Din 14'— za kg. Hvaležni bi bili vsem onim absolventom trgovske šole ln trgovske akademije, ki jih je menda v Ljubljani veliko število, če bi nam razložili ta, za naše možgane povsem neumljiv račun! Isto grozdje stane v Beogradu v nadrobni prodaji Din 3'— za kg. — Več ljubljanskih gospodinj.
X Šestnajst ameriških bank propadlo. Iz Newyorka poročajo, da je v zadnjem tednu propadlo v Ameriki 16 lokalnih denarnih zavodov, katerih vloge znašajo skupno 20 milijonov dolarjev.
X Poročilo Mlekarskega društva v Ljubljani. Produkcija mleka se je tako v juliju in avgustu držala na višini, ki je bila dosežena že v juniju t. j. pribl. 500.000 1 na mesec. Prodaja svežega mleka se je v juliju m avgustu znatno nazadovala radi počitnic. Produkcija Izdelkov (vseh vrst) se je za spoznanje dvignila, vendar je bila tudi prodaja zadovoljiva, zato so zaloge
do konca avgusta le za spoznanje narastle. Tudi znatne izpremembe v cenah v zgoraj označenih mesecih ni bilo. Pač pa se je v sept. pojavila tendenca navzdol.
X Češkoslovaška proti begu kapitala, češkoslovaška Narodna banka Je odredila, da morajo banke od 1. oktobra dalje pošiljati Narodni banki dnevne Izkaze vseh žlrovnlh dobropisov, ki jih Izvršijo v breme Kč računov ln v korist Inozemskih tekočih računov. Ta odredba Je bila narekovana radi nevarnosti odliva češkega kapitala v inozemstvo.
X Umna reja kuncev. Spisala dr. Andrej Jenko to Alfonz Inkret. — 1931. — Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 Din. — Na jesenski velesejmski razstavi Je marsikateri obiskovalec obstal pri oddelku za umno rejo kuncev. In marsikateri je tudi odšel s čvrstim namenom, da se i sam posveti reji kuncev, zakaj reja teh živalic ima toliko mikavnih strani, da z najmanjšimi sredstvi omogoči človeku zares prijeten, koristen ln izredno lep šport. Mnogo so tudi videli, da so svoje hlevčke oskrbovali napak, radi česar so doživljali razočaranja to morda celo opustil že začeto delo. Vsakemu pa, bodisi da se še ni bavll z rejo kuncev, bodisi da se Je že kdaj bavil ali se mora še bavl z njo, vsakemu Je bilo Jasno, da potrebuje za ta šport kratkih, točnih to jasnih navodil. Tej potrebi v polni meri zadostuje knjižica, ki sta jo napisala naša priznana strokovnjaka o reji kuncev, dr. Andrej Jenko to pa učitelj Alfonz Inkret. Knjižica je pravkar Izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in vsebuje vse gradivo, ki more ln mora zanimati ljubitelje reje kuncev. Najprej podaja Alfonz Inkret podroben opis divjega to domačega kunca, nato obravnava vse primere pasem to plemenskih vrst. Posebno poglavje posveča praktičnim vprašanjem vzreje domačega kunca, a posebno pozornost zasluži tudi poglavje o koristi, ki jo donaša reja kuncev. V drugem delu podaja dr. Jenko anatomijo kunca, nato piše o križanju — mendellzmu, naposled pa opisuje kunčje bolezni in njih zdravljenje, notranje in zunanje bolezni obravnava ločeno. Knjižica, ki je dosti bogato opremljena s slikami, vsebuje toliko dobrega to rejcu kuncev neobhodno potrebnega gradiva, da Je moramo biti zelo veseli, tembolj, ker je vsa knjižica skoz to skoz praktična, strokovnjaško na višku to — kar Je za kupca še važnejše: zelo poceni.
Borzna poročila
dne 1. oktobra 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 1. oktobra. Amsterdam 2254'53 do 2261-37, Bruselj 782-64—785, Curih 1098-45 do 1101-75, Dunaj 725-06—249'06, London 216-27 do 223-77, Newyork 5592-38—5609-38, Pariz 220-95 do 221-61, Praga 166-08—166-58, Trst 280-82 do 286-82.
Zagreb, 1. oktobra. Amsterdam 225'453 do 2261-37, Dunaj 725-06—727-46, Bruselj 782-09 do 784-45, London 216'87—217'09, Milan 280-82 do 281'72, Newyork kabel 56.0333—56-2033, Nevv-york ček 55-9233—56-0933. Pariz 220-95—221-61, Praga 166-08—166-58, Curih 1098-45—1131-14.
Curih, 1. oktobra. Beograd 9’03, Pariz 20-10, London 20, Newyork 510, Bruselj 71'25, Milan 25-80, Madrid 46, Amsterdam 205-75, Berlin 119-50, Dunaj 67, Stockholm 115, Oslo 110, Ko-penhagen 112, Sofija 3-70, Praga 15'0750, Varšava 57'25, Budimpešta 90-0250, Atene 6'50, Bukarešta 3‘03, Helsingfors 12"50.
Dunaj, 1. oktobra. Amsterdam 286 50, Bruselj 99-30, Bukarešta 4-225, London 27’80, Madrid 64, Milan 36, Newyork 711-20, Pariz 28’05, Praga
21-07, Sofija 5'1540, Stockholm 162, Kopenhagen 156, Varšava 79-60, Ziirich 139 60.
Vrednostni papirji Zagreb, 1. oktobra. Državni papirji: 1% inv. pos. —, vojna škoda ar. 296—298, kasa 295 do 298, oktober 308 bi., december 307—310 (310), 4% agr. ob v. 40 bi., 7% Bler. 50—51, 51, 53-50, 51-50, 8% Bler. 56-60, 58, 57, 60, 1% pos. hip. b. 58—63, 6% begi. 41—44. 46, 51— 52, 51. Banke: Hrvatska 50 d„ Praštediona 957-50—965 (957-50), .Jugoslov. Union 140—142 (140), Kredit 121—126, Jugob. 67—68 (67'—), Obrtna 36 d., Ljublj. kred. il5—120 (115), Med-junarodna 68 d., Narodna 4900—5400, Srpska 187—188, 187, Zemaljska 111—114, 112, 113. — Industrije: Šečerana Osijek 165—175, Trboveljska 200—220 (200), Slavonija 200 d., Vevče 110 do 115 (110), Nasička 680 bl„ Guttm. 101 do 110, Slaveks 25 bi., Danica 65—75, Drava 185 d., Brod vagon 55 bl„ Isis 30 Obl., Jadran 4-60 bi., Ocean. 190 bi.
Žitna tržišča
Novi Sad, 1. oktobra. Pšenica: bačka 78 kg 2% 238 zaklj. Vse ostalo neizpremenjeno. — Prometa skupno 42 vagonov. Tendenca: neiz-premenjena.
Budimpešta, 1. oktobra. Tendenca slaba, za koruzo prijaznejša, promet tih. Pšenica: 9'80 do 9-85 (9-60—9-64), marec 10-91—10-96, 10'72 (10-71-10-72). Rž:	marec 11-08-11-15, 11-10
10-90—10-94. Koruza: maj 12-45—12-75, 12-60 (12-38-1254).
Ljubljansko leeno tržišče Tendenca mlačna, 1 vagon bukovih naravnih plohov.
Beograd, 1. oktobra. Amsterdam 2254-58 do 2261-87, Bruselj 782-04—784-45, Curih 1098-45 do 1101-75, London 216-27—227-77, Milan 280'82 do 286-82, 'Newyork 5592'88—5609-38, Pariz 220-95 do 221-61, Praga 166-08—166-58.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobava 160 komadov redls peres, 200 komadov m«nh peres to 3 zavitkov prozornega platna, glede dobave 200 m jeklene žične vrvi ter raznega okovja. —
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 15, oktobra t. I. ponudbe glede dobave 30 komadov jamskih vozičkov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 7000 komadov vijakov za les, 110 komadov kotnega železa, 14.000 m bakrenih vrvi in 12 m manes-manovlh cevi. —
Direkcija državnega rudnika Vrdnlk sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 500 m' lesa. —
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 15. oktobra t. 1, ponudbe glede dobave tiskovin. —
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Holandske 2182 gomolje
hiaclnt, tulipanov Ud. v 130 vrstah po Imenih nudi
Sever & Komp.
Ljubljana, Gosposvetska S
Cdda se
dosmrtno stanovanje npokojencu ali upokojenki. Naslov v upravi.
Podpisana Mara in Lojze Rebec vljudno opozarjava cenjeno občinstvo na otvoritev dne 3. oktobra t. 1. popolnoma novo opremljene restavracije »Gajev liram« v Gajevi ulici št. 9 v hiši Hranilnega in posojilnega konzorcija poleg ljubljanskega nebotičnika. Točila bova le prvovrstna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina in bova postregla z izvrstno domačo hrano po solidnih cenah. Za obilen obisk se priporočava.	2206
vseh vrst izdeluje, vse uniformske potrebščine ln dežne plašče v zalogi Simon Klima-nek, Ljubljana, Selen-burgova ul. 6.	2198
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž
tajoeneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska
likflft ia tiari Uk.
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek
Tovarna motvoza ln vrvarna Grosuplje pri Ljubljani.
Zahtevajte vzorce ln cenike brezplačno
Sokolstvo
Iz sokolske literature
Te dni je izšla cela vrsta sokolskih publikacij z najpestrejšo vsebino:
Tyrševo Sokolstvo je naslov 8. knjižici, ki jo je spisal kot uvod v Tyrševo jubilejno leto prvi podstarešina Saveza SKJ br. Engelbert Gangl. Knjižica je posvečena bratski ČOS ter na 35 straneh opisuje življenje in delovanje velikega ustanovitelja br. dr. Miroslava Tyrša. Knjižica je skrbno pisana, prepletena z mnogimi citati iz Tyrševih sokolsko-literarnih del. Bratom prosvetarjem (pisana je v slovenščini in srbohrvaščini) bo knjižica izvrstno služila pri Tyrševih proslavah. Cena knjižici je 3 Din in se naroča pri Jug. Sokol. Matici v Ljubljani, Narodni dom.
Naša Radost št. 9 je izšla z naslednjo vsebino: E. Gangl: Po letovanju — I. Lavrenčič: šaljiva trčanja — Brat Marjan: Na morje — Deca sokolskega društva Ljubija-rudnik — Zrno do zrna —'Franjo Ciček: V pozdrav — Ladislav: Bolna Milka — Mali Sokolič, Vitja na moru — Car Dušan, njegov lekar i Ohridjani — Iz života kralja Aleksandra — Kralj Petar i zarobljenik — Imaš li sreču. — Nažo Radost krasi več slik, med njimi slika staroste SKJ prestolonaslednika Petra.
Sokolič št. 9: Vsebina septemberske številke je tale: Dve tajne velikih uspeha NJ. Vel. kralja Aleksandra — Sokolstvo kralju — Spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Ljubljani — Narodni heroj — Br. dr. Scheiner sedemdesetletnik — Tratar Marjan: »Da bi bili naši prvi...« — Prvi jugoslovanski alpinski film »V kraljestvu Zlatoroga« — Zakaj nosimo sokolski znak — Trček St.: Tekme za svetovno prvenstvo v Parizu — Br. Djordje Josipovič
— Samoobrana — Naši pesniki — Dela našega naraščaja — Glasnik — Sokoliču je priložena umetniška slika Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Sokolska Prosveta št. 7 kot priloga Sokolskemu Glasniku št. 40 ima poleg več zanimivih službenih objav Saveznega PO tele članke: Sa-vezna prosvetna konferenca — Naloge prosve-tarjev v septembru in oktobru — Načrt za pisanje društvene kronike — Franjo Malin: Tyrš
— Lasovska: Mlademu prosvetarju — Tyršev tečaj v saveznl prosvetni šoli — 14 dni v prosvetni šoli ČOS v Pragi — Vesti — Beležke — Dobre knjige. To številko SP toplo priporočamo bratom prosvetarjem, da jo pazno prečitajo.
„ . J* slovanskega Sokolstva
° pri Luž'ških Srbih. Po 10-letnem v^rajnem delovanju se je lužiško-srbski Sokol t°r°, ukoreninil med tamošnjim ljud-m * t , i pokazal zlasti zadnji vsesokolski „ y	° tem najmanjšem slovanskem
JSE?" Je nam Prav »>alo znano in je zato niim ti VS ' ^a se pobližje spoznamo z činr	Zmeškal	je	napisal v to svrho knji-
z co pod naslovom »Deset let Sokolstva v Lu-,	, »užičkih Srbih daje pojasnila českoslo-
venski-lužicky spolek »Adolf Cerny« Praga I., Naprskova ulica 8.
Prosvetni tečaji v Lužici. Sokolska župa »J. A. Smolerjeva« je ustanovila narodni tečaj v Budišinu. V tem tečaju se vršijo predavanja o najvažnejših zadevah iz lužiško-srbskega življenja. Ti tečaji so zlasti potrebni, ker ni dovoljen pouk v narodnem jeziku.
Sokolska lužiška šola v Dolnji Poustavi. Na češkoslovaški meji je postalo mesto Dolnja Pou-stava pravo zbirališče lužiškega sokolskega življenja. Solo Je organizirala FUgnerjeva sokolska zupa s tamošnjim sokolskim društvom, čehoslo-vaki so dali lužiškim Srbom Sokolstvo, a Sokolstvo jim bo dalo navdušene nacijonalne delavce. Prezident Masaryk o Sokolstvu. Ob priliki razstave za telesno vzgojo v Pardu-JL°v„Vpr^šall< slvolaseea prezidenta Masa-Sleovnrii ST?3? SVOJe zdravje. Prezident je M n vL k° ',Jem’ ne boji™ se zraka, sol«-
S.S.S.« Jm pre,M “ “pl,eB
Miroslav Tyrš. V izdaji ČOS je izšla ta knjižica, ki opisuje Tyrševo življe-ti i, ”jegovo delovanje. Brat Jandasek je s 10 Knjižico podal prosvetarjem priročno knji-i?£L Za PredavanJa o Tyršu. Bratom, veščim češkega Jezika, knjižico toplo priporočamo. Naroča se pri COS v Pragi za ceno 3 Kč.
Hadzo
1	Ljubija petek, 2. oktobra. 12.15 Plošče. 1« S o ?ev“e vestL 13-00 Cas, plošče, borza. °,nxSki.kvintet- 1'J-30 Vegeterijanska pre-g Humek- 20.00 Zlatko Najžer: O 99	mat,enje- 20.30 Prenos iz Beograda.
cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, petek, 2. oktobra. 12.45 Radio orkester 13.35 Poročila. 15.00 Šolski • radio. 10.00 J^loste. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Plošče. 18.00 Narodne melodije. 20.00 Sokolsko predavanje. 20.30 Klavirski koncert. 21.15 Vokalni koncert, o Radio orkester. 22.30 Poročila.
Zagreb, petek, 2. oktobra. 12.20 Kuhinja. 13.30 17-00 Komorna glasba. 18.30 Poročila. Brad	, lurne in društvene vesti. 20.00 Beo-
glasba 22,30 Poročila in vreme, nat0 plesna
Mofflft r,tek' 2- oktobra. 17,10 Plošče. 19.05
21.00	v«x .ian8k® l‘r*ka. 20.00 Radio orkester.
LiublSn1’ Honcert. 22.15 Moravska Ostrava. !2 45 DnPvn’ ota> 3- oktobra. 12.15 Plošče. Ionski kffi/iTi C“- P'°š«e. 18.30 Sa-ničnr 9/1 on	Šahovska	ura, g. Bogo P e-
Samospevi ge. Cadež-Biber.
12 35 Narodno 13j oktobra- 11.85 Plošče. Plošče 17 rwi « me, ije- 1335 Poročila. 16.00 eter ifi 11» N,arodne Pesmi- «.80 Radio orke-ml 20 I?redaYanle- 20.00 Jugoslovanske pes-
PorSf 2?0oTp,1&21;!)0 Radi0 orke£ter-21-40
Z.r~i, i ?'0ŠCe- 22-30 Sprehod po Evropi. ^.lo^P ^r Too K °k,0bra' 12-20 Kuhinja. 'Mia ion-, K' ,11, KoMWrna glasba. 18.30 Poroda. 19.3o Kulturne in društvene vesti ^OOO prenos of>ere iz Beograda
14VoTlV.x“,,°iJa-J-p0k,0bra- 1230 Bratislava. »S Morsnfška Ostrava ° 1905
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI	No 1031/1.
Odlok.
2736
Na pobudo mag. pharm. Eisenbart Adolfa, provizorja lekarne Trnkoczy v Ljubljani, ter po zaslišanju banskega sanitetnega sveta in lekarniške zbornice, odločam na osnovi § 11, zadnji odstavek zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili, da se ustanovi druga nova javna lekarna v mestu Kranj.
Interesenti imajo pravo pritožbe zoper to odločbo na ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje v teku 15 dni od dneva razglasitve v »Službenih objavah« kraljevske banske uprave Dravske banovine.
Pritožba se mora vložiti pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 24. septembra 1931.
Ban: «lr. Marušič, s. r.
*
VI. No 107/9.	2931—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijskih del na Muri v obmejni progi
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na (lan 22. oktobra 1931 ob enajstih v prostorih hidrotehn. odseka tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni hidrotehn. odseka, Stari trg 34/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,538.498-— dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 28. septembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E IV 1607/31—6.	2741
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. oktobra 1931 dopoldne ob p o 1 e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Prepola vi. št. 371.
Cenilna vrednost: 4472-50 Din; najmanjši ponudek: 2982-— Din.
Pravice,'katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 22. septembra 1931.
*
E 661/31—6.	2737
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. oktobra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 5dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jurka vas, vi. št. 273.
Cenilna vrednost: 5620-— Din; najmanjši ponudek: 3746 Din in 66 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 23. septembra 1931.
E 1006/31—10.	2735
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. oktobra 1931 ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba ideeine polovice nepremičnine: zemljiška knjiga d. o. Sobetinci, vi. št. 31 in 82.
Cenilna vrednost: 11.978-— Din; vrednost pritikline: 565'— Din; najmanjši ponudek: &370-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede
nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 22. septembra 1931.
E 591/31.
*
Dražbeni oklic.
2740
Dne 2 8. oktobra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Reka, vi. št. 7, 346.
Cenilna vrednost: 32.987 25 Din; vrednost pritikline: 2856'— Din; najmanjši ponudek: 22.000-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 24. septembra 1931.
E 701/31.	2747
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1931 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Polzela vložna štev. 473.
Cenilna vrednost: 18,622‘— Din; najmanjši ponudek: 12.420'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 16. septembra 1931.
E IX 2286/31—9.	3739
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1931 ob d e -s e t-i h bo pri podpisanem sodišču v sobi š . 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Radvanje, polovica vi. št. 73, 422 in 572, in zemljiška knjiga Hrastje, polovica vi. št. 10.
Cenilna vrednost: Sp. Radvanje, polovica št. 73 Din 439.630-—, Sp. Radvanje, polovica št. 422 Din 19.450-—, Sp. Radvanje, polovica št. 572 Din 35.526'—, Hrastje polovica št. 10 Din 40.730'—; vrednost pritikline: Din 2250’—; najmanjši ponudek: k polovici vi. št. 73 Sp. Radvanje Din 306.053'33, k polovici vložna štev. Sp. Radvanje Din 12.928-—, k polovici vi. št. 572 Sp. Radvanje Din. 23.684'—, vi. št. 10 Hrastje 28.653-33 dinarjev.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražhe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 9. septembra 1931.
•j*
E 1841/31—9.	2745
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke špegel Helena, posestnica na Kozjaku štev. 3 bo dne 2 7. oktobra 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga: Creškova, vi. št. 130, označba nepremičnin: hiša z gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost: Din 2000'—, zemljišča (njiva, travniki pašnik) Din 370610, pritikline Din 560'—, skupaj Din 6266-10; najmanjši ponudek: 4177-40 dinarjev. Vadij 626'61 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Črekova vi. št. 130 spadajo sledeče pritikline: 1 stiskalnica, 2 soda in 1 motika v cenilni vrednosti 560-— Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Okrajno sodišče Colje, odd. III., dne 11. septembra 1931.
E 1322/31—15.	2742
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
. Na predlog zahtevajoče stranke Pesjak Matevža, posestnika v Lembergu, bo dne
3. novembra 1931 ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Jungert, vi. št. 31; označna nepremičnin: hiša s kletjo in delom pogorelega gospodarstva, cenilna vrednost: 3600-— Din, poslopja, zemljiške parcele (travniki, vinograd, vrti, hosta) 32.983-— Din, pritikline 1255’— Din; skupaj 37.838'—; najmanjši ponudek 25.000-— dinarjev. Vadij 3800-— Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Št. Jungert vi. št. 81 spadajo sledeče pritikline:
1	konj, 2 voza in razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 1255'— Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka.
Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 11. sptembra 1931
Konkurzni razglasi
Sa 24/31—37.	2738
1064. Potrditev poravnave.
Med dolinico Potokar Angelo, trgovko na Teznem, Ptujska cesta št. 99, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 21. septembra 1931 sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnica upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila (§ 30), 40% kvoto, plačljivo v 12 enakih mesečnih obrokih, od kojih zapade prvi obrok v plačilo en mesec po sprejetju poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24. septembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 1282/31.	2719 3-3
Razglas.
Mestna občina Kamnik odda v zakup za leto 1932 pobiranje pristojbin od stojnic, postavljanje stojnic, pobiranje pristojbin od živinskega sejmišča ter tehtanje na občinskih tehtnicah.
Tozadevni zakupni pogoji so na vpogled v občinski pisarni med uradnimi urami.
Javna ustna licitacija se bo vršila dne 15. oktobra 1931 ob enajstih v občinski pisarni.
Pismene ponudbe in kavcije v iznosu 10 odstotkov v tekočem letu predvidenih dohodkov morajo licitanti vložiti pri občinski blagajni najkesneje do 10. ure na dan licitacije.
Županstvo mestne občine Kamnik, dne 21. septembra 1931.
Razne objave
2715 8-3
Poziv upnikom.
Bikorejska zadruga Trbovlje, r. z. z o. z., se je po sklepu občnega zbora z dne
2.	avgusta 1931 razdružila ter prišla v likvidacijo. — Upniki se pozivajo, da prijavijo likvidatorjem zadruge morebitne terjatve.
Trbovlje, 28. septembra 1931.
Likvidatorji:
Drnovšek Ivan, Knezdol; Cestnik Alojzij, Knezdol; Zupančič Janez, Gabersko; Bric) Franc, Gabersko; Merzel Gašper, Knezdol.
*
2734
Objava.
Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru se je na izrednem občnem zboru dne 21. septembra t. 1. po čl. 76 in 34)5 nov. uradn. zak. razpustila.
Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru.
*
Objava.
2733
Izgubil sem vozno izpričevalo štev. 606, izdano od sreskega načelstva Maribor, desni breg, na ime Ivan Petrin, in ga proglašam za neveljavnega.
Ivan Petrin, s. r.,
Bistrica pri Limbušu.
❖
Objava.
2749
Dne 30. avgusta 1931 sem izgubil listnico, v kateri je bil orožni list, reg. 91 št. 3341/1 Sp. z dne 31. januarja 1929. za dovoljenje nošenja ene lovske puške dvocevke, pobotnica hranilne vloge, pobotnica o najemu lova od občine Anže in občine Raztez, srez Brežice, ter več drugih vrednostnih listin. Proglašam jih za neveljavne.
Ribisel Adoll, s. r., čevljar,
Senovo, p. Rajlienburg.
Mitchell, ki je napravil glavni načrt stroja, gospoda vsak dan na obed in vsak dan je
Razlaščena cerkev
Nemško cerkev v Rigi je letiška vlada razlastila.
Muzef v !ewyorku
Največji muzej v Newyorku je »Metropolitan Museum of A rte. 2e palača sama na sebi je impozantna in je veljala ogromno svoto, Se več pa so vredni zakladi, ki jih hranijo v tej zgradbi. Človek kar ostrmi, če hodi iz dvorane v, dvorano in ogleduje tisočletne starine, ki so jih Semkaj pripeljali iz vseh delov sveta. Tu je ogromno Število starih umetnin iz vsega mogočega materijala, iz zlata, iz srebra, iz gline in iz lesa. Tu so godala vseh vrst, orožje, preproge — z eno besedo prav vse, kar je kdaj zamislil človeški um in kar je ustvarjala spretna človeška roka. Najlepša zbirka v tem mu-' zeju pa je brez dvoma ogromna zbirka slik, ki obsega sama 40 galerij.
Muze j so ustanovili' komaj pred 50 leti. Njegovi začetki so bili silno skromni, toda zaupanje, ki so ga gojili ustanovitelji muzeja v da-, režljivost bogatih Amerikancev, ni bilo neopravičeno. Ustanova je sledila ustanovi in zapuščina zapuščini; najpomembnejša doba za muzej pa se je pričela, ko je postal 1. 1904. veliki bogataš Pierpont-Morgan predsednik muzejskega društva. Z uprav amerikansko velikopoteznostjo je obdaroval njemu v skrb izročene zavode in naprave in je muzeju prepustil velikodušno vse svoje ogromne zbirke dragih slik. Seveda tudi drugi dolarski knezi niso hoteli zaostajati za Morganom in so bogato založili muzej z denarjem in z zbirkami. Tako se je ta muzej razvil v 50 letih v zakladnico, s katero se da komaj kakšna slična ustanova na svetu primerjati.
Svetovno znan je tudi newyorški »Museum o! Natural Historyt — prirodoslovni muzej. Ta muzej hrani največjo prirodoslovno zbirko na svetu. V ogromni sprejemnici je obiskovalcu vse zastonj na razpolago: udobni sedeži, pisalni stroj in celo pisemski papir z biljegom muzeja. Po vsel^ mizah pa leže vabila za pristop k muzejskemu društvu, člani društva se dele v več vrst: kdor plačuje na leto 10 dolarjev, je »An-nual member« (letni član); kdor plača po 25 dolarjev na leto, postane »Sustaining membert (podporni član); za 500 dolarjev na leto postaneš »Fellow« (prijatelj), za 1000 dolarjev »Pa-tron« (pokrovitelj), za 25.000 dolarjev »Fouu-der« (ustanovitelj) in za 50.000 dolarjev »Bene-faetor« (dobrotnik).
Muzej ima 60.000 ptičev, 20.000 sesalcev in
300.000	metuljev. Seveda to še ni vse. Muzej ima tudi ogromne zbirke okamenin in kulturnozgodovinskih starin, posebno iz vseh delov Amerike. Znameniti pa so tudi modeli raznih lepih krajev v Ameriki: tako vidiš v muzeju med drugim inodel Aljaške, ki se blešči v belem snegu ob luninem svitu, po snegu pa tekajo volkovi. Vse to bogastvo zbirk pa se je tukaj nabralo samo z darežljivostjo ameriških bogatašev.
Nad 650 km na uro z letalom
Letalski poročnik Stainforth je dosegel z vodnim letalom, opremljenim s posebnim »Roils-royce« strojem, nov svetovni hitrostni rekord.
Letel je pri 4 poletih s povprečno hitrostjo 408‘8 milj na uro. Tako je popravil dosedanji svetovni hitrostni rekord 3577 milj, ki ga je postavil pred dvema letoma letalski poveljnik Orlebar za 51 milj. Stainforth je dosegel že
13.	septembra povprečno hitrost 379-5 milj na uro. ‘ Tedaj pa mu tega niso uradno priznali. Stainforthova nova povprečna hitrost znaša 657-6 km na uro.
Stainforthov polet so slikali s posebnim filmskim aparatom. Razvili so ga davi in javili Stainforthu hitrost, ki jo je dosegel. Čakal je na rezultat v častniški menzi v Calshotu. Ko so mu povedali številke, se ni prav nič razburil in mirno nadaljeval svojo igro. Pri tem poletu ni bilo običajnih znamenj.
Stainforth je moral označiti svoj položaj in smer poleta z meglami, ki jih je puščal za seboj. Stroj letala razvija 2560 konjskih sil. Stainforth je bil iz vode v zraku v 43 sekundah, S takim strojem ni letel še nihče. Za ta polet so uporabili posebno mešano gorivo.
Stainforth je bil prvi, ki je poskusil to letalo. Ko je poskus uspel, se je dvignil 1300 milj visoko, nakar se je spustil do 50 m višine in nadaljeval z vso naglico polet na določeni progi. Letalo je vodil 'sijajno in nato letel v širokem krogu nad Spitheadom in Solentoiu. Ko je končal polet, se je spustil lahko in elegantno.
Odnesli so ga zadovoljnega na obal.
Lice mu je bilo pokrito z oljem. Na obali so ga pozdravili žena, brat, častniki in tehniki. Vsi so bili presunjeni od velikega uspeha. Hitrost, ki je bila dosežena, je naravno zelo zadovoljila inženjerje družbe »Rollsroyce & Supermarine«, ki so veliko pripomogli k temu brezpriinerne-mu uspehu. ’
Velike zasluge na tem ima tudi mladi tehnik
ki je dal tako čudovit rezultat. Stroj so ojačili od 2300 na 2560 konjskih sil in nekoliko izpre-inenili krila letala. Novi hitrostni rekord bo prav gotovo držal precej časa, vendar bodo poizkuse nadaljevali.
Stainforth bo na lastno prošnjo imenovan za poskusnega letalskega pilota pri kraljevski tovarni letal v Parnboroughu.
Letalec Lindberg pomaga Kitajcem
Svetovnoznani prekooceanski letalec Lindberg je prispel te dni s svojo soprogo na Kitajsko, kjer mu je kitajski general Cang-kaj-šek pripel na prsi zlato letalsko kolajno. Lindberg bo s s voj o aoprogo obletel tudi poplavljene kraje na Kitajskem in bo metal i« letala na razne varne točke zavoje z živili in z zdravili.
Jerebice v pripovedkah
Jerebica m priljubljena samo med lovci — lov na prepelice spada med najlepše vrste lova
—	ampak tudi pri kuharicah in sladkosnede-žih. Kakor pa je po starem fegovoru tudi najlepša godba samo nekaj časa lepa, tako se človek nav.*iif » tiid! najbolj slastno pripravljenih jerebic.
Zelo znan je po svetu francoski izrek »tnu-jours perdrix« — brrr! vsak dan jerebice! Ni pa mnogo ljudi, ki poznajo zgodovino tega izreka. Stvar je bila taka: francoski kralj Henrik III. je zapustil nenadoma svojo staro »prijateljico« in si je izbral novo. S tem prebira njem pa njegov strogi spovednik ni bil nič kaj zadovoljen in je kralju bral prav poštene »levite«. Hudomušni kralj pa se je hotel nad svojim spovednikom maščevati in mu dokazati, da so človek naveliča tudi najlepše stvari. Povabil jo
postaviti na mizo jerebice. To so bile sicer prirejene vsak dan na najboljši način, toda nekega dne se je spovednik le namrdnil in rekel: »tou-jours perdrix (reci: tužur perdri) k
Znameniti francoski pisatelj Voltaire (reci: Volter) se je pa nekoč poslužil jerebic, da je pregovoril gledališke igralce na zamenjavo njihovih vlog v njegovi igri »Zaise«. Sprva igralci niso hoteli o kaki zamenjavi vlog nič slišati, Voltaire pa jih je povabil na okusno večerjo, glavna jed pa so bile jerebice. Ko so eno jerebico načeli, so našli v njej 12 listkov, na vsakem listku pa je bilo zapisano po eno ime igralca in pa vloge, ki mu jo je bil Voltaire namenil. Igralcem je bila ta šala všeč in izvrsten okus jerebic in dobrega vina je toliko vpli-vla nanje, da se niso izpremembi vlog nič vel upirali.
Aleksander Dumas ml. in ženske
»Veriga svetega zakona je tako težka, da J« morata nositi dva, včasih pa tudi trije.«
»V ljubezni je samo tisto slovo res zadnje, ki ga človek nikdar ne izreče.«
»Zenska nas vzpodbuja dostikrat na velik« stvari, potem nas pa ovira, da jih izvršimo.«
»Kakor pripoveduje sveto pismo, je bila ženska to, kar je Bog nazadnje ustvaril. To je bilo na soboto zvečer. Ženskam se še danes pozna, da je bil Bog takrat že utrujen.«
»Ženske nikdar nič ne mislijo ali pa vedno nekaj drugega.«
Zanimiv otok
Med najbolj znane otoke prištevajo otok Juan Fernandez, ki leži ob južni obali južno-ame-riške republike čile. Otok je znan, ker domne« vajo, da je na njem prebival nekdaj Robinson. Danes prebiva na tein otoku nekaj ribiških rodbin, vsakih 14 dni pa se ustavi ob otoku poštni parnik,''•ki prinaša ljudem vse, kar potrebujejo.
Blizu tega otoka pa leži otok Mas a Tiera. Ta otok je nekaj večji kakor je otok Juan Fernandez. Na tem otoku pa živi moderni Robinson, ki pa se ne piše tako, ampak se glasi njegovo pravo ime Hugo VVeber. Na ta otok pa je zanesla moža svetovna vojna.
Ko je Hugo Weber prišel na ta otok, je takoj sklenil živeti na tem otoku tako, kakor je živel njegov prednik Robinson. Izbral si je za svojo bivališče najboljši kraj na otoku, kjer je pa moral najprej posekati vse drevje in divjo travo s koreninami izruvati, predno je mogel zemljo začeti obdelovati. Stanoval je najprej pod šotorom, kasneje pa Bi je zgradil hišo na način, ki ga je videl pri domačinih.
Na otoku živi mnogo podivjanih koz, ki so pa silno plašne, še več pa je tam divjih golobov. Kač na otoku ni. Domačini so silno mirni ljudje. Davkov na tem otoku ne poznajo. Zato Bkoro ni čudno, če si Hugo VVeber prav nič ne želi nazaj v Evropo, ampak hoče rajši ostati nemoten na otoku do svoje smrti.
Za kratek čas
Gospod razkazuje svojemu prijatelju svoje stanovanje. »Nekaj tesno je pač, ampak že gre
— časopisa in radija mi pa le ni treba plačati.«
— »Kako da ne?« — »Zraven prebira mol svoji ženi časopis, stranka pod menoj ima pa radio!«
Humor
»Ali ste se pri nesreči težko poškodovali?« »0 tem bom še govoril s svojim odvetnikom?*
Sestanek francoskih in nemških državnikov
Nemški državni kancelar dr. BrUning in minister za vnanje zadeve dr. Curtius sta povabila francoske državnike, ki so prišli na obisk v Berlin, na gradič Bruningslinden, kjer so čisto mirno in nemoteno nadaljevali svoje politične razgovore.
Cela vas zarubljena
V vas Holzheim (Nemčija) je prišla uradna komisija, ki je zarubila 280 rodbinam vse premoženje, ker so morali ljudje plačati izgube svoje domače hranilnice in posojilnice.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ul 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&Iek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avenst Kozinan. — Vsi v Ljubljani.
DROBNARIJE:
NOGAVICE:
Moške iz sukanca	Din	9’—
Moške iz sukanca	Din	15'—
Moške svilene	Din	25'—
Ženske Din 15’— in 25"—-Ženske svilene	Din	35'—<
MIKADO	Vrsta	7045
Ko ste doma ali če 'delate v kuhinji ali hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo, da se ne prehladite. V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile.
MOŠKE GALOŠE. V naj večjem dežju in naj-večjem blatu bodo ostale Vaše noge v njih vedno suhe. — Zenske galoše z nizko in visoko peto Din 59-—.	■
Krema v škatljah	Din	6 —
Krema v stekleničicah	Din	6 —
Krema v tubah	Din	5 —
Žlice za čevlje	Din	3 —
Ženska in moška kopita	Din	19-—
UDOBNOST V HIŠI IN IZVEN HIŠE
Vrsta 8805-68 Ta vrsta Vam je vsekako potrebna za dež. Obvarovala Vam bo čevlje pred mokroto. So zelo praktični in lahki in jih lahko rabite za vsako vrsto čevljev.