LOGATEC, SOBOTA, 23. FEBRUARJA 1991 ŠT. 9 • LETO II • CENA 15 DIN NOTRANJSKI ČASOPIS PRVI TEDNIK ZA ZDRUŽENO NOTRANJSKO lil OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA. Stran 15 LUBADARJI-GOZDARJEVA NADLOGA Na Notranjskem je večina iglastih gozdov, prava »slast« za lubadarja, ki je še vedno eden glavnih uničevalcev naravnega bogastva, poleg seveda onesnaženega ozračja in kislega dežja. Preventiva in kurativa - kot v zdravstvu - pomaga odstraniti nadlogo. Stran 15 . . ■ . v i m l——. ; ; \ f iimi lilll Sporočilo bralcem! Zaradi povečanih stroškov pri pripravi in tiskanju časopisa in ker občini Idrija in Ilirska Bistrica nista pristopili k financiranju časopisa, občina Vrhnika pa le delno, smo bili prisiljeni povečati ceno časopisa. Upam, da boste spremembo sprejeli z razumevanjem in da boste še naprej ostali naši zvesti bralci. Uredništvo STEKLINA NAS ŠE VEDNO OGROŽA Lisica njen poglavitni prenašalec s„=n2 Vagabi po ljub v Loga und se poti »Ijanskih hc tcu pa nud ?pa stran 8 BO MOJ OTROK MOJ SAMO ŠE OB MDEUAH? »tel ih, Šolske oblasti razmišljajo o pouku i kaj malo tudi ob sobotah s«™3 KAKO BODO PLAČEVALI KMETJE DAVKE? „„„j Kako bodo plačevali kmetje davke? Nov zakon o davkih po novem ureja dajatve tudi za vse tiste zavezance, ki bodo plačevali davek na dohodek iz kmetijstva. Ta davek bodo plačevali tisti, ki so lastniki, imetniki pravice uporabe ali uživalci zemljišča, vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 1. decembra pred letom, za katerega davek se plačuje. Davčni organ pa lahko davek iz kmetijstva odmeri tudi uporabniku zemljišča, seveda pod posebnimi pogoji, če tudi ta ni vpisan v zemljiškem katastru. Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetijstva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če je sprememba pravilno vnesena, po zakonu o vzdrževanju zemljiškega katastra. Če pa je več lastnikov, imetnikov pravice uporabe ali uživanja v enem gospodinjstvu, je zavezanec eden od polnoletnih članov kot predstavnik gospodinjstva. Osnova za odmero davka iz kmetijstva je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Zavezanec, ki vlaga lastna sredstva v preureditev prostorov v turistične namene, v graditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij ali nabavo kmetijske mehanizacije in naprav, lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25 odstotkov vloženih sredstev za dobo dveh let. Vendar pa znižanje ne more presegati dvakratnega zneska katastrskega dohodka, ugotov- ljenega za leto, za katerega zavezanec uveljavlja olajšavo. Znižanje zavezanec uveljavlja s posebno vlogo, ki ji mora predložiti dokazila o višini vloženih sredstev. Če zavezanec uveljavlja znižanje katastrskega dohodka po 31. maju, se olajšava prizna pri odmeri za naslednje leto. Davki se bodo plačevali po različnih stopnjah, 0 % od osnove, ki znaša 50 odstotkov poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Višjo stopnjo davka 8 odstotkov pa bodo plačevali tisti, ki presegajo 50 odstotkov povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Davek iz kmetijstva pobira in odmerja davčni organ občine, na območju katere ima zavezanec stalno bivališče. Če pa ima zavezanec zemljišče v drugi občini, kjer ima stalno bivališče, pobira davek davčni organ občine, na območju katere je zemljišče. Davek se pobira od katastrskega dohodka vsakega zemljišča, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in je v zemljiškem katastru uvrščeno v katastrsko kulturo. Davek pa se ne plačuje od zemljišča, ki ga je pristojni organ prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo. Davek se ne plačuje od zemljišča, ki ga je zavezanec oddal skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov zaradi uveljavljanja pravice do preživninskega varstva, za zemljišča, katerega pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se odmerja davek iz dejavnosti. Davka iz kmetijstva pa so trajno oproščeni dohodki od zemljišč na katerih so nasipi, kanali, prekopi in jezovi, objekti za potrebe splošne ljudske obrambe, obrambni nasipi itd. Zemljišča v obmejnem pasu in zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč onemogočeno ali omejeno. Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva od zemljišč, ki so bila neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, zavezanec je oproščen davka pet let od začetka usposabljanja zemljišča, od zemljišč na katerih se zasadijo novi vinogradi - 5 let, zemljišča na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi - 6 let. Teh oprostitev so deležni tisti, ki jim pristojni občinski organ prizna, da so bila dela opravljena strokovno in skladno z razvojem kmetijstva v republiki. Vlogo za to oprostitev je potrebno vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če je donos na posamezni parceli manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali drugih posebnih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se priznajo posebne davčne olajšave. Zavezanec lahko uveljavlja nastalo škodo s posebno zahtevo v 15. dneh po nastanku škode. Škodo oceni posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. O zahtevi pa odloča davčni organ na podlagi ocenjene škode. Steklina nas še vedno ogroža Lisica njen poglavitni prenašalec Republiška veterinarska uprava Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je proglasila dne 04. 01. 1989 celo Republiko Slovenijo za okuženo s steklino. Zadevna proglasitev njene okuženosti velja še danes. Steklino štejemo med posebno nevarne virusne bolezni, skupne ljudem in živalim. Zanjo še vedno ni zdravila. Gre za živčno obolenje z vnetjem možganov, ki po tej poti prizadene, običajno nenadno in silno, obnašanje celega organizma in vodi često do njegovih povsem nepredvidenih mišičnih odzivov, nevarnih tudi za okolico. Začetne bolezenske znake nemira, napadalnosti in krčevitih telesnih stanj npr. grizenja v prazno ali okolnih predmetov, žrelnih krčev z otežkoče-nim požiranjem ter slinjenjem, zamolklega in hripavega glasu, nezmožnosti pitja in hranjenja, običajno v nekoliko dneh zamenjajo znaki telesne hromosti. Zaradi ohromelosti, živčni nemir in beganje premineta, spodnja čeljust se povesi, jezik izpade in udi odpovedo. Sledi smrt, redkeje pri človeku doživ-ljenska invalidnost. V obdobju hudih telesnih krčev je lajšanje hudih bolečin ena od prvenstvenih nalog terapevta. Najpogostejši prenašalec t.i. gozdne stekline pri nas in v svetu je lisica, ki s svojim izrazito občutljivim nosom pravzaprav opravlja naloge zdravstvene policije med divjadjo. Vse žre, kar se da požreti, je mišarka in pobira vsake vrste crkovino. Obiskuje gnojišča in je glede kužnih in zajedavskih obolenj dejansko žrtev svojega poklica. Virus stekline se v glavnem prenaša z ugrizom, kužno slino in trupli steklih lisic. Med divjimi živalmi pogosto zbolevajo še volkovi, jazbeci in kune, redkeje srnjad, izključeni pa niso niti netopirji, ne polhi in ptice. Med domačimi živalmi so za steklino najbolj dovzetni mesojedi kožu-harji in to tisti, ki niso bili zaščiteni proti steklini in niso bili ustrezno nadzorovani. Upati je, da bodo tudi za lisice nastopile boljše življenjske danosti oz. možnosti za ustreznejše gospodarjenje z njihovim stale-žem, ko bo za smernico obveljala omejitev njihovega staleža, ne pa njihova iztrebitev. A. Schmook, pisatelj in prijatelj lisic v svoji knjigi navaja, da lisice dejansko podavijo veliko divjadi, posebno mlade, pa jim je treba vendar marsikaj zapisati v dobro, ker polovijo precejšno množino miši in podgan, pospravljajo mrhovino in bolno divjad, pa tudi marsikatero podivjano mačko; ne dovolijo poljskim zajcem, da bi se razpasli, lovcem pa nudijo s svojim obnašanjem marsikak užitek, končno pa del svoje krivde poplačajo z dragocenim kožuhom. Lansko leto je bilo med drugim tudi v notranjskih občinah Idriji, II. Bistrici, Logatcu, Postojni in Vrhniki opravljeno obsežno delo v zvezi s spomladansko in jesensko akcijo ustne imunizacije lisic, ki so jo sicer uvedli prvič leta 1978 v Švici in 1983 v ZR Nemčiji. Izvedba zadevnih akcij pri nas je slonela na članih lovskih družin, ki so na podlagi temeljnih topografskih načrtov enakomerno razporedili po terenu vabe s cepivom za lisice, od katerih določeno število je bilo kontrolnih. Na podlagi sledov v razmočenih tleh je bilo ugotovljeno, da so nekoliko vab pobrale tudi nekatere druge divje živali, celo medvedi in divji prašiči. Tudi domače živali pri tem niso bile v celoti izključene. Zanimivo je, da so bili v času zadnjega zimskega parjenja lisic t. j. po njihovem zaščitnem ustnem cepljenju z vabami, dejansko ugotovljeni le redki primeri stekline pri lisicah, skupaj 7 primerov v 6 notranjskih občinah, dvojica njih pa je bila ugotovljena pri domačih mačkah, ki sta v naseljih neposredno ogrožali zdravje ljudi in drugih domačih živali. V času okuženosti Republike Slovenije s steklino smo dolžni dosledno izvajati vse ustaljene in z zakonskimi določili predpisane zaščitne ukrepe za preprečevanje širjenja te zavratne bolezni. Splošno pomembno je izvajanje obveznega zaščitnega cepljenja psov, takoj ko le-ti dopolnijo starost 4. mesecev in nato vsako leto ob rednih masovnih cepljenjih, po potrebi pa je treba cepiti tudi druge za steklino dovzetne živali zlasti na obgozdnih območjih npr. mačke, pašno govedo in drobnico, ...Spoštovati je treba zdravstveno zaporo psov t. j. nadzorovanje le-teh kot tudi mačk, pri čemer morajo biti psi označeni z znamko in jih je treba voditi na povodcu z nagobčnikom. Omejevati je treba promet z živalmi dovzetnimi za steklino. Odiranje trupel psov, mačk, lisic, volkov in drugih dlakastih živali je prepovedano. Psi se smejo uporabljati za lov le, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini. Meso in mesni izdelki zbolele ali sumljive živali so neprimerni za prehrano ljudi ali živali. Takih živali tudi ni dovoljeno klati. dipl. vet. Janez Dolžan, Veterinarski inšpektor —--------------------- NOTRANJSKA IN OSTALI SVET NOČ 23. FEBRUARJA • STRAN 3 Bo moj otrok moj samo še ob nedeljah? Če se bodo razmišljanja šolskih oblasti uresničila, bosta šola in ulica našim otrokom nadomestila dom - Kakšne rešitve naj bi prinesel šestdnevni pouk - Otrok, staršev in učiteljev pa tako nihče nič ne vpraša Te dni je v javnost prodrla novica, da šolske oblasti razmišljajo o uvedbi šestdnevnega pouka. S tem, da bi otroci hodili v šolo tudi ob sobotah, naj bi jih, po mnenju nekaterih strokovnjakov, bistveno razbremenili med tednom; v zameno za soboto panaj bi morda imeli prost dan ob sredah, saj sedanja, dvodnevna prekinitev pouka, menda slabo vpliva na učno-vzgojni proces. Če pa bi sreda ostala delovni dan, potem bi sobote namenili predvsem kulturnim, športnim in drugim dejavnostim, za katere sedaj med tednom zmanjkuje časa. Vse to so zaenkrat, k sreči, le razmišljanja, saj ostaja odprtih še veliko bistvenih vprašanj, na katera pa na šolskem ministrstvu ne bodo mogli nikoli odgovoriti. Dejstvo je, da je naš šolski sistem neučinkovit, šola pa otrokom pomeni predvsem veliko obremenitev, saj je njihov vsakdanji urnik prenatrpan. Poleg tega morajo veliko šolskega dela opraviti v popoldanskem času tudi doma, tako da jim komajda ostane še kakšna prosta ura, ki jo prebijejo v družinskem okolju ali ob igri s svojimi vrstniki. Toda, namesto da bi razmišljali o kakovostnih spremembah šolskega sistema, na pristojnem ministrstvu preučujejo predvsem možnosti za podaljšanje delovnega tedna naših šolarjev. Mar ne bi bilo bolje, če bi iz sedanjih učnih programov najprej odpravili vse tiste nepotrebne vsebine, ki otroka predvsem obremenjujejo, ne nudijo pa mu potrebnega znanja; še vedno namreč v šolah veliko časa namenijo »vzgoji druž-beno-političnih subjektov«, medtem pa v nekatrih okoljih učenci spoznavajo računalnike zgolj kot pripomočke za igro. Tudi petletnemu obdobju novejše zgodovine ponekod še vedno namenjajo več pozornosti in temu primerno večje število učnih ur, kot na primer razvoju velikih civilizacij ali sestopu opice z drevesa. Če je učni program slab, ga s tem, da ga raztegnemo, ne bomo prav nič izboljšali. Nasprotno, učencem se bo še bolj uprl. Treba je torej pouk racionalizirati in posodobiti »tehnologijo« učenja, kar seveda zajema, poleg vsebine same, tudi sodobnejše učne pripomočke. Vrnimo se k razmišljanju o uvedbi šestdnevnega pouka. V šoli so nas učili, da je družina osnovna celica družbe. Očitno to ne drži več, vsaj sodeč po tovrstnih razmišljanjih ne. Kako naj si sicer razlagamo to, da naj bi otroci hodili v šolo tudi ob sobotah, njihovi starši pa bi med tednom, po uvedbi evropskega delovnega časa, hodili domov šele pozno popoldne oziroma zvečer. TTčitplii bi potemtakem, poleg vzgojiteljske, prevzeli dopoldne še vlogo očeta in matere. Popoldne pa bi bili otroci prepuščeni samim sebi oziroma ulici. Kdo bi v tem primeru skrbel za njihovo varstvo in prehrano? Kdo bi jim pomagal pri učenju in jih usmerjal pri igri? In če bi bile srede pouka prosti dnevi, kaj bi otroci počeli tedaj? Kaj bi se zgodilo z družinskim življenjem, če bi se družina lahko v celoti zbrala le še ob nedeljah? Vse to so vprašanja, na katera ne bo lahko odgovoriti. K sreči šestdnevni pouk se ni dokončen projekt, ki bi moral samo še počakati na zeleno luč, preden bi ga začeli izvajati. Kljub vsemu pa brez ognja ni dima in kaj lahko se zgodi, da bodo tovrstna razmišljanja šolskih oblasti nekoč dobila stvar-nejše okvire. Pametneje bi bilo, če bi se najprej začeli ukvarjati s kakovostjo in učinkovitostjo šolskega sistema, šele nato pa tudi s »količinskimi« razsežnostmi. Marko Škrlj Uvažamo lahko vse, razen... Predlog za izdajo zakona Pre-/e,,'5mo: o spremembah m dopolnitvah zakona o gozdovih Nove razmere zahtevajo tudi spremembe na področju gozdarstva: - vračanje po različnih zakonih in.odlokih odvzetega premoženja - priznavanje lastnine lastnikom nad gozdovi z vsemi pravicami in obveznostmi - sedanji družbeni gozdovi morajo dobiti lastnika - na novih osnovah je potrebno urediti financiranje vlaganj v gozdove in strokovno službo Gozdovi kot dobrina splošnega pomena in obnovljiva naravna dobrina pokrivajo več kot polovico Slovenije. Zaradi večnamenske vloge vseh gozdov ne glede na lastništvo je lastnina nad gozdovi omejena. Sprememba zakona temelji na načelih, da se mora z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo gospodariti strokovno, upoštevaje vse njihove funkcije. Ker opravljajo gozdovi splošno koristne funkcije za vse prebivalce Slovenije, morajo tudi vsi prispevati sredstva za vzdrževanje, gozdov. Zaradi: - vračanja gozdov nekdanjim lastnikom - obvez lastnikov gozdov, da opravljajo v svojih gozdovih vsa dela - zmanjšanja obsega sečenj ter gradenj gozdnih cest - racionalnejšega organiziranja gozdarstva (še sedaj je gozdarstvo organizirano v skladu z zakonom o združenem delu v TOZD-e in TOK-e) se bodo pojavili v gozdarstvu viški zaposlenih (med 2000 in 3000 zaposlenih). Pri razreševanju viškov bo morala obvezno sodelovati država. Po uvedbi moratorija nad sečnjo, se je v lanskem letu ustvarilo v Sloveniji še vzdušje, ko se v veliki meri več ne spoštuje gozdarska zakonodaja (ki je sicer marsikje preživeta) kar skupno z neugodnim ekonomskim stanjem v Sloveniji onemogoča vzdrževanje gozdov, vzdrževanje objektov v gozdovih (nasadi, ceste) in gozdarske službe. Rezultat vsega tega je, da so gozdna gospodarstva pred stečaji (ali pa so posamezni deli že v likvidaciji), nasadov in cest se v velikem deležu več ne vzdržuje, veliko delavcev pa je na čakanju na delo. Zaradi vseh teh ugotovitev je nujno ČIMHITREJE SPREJETI SPREMEMBE ZAKONA O GOZDOVIH, da se prekine agonijo v kateri je gozd in gozdarstvo. V predlaganih spremembah zakona o gozdovih in v razpravah okrog sprememb se srečujemo predvsem z naslednjimi problemi: 1. Obstaja objektivna bojazen, da lastniki gozdov ne bodo opravili v svojih gozdovih vseh za gozdove nujno potrebnih del (v Sloveniji je preko 250.000 lastnikov gozdov, od tega je le dobra polovica kmetov). Gozdarstvo predlaga, da bi se za del nujno potrebnih del v zasebnih gozdovih morala zbirati sredstva na nivoju republike. 2. Obstajajo pomisleki ali naj bodo gozdovi last republike Slovenije ali občin. Zaradi uveljavljanja splošnega pomena gozdov je primerno, da so gozdovi v lasti republike Slovenije. Gospodarjenje z gozdovi ni tako .dobičkonosno' kot izgleda na prvi pogled. V gozdove je potrebno veliko vlagati in povsod v srednji Evropi je gozdarstvo subvencionirano. Da pa bi občine, ki imajo gozdove kot edino bogastvo od tega nekaj imele, bi predlagal da del rente od državnih gozdov ostane v občini v kateri gozdovi leže. Občine, ki so bogatejše z gozdovi, bodo tudi s predvideno zakonodajo od gozdov imele več kot z gozdovi revne občine: - v teh gozdovih bo več zaposlenih (v izvajalski firmi in upravi za gozdove) - iz teh gozdov bo lokalna industrija ob istih cenah zaradi manjših stroškov prevoza dobivala cenejšo surovino - Dohodke bo imela z gozdovi bogatejša občina tudi od lesno predelovalnih obratov. 3. Obstajajo tudi določena razhajanja zlasti med Kmečko zvezo-Ljudsko stranko in gozdarstvom o odkazilu. Zaradi splošnokoristnih vlog gozdov je potrebno z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo strokovno upravljati. To se prične z načrtovanjem, nadaljuje z označevanjem drevja za posek (v skladu z načrti) in konča s strokovno izvedenim posekom in spravilom ter opravljenimi gojitvenimi in varstvenimi deli. Označevanje drevja za posek ni noben ostanek preteklega obdobja, ampak je akt svetovanja lastniku. Z gojitvenim načrtom, pri katerem lastnik praviloma sodeluje, se spozna lastnik s količinami lesa, ki jih v svojem gozdu v določenem obdobju lahko poseka. Hkrati pa se lastnik seznani tudi z drugimi obvezami, ki jih bo moral v določenem časovnem obdobju v svojem gozdu opraviti. Če želimo ohraniti gozdove, krepiti njihovo večnamensko vlogo in dosegati postavljene cilje potem je potrebno strokovno izbirati drevje za posek, za to nalogo pa večina lastnikov ni ustrezno usposobljena. Označevanje drevja za posek ni nobena prisila nad lastnikom, s tem mu je pokazano le drevje, ki ga lahko ob njemu ustreznem času poseka (ko ima čas, ko rabi les za svojo uporabo ali prodajo). 4. Velik problem bodo predstavljali (in že predstavljajo) viški, ki se bodo pridružili množici že doslej brezposelnih. Največji viški bodo med delavci (od katerih je velik delež invalidov) in med administracijo, kjer so tudi možnosti za prekvalifikacijo oziroma za drugo zaposlitev minimalne. Pomoč države pri razrešitvi tega problema bo nujna. Postojna, 18. II. 1991 mag. Franc Perko O novem zakonu o gozdovih so v petek, 22. 2. v Idriji govorili tudi notranjski poslanci v republiški skupščini, predsedniki IS in župani notranjskih občin in predstavniki občin Kočevje in Škofja Loka. Nov zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki je začel veljati 15. februarja je prinesel nekaj omejitev pri uvozu. Po novem ne moremo več uvažati rabljenih avtomobilov. Ta ugodnost je ukinjena tako za zasebnike kot invalide. Rabljene avtomobile lahko uvažajo le delavci na začasnem delu v tujini, vendar pod pogojem, da zunaj delajo najmanj dve leti ali živijo v tujini najmanj štiri leta. Še vedno pa lahko vsi uvažamo nove avtomobile, za katere je potrebno plačati 41 odstotkov carinskih dajatev, močno pa so se spremenile davščine. Po novem imamo le dve skupini, v prvo skupino sodijo avtomobili z delavno prostornino do 1800 kubičnih centimetrov, za katere skupne dajatve znašajo 88 odstotkov, če pa imajo avto- mobili vgrajen katalizator so dajatve nekoliko nižje in znašajo 85 odstotkov. V drugo kategorijo pa sodijo avtomobili z delovno prostornino nad 1800 kubičnih centimetrov, dajatve za njih pa znašajo 123 odstotkov, za tiste s katalizatorjem pa boste odšteli 10 odstotkov manj. Podjetniki in zasebniki lahko uvažajo vse vrste vozil od osebnih avtomobilov do avtobusov in tovornih vozil, vendar le pod pogojem, da so le-ti novi. Invalidne osebe so prikrajšane za uvoz rabljenih avtomobilov, nič pa se ni spremenilo glede uvoza vseh ostalih pripomočkov. Ortopedski pripomočki in pripomočki, ki nadomeščajo okvarjen organ, so brez carinskih dajatev, za vse ostale pripomočke pa je treba plačati 31 odstotkov carinskih dajatev. Zaenkrat tudi ni nobenih sprememb pri iznosu denarja preko državne meje. Devize lahko nesemo v vrednosti 1000 DEM, obvezno pa moramo imeti potrdilo banke, dinarje pa lahko iznašamo v vrednosti 1200 din, ne glede na to ali je to prvi ali drugi izhod iz države. Delavci na začasnem delu lahko uvažajo brez carine enkrat letno v višini 700 dolarjev. Pri ostalih prehodih pa v vrednosti 30 dolarjev. Na kratko, po novem zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju lahko uvažamo v državo praktično vse, razen rabljenih vozil, seveda pa je za predmete, katerih vrednost znaša nad 30 dolarjev, potrebno plačati carinske dajatve. Karmen Štrancar Podelitev nagrad J. Udoviča V odboru Sklada Jožeta Udoviča sodelujem šele od nedavnega, na podelitev nagrad ob letošnjem kulturnem prazniku pa nisem utegnil priti, zato me je neprijetno presenetilo pisanje nekakšnega mm (NOČ. 16. 2., str. 2), ki trdi, da na prireditev niso vabili vseh udeležencev letošnjega natečaja, temveč le oba nagrajenca. Še več, tako naj bi se dogajalo »že od samega začetka«, namreč delovanja Sklada. Če so izjave anonimnega mm točne, se njegovi kritiki po tej plati pridružujem, v odboru sklada pa se bom zavzel, da se ta neobzirnost odpravi. Ne morem pa pritegniti Kirukuvciiiu mnenju, da na nagrajena dela kar pozabimo, »tako da največkrat obležijo na zaprašenih policah fakultetnih knjižnic« itd. Odkar izhaja - bistveno bolj poredko kot bi si podpisani želel - v cerkniški občini zbornik Notranjski listi, smo v njem objavili kar lepo število takšnih (sicer diplomskih) nalog. Prihodnji zvezek zbornika bo obsegal tudi dve v članku mm navedeni razpravi, namreč Mišičevo in Okoliševo. Za besedilo Šajnove sem predlagal, naj ga objavimo tedaj, ko bo vendarle že obnovljena rojstna hiša skladatelja Gerbiča, ki je, takšna kakršna je danes, Cer- knici v veliko sramoto. Primerno prirejeno in dopolnjeno, bi bilo lahko objavljeno kot - vodnik po Gerbičevi rojstni hiši, ker je v ta namen tudi nastalo. MM pa nasvet: pisanje za javnost je odgovorno početje, ne le po moralni, ampak tudi po zakonski plati. Če se že oglaša v občilih, naj se z imenom in priimkom. Sicer velja ta očitek tudi NOČu in njegovemu odgovornemu uredniku, saj se v tem časopisu, ki ga vsak teden željno pričakujem, vse preveč sodelavcev skriva za kraticami (MITR, F. T„ SAD, MS, MG dm, ša, KRAS...), kar njegovemu ugledu pač ne koristi. Janez Šumrada Neznani znani Notranjci Glasbeniki Skladatelj Alojz Srebotnjak Naše spoznavanje znamenitih notranjskih glasbenikov zaključujemo s skladateljem Alojzem Srebotnjakom. Rodil se je v Postojni leta 1931. Po maturi na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani je na Akademiji za glasbo študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je v Rimu, Londonu in Parizu. Najprej je poučeval na Pedagoški akademiji v Ljubljani (1964-70), od takrat pa predava kompozicijo na Akademiji za glasbo. Pri njem se je skladateljevanja učilo mnogo mladih, priznanih slovenskih skladateljev. Če ste obiskovalec zborovskih koncertov, potem gotovo niste preslišali njegovih znamenitih Borov, zborovske skladbe, napisane v letu 1949, s katero sta se začrtali vsaj dve značilni potezi njegovega skladateljskega snovanja: izrazit smisel za vokal, ne ravno na široko zasejan med takratnimi skladateljskimi kolegi, ter značilna ekspresivna občutljivost. Bori so bili Srebotnjakova prva skladba, napisana tedaj, ko je bil še glasbeni amater. Njen uspeh mu je dajal moči in spodbude pri nadaljnjem glasbenem šolanju. Za svoje skladbe, ki skušajo biti v glasbenem izrazu vedno sodobne, skladatelj dobiva različne spodbude: v zborovskih delih pogosto uporablja Kosovelovo poezijo, privlači pa ga tudi slovenska ljudska glasba in makedonska folklora. Med njegovimi deli omenimo kantato Ekstaza smrti na besedilo Srečka Kosovela, pa leta 1964 nastalo Kraško suito in orkestralno delo Klic narave. Skladatelj Alojz Srebotnjak piše tudi filmsko glasbo. Njegova je glasba v filmih Balada o trobenti in oblaku, Ne joči Peter, Amandus, Pastirci in Praznovanje pomladi. Alojz Srebotnjak, Notranjec po rodu, s svojim delom pomembno prispeva k oblikovanju slovenske glasbene ustvarjalnosti dvajsetega stoletja. 4 STRAN • 23. FEBRUARJA NOTRANJSKA IN OSTALI SVET BUTAST KMET PA DEBEL KROMPIR Ml Vime, da je kaj - Pavle Kranjc s svojimi živalmi ...bosa je ta, meni Pavle Kranjc, kmet s Kalc pri Logatcu. Za na kmetijo moraš biti danes kar učen! krat je moral tudi prespati tam gori, a takrat so tam še sadili zelje in semenski krompir, pa je imel druščino in ga ni bilo strah. Zaslužil je liro na dan. In kako je prišel na Kalce? Po rodu je Primorec, Vipavec, doma iz Budanj in kot veliko Vipavcev je tudi on krenil s trebuhom za kruhom - pod italijanski jarem pa ne! Tako je šel za poslom v Logatec, starejšima kmečkima zakoncema je ugajal in kar hitro so se dogovorili - menila sta, da bi bil dober gospodar in sta mu prepustila kmetijo. »Prevzel sem 17 ha zemlje, z gozdom vred (»Največ je malinovja, še danes ga preklinjam!« pripomni Magda), pa eno kravo. Zaslužil sem še s »furanjem« in za zaslužek dokupoval zemljo. Vseskozi sem imel tudi bika, kar Kranjčev novi hlev In se je Pavle tovrstno kar dobro »opremil« - sin Jože je po poklicu veterinar, deset let maljša hčerka Magda pa agronomka, pospeševalka v logaški zadrugi. Zaenkrat sta sicer še oba v službah, zato pa je ostala doma snaha Romana. Jože bo seveda kmetijo prevzel, ko jo bo še trdni oče Kranjc voljan dati iz rok. Sicer pa vsi, z mamo Marijo vred, skupaj delajo in skupaj uživajo sadove svojega dela. Pavle sam pravi, da je bil vse življenje pri živini - izv-zemši čas, ko je služil vojaški rok. Začel je le z delavnimi rokami, kot 11-letnik je že pasel živino na Nanosu, več- Napajanje telet je Romanino delo Kranjčeva družinica - Jože je še v službi mi je več zneslo kot mleko.« Pa je šlo počasi navzgor. Zdaj ima 27 ha zemlje, z gozdom seveda, nekaj jo ima v najemu. Leta 1983 je vzel nekaj posojila, kar najmanj sicer, pa vendar... zdaj je v novem hlevu vseljen leto in pol, 32 glav živine ima (tik pred novim letom je oddal štiri živali, hlevsko povprečje mlečnosti se giblje med 5 in 6 tisoč litri (rjava pasma, le dve črnobeli, mati in hči), na kmetiji so vsi potrebni stroji, od najmanjšega do največjega (kombajn, več traktorjev, priključki) in če bi dobil še kje kaj zemlje, bi jo tudi kupil. Morda bo še kaj. S kmetijstvom se preživlja sedemčlanska družina, dva psa čuvaja, dve črni mački in hišna ljubljenka, psička Miša. Krmo pridelajo doma - travno in koruzno silažo in seno, prek leta krmijo sveže. Pasti žal ne morejo, ker je premalo primernega sveta, po robovih pa krave bržkone ne bi nabrale dovolj za že omenjeno hlevsko povprečje. Pavle je naredil italijansko osemletko, vse drugo pa so vsakdanje življenjske izkušnje. Pa branje seveda. V logaško zadrugo oddajo mleko, meso in nekaj krom- Pavle Kranjc pred hišo — dovolj prostorna je za tri rodove GRADNIK LOGATEC V soseski S I na Pavšičevi v Logatcu smo zgradili za vas sodobne in prostorne garaže, z električno napeljavo ali brez nje. Nudimo vam ugodne pogoje nakupa in možnost obročnega odplačevanja. Garaže lahko pričnete uporabljati že, ko plačate 70% cene. Vse potrebne informacije lahko dobite pri g. Cilki Mihevc, tel.: 741 -292. PRI GRADNIKU LOGATEC SMO POSKRBELI, DA BO VAŠ DENAR VARNO IN DOBRO NALOŽEN! pirja, vse drugo je za domačo rabo. Na zadrugi niso omenili, da bi s svojim kooperantom ne bili zadovoljni. Današnjega stanja ne bo komentiral - kdor molči, devetim odgovori: »Mladi le kritizirajo, da se do zdaj ni nič napravilo. Sam pa menim, da se zlepa ne bo več toliko. Stari smo bili pač vzgojeni tako, da smo jemali le toliko posojil, kolikor smo jih lahko krili z živino, mladi pa tvegajo - in to uspe ali pa ne.« Magda ga nekoliko popravlja: »Korajža je v teh časih vse - upanje pa pol življenja!« Tudi mama meni, da je treba poslušati mlade, če hočeš živeti. »Uspe ali pa ne, to je že res, vendar se ne spomnim, da bi zaenkrat kaj ne bilo prav.« Lepo je mladim pri takšnih starših. Ni narobe, če mladim gospodarijo, meni Pavle - a zdaj sta pač še v službi. Pavle pa polkmetstva ne odobrava: »V tovarni in na kmetiji moraš biti cel človek. Seveda smo bili včasih vajeni delati ves dan, a dolgo to ne gre. Nekje moraš počivati, da lahko drugje delaš zbrano.« Pavletova kmetija prav gotovo zahteva celega človeka. Prav vseh sedem, s tri-inpolletnim Blažem in dve-inpolletno Katarino vred. Ker jih tudi živi. ing. Nada Podlogar-Fistrovič Popoln uspeh kegljaških ekip Notranjske ________ V nadaljevanju tekmovanja v slovenskih kegljaških ligah so notranjske kegljaške ekipe zabeležile pomembne zmage. Ženska ekipa- KK Logatec (II. slovenska liga zahod) je bila na kegljišču v Cerknici boljša od tekmic iz Kopra za 22 kegljev. Najboljši rezultat na tekmi je dosegla Volk Majda, ki je podrla 417 kegljev. Lestvica 1. slov. lige po 13 kolih Moška ekipa postojnskega Proteusa (II. slov. liga zahod) se je na domačem kegljišču pomerila z ekipo KK Koper ter zmagala za 86 kegljev. Najboljši pri domačih je bil Dujc z 882 podrtimi keglji. Pomembno zmago je dosegla moška ekipa KK Brest (1. slov. liga), ki je v Ljubljani premagala domačo ekipo SCT za 32 kegljev. 1. Tekstina Ajdovščina 2. Proletarec Zagorje 3. Brest Cerknica 4. Hmezad Žalec 5. Gorica N. Gorica 6. Triglav Kranj 7. Kočevje 8. SCT Ljubljana 9. Hidro Medvode 10. Slovan Ljubljana 20 točk 20 točk 18 točk 18 točk 16 točk 12 točk 10 točk 10 točk 6 točk 0 točk Današnji kegljaški spored: Brest : Hmezad ob 16. uri v Cerknici 1. slov. liga. Geo. zav. : Proteus ob 16. uri v Ljubljani II. slov. liga moški. Slovan : Logatec od id. uri v Ljubljani II. slov. liga ženske. ETA : Proteus ob 16. uri v Kamniku II. slov. liga ženske. Gornik Franc IN DAN Sobota 16. februarja 1991: Delegacija Slovenske vlade, v kateri so bili Lojze Peterle, dr. Dimitrij Rupel in dr. Marko Kranjec je na turneji po državah Beneluxa obiskala Luxemburg. Protiiraška koalicija je zavrnila iraški mirovni predlog, češ da je navadna prevara. Mraz in sneg sta ohromila promet v nekaterih evropskih državah m na jugu Jugoslavije. Nedelja 17. februarja 1991: Domov se je vrnila slovenska vladna delegacija, ki je obiskala Nizozemsko. Belgijo m Luxem-burg. Gorbačov m iraški zunanji minister sta se v Moskvi pogovarjala o novih mirovnih rešitvah. Snežni plaz na italijanski strani Mont Blanca je usmrtil sedem ljudi. Končalo se je Svetovno prvenstvo v klasičnih smučarskih disciplinah v italijanskih Dolomitih. Ponedeljek 18. februarja 1991: V ljubljani so bili za zaprtimi vrati pogovori med predsednikom Zvezne vlade Antejem Markovičem in slovenskim vodstvom . V Črnomlju je na proslavi obletnice ustanovitve Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta Milan Kučan v svojem govoru med drugim poudaril, da nam pravice do samoodločbe ne more nihče kratiti. Svetovalec hrvaškega predsednika Tudžmana Slaven Le-tica je izjavil, da bo v primeru, da se od Jugoslavije odeppi Slovenija, to storila tudi Hrvaška. Mihail Gorbačov je predlagal mirovno rešitev za vojno v Zalivu. Torek 19. februarja 1991: Ameriški predsednik Bush je zavrnil Gorbačovovo mirovno pobudo. Zvezna vlada je pozvala vse republike, naj takoj prenehajo izvajati vse zakone in predpise, ki jih je Zvezno ustavno sodišče razglasilo za neveljavne. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je obiskal Koln. Sreda 20. februarja 1991: V skupščini republike Slovenije so sprejeli resolucijo za sporazumno razdružitev SFRJ. Albanski predsednik Ramiz Alija je ugodil nekaterim zahtevam opozicije in pritisku množic ter stavkajočih študentov in obljubil, da bo razpustil vlado in napovedal še nekatere spremembe. Admiral Brovet je na zasedanju Zveznega zbora v Beogradu izjavil, da ukaz o razorožitvi oboroženih skupin še vedno ni izpolnjen. Četrtek 21. februarja 1991: Tudi Hrvaška je sprejela resolucijo o razdružitvi in obenem podprla slovensko resolucijo. Slovenska vlada je sprejela predlog za izdajo Zakona o javnih občilih. Zvezna vlada je nepričakovano umaknila sveženj zakonov, ki naj bi jih po hitrem postopku sprejel Zvezni zbor. Prav tako niso sprejeli sklepov o razoroževanju nezakonitih enot, ki ga je predlagal odbor za ljudsko obrambo. Sadam Husein je izjavil, da se bo Irak bojeval do končne zmage. Evropski parlament je od Srbije zahteval, naj preneha z represivno politiko na Kosovu. V Ljubljani so podelili Steletove in Kajuhove nagrade. Demonstracije v Albaniji se nadaljujejo. Delamansovi ribiči so v portoroškem zalivu nagrabili na desetine ton cipljev. Petek 22. februarja 1991; V Sarajevu so se člani jugoslovanskega predsedstva in predsedniki republik sešli na novem krogu pogovorov (o razdružitvi Jugoslavije). TT-vir' *• r% , s -jj . J :$Xw&av'.’-: 3Ž888 F te IsšiŠS-:: CERKNICA 23. FEBRUARJA • STRAN $ SNEŽNIK Največji angleški parit v Sloveniji OKUPACIJA V DVEH SLIKAH? Že tretje desetletje se je izteklo, odkar sem začel spoznavati »Dolino pod Snežnikom«, kot so nekoč imenovali Loško dolino. Narava mi je bila vedno blizu. S prijatelji smo že v otroških letih obiskovali bolj ali manj znane naravne znamenitosti. Posebni občutki strahu in radovednosti obenem, ko smo se spuščali v neznana brezna, so nas gnali, da smo prehodili bližnjo in daljno okolico; spoznavali smo zanimivo kraško podzemlje in obširne javorniško-snežniške gozdove. Številna znanstva so nam pomagala, da smo naša spoznanja še podkrepili s strokovnimi osnovami. Priznati moram, da sem še pred letom dni mislil, da poznam vse zanimive kotičke Loške doline in ponosen sem bil na svoje znanje. Zato sem bil toliko bolj presenečen, ko sem izvedel, da grad Snežnik obdaja največji angleški park v Sloveniji. V parku sem bil večkrat še kot osnovnošolec na raznih športnih in drugih dnevih, že pred 15 leti sem s svojo ekipo igral nogomet na igrišču sredi parka, neznan mi ni bil niti grad z gostiščem, pa še tradicionalna polharska noč je bila v tem istem parku vsako leto. Vsakič, ko sem vstopil v park, so me sicer navdali prijetni občutki, vendar nisem vedel, da so prav lepo speljane poti, obsajene s stoletnimi drevoredi, vzrok mojega dobrega počutja. Vsem tistim, ki v zadnjih vrsticah niso prepoznali dobronamerne kritike, svetujem, naj v prihodnje svojim gostom orne-nijo, da se sprehajajo po največjem angleškem parku v Sloveniji, če seveda za prihodnost parka niso sposobni narediti kaj več. dam zanemarjen park in bolečino na obrazih tistih, ki so nekdaj s svojimi rokami skrbeli za lepoto in urejenost grajske okolice, se zavem, da moram nekaj storiti. Odoskrbnice gradu Snežnik sem dobil zanimiv zapis izpred desetih let, ki ga je za TOZD »Jelen« Snežnik verjetno pripravil tedanji direktor Simonič. Ker bo zapisano gradivo zanimivo za širšo javnost, sem si dovolil del besedila brez vednosti avtorja dobesedno prepisati. Navajam njegov tekst: nata Pivka, ki jih je leta 1977 prevzel od KZ Cerknica. Uprav-ljalec parka mora z gozdnimi površinami gospodariti kot z običajnim gospodarskim gozdom, ker v dosedanjih gozdno gospodarskih načrtih niso bile izločene kot gozd s posebnim namenom. Na njih je dolžan ne glede na izgled parka izpolnjevati predpisane letne sečnje. Zaradi lesa je bilo posekanega tudi nekaj drevja - predvsem starih slikovitih hrastov po tratah in travnikih! Kar je boljših travniških površin, jih je upravi] alec oddal za simbolično najemnino Vojaški tovornjaki so na našem koncu kar pogost prometni pojav. Dolga leta vzgoje in izobraževanja, ki jih je za srečnejšo prihodnost žrtvovala naša poli- I * P" . : »Park pri gradu Snežnik, predlog za ohranitev in ureditev. Uvod: Površine okrog snežniškega gradu in njegovih pristav so začeli bivši lastniki z do-kupovanjem okoliških, takrat pašnih površin širiti in urejati v park že v 2. polovici 19. stoletja. Tako je nastal danes največ ji angleški park na Slovenskem. Na njegovi površini se gozdni sestoji in skupine starih listavcev prepletajo s tratami in kmetom kooperantom, ki jih kosijo, ne da bi karkoli vlagali za njihovo izboljšanje. Slabše s travo zarasle površine na pobočjih pa nihče več ne kosi in se nekontrolirano zaraščajo s smreko. Smreka iz naravnega naleta semena se je pojavila v parku tudi pod vsemi skupinami in sestoji starih listavcev in jih grozi v doglednem času prerasti. Zaradi neurejene kanalizacije iz pristave se je začel V želji, da bi malo bolje spoznal raznolikost turistične ponudbe, sem spomladi lanskega leta prekinil zahtevno vodenje Po Križni jami in se, po nekaj ur na dan, za tri mesece preselil na grad Snežnik. Obiskovalce sem spremljal po sobanah, ki so dajale vtis, kot da so zadnji lastniki odšli pred nedavnim. Ko sem čakal na nove goste, nie je strupen mraz, ki se je vedno zadrževal med grajskimi zidovi, večkrat pregnal na sončno livado pred gradom. Večkrat sem se zapletel v pogovor s starejšimi sprehajalci, ki so Prihajali obujat spomine na čase Zadnjih grajskih gospodov. Kramljanje in sprehodi z nekda-njimi grajskimi posli so me po-Peljali v čase, ko so med gradovi se drdrale kočije in je vrtnar skrbel za to, da je vse dišalo po najraznovrstnejšem cvetju in grmičevju. Zaraščeni drevoredi, 6aji in zelenice so spet dobivali svojo nekdanjo podobo... . žal sanjarjenje ne traja dolgo 'n ko ponovno pred seboj zagle- travniki, po katerih rastejo posamezna mogočna drevesa, poti p>a obdajajo drevoredi stoletnih lip, kostanjev in hrastov. Ne glede na to, da pretežni del površin v letih po vojni ni bil obravnavan kot park, pa je njihov parkovni značaj v glavnih obrisih še vedno ohranjen in v pomladanskih, letnih in jesenskih mesecih priteguje obiskovalce v muzej urejenega snežniškega gradu. Vsekakor predstavlja park še danes prirodno znamenitost, ki bi jo bilo vredno ohraniti in po možnosti tudi dalje razvijati. Lahko celo trdimo, da je park tisti element, ki daje kompleksu , snežniškega gradu najznačilnejše obeležje in glavno privlačnost. Samo, če bo ohranjen in urejen, bo v kakršen koli že namen smiselna tudi preureditev stavb gradu in pristav, ki v njem stojijo. Sedanje stanje: Ob današnjem načinu obravnavanja površine okrog snežniškega gradu postopno izgubljajo parkovni značaj. Te površine so danes v upravi Perutninskega kombi- sušiti del dvojnega lipovega drevoreda, mnoga drevesa v drevoredih pa so poškodovana in se pričenjajo sušiti zato, ker jih uporabljajo za ravnanje gradbenega železa. Na tratah v neposredni bližini gradu so v zadnjih letih pričeli prirejati tudi razna srečanja in veselice na prostem. Po teh prireditvah ostane del odpadkov razmetan po travi, del pa jih zmečejo pod drevje in za grmovje v gozdu, kjer ob takih priložnostih izkopljejo tudi stranišča. Vrhu vsega so začeli ponekod v parku odlagati tudi smeti, potok, ki teče mimo. gradu, pa uporabljajo za pranje avtomobilov. Če bodo dogajanja v parku tekla v taki smeri kot doslej, je samo še vprašanje nekaj let, da bodo površine izgubile parkovni značaj in se spremenile deloma v smrekovo monokulturo, deloma pa v zanemarjeno gmajno. Tak razvoj pa prav gotovo ni zaželjen in ga je nujno čimprej preusmeriti.« (nadaljevanje prihodnjič) Janez Kandare tika, so obrodila sadove: civilisti se sploh ne vznemirjajo več, če jim pred nosovi vozijo kolone olivno zelenih tovornjakov in oklepnikov in če jim nad glavami v nizkem letu švistne kakšen orel ali podoben roparski ptič, narejen v naših ali priznanih svetovnih delavnicah, kjer se valijo dragi vojaški avioni. Čeprav je nekaj svetovnih vojn že davno mimo, pa nekaj delavskih in drugih revolucij prav tako, se še vedno ravnamo po tistem slovitem načelu - »živi, kot da bo sto let mir in se pripravljaj, kot da bo jutri vojna«. Vojna psihoza nam očitno ne more kaj dosti do živega; v dneh, ko so imeli v uniforme in civilne obleke oblečeni Hrvati prste na petelinu, so Cerknico preletavali vojaški avioni. Čeprav imamo celo mi nekakšne zakone, v katerih nekaj piše tudi o tem, da v mirnem času takšni avioni nad naselji ne smejo letati pod tako in tako višino itd., to ni ganilo nikogar. V sredstvih obveščanja ni bilo nobenega obvestila o vojaški vaji, zaradi katere bi, recimo, bilo takšno paradiranje napol opravičljivo, tudi sicer se ni vedelo nič drugega kot to, da so nekatere pripadnike civilne zaščite iskali in da so morali biti v stalni pripravljenosti. Vojna je še vedno nekaj, kar je nad interesi posameznikov, ali ne? Sicer pa imamo v Cerknici tudi sekretarja za SLO, ki bo v prihodnje ob podobnih incidentih prav gotovo ostro protestiral pri ustreznih vojaških organih in sklical najmanj tiskovno konferenco. Pacifisti iz Notranjke, ki svojih sinov nočete dati za kanonfuter, pa medtem malo razmišljajte, kaj se da storiti še preden zatrobijo trobente. Danica Petrovič Bodi prijazen z vsemi prijaznimi, kajti nikoli ne veš, za kakšno masko se skriva »špicelj« - to je družbeno koristna oseba, ki opravlja obveščevalno dejavnost (pa ne za NOC, čeprav bi dobro honorirali...) M v/JM Kda| bo zaživel krajinski park Zgornja Idrijca? Dolgoletna prizadevanja idrijskih naravovarstvenikov še niso obrodila sadov. Nadaljevanje iz prejšnje številke Devetnajst let uspešnih in neuspešnih prizadevanj Po dokaj temeljiti predstavitvi parka v prejšnji številki se lahko vprašamo, kakšna so bila prizadevanja za njegovo zaščito v preteklih letih in kako to, da še danes nismo območja razglasili za krajinski park izjemnega nacionalnega pomena? Prelomno je bilo prav gotovo leto 1972, ko so bila uresničena večletna prizadevanja Prirodoslovnega društva Slovenije, Republiškega zavoda za spomeniško varstvo ter Mestnega muzeja Idrija in je Eden izmed številnih slapičev v dolini Idrijce pod klavžami. ■ (Foto: Rafael Podobnik) bilo Divje jezero kot prvi naravni spomenik pri nas urejeno kot muzej v naravi. Istega leta je Atelje za projektiranje po naročilu Skupščine občine Idrija izdelal projekt celotne obdelave in zaščite področja krajinskega parka Zgornja Idrijca. Nastalo je delo, ki bo lahko tudi danes služilo kot ena od osnov za izdelavo strokovnih smernic za pripravo Odloka o razglasitvi krajinskega parka. Žal so nadaljnja prizadevanja na tem področju za dolga leta zamrla. Leta 1981 je Skupščina SR Slovenije sprejela nov Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine, ki velja še danes. Skupščina občine Idrija je na tej osnovi pripravila občinski odlok, ki pa je ravno na področju naravne dediščine izredno pomanjkljiv. To je popolnoma razumljivo, kajti naravoslovna dediščina našega ob- močja še ni strokovno obdelana in inventarizirana. Po zakonu mora to opraviti pristojna strokovna služba, v tem primeru je to Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici, sredstva za te naloge pa morata zagotoviti občinski in republiški proračun. Kljub nekaterim parcialno zaščitenim območjem in spomenikom, smo celotno območje Idrijskih klavž popolnoma de-vastirali z izgradnjo male hidroelektrarne na Idrijci. Leta 1986 je problem dvignil oblak prahu, danes pa je že skoraj izginil z dnevnega reda občinske problematike!? Ponovno temeljito zanimanje za naravoslovno dediščino in s tem prizadevanja za razglasitev krajinskega parka Zgornja Idrijca so povzročila zanimiva predavanja in okrogle mize v okviru Muzejskih večerov. Od leta 1984 do danes je bilo od šestdesetih pripravljenih kar 15 večerov s to tematiko. Veliko kritik so bili v preteklih letih deležni gozdarji in njihovi nekateri radikalni posegi v občutljivo tkivo idrijskih gozdov. Svoje so prispevale še pogoste naravne ujme, od katastrofalnih požledov do vetroloma. Ali bo v prihodnje bolje? Odnos do varovanja naravnega okolja se je v zadnjih nekaj letih prav po zaslugi množičnega zelenega gibanja tudi v Sloveniji spremenil. Po vstopu stranke zelenih v republiško vlado pričakujemo tudi konkretne rezultate. Prav problematiki slovenskih gozdov in gozdarstva so namenili veliko pozornost in zeleni sprejemajo TEMELJNO GOZDNO LISTINO, ki jo je pripravila Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva. Zeleni so se posebej zavzeli za razglasitev vseh že predlaganih in nekaterih novih narodnih, regijskih in krajinskih parkov ter naravnih spomenikov in rezervatov v Slove- niji. Seveda bo mnogo odvisno tudi od novega zakona o naravni in kulturni dediščini, saj se govori, da naj bi naravna dediščina prešla iz kulturnega v prostorski vladni resor. Tu pa mislim, da bo ob mogočnih lobijih (energetski, kmetijski, itd.) naravna dediščina potegnila krajši konec. Zganili so se tudi v idrijski občini, saj je Izvršni svet Skupščine občine Idrija imenoval posebno komisijo, ki jo vodi dipl. ing. Silvij Blaj in ima nalogo pripraviti do konca leta 1991 vse strokovne osnove za sprejem občinskega odloka o razglasitvi krajinskega parka Zgornja Idrijca. Vso podporo omenjenemu projektu je dal tudi direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice dipl. ing. Zorko Pelikan. Omenjena skupina se je sestala že dvakrat in v svoj krog pritegnila številne domače poznavalce. Pripravljena je tudi obsežna projektna naloga, katere cilj je najprej priprava vseh strokovnih osnov za razglasitev območja, v naslednjih letih pa na podlagi znanstvene metodologije študijsko obdelali omenjeno območje. Seveda se ob tem pojavljajo številne dileme, od meja parka, inštitucije, ki bo upravljala z območjem, do načina in obsega gospodarskega izkoriščanja prostora in naravnih bogastev. Opredeliti bo potrebno režime obnašanja v prostoru, turistično izrabo območja itd., itd... Skratka celotno območje parka bo potrebno obravnavati kot ekološki kompleks v najširšem pomenu. Želimo si, da tudi ta načrt kot tisti iz leta 1972, ne bo zaprašen končal v predalu kakega uradnika. Nekaj upanja je že v dejstvu, da v Blajevi komisiji sedijo kar trije člani občinskega izvršnega sveta. Oglasimo se zopet čez leto dni, seveda če bo Notranjski časopis še izhajal. Srečno enim in drugim! Samo Bevk TANJA, MOJCA, ŽIŽA, POLONA, MIRJAM, so v Idriji dobro znane. Simpatične in urejene vas vabijo, da jih obiščete. Zadovoljni boste in vašim željam bo ustreženo. Naj se sramuje, kdor slabo misli o novih trgovinah v Idriji! RIB JE ŠE VEDNO VEČ KOT RIBIČEV: Idrijska ribiška družina je lani v 55 hektarjev ribolovnih in 15 hektarjev varstvenih voda na območju občine vložila blizu 43.000 mladic potočne in soške postrvi ter šarenke in lipana. Skoraj polovico rib ozirma 6,8 tone so jih njeni člani in turisti ulovili. Novembrske poplave so jim v gojitvenih potokih povzročile za 274.000 dinarjev gmotne škode. Letos bodo v vode vložili le 36.000 mladic potočne in soške postrvi, ribolovni režim pa obdržali nespremenjen. Med osrednjimi nalogami, ki so si jih zastavili, velja omeniti načrtovano gradnjo valilnice oziroma ribogojnice in skrb za varstvo okolja. Izdelali bodo kataster onesnaževalcev voda in črnih odlagališč komunalnih odpadkov ob vodotokih. (Foto: Arhiv Ribiške družine) Idrijski izvršni svet naj odstopi Ni je bilo stranke ne na slovenskem ne na ožjem idrijskem političnem prizorišču, ki ne bi pred volitvami, z velikimi besedami in neustrezno majhnimi dejanji seveda tudi še po tem, volilcem obljubljala poleg miru, neodvisnosti in materialnega blagostanja tudi pravno državo. Poglejmo si kako te obljube iz-gledajo dandanašnji v idrijski praksi skozi očala Liberalno demokratske stranke. Skoraj polletno Sizifovo delo idrijske vlade, ki se je v tem času intenzivno ukvarjala predvsem sama s sabo, je bilo pred nedavnim, na minulem zasedanju občinske skupščine, okronano s sprejetjem Odloka o organizaciji upravnih organov kot formalnega oblikovanja vladnega koncepta, okrog katerega so se že od samega začetka kresale mnoge dokaj ostre polemike. Namreč kot drobnjakarska, obrobna in predvsem nestrokovna so bila označena delegatska vprašanja v' zvezi z dilemami ali lahko načelnike upravnih organov imenuje izvršni svet ali le skupščina, ki ji ta odgovarja ali morajo biti načelniki upravnih organov imenovani izmed članov izvršnega sveta ali ne ali so lahko načelniki vršilci dolžnosti ali ne. Omeniti seveda velja, da so se delegati v občinskih klopeh pri odločanju o tem vprašanju v veliki meri naslonili na z vladine strani zastavljeno strokovnost, saj so sami v tako strokovnih vprašanjih pač težko razsodniki. Kakorkoli, na koncu se je izkazalo, da se vlada ni igrala z njihovim potrpljenjem le v obliki poskusov uveljavljanja ne le dvomljivih temveč celo nezakonitih konceptov, pri čemer se vsaj po mnenju idrijskih liberalnih demokratov zgodba vendarle tudi mora končati. Glede na dejstvo, da načelnike upravnih organov lahko imenuje le skupščina, da se imenujejo obvezno med člani izvršnega sveta in da ne morejo biti vršilci dolžnosti, je navedeni odlok nezakonit. Njihova predvidevanja so bila namreč potrjena z oceno zakonitosti s strani republiškega zakonodajnega ministra, pri čemer se je rok za odpravo tega stanja včeraj iztekel. Izza kot ponavadi zaprtih vrat idrijske vlade pa žal do konca tega tedna in izdaje našega časopisa ni bilo nakazane nobene rešitve problema, čeprav so jim bile te ponujene v različnih oblikah že pred sprejetjem odloka, implicitno pa tudi s strani Republiškega sekretariata za zakonodajo. Pričakujemo torej lahko, da bo že prvi delovni dan v prihodnjem tednu republiški minister za zakonodajo po svoji službeni dolžnosti sprožil postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Razveljavitev nezakonitega odloka bo med drugim, spoštovani občani, pomenila tudi to, da so nezakonite in v tem smislu nične vse odločbe in drugi posamični akti, ki so jih izdali predstojniki upravnih organov v času veljavnosti tega nezakonitega odloka, to je v času od letošnjega kulturnega praznika dalje. Idrijski liberalni demokrati pa še to ne samo v opozicijskem strankarskem lagerju so izgubili potrpljenje z vlado. Zato ji nove priložnosti ne dajejo več. Predlagajo ji, da častno zapusti prizorišče z odstopom. ..... gggsp Tudi to sredstvo vseh vlad je pri nas napadla močna inflacija Na seznam sodelavcev Udbe bo treba še počakati Poslanski klub idrijskega Demosa je na eni lanskih sej občinske skupščine posredoval pobudo o objavi seznama imen ljudi v občini, ki so v preteklosti delovali kot člani UDBE. Predsedstvo občinske skupščine je pobudo posredovalo Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve, kjer so menili, da Zakon o notranjih zadevah ne predpisuje neposrednega poročanja RSNZ o delu službe državne varnosti ter o uporabi njenih posebnih metod in sredstev občinskim skupščinam. O uporabi metod in sredstev službe, med katere sodi tudi delo s sodelavci, je RSNZ po mnenju Republiškega sekretariata za notranje zadeve dolžan poročati le Komisiji za nadzorstvo nad zakonitostjo dela SDV pri republiški skupščini in predsedstvu Republike Slovenije. Zato je predsedstvu idrijske občinske skupščine predlagal, da se s svojo pobudo obrnejo neposredno na komisijo Skupščine Slovenije za nadzorstvo nad zakonitostjo dela službe državne varnosti. Upajmo, da bo občinsko predsedstvo vztrajalo in domačemu Demosu, pa tudi ostalim, posredovalo seznam ljudi, ki so se s »špecanjem« ukvarjali v preteklosti. ŠE-F fliMKiia ca odstotkov, od tega jih 1,3 odstotka redno jemlje, 4 od- vanjem 0,3 odstotke dijakov je SO izvolili Vojka Božiča, v 19-članskem predsedstva pa so tudi vodje petih krajevnih organizacij: za Cerkno - Vojko Zidarič, Spodnjo Idrijo - Milan Koželj, Idrijo I. - Nevenka Podobnik, organizacijo v družbe-nih dejavnostih ~ Ivica Kav-čič in firmah - Bojan Sever. . * * * I/ -< pobudo TITililJT*" Vtv wawwtt. postau;dro8t SMCŽLST,^ itVoSnD^L"!?^ idrikkihVniSLitekHevfekin^ boff in*Smil™«d°mMM S,|S ntmiili 2 mUi|ona diiSJv^otn« v idrijski Občini. Iz podat- gospodarskim razmeram škode je povzročil požar, ki & tsr !££» r tsa 2TK račun dela republiške in ob- med oddelkov enote Grelec. ■ ssttasssss zs&jajlz stssNSRS s nju, kreativne izrabe njiho- prebivalstva, zmanjšuje nje- kovičenje cevk in plazma- saatessss Kssgsms: v katerih so se po BekeŠevih menti, mesalnice mase, kom- _________________ razredov odgovorilo pritr- hov stare oblasti, temveč dali tudi preiskovalni sodnik 2?3aik0h01 20 111 ma" GonSTdrefSri V2J Laifv°i0 Konfekcija splavala ali ne je v veliki meri odvisno od splošnih pogojev. »V treh ali štirih mesecih bo jasno,« je dejal direktor, »ali bomo splavali ali ne. Seveda pa moramo tudi sami nekaj storiti. Dvigniti moramo kakovost svojih izdelkov.« Upajmo, upajo tudi delavci. KRAS Dom za ostarele v Logatcu Mnogo let je bila Poženelova hiša v Dolenjem Logatcu prazna in ljudje so ugibali, čigava je in kaj bo v njej. Hišo je leta 1985 kupilo logaško župnišče za svoje namene. Prejšnji teden so prišli delavci Gradnika in pričeli z delom. Seveda nas je zanimalo, kaj bo v hiši. Dolnjelogaški župnik, gospod Kompare, je povedal, da bo hiša do jeseni obnovljena, v njej pa bo osem ležišč. Namenjena bo ostarelim iz občine Logatec - dom za ostarele. Ali bodo prvi oskrbovanci v domu jeseni ali ne, pa je odvisno od tega, če se bodo izvajalci držali dogovorjenih rokov. J. K. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LOGATEC a® Izvršni svet SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC je na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in malega gospodarstva v občini Logatec na svoji 11. seji dne 18. 02. 1991 sprejel SKLEP o razpisu posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in malega gospodarstva v občini Logatec 1. Skupni znesek sredstev namenjenih za posojila je 1.500.000,00 din. 2. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup opreme, - odpiranje novih delovnih mest. 3. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni obrtniki. - podjetja v zasebni, mešani in zadružni lasti, - občani, ki so pri občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja, objekti, oprema in delovna mesta, za katere je posojilo namenjeno, morajo biti na območju občine Logatec. 4. Najdaljša doba vračanja posojila je 5 let. 5. Glavnica se valorizira skladno z gibanjem tečaja DEM in zaračunavajo se 5 % obresti. 6. Rok za vložitev prošenj je 15 dni od objave sklepa. Naslov, na katerega se oddajo prošnje, je: OBČINA LOGATEC Oddelek za gospodarstvo 61370 LOGATEC, Tržaška 15 7. Prošnja za posojilo mora vsebovati ime in priimek oziroma oznako imena - firme in naslov obratovalnice oziroma podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila. 8. K prošnji za posojilo je treba priložiti še naslednjo dokumentacijo: a) potrdilo o vpisu obratovalnice v register oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan vložil zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter pri- ložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja, b) potrdilo o vseh plačanih zapadlih davkih in prispevkih, c) dokazila glede na namen posojila, (kupoprodajna pogodba, gradbeno dovoljenje, računi...), d) dokazilo o kreditni sposobnosti, ki se pridobi: - za obrtnike: potrdilo uprave za družbene prihodke, - za ostale: bilanca zadnjega obračunskega obdobja. 9. IS bo vse prošnje obravnaval v roku 30 dni po preteku javnega razpisa in bo sklepe posredoval vsem prosilcem. 10. Podrobne informacije daje Oddelek za gospodarstvo občine Logatec, telefon (061) 741-270, g. Slavko SIRCA. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO LOGATEC Vladislav PUC, l.r. KLI dragocene stvari iz plemenitega lesa POSTOJNA NOČ 23. FEBRUARJA • STRAN 9 Bodo v Postojni našli denar za kulturo? Zveza kulturnih organizacij: Reorganizacija ali ukinitev? Da se z denarjem vse začne in konča, je stara in oguljena fraza, ki pa še vedno drži. Vsak dan znova tudi tarnamo, da moramo varčevati, ker denarja pogosto ni niti za najnujnejše stvari. S splošnim pomanjkanjem denarja se srečujemo tudi v kulturi. O delu, denarju in ostalih problemih, s katerimi se ubada Zveza kulturnih organizacij v Postojni, smo se pogovarjali z njenim tajnikom, g. IVANOM ŠUŠTERŠIČEM. V uvodu je predstavil organiziranost postojnske ZKO, saj je po njegovih besedah postojnska Zveza edinstven primer v Sloveniji. Zakaj? V začetku leta 1982 se je namreč z odlokom občinskega IS takratno filmsko podjetje Zarja zaradi velikih finančnih težav priključilo ZKO in sedaj deluje kot njena sekcija. Težave kinematografskih podjetij so znane, zelo zmanjšan obisk predstav, predvsem zaradi nenadnega prodora videotehnike in pravega piratstva pri razširjanju videokaset. Dokler razmere na tem področju ne bodo zakonsko urejene, se po mnenju našega sogovornika kinematografi ne bodo mogli sami vzdrževati. G. Šušteršič se je dotaknil tudi sporeda filmskih predstav, saj prav na ta račun dobivajo precej kritik. Poudaril je, da v Postojni vrtijo takorekoč vse filme, ki pridejo v Jugoslavijo. Letno imajo na sporedu okrog 200 filmov, kar je za celoletni spored premalo, zato morajo filme pogosto ponavljati. Torej vrtijo lahko le take filme, kot jih dobijo. S priključitvijo kinematografskega podjetja ZKO so se njegove denarne težave nekoliko omilile, toda žal na račun ljubiteljske dejavnosti na področju kulture. Kljub povečanemu obsegu dejavnosti, števila zaposlenih in seveda vseh stroškov, se sredstva iz občinskega proračuna v ta namen niso kaj bistveno spremenila. Finančna situacija se je resno zaostrila v lanskem decembru, ko ZKO brez vsakega pojasnila ni dobila decembrske akontacije. To pa je pomenilo 55.000 din manj za društva, prišteti pa moramo še sredstva manjkajoče abonmajske predstave (da je organizacija lahko zaključila lan- sko poslovno leto, so za pokritje primanjkljaja uporabili del vplačanih sredstev abonentov, ki načrtovane abonmajske predstave plačajo vnaprej). Prejšnji četrtek, 14. 2., so se o nadaljnjem financiranju in novi organiziranosti ZKO pogovarjali na občinskem Sekretariatu za družbene dejavnosti in občo upravo. Dogovorili so se, da bodo denar, ki ga lanski december ni bilo, dobili, prav tako bo ZKO dobila denar za eno abonmajsko predstavo. Denar, ki ga bo ZKO dobila naknadno bo namenjen predvsem društvom, ki so v tej sezoni pričela z raznimi projekti in so trenutno sredi dela. Dogovorili so se tudi jasno, ne bo pa več delovala v okviru ZKO. Reorganizacija ostalih delov oziroma dejavnosti ni še popolnoma dorečena, ZKO naj bi po novem opravljal tudi menedžersko dejavnost, ki naj bi jo, tako kot celotno ZKO, vodil upravni odbor. G. Šušteršič je pri tem poudaril, da bi bilo potrebno urediti vprašanje prostorov za ljubiteljske dejavnosti, prav tako pa tudi vprašanje financiranja. ZKO in občina naj bi v ta namen spodbujali predvsem sponzorstvo. Po novem naj bi ZKO imel tudi prireditvene dejavnosti. Ivanu Šušteršiču se zdi zelo pomembno Foto: Igor Modic o denarnih sredstvih, ki naj bi jih ZKO prejemala v letošnjem letu. Višina sredstev naj bi bila v letošnjem letu enaka lanski, vsak mesec naj bi dobivali akontacije v znesku ene dvanajstine celotnega zneska. Toda januarska akontacija je bila preračunana na lanski zmanjšani obseg sredstev. Na ZKO kljub temu upajo, da so rešili vprašanje manjkajočega denarja, ki ga predvsem društva nujno potrebujejo. Na omenjenem posvetu so se pogovarjali tudi o načrtovani reorganizaciji ZKO. Reorganizacija bi seveda v prvi vrsti zajela kinosekcijo. Kakšen naj bi bil njen status, še ni popolnoma tudi strokovno izobraževanje na področju ljubiteljske kulture, o čemer pa na četrtkovem posvetu niso govorili. To je do neke mere celo razumljivo, saj mnenja o tem niso še usklajena niti na republiškem nivoju. O reorganizaciji ZKO niso sprejeli nobenega sklepa, zato predvidevajo, da bodo do konca letošnje sezone verjetno delali tako kot doslej. Zakaj verjetno? Sogovornik nam je namreč tudi pvoedal, da so pred kratkim iz časopisa izvedeli, da v postojnski občini nameravajo ukiniti nekaj institucij, med drugim tudi ZKO. Poudaril pa je. da na skupnem posvetu takšnega vtisa niso dobili. sa i I V petek, 1. marca bo v postojnskem Srednješolskem centru mednarodna okrogla miza o ekoloških problemih Krasa. Uvodno besedo bo imel dr. Dušan Plut, istega dne pa sledi še ustanovitev območne stranke Zelenih. I Likovna razstava v galeriji kocka Na. predvečer podelitve nagrad in priznanj Miroslava Vilharja, smo se po enoletnem premoru v četrtek, 14. 2., spet srečali s člani Likovnega društva Postojna. V okviru skromnih kulturnih srečanj v letošnjem mesecu kulture je bila otvoritev razstave prijetno srečanje s Florijano Ipavec, Marijo Strnad ter Matejem. Pečenikom. Vsak nam je s svojim načinom likovnega izražanja približal drobno pripoved življenja barv, ter nas tako za trenutek povabil v magično igro domišljije, svetlobe, senc in časa, ujetega na platno. Na otvoritveni predstavitvi, ki se je prelila v pogovor z avtorji, so sodelovali Polona in Tina Strnad ter Stojan Ržek. Prijeten večer se je zaključil v želji, da bi se morali v Postojni na takih in podobnih kulturnih prireditvah pogosteje srečevati. sr Pustni nastop članov plesne šole Urška Že tretjič, odkar je v Postojni centra napolnjena do zadnjega organizirana plesna šola Urška, kotička. je bila dvorana Srednješolskega Na pustno soboto se je predv- stavilo več kot štiristo našemljenih Urškinih mladih plesalcev. Nastopili so za svoje starše, dedke, babice in prijatelje. Le-ti so jih navdušeno bodrili in nagrajevali z aplavzi. Kot že večkrat se je tudi tokrat pokazalo, da je Urškina plesna šola vnesla pravi preporod v življenje mladih navdušencev plesa v Postojni in popestrila mrtvilo, značilno za naše mesto. Trgovina KOCKA iz Postojne je najboljše skupinske in posamezne maske nagradila z lepimi darili iz svojega šolskega programa. Zmaj med porcelanom Zelo nenavaden teden je mimo. Veliko več miru bi imel, če bi ostal t> Jami. Odpravil sem se po mestu, v pustni dan, poln šeg in običajev, kjer naj bi se prepletale tradicionalne ljudske navade s simboli odhajanja zime. Pa so se med seboj v čudno povorko pomešali škoromati, Alenčica 'n kralj Matjaž, lepe in grde, pridne in hudobne maske, vojaki s tankom in plugom... Kaj je sploh pustovanje? Kaj je tradicionalno pokopavanje Pusta? Kam so se izgubili tisti pravi liki postojnskega območja? Kje se je 'zgubil zmaj, ki je bil pred leti v povorki? Ce ne štejem nastopa osnovnošolcev z Vaščani na Postojnskem, je bila to precej nenavadna povorka pustnega karnevala (latinsko čarne vale - zbogom meso) in razposajenega časa. •Staro mora umreti, da se naseli v novo, mlado telo. Konec zime, začetek pomladi. Vsi ti nastopajoči liki kličejo pomlad. Človek Preneha biti človek, poosebi se z likom. Premaga strah in bojazen, rodijo se želje dveh svetov, nekaj kar nam je všeč, ali pa se tega bojimo. Zakaj je tako lepo biti pod masko? Prikrivanje, magičnost, tostranstvo, neko skrito prebujanje, sproščanje energije, občutek napetosti, zaprtosti, odbijajoče agresivnosti. Čas neke nenavadne otopelosti ter zamaknjenosti v razmišljanje, kako preživeti... V trgovinah je že pred enajsto uro zmanjkalo krofov. Če je organi- zator Turistično društvo Postojna, kje je v tako siromašni pustni povorki, kot smo jo lahko videli, njegov turistični interes? Veliko splošnih stvari je podrejenih zaverovanosti posameznikov in uveljavljanju lastnega pogleda. V nekakšni duševni stiski, ki se nenehno obnavlja in draži, hodijo pustne maske in se nam pačijo. Kje je meja? Kje je meja okusa? Grem po mestu in zoprno je opazovati starše z otroki, ki so v teh dneh hodili mimo Gasilskega doma v Postojni ter odvračali iskren in raziskujoč pogled otrok stran od pajaca v modrem kombinezonu, ki je tako neokusno mahedral s stebra. Kaj lahko rečeš tisti hip otroku, ki hoče vedeti vse? Čuden teden priprav na vsakoletno spomladansko čiščenje porcelana, oblek, obutve, omar, stanovanja. Upam, da si nismo potegnili mask z obraza samo za ta teden ter na sv. Valentina, ki ima ključe do korenin in zaljubljenih src. Potem je odšla še vlada, ostal je le Vlado in ponovno obdobje dopusta ter razmišljanje ali smo Notranjci ali Primorci ali le navadni davkoplačevalci. Kdo bi razumel? Zmaj P. S.:- Verjetno me je premotila vlaga v Jami in revma v kosteh, da sem se prejšnji teden zmotil in namesto Tamara zapisal Nataša Donev. Tudi zmaji se motijo. NAROČILNICA ZA ČASOPIS DA, ŽELIM POSTATI NAROČNIK NOTRANJSKEGA ČASOPISA Ime in priimek: ----------------------------------- Ulica, hišna številka: ---------------------------- Poštna številka, kraj: ---------------------------- Naročnino bom poravnal, ko mi boste poslali položnico. Datum: ______________ Podpis naročnika: ----------- GOZDARJI BREZ GOZDA!? Gozdarska stroka ima rezultate, katere lahko tudi pokaže; kdo pozna »korenine« in »dušo« gozda, če ne gozdar?! Nekoč smo gozdarje spoštovali in njihovemu delu pripisovali poseben pomen, v mnogih današnjih razpravah pa je moč zaslediti, da so nekakšni roparji in tirani, oziroma uničujoči, preštevilčni hudodelci jugo-boljševizma, ki so v letih po vojni veliko pripisovali k opustošenju naših gozdov. Čeprav je bil spričo znanih metod realso-cializma marsikateri lastnik gozda oškodovan, ni prav, da posplošeno in neargumentirano ocenjujemo stroko, ki ima tradicijo in rezultate, katere lahko tudi pokaže. O vrhniških gozdnih kompleksih, okoli 9000 ha jih je, sta spregovorila gozdarska strokovnjaka IVAN MAROLT in JANKO VIDMAR. V preteklosti ni bilo slišati kritičnejših pripomb na delo in organiziranost gozdnega obrata, razen redkih izjem; pri vsakem delu se namreč zgodi tudi kakšna napaka. Splošno gledano se vrhniški gozdarji lahko celo pohvalijo, da je bilo njihovo sodelovanje z lastniki gozdov in lesno-predelovalno industrijo dokaj uspešno. Žal je dnevna politika, polna emocionalnosti, mnoge vzpodbudila k takšnim ali drugačnim ocenam, ki mečejo slabo luč na gozdarstvo v celoti. Seveda ne smemo pozabljati, da spoznavanje gozda potrebuje v enaki meri čustva in statistiko, filozofijo in pragmatizem, vero in dokaz! Po besedah IVANA MAROLTA in JANKA VIDMARJA, se gozdarji popolnoma strinjajo, Ivan Marolt je poudaril, da se je naše gozdarstvo vseskozi financiralo samo, kar se mu ne zdi pravilno; koristniki lesa niso vlagali v gozdove, če izvzamemo zanemarljivi delež vloženih sredstev lesno-predelovalne industrije. Vlagal in plačeval je tisti, kdor je sekal, čeprav sedaj nekateri trdijo, da gozdarji denarja niso vračali v gozd. V gozdovih na območju Vrhnike gozdarji že dolgo opažajo pešanje, oziroma sušenje jelke, drevesne vrste, ki je karakteristična za naše gozdove. Janko Vidmar je pojasnil, da jo pri obnavljanju in pomlajevanju kompleksov nadomeščajo s smreko, kar pa dolgoročno gledano ni najbolje. Perspektiva je v mešanem, jelovo-bukovem gozdu, v katerem pa se kot odločilen faktor pojavlja škoda, ki jo povzroča divjad. Žal učinkovite zaščite za listavce še ne poznamo, razen dragega ograjevanja, kakršnega si na večjih gozdno-gojitvenih območjih gozdarji ne morejo privoščiti. Pred leti se je na vrhniškem območju množično pojavil lubadar, a proti temu škodljivcu so se gozdarji pravočasno in uspešno zoperstavili, tako da ni povzročil večje gospodarske škode. mm da se oblikuje prosta trgovina z lesom in da se okrepi sodelovanje med njimi in lastniki, ko gre za načrtovanje in vzgojo gozdov, nasprotujejo pa določilom zgornje meje poseka. Kmetom nikakor ne očitajo nestrokovnosti, nočejo pa, da se zanemarja ali diskvalificira vloga gozdarjev pri negi, gospodarjenju in ohranjanju naših gozdov. Pri prodaji so si GG-jevci prizadevali tržiti les po čim višjih možnih cenah; po novem bo lastnik lahko sam prodal les, komur bo pač hotel. Tu gre za pridobitniško dejavnost, oziroma za profit, zato je pomembno, da ohranimo gozdarstvo kot sistem, nikakor pa v tem sistemu ne smemo zapostaviti vloge gozdarja. Tujina, s katero se radi primerjamo, gleda na ekonomski učinek gozda, z zakoni, podzakoni in subvencijami pa so regulirane obveznosti celotne družbe do tega gozda. Med hude onesnaževalce oziroma uničevalce gozda prištevamo žveplov dioksid. Na Vrhniki spusti IUV letno v zrak 300 ton žveplovega dioksida, Fenolit pa 80 ton; za primer: celotna Slovenija 200.000 ton. Le 12 % gozdnate Slovenije je »žvepleno čiste«. Gozdarji imajo v sodelovanju z LZS okoli 160 raziskovalnih ploskev, namenjenih spremljanju razmerja tozd - divjad. Vrhniška gozdarske strokovnjaka sta opozorila, da človek neracionalno pospešuje razvoj nekate- * rih rastlinojedih živalskih vrst, tako rekoč iztrebljene pa so mesojede vrste, ki so pomemben dejavnik stabilnosti v uravnoteženi gozdni biocenozi. Spričo takega ravnanja divjad pov- zroča precejšnjo škodo v gozdovih. LZS vrhniškim gozdarjem povrne 10 % sredstev, ki jih porabijo za zaščito mladja, odnosno nasadov v gojitvenih kompleksih. Zanimivo je, da Gozdni obrat Vrhnika ne poseduje gozdne mehanizacije in gozdarskih delovnih pripomočkov, namenjenih delu v gozdu. Vsa delovna sredstva so v lasti delavcev. Sami jih kupujejo, popravljajo in vzdržujejo. Ker uporabljajo svoje delovne pripomočke, prejmejo delavci določeno odškodnino, oziroma amortizacijska sredstva. Gozdarji so na ta način zmanjšali število okvar, popravila so cenejša in hitrejša, skrb in vestnost pri uporabi delovnih sredstev pa na zavidljivem nivoju. Gozdni obrat poskrbi za ustrezna zaščitna sredstva in prevoze delavcev na delo. Tehnično izpopolnjena delovna sredstva so precej zmanjšala poklicna obolenja delavcev; še največji problem ostaja hrup. V preteklosti je bilo tudi nekaj težjih poškodb delavcev, ena od njih celo s smrtnim izidom. Med očitki gozdarjem je slišati, češ da so gradili ceste le do najboljših sestojev, bogatih z lesom, ostale pa so več ali manj zanemarili. Gospodarjenje z gozdovi predvideva 20 m gozdnih prometnic na hektar, vrhniški gozdarji jih imajo v povprečju 12 m/ha, kar jih v republiškem merilu uvršča med uspešnejše. Vrhniški gozdarji ponudijo tržišču letno okoli 2000 kubnih metrov drv. Mnogi lastniki gozdov prodajajo drva na svojo roko in se izognejo davčnim obveznostim, to pa kmalu ne bo več mogoče. Lani so vrhniški gozdarji v družbenem sektorju evidentirali 23 primerov tatvin lesa. Polovico storilcev so odkrili, a na željo gozdarjev jih ne bomo javno omenjali in še dodatno zaostrovali razmer. Sadike za nove sestoje vrhniški gozdarji kupujejo v Mengšu. Letos so nameravali posaditi 56.100 sadik v družbenem in 34.500 sadik v zasebnem sektorju. Ker je gozdarstvo ta čas prepuščeno samemu sebi in so vlaganja v gozd popolnoma nejasna, ostajajo načrti samo na papirju. Tudi odgovorni v Mengšu so precej zaskrbljeni, saj računajo, da jim bo zaradi znanih peripetij okoli gospodarjenja z gozdovi, ostalo kar okoli milijon sadik, namenjenih slovenskemu gozdu. Ivan Marolt in Janko Vidmar sta nam zagotovila, da so vrhniški gozdarji z gozdovi gospodarili načrtno, premišljeno in s strokovnega vidika uspešno. Kdor se z njihovim delom ne strinja ali se mu je zgodila kakršnakoli krivica, so mu vrata gozdnega obrata vselej odprta, za odkritosrčen in pošten dogovor. Žal pa vse kaže, da bodo tudi vrhniški gozdarji ostali - brez gozda! In vendar gozd ne more biti samo stvar lastnikov in gozdarjev, ampak nas vseh! Upamo lahko, da tega ne bomo prepozno spoznali! F. T. Foto: Sine Rančov Križci in krogci! Špijonaža, akviziterji ali zajebancija? Stanovalce vrhniških blokov že nekaj tednov vznemirjajo drobni, komaj vidni znaki ob stanovanjskih zvoncih, izpisani z modrim kemičnim svinčnikom. Kaj se skriva za križcem in za krogcem ali kaj za obema skupaj, tega žal ne zna pojasniti nihče. Policija, ki je seznanjena s pojavom oznak, katere posamezniki pripisujejo akviziterjem, ne daje uradnih izjav. Kakorkoli že, »označeni« stanovalci se v posameznih primerih počutijo neprijetno in si vsak po svoje razlagajo »skrivnost«. Glede na politične razmere pri nas, ki nas vsakodnevno obdarijo s kakšno novo peripetijo, so odmevi prebivalcev razumljivi. Nekateri ugibajo, češ da so neznanci označili stanovanja vojaških starešin, drugi zopet, da je vmešana vojska, ki jo draži demilitarizacija občine Vrhnika. Kljub temu najbrž oboji razmišljajo narobe, kajti v nekaterih blokih oznak sploh ni zaslediti, v drugih se pojavljajo tako ob zvoncih vojaških starešin kot tudi ob zvoncih civilnih stanovalcev. So mar vsega krivi akviziterji, ki si na ta način morda beležijo, kje so in kje niso bili ali kje je bilo dobro in kje slabo?! Kaj te označbe v resnici pomenijo, vedo žal samo tisti, ki so jih »namalali«, kot zakleto pa jih nihče ni opazil. Govoriti v prid enim ali drugim, tistim, ki so označeni ali tistim, ki niso, je zaenkrat nemogoče. Na kakršenkoli pomen teh znakov, če ga sploh imajo, bomo morali pač počakati, v kolikor ne bodo prej skrivnostno, kot so se pojavili - tudi zbledeli. V posmeh vsem, ki so sedaj vznemirjeni! Prejeli smo: Blišč in beda soudeležbe (Odgovor piscu članka, ki nima poguma, da bi se pod svoje »čvekanje« tudi podpisal) Ko sem prebral ta članek, sem razmišljal, če naj nanj sploh odgovorim. Pogovarjati se z nekom na tem nivoju preko časopisa, ki želi biti anonimen in ki sploh ne ve, kaj bi rad, se mi zdi neprimerno in zveni kot opravičilo. Vendar sem se vseeno odločil, da odgovorim na te »čenče«, ki vsem nam kot nas pisec članka imenuje odgovorne, naredi veliko škode. Vrhniška vlada se je odločila, da bo ureditev telefonije ena njenih prioritetnih nalog. V članku pisec pravi, da bi vrhniška vlada morala presekati gordijski vozel mahinacij, ki so se ohranile iz preteklosti. Tu mu lahko mimo odgovorim, da smo ga s svojim dejanjem (pristop h kreditiranju centrale) presekali, saj se prvič pogovarjamo o kreditiranju pošte. Ves čas do sedaj 'so naročniki plačevali nepovratna sredstva za telefonski priključek (7.000 DEM v Halozah, še pred kratkim v Borovnici 2.500 DEM nepovratno). Vrhniška in Logaška občina sta bili prvi, ki sta se s PTT pogovarjali o drugačnih pogojih financiranja kot smo ga bili do sedaj navajeni. Če komu res kaj »smrdi«, naj se obme na nas. Naše delo je javno in ga bomo seznanili z vsem, kar ga zanima. Glede »mark« pa takole: Normalno se mi zdi, da je pri investicijah treba operirati z neko številko. Najlažje se je seveda izražati v markah kot je že običaj pri vseh investicijskih poslih. Občani bodo seveda' plačevali v dinarjih ali pa v lipah, če bodo takrat plačilno sredstvo. Kdor seveda verjame dinarju in se ne boji devalvacije, naj kar varčuje v dinarjih in naj ne podpira »črnoborzijancev«. Škof Zvone Pripis uredništva: (Pismo objavljamo v celoti in, nelektorirano.) Razumemo vas, da vrednost investicij najraje definirate z nemškimi markami (povprečno 500 jih kapne mesečno v plačilno kuverto vrhniškega delavstva, kar nas je sram priznati), presneto dobro pa se zavedate, da tudi konvertibilnemu dinarju ne gre zaupati, čeprav to možnost na koncu svojega pisma posmehljivo ponujate. Nezaupljivi so tudi občani, zato so prisiljeni kupovati devize »na črno« (banke jih namreč nimajo več), če hočejo privarčevati za sorazmerno drag telefonski priključek. Povratna sredstva, ki si jih bodo občani zagotovili z nakupom PTT obveznic (s takšnimi ali drugačnimi obveznicami se je že marsikdo »nategnil«), bodo nekoč morda zadostovala za sendvič in kavo, težko pa za 3.600 DEM. Več pozornosti si zaslužijo vaša prizadevanja za »telefon prej«, saj ga bodo občani dobili le 6 mesecev prej, kot je zapisano v planskih dokumentih PTT. Potemtakem kreditiranje pošte ni ekonomsko logično, razen če ne gre za vašo osebno afirmacijo in princip. Nedorečenosti in nejasnosti se pojavljajo tudi okoli naprav prenosnih poti, ki bodo stale blizu 2 milijona DEM, dobili pa jih bomo iz kontingenta za razvoj telefonije v Kamniku. Ali niso bile te naprave že plačane iz proračuna za razvoj telefonije v občini Kamnik in iz prispevka naročnikov za razširjeno reprodukcijo, in še iz naročniškega razmerja novih naročnikov v vrhniški občini?! Poleg tega, spoštovani gospod Škof, gre za prenos stare tehnologije, ki dalj-noročno gledano ne pomeni nič za nadaljnji razvoj telefonije na Vrhniki. Ali pa vi, spoštovani gospod Škof, vseeno ponujate kakšno razvojno vizijo?! vas prosimo, da pojasnite, od kod občinskemu IS 6 milijonov din posojila pošti? So vaši predhodniki slabo gospodarili, ali ste denar odškrtnili družbenim dejavnostim. oziroma njihovi planirani dejavnosti v letu 1991, kateri so bila sredstva namenjena?! Če je temu tako, je bilo prvo upravičeno do teh sredstev osiromašeno vrhniško gospodarstvo. Na pošti v Podlehniku, ki je na območju Haloz, smo vprašali, kaj je s 7.000 DEM nepovratnih sredstev, ki bi jih morali tamkajšnji naročniki prispevati za telefonski priključek. Ker je območje ekstremno redko naseljeno (hiše so daleč narazen), je bila prispevna stopnja posameznika okoli 6.000 DEM, žal pa ne vedo, da bi to vsoto na območju Haloz že kdo plačal. Če niso čenče, je prav, da odgovorite tudi njim, spoštovani gospod Škof! Težko je, če človeka bolezen ali nesreča priklene na invalidski voziček. Čeprav si naša družba zavzeto prizadeva, da slehernemu invalidu olajša bolečino, mu pomaga in skuša najti mesto enakega med enakimi, se nam to ne posreči vselej. Potrebno je malo pozorneje prisluhniti utripu našega vsakdana in spoznali bomo, zakaj je temu tako. Tudi Vrhnika ni izjema. Vedno hitrejši tempo življenja nas navadno odvrne od drobnih malenkosti, ki so za nas same po sebi umevne, nekomu, ki je na invalidskem vozičku pa pomenijo zelo veliko - žal največkrat tudi nepremostljivo oviro. Tokrat se bomo spotaknili samo ob eno, imenovano - stopnice! V koliko vrhniških trgovinah lahko kupujejo ljudje na invalidskih vozičkih? Kot vsi ostali imajo pravico v vseh, brez tuje pomoči pa zmorejo - verjeli ali ne - samo v eni in morda še v kateri zasebni. To je Mercatorjeva prodajalna v Hribu. Povsod drugje so naši vrli arhitekti nanje pozabili. Bolj so mislili na lepo oblikovane stopničke, nič pa na tiste, ki preko njih ne morejo. Na stezi, ki je namenjena invalidom in se nahaja blizu njihovega društva, (ne)znani korenjaki parkirajo svoje avtomobile. To ni samo brezobzirnost, ampak tudi pomanjkanje najosnovnejše kulture in nizkotnost brez primere. In na koncu koncev za invalide nismo poskrbeli niti tam, kjer bi morali najprej - na vhodnih vratih ambulante zdravstvenega doma. Kaj hočemo, vsa lepota in oblika je pač v stopnicah... A žal ne za vse! ZA VELIKO IN MALO MULARIJO 23. FEBRUARJA • STRAN 11 Brez nagobčnika Zimsko veselje Če študent na rajžo gre, jupajdi, jupajda. Dobro pije, dobro je, jupajdi, ja, ja,... (tako so peli nekoč!!!) Približuje se leto 92 in mi hočemo v Evropo 92. Zakaj ne? Saj je čisto preprosto. Nekaj stvari korenito postaviš na glavo, nihče ne ve ^ri čem je, kaj naj misli (bolje, da nič) in Evropa je blizu... Vse se spreminja, v šolah pravijo učiteljem znajdite se - je namreč čas prehodnega obdobja. Vendar, kaj bo pa z nami učenci? Bomo le rezultat prehodnega obdobja, podobno kot so generacije pred nami rezultat usmerjenega izobraževanja...?! Razmislite! Prosim vas, razmislite! Idej je veliko - od privatnih šol, vrtcev, pa do 6-dnevnega pouka v tednu. Da, pouk v soboto! Poznavalci pedagoških sistemov namreč opominjajo, da je dvodnevni presledek pedagoško vprašljiv ... Ali gre res za presledek? Kot učenka vam lahko zatrdim, da dvodnevnega presledka ni. Ce hočem biti v ponedeljek pripravljena za 7 predmetov si tega ne morem privoščiti. Veste kaj pa si privoščim? Privoščim si le dve uri podaljšanega jutranjega spanja, nato pa zvezke in knjige na mizo, pa juriš na znanje. Res je, da se mi ob vikendih ni treba drenjati po avtobusih, biti v nenehnem strahu ali bom pravočasno v šoli, odgovarjati pred tablo pri predmetih na katere se je bilo mogoče pripraviti. Veliko gradiva je potrebno predelati za določen uspeh, vendar je ob vsakdanjem obiskovanju pouka to nemogoče. Sedaj pa še ideja o soboti. Ne vem, ali naši vrli ministri nimajo drugih konkretnih nalog, in le predelujejo ideje s katerimi nagajajo učencem, jih spravljajo iz tira in jih delajo živčne. Živčne? se boste vprašali. Ministri učitelje z vseh strani obremenjujejo z novimi programi, učitelji izgubljajo občutek varnosti in zato, da jim na koncu ne bi iz vajeti ušli? Še učenci jih skušajo obdržati na varnostni razdalji s strogostjo in neobvladljivo napetostjo. Sobota in nedelja pa sta zato, da se vsaj malo sprostimo. In kot sem že omenila, da se pripravimo na naslednji teden. Zato naj sobota ostane to kar je, saj poznamo pregovor da je petek slab začetek, kaj bo pa sobota?! A. R. & J. R. Kdo je Tanja? Ko sem v torek obiskala Tanjo Zelene, je napol ležala pred televizijo, kjer je uživala enega izmed prostih trenutkov, ki ga ni uporabila za trening. Punca trinajstih let, ki jih bo kmalu dopolnila štirinajst, s pšeničnimi lasmi, z usti razpotegnjenimi do ušes in kakor je pokazala že na začetku, s precej sramežljivo naravo, je posvetila svoj čas od petega leta dalje teku na smučeh. Začelo se je čisto nedolžno s tekom prijateljstva v Hotedršici; medalje so se začele vrstiti in kmalu so njen talent zaslutili tudi trenerji v Logatcu. Leta 1990 je dosegla na pionirskem turnirju Topolinu v Italiji drugo mesto, letošnje leto pa ji je prineslo dva velika naslova republiške in državne prvakinje. Državno prvenstvo je bilo v Platku blizu Reke, udeležila pa se je dveh tekem. To sezono si je na pionirskih tekmah za ŽITO po- kal pridobila na štirih tekmah s štirimi prvimi mesti že 100 točk in si s tem že zagotovila zmago glede skupnega seštevka. Poleti, ko ni snega, trenira s kolesom in rolkami. Ko sem jo vprašala, kaj bi počela, če ne bi imela treningov, mi je z nasmehom odgovorila: »Saj si ne predstavljam, kaj bi delala brez njih!« Vesela je vsakega dneva, čeprav se ji urnik ponavlja: šola - trening - postelja. Uživa v sprehodih s psom, saj se ji smili, ker je privezan na verigo. Še eno njeno željo vam bom zaupala: Tanja bi rada postala učiteljica. Napisala sem samo nekaj utrinkov njenega dela in življenja. Ko se bom naslednjič srečala z njo iz oči v oči, bom gotovo našla bolj samozavestno Tanjo s kopico novih doseženih uspehov. Nives Kovač /////////////////////^^^^ L JŽ Starši! I Muca Maca ali logaški »sezam« % Ali poznate zgodbo o strahu zmajčka Birna? Očka in ^ ^ mamica sta se odpravljala v opero, a zmajček Bim ni in % % ni hotel razumeti, da je že dovolj velik in lahko ostane z! y sam doma. Še včeraj je bil tako majhen, da je moral /v /v takoj po risanki v posteljo, zdaj pa je naenkrat tako Jz zrasel, da mora ostati sam! ponoči! doma. Strah in ^ groza! No, na koncu koncev očku le uspe prepričati % y Birna, da je pogumen zmajček, ki se ne boji spati sam ^ doma. 6 Osnovnošolci pozor! Danes vam zimsko veselje predstavljajo štiri učenke iz OŠ »8 TALCEV« LOGATEC. Obiskujejo. 5. B razred in vas vse prav lepo pozdravljajo! NOCPOFS 1. BLAŽE OF GLORY - JON BON JOVI 2. ALL THE MAN THAT I NEED - VVHITNEV HOUSTON 3. IT TAKES TWO - TINA TURNER and ROD STE-VVART 4. JUSTIFV MY LOVE - MA-DONNA 5. LOVE WILL NEVER DO (VVITHOUT YOU) - JANET JACKSON 6. FM YOUR BABY TONIGHT - WHITNEY HOUSTON 7. ZA SVOBODO - PŠTER PAN 8. LOVE TAKES TIME - MARIA CAREY 9. OBVIOUS CHILD - POUL SIMON 10. BELI PORSCHE - CHRI-STINE 11. POT V RAJ - VLADO KRESLIN 12. REKLA JE NE - DON MENTONY BAND 13. THE JOKER - S. MILLER BAND Ta teden ni novosti, skladbe in izvajalci pa se z vašo pomočjo, mladi bralci NOC-a, vzpenjajo ali pa padajo po lestvici. Nagradno vprašanje ni bilo težko, vsaj po pravilnih odgovorih sodeč, ki so prispeli v uredništvo. Nagradno kaseto prejme: Zakrajšek Tanja Ograde 15 61386 Stari trg pri Ložu. NOČ POP’S GLASUJEM ZA PESEM ...... KDO, KAJ, ZAKAJ -RAZVOZLAJ zEVua Nagradno vprašanje: kdo je na fotografiji in pri katerem rock ansamblu igra?.............................................. Moj naslov: I 2 j^ Se tudi vam zgodi, da bi radi obiskali kakšno prire-ditev, a nimate komu zaupati svojih malčkov - zmaje- « y kov? Od 22. 2. dalje jih lahko zaupate Muci Maci In žj ^ kdo je Muca Maca? Nihče drug kot skupina mladih, ki 6 % nas veseli delo z otroki in želimo v okviru Karitas y % Logatec ob koncu tedna varovati vaše otroke. Muca Z % Maca vam je zaenkrat na voljo vsak petek ter vsako z! y soboto in nedeljo od 18. do 23. ure za območje Dole- p 4 njega Logatca (po dogovoru tudi drugače). Prosi vas, Žj da sporočate svoje potrebe, želje, predloge vsak četrtek <2 % od 18. do 20. ure Mihaeli Kavčič na Gregorčičevo 6, % Logatec tel. 741-018. Morda koga skrbi plačilo za Ma- % ^ cino delo: Muci Maci bo največja nagrada vaše zado- %/ ^ voljstvo in veselje vaših otrok. Seveda ni prepovedano /Z X prispevati kak dar za Karitas ali v druge dobrodelne % % namene. % y Muca Maca od četrtka, 21. 2., že veselo pričakuje z! ^ vaše klice in si želi, da bi jo dobrohotno sprejeli. Do prvega srečanja vas po mucje pozdravlja JŽ vaša Muca Maca! V. '''////s///////,y/////////////////^^^ Tudi mi vam čestitamo! O tem kdaj in kje se dobimo konec marca, da se bomo skupaj odpravili na izlet v TISKARNO LJUDSKE PRA VICE, vas bomo pravočasno obvestili. Vsi tisti, ki se nam bi radi pridružili, pa morate narediti samo nekaj: pravilno rešitev križanke pošljite na naš že znani naslov. JANEZ PRAPROTNIK 5. NADAUEVANJE Spomini na Notranjsko In sploh so bila tista leta po vojni zabavna. Res, da smo bili v glavnem lačni, pa tega nima smisla pripovedovati, ker siti lačnemu ne verjame. Mama je nekako čarala, da je zvezala konec s koncem. Redno zaposlen ni bil nobeden, ni imel kje biti. Pastirstva in hlapčevstva je bilo v glavnem konec, ker so tudi večji kmetje spričo obvezne oddaje postali reveži. Pri tem, se spominjam, nam je tudi bog pomagal, saj je bila nekaj let zapovrstjo taka suša, da se je sredi poletja vse scvrlo. Nakosili smo še manj kot običajno in čisto zares si v tistih časih v tistih naših bregovih moral kositi v predpasniku, ker nisi imel sicer s čim obrisati kose. Leta sedeminštiridesetega se je v zadnjem tednu julija - v tistih pasjih dneh okrog svetega Jakoba in svete Ane - krompir do konca posušil in ga nismo pridelali skoraj nič. Krompir je bil poleg kruha gotovo naša glavna hrana in v tistih naših bregeh smo ga vendar vselej pridelali toliko, da smo ga jedli vse leto. Tista leta pa je zmanjkovalo tudi krompirja. In žita. Vsega. Kolikor smo mogli, smo delali okrog pri večjih kmetih, kosili, pleli, želi, mlatili, sekali v gozdovih in kuhali oglje, samo, da smo prislužili kako kilo fižola, kako škundro krompirja, stopo prosa, ječmena ali kak pehar suhega sadja. Prosili nismo nikoli. Kradli tudi ne. Toliko ponosa je bilo v nas in toliko trme. Bog in država sta poskrbela, da smo tisti, ki smo, laže preživeli. Sestra, ki je med vojno še služila na Vrhniki, je umrla, pet let za njo še oče, že med vojno oboleli brat se je sedem let prehranjeval po bolnicah in zdraviliščih in komaj še živ dočakal, da so prve doze streptomicina prišle tudi v našo Jugoslavijo, v te evropske rovte. S tem je bilo vsaj konec jetike, bolezni siromakov. Drugi brat je nekje na romunski meji že jedel vojaško zelje in ena sestra se je poročila kar tam, kjer je že pred vojno in tudi med njo služila za deklo. Tako smo ostali le trije otroci z mamo. Še zmeraj preveč za tisto bajto, vendar bolje štirje, kot devet. To so bila hudičeva leta, in zlepa ga ne najdem, ki bi mu jih privoščil. In ves ta čas sva z bratom veselo hodila v šolo in hkrati delala kot velika. Še zmeraj sem pasel tisti tropec ovac, kakšnih šest, sedem, največ jih je bilo menda nekoč dvanajst, in to je bilo bogastvo, v glavnem zaupano meni, saj sem bil najmlajši in na ta način pri resnejšem delu še najlažje pogrešljiv. Na paši sem se učil. Vso osnovno šolo sem »naštudiral« na paši. Brez knjige ali zvezka nisem šel nikoli z ovcami ven. Tudi drugih knjig sem v tistih letih dosti prebral. Preiskal sem vse podstrešje. In na izbi je bilo nekaj skrinj, polnih starih knjig, največ od Mohorjeve družbe. Spoznal sem Finžgarja, Jurčiča, Tavčarja... Glasno sem deklamiral dolge Gregorčičeve pesmi, saj prostora sem imel dosti in razen ovac me ni nihče slišal, in se navduševal nad njegovimi narodnimi in socialnimi verzi: To pač je siromakov rod, molče je zunaj stal in mirno čakal, da gospod prostora bi mu dal. Še danes jih znam, te verze, še od takrat. Pa pravijo, da revolucija ni bila potrebna! Stal sem tam med tisto svojo čredo, ki mi, daleč v Grmadi, ni imela kam zbežati v škodo, bral, pel in deklamiral in zidal gradove v oblake. Tudi sam sem včasih še pesnil, naivno in neumno cvetlično. Še danes plesni nekje na podstrešju zvezdič pesmi z naslovom Izpod moje polhovke. Danes se mi zdi ta naslov zoprn, narejen, še posebno, ker vem, da sem takrat polhovko poznal samo z Gasparijevih slik. Pri nas polhov namreč skoraj nismo poznali, polhovk pa sploh ne, čeprav je naša vas Polhov Gradec in naši hribi Polhograjski dolomiti. Tiste paše, kombinirane s šolo in zvezki in knjigami vseh sort so bile sploh imenitna šola, polna nevarnosti in spoznanj. Še med vojno bi me nekoč skoraj stala življenje. Skupaj s tistimi ovčkami sem imel neverjetno srečo. Se dobro vem: Bila je jesen in doma so mlatili ajdo, jaz sem moral pa na pašo. Jeseni sem lahko pasel po senožetih. Po dolinah, koder je bila zemlja malce debelejša, je zraslo nekaj otave, toliko da je bilo zeleno, za košnjo je pa ni bilo. In takrat sem čepel v tistem zatišju med ovcami, ki so se tudi držale doline, ker po melinah okrog niso imele kaj jesti. Kar priteče iz gozda na oni strani grabna ves zadihan Bajtarjev Peter. Še danes ne vem, ali je bil pravi partizan ali samo skrivač in kontrabantar, pri nas je bilo teh menda več kot partizanov. Naravnost mimo mene pa skozi ovce jo je ucvrl, pa na rob. in že se je skril v borovcih na hribu. V tistem trenutku je že zapokalo in tam, od koder je prej pritekel Peter, je zdaj stal in streljal in prav nemarno klel ograbek domobrancev. Večino sem jih poznal, saj so bili tudi ti sosedovi. Seveda sem se najprej močno prestrašil, ker so mi krogle žvižgale tik nad glavo, takoj po tem, ko sem videl, da so tudi ovce vse zdrave in cele. in ko se je tista sodrga jezna in razočarana spustila dol proti naši hiši, mi je bilo pa neizmerno všeč, da ga niso zadeli. Drugič bi me skoraj odpihnilo nekaj let po vojni. Takrat sem pasel visoko gor že skoraj čisto pod vrhom Grmade. V Jelovčnikovem. Jelovčnik je bil velik kmet, se pravi, imel je veliko zemlje, posebno gozda, še več pa čisto nekoristne kamnite gmajne, take, kot je bila večina našega sveta, in je dovolil, da pasemo po njegovem. Tako je bil dobrega srca, da je bil celo vesel, če me je videl pasti na njegovi gmajni. Drugega nam ni mogel dati, ker je sam imel veliko družino; pustil nam je pasti, včasih tudi pokositi kakšno reber, ki je sam ni utegnil, in pa dostikrat smo na njegovih njivah sejali ajdo, s čimer smo si marsikatero jesen zagotovili težak, toda dober kruh za vse leto. Jelovčnik je imel dosti njiv in vse so bile po ves dan na soncu. Tudi zemlja je bila za ajdo posebno primerna, lahka, peščena, medtem ko so bile naše njive težke in ilovnate, še najbolj primerne za turščico in za proso. Ko je torej Jeovčnik, največkrat tudi z našo pomočjo, pospravil z njiv pšenico, rž in soržico, je strnišča preoral, nekaj je sam zasejal z repo in z ajdo, potem pa prišel in rekel: »Lejte, tole bo ostalo prazno, plevel bo rasel do jeseni; če hočete, posejte ajde, kolikor vas je volja.« In smo posejali in hodili potem vsako nedeljo gledat, kako kali, kako se razrašča, kako nežno rožnatobelo cveti... Stali smo tam in poslušali neskončno lepo brenčečo pesem čmrljev in čebel, ki jih je bila cvetoča ajdova njiva vsa živa. Primerjali smo svoj posevek s sosedovim, oba sta bila enako lepa, in čakali, da se pod drobnimi cvetki zredijo male zelene piramidice, ki bodo postajale vse bolj napete in polne, dokler se ne bodo obarvale najprej sivkasto, nazadnje pa skoraj črno, in bodo nabrekli kobuli zrnja polni sladke moke. Res je bilo spravilo težko. Jelovčnikove njive so stale visoko gori nad grabnom. Spet smo nosili in na vejah vlačili in ponovno nosili kratko ajdovo snopje do domačega kozolca, toda to delo je bilo za vse nas pravi blagoslov. Ni kaj: Ajda je najlepše žito na svetu in Jelovčnik je bil najboljši sosed v celem pogorju. (se nadaljuje) KATARINA IVANČIČ PELE SO ŽAGE LOGAŠKE Pred vami je pričevanje o večstoletni zgodovini žagarstva in mizarstva na Logaškem. Pojem »Logaško« zajema območje, ki je spadalo pod upravo Logaškega gospostva, nato glavarstva, sreza in občine Logatec. Ozemlje je v času glavarstva in sreza segalo tudi čez meje sedanje občine Logatec, tja daleč v »Cufarijo«. Upajmo, da tole pisanje ne bo zanimivo le za Logatčane, ampak tudi za ostale bralce. Ideja za zbiranje gradiva se je porodila ravno pred enim letom. Pri nas v KLI-ju smo skušali ugotoviti, koliko smo pravzaprav »stari«. Novi politični vetrovi in tudi novi kadri v KLI-ju so nas usmerili v iskanje tradicije. Renome podjetja ne pomeni le sedanje poslovne uspešnosti, ampak je povezan tudi s preteklostjo. Ustanovitveno letnico 1953 smo premaknili daleč nazaj v leto 1921, ko je na ozemlju KLI-ja, kjer je tudi danes žaga, Jakob Maček zgradil parno žago. Leta 1925 je bila postav- ljena tudi Kunstlova žaga, iz obeh žag je leta 1953 nastal KLI. Za te podatke smo sicer vedeli že prej, vendar niso temeljili na uradnih dokumentih, saj so se v glavnem prenašali ustno iz roda v rod. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na tradicijo žagarstva in mizarstva, tesarstva in vseh drugih lesnih dejavnosti, ki so oblikovale življenje in podobo Logaškega. Le redki Logatčani še vedo za podatke o lesarstvu, na katere bi se lahko zanesljivo oprli. Pri zbiranju gradiva so nam pomagali logaški vedeži: pok. Ivan Černe, Pogorelčevi, Frančiška Mihevc, logaški mizarji in lesni trgovci ter drugi Logatčani, ki so mi pomagali tudi s slikami in dokumenti. Gradivo smo zbirali tudi v času Mladinskega raziskovalnega tabora 1990. Seveda je bilo potrebno še veliko preverjanja in iskanja dodatnih virov, preden je bilo oblikovano končno besedilo. Zavedam se, da brez pomoči vseh sodelujočih ne bi mogla napisati zgodovine lesarstva. Najbolj pomembno pri vsem tem je, da sem v svojem kolektivu, KLI-ju, kjer delam kot arhivar, našla razumevanje in tudi materialno podporo. In ne nazadnje, naj skromno priznam, da mi cela »gora« gradiva ne bi pomagala, če ne bi zmogla zbranega materiala uporabiti. Kljub zahtevnemu delu, ki ga ponavadi opravijo strokovno usposobljeni raziskovalci, sem delala z velikim veseljem. Nekoč sem si zaželela, da bi lahko napisala knjigo o mojem rojstnem kraju - Uncu. Te sanje se še niso uresničile, vendar sem kljub temu vesela, da sem napisala nekaj koristnega. Naj bo to moje skromno darilo Logatcu in njegovi zgodovini, ki je zabrisana v meglici časa. Naj se o tem učijo logaški otroci in študentje. Tudi vam, logaški mizarji in trgovci, so namenjeni ti zapisi, ki jih boste lahko prebrali za spomin na nekdanje čase. Bodi v spomin in zahvalo kolektivu KLI-ja, da bi opravljeno delo koristilo za včeraj, danes in jutri. Vabim vas, da se oglasite na tel. št. 741-333 int. 279 in se pogovorite z mano, če vas bo še kaj zanimalo, ali pa če veste še kaj novega. Vesela vas bom. Želim vam prijetno branje! Les - človekov sopotnik skozi čas Les je nepogrešljivi človekov sopotnik. Spremlja ga ves čas njegovega razvoja, od takrat, ko je še napol podoben svojemu predniku - homo sapiensu, prijel palico v roke in si sklatil sadež z drevesa. Spoznal ga je v vsej svoji izvirnosti in vsestranski uporabnosti. Z njim je ubil žival, si kuril in pripravljal hrano, gradil bivališča. Gozdovi so mu bili neizčrpen vir za preživetje. Toda skozi dolgo zgodovino človeštva je nato pozabil in je gozdove prekomerno uničeval. Nastale so puščave, goličave, zapihali so kraški vetrovi. Na srečo je ostalo še veliko lepih gozdov, ki krasijo našo Evropo, našo Slovenijo, lepe kraje naše logaške pokrajine. Tudi tu, sredi notranjskih gozdov, je bil les nepogrešljivi človekov prijatelj. Kot povsod drugje ga je uporabljal v različne namene. Morda so mosti-čarji z Ljubljanskega barja posekali hrastove tramove prav na Logaških poljanah. Sicer pa o obširnih logaških gozdovih govori že samo ime »Longaticum«, kar naj bi pomenilo »dolg«, označevalo pa nepregledne razdalje tukajšnjih gozdov. (I. nadaljevanje) PREVEDEL IN PRIPRAVIL: MATJAŽ MIŠIČ Xt*£tt£ PODLISTEK - 5. NADALJEVANJE <£&£%& VTkS - ŽeM>DBI€& 1971 Načini dedovanja Navkljub ugodnemu fizičnemu okolju in obdobjem^zem-1 j iških reform so se možnosti za razširitev obdelovalnih površin izčrpale že mnogo prej. Z izjemo dodelitve gozdnih površin leta 1880 so kmetje skozi stoletja obdelovali iste površine s skoraj nespremenjenimi metodami. Zgodovinske in krajevne možnosti predstavljajo dovolj velik izziv, da se vprašamo, kako je ta skupnost preživela oziroma se prilagajala spreminjajočim okoliščinam. V naslednjih poglavjih bom skušala, upoštevajoč zgodovinski vidik, odgovoriti na to vprašanje s pomočjo analize družbene in ekonomske strukture vasi ter njenega odnosa do zunanjega sveta. Posebna pozornost bo namenjena obliki družine in pravilom dedovanja, skozi katere bomo skušali prodreti do vzrokov postopne heterogenosti in družbenoekonomske stratifikacije, kakor tudi do odpiranja vasi navzven. Starejša vaščanka pravi: »Že-rovnica je stara in gostoljubna vas. Šteje 60 hiš. Od tega so vsi kmetje, v veliki večini četrt zem-ljaki.« V Žerovnici četrt zemlje pomeni okrog 15 ha, s tem da so to vključeni travniki, gozd inz orne površine, ki zavzemajo približno 2,5 ha. Vaščani pravijo, da je gospodarja, razen v redkih primerih, nasledil prvorojeni sin, ki je podedoval tudi vso ze-mlo. Ostali sinovi in hčere so bili izplačani v denarju ali premičninah, ker se zemlja ni smela razdeliti. Sicer pa že sama struktura vasi nakazuje razlike v statusu in profesionalni strukturi prebivalstva. Družinske knjige nam za leto 1840 kažejo velikost posestev posameznih kmetov oziroma njihovo poklicno usmerjenost, npr. tesar, čevljar, kovač. Sistol M"" ’■**** M»»rwgO( Ločil Nimes (cloc>wn«l PlatiMe-Th« R,m * N* njFvci-On the Litll« F«W Pod«temic«-Below Ih« Laterne« Pri Malnarju—At the M.1 Sr«dn.ki-Central Fwkji Škarjic«-ScSson Odg« njiv«—Long FiekJs Pod Žirovnico-0etow Žirovnici Ogrede-Enclaeur«* Že takrat vidimo, da so se v vasi izoblikovali trije oziroma štirje ekonomski sloji; nekateri izmed hišarjev so se lotili posameznih obrti in so tvorili poseben sloj, nekakšno sredino med hišarji brez zemlje in jedrom kmetov, ki so v večini imeli v lasti 1/4 zemlje. Le nekaj bogatejših kmetov je imelo v lasti 1/2 zemlje. Če sledimo zapisom, ugotovimo, da se zemlja od leta 1780 naprej v večji meri ni več delila in je posestvo prevzel najstarejši sin. Bile pa so tudi izjeme, ko je zemljo podedoval mlajši sin oziroma hči. Ko se je le-ta poročila, so za zeta rekli, da je »pristopil h kmetiji«. Čeprav bi si morali razdedinjeni bratje poiskati novo zaposlitev, so večkrat ostali na kmetiji kot pomočniki gospodarja, seveda, če niso bili poročeni. Lahko pa so si kupili v vasi kočo in se pridružili hišarjem oziroma se poročili z dekletom, ki je podedovalo kmetijo. Legenda o nastanku vasi Legenda o nastanku vasi nam izpričuje, da je pred načinom, ko posest podeduje le najstarejši sin, obstajal še način, pri katerem je bila upoštevana enakopravnost vseh bratov. Preteklost tako lahko razdelimo na štiri obdobja. Prvo zajema čas svobodnih slovenskih družin, ki so se naselile na tem področju. V drugem so le-te izgubile svojo samostojnost in postale podložne fevdalnemu gospodu. Prvotnih 12 domačij je stalo v središču vasi. Družine so bile velike in vsaka je obdelovala celo zemljo, kar je štirikrat več, kot je današnje povprečje. Vsak izmed 7 velkih zemljiščnih kompleksov je bil razdeljen na 12 enakih delov tako, da je vsaka družina v vsakem kompleksu imela po en del. V tretjem obdobju se je začela enakopravna delitev zemlje med brati. Z izjemo najstarejšega, ki je dobil hišo, so si ostali v bližini doma postavili nova bivališča. Četrto obdobje, ki se vleče vse do današnjih dni, se je začelo pred dobrimi 300 oziroma 400 leti. Takrat je vsak gospodar imel v lasti le še 1/4 zemlje, ki je kasneje niso več delili. S tem je bil uveljavljen sistem dedovanja najstarejšega potomca. Kmetje, katerih predniki so si stoletja lastili iste kose zemlje, trdijo, da je bila zemlja podedovana od dvanajstih prvotnih naseljencev. Bivši podžupan pa nam je postregel s podatki, do katerih je prišel z rekonstrukcijo mej s starodavnih map. Opozoril je na več skupin štirih sosednjih prog v različnih zemljiških kompleksih, ki so nekoč tvorile celoto, sedaj pa so razdeljene med različne gospodarje. Pokazal je tudi, da so bile te proge nekoč last pomembnejših družin v vasi in da so nekatere izmed njih še dandanes v lasti sorodnikov teh družin. Po njegovem mnenju je sedem takšnih enot (štiri proge v vsakem od sedmih kompleksov) tvorilo celo zemljo, katero je nekoč obdelovala ena družina. Ker imajo nekatere družine v lasti še polja nepravilnih oblik, je nadalje mnenja, da je ta delitev nastala v drugem obdobju, ko so razdelili še zemljo, ki je ostala od prvotne delitve na dvanajst enakih delov. Ker je vsaka izmed prvotno naseljenih družin tako obdelovala okrog 60 ha površin, se v zvezi s tem poraja nekaj zanimivih vprašanj. Dandanes se je, čeprav je poljedelstvo v vasi še nemehanizi-rano, število delovnih ur na polju zmanjšalo. Tako so za obdelovanje 1/4 zemlje potrebni vsaj trije polno zaposleni delavci. Iz tega lahko sklepamo, da so nekoč za obdelovanje cele zemlje potrebovali več kot dvanajst delavcev. Patriarhalna družina je bila v 19. stoletju velika in je vključevala tri generacije, veliko otrok in neporočene sorodnike, vendar se vaščani spominjajo, da je bila le-ta s takratno opremo polno zaposlena že z obdelovanjem 1/4 zemlje, kar nakazuje na morebitno prisotnost razširjene družine. (se nadaljuje) NOČ IN DAN V... Tudi danes vas v naši rubriki »Noč in dan v CERKNICI, IDRIJI, ILIRSKI BISTRICI, LOGATCU, POSTOJNI in na VRHNIKI« seznanjamo z dežurstvi v ZDRAVSTVENIH DOMOVIH, VETERINARSKIH AMBULANTAH... Obveščamo vas o kulturnih prireditvah in še o marsičem drugem. Če želite našo rubriko dopolniti nas lahko pokličete na telefonsko številko (061) 741-414, vsak dan, razen sobote in nedelje od 8. do 10. ali pa nam pišite na naslov uredništva: NOTRANJSKI ČASOPIS, Logatec, p. p. 28. Bojana Pivk CERKNICI Zdravniška dežurstva ZDRAVNIŠKA DEŽURSTVA NZD - SPLOŠNA AMBULANTA dela vsak dan do 20. ure. Redno dežurstvo ob koncu tedna je od sobote od 18. ure do ponedeljka do 6.30. Tel.: 791-013. Dežurna veterinarska služba VETERINARSKA AMBULANTA, tel. 791-384 Sprejema naročila veterinarskih pregledov vsak dan od 7. do 8.30. V času od 23. 2. do 2. 3. sta dežurna veterinarja V. USENIK, tel.: 798-022 in veterinar CELIJAN, tel. 791-069. Knjižnice____________ KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA, CERKNICA, tel.: 791-078. Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 18. ure. Sreda od 7. do 15. ure. V knjižnici lahko kupite naslednje knjige: PRAPROTNIK, Janez: 1689, Bloke 1989 DEŽELA OB CERKNIŠKEM JEZERU ČEPLAK, Ralf: Občina Cerknica (Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje) GUČEK, Svetozar: Slovenija, Zibelka smučanja v srednji Evropi. ENOTA STARI TRG Ponedeljek od 14. do 18. ure. Sreda od 13. do 15. ure. ENOTA NOVA VAS Četrtek od 14. do 16. ure. ENOTA ŽILCE Nedelja od 9. do 11. ure. Borza dela Število nezaposlenih: 270 Razpis prostih del in nalog: BREST D. O. O. CERKNICA, Cesta 4. maja razpisuje prosto delovno mesto PRIPRAVNIKA - STROJNEGA TEHNIKA. Dan razpisa: 11. 2. 1991. Rok prijave: 15 dni. POSTOJNI Zdravniška dežurstva NZD - ZDRAVSTVO POSTOJNA Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj naslednjega dne. Ob sobotah se začne dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure. Informacije o dežurnem zdravniku dobite na tel. št. (067) 22-401. Dežurna veterinarska služba VETERINARSKA AMBULANTA, tel. 22-171. Opravlja redno veterinarsko službo vsak dan od 7. do 14. ure. Dežurni veterinar: 23. 2. in 24. 2. Samo Petrič, Log 3, Postojna, tel. (067) 21-246. Od 25. 2. do 3. 3. Igor Simšič, Tržaška 45, Postojna, tel. (067) 23-494. Kulturne prireditve 1. 3. si lahko ob 19. uri v KINODVORANI ogledate premiero filma z naslovom »DO KONCA IN NAPREJ«. Režiser Jure Pervanja. Filmsko gledališče 23. 2. IZRIVALEC, 17.30, italijanski avanturistični. GRDE SANJE, ob 20. uri, ameriški ho-ror. 24. 2. GRDE SANJE, ob 15.30, ameriški horor. IZRIVALEC, ob 18. uri, italijanski avanturistični. 25. 2. GRDE SANJE, ob 17.30, ameriški horor. IZRIVALEC, ob ^8. uri, italijanski avanturistični. D 27. 2. TRENUTKI LJU- BEZNI, ob 17.30, ameriški erotiki. BORBA ZA ZAKLAD, ob “0. uri, ameriški akcijski. 28. 2. BORBA ZA ZAKLAD, ob 17-30, ameriški akcijski. TRE- NUTKI LJUBEZNI, ob 20. uri, ameriški erotski. Knjižnice KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA POSTOJNA - Izposoja knjige vsak dan, razen sobote, od 7.30 do 18.30. Čitalnica je odprta vsak dan, razen sobote, od 11. do 17. ure. PODRUŽNICA PIVKA Ponedeljek, sreda, petek od 11.30 do 19. ure. Torek, četrtek od 7. do 15. ure. PODRUŽNICA PRESTRANEK Ob ponedeljkih od 15. do 17. ure. Potujoča knjižnica Ponedeljek Bukovje od 14.10 do 15.10. Predjama od 15.20 do 16.20. Gorenje od 16.30 do 17.30. Zagon od 18.00 do 18.50. Torek Belsko od 12.50 do 13.50. Studeno od 14.10 do 15.10. Strmica od 15.20 do 16.20. Planina od 17.00 do 18.00. Planina od 18.05 do 18.30. Sreda Razdrto od 12.50 do 13.50. Brezje od 14.05 do 14.20. V. Ubeljsko od 14.25 do 15.00. M. Ubeljsko do 15.05 do 15.30. Strane od 15.40 do 16.30. V. Breda od 16.45 do 17.15. Sajevče od 17.25 do 17.55. Hruševje od 18.00 do 18.20. Četrtek Goriče od 12.50 do 13.50. Landol od 14.00 do 14.30. Landol od 14.30 do 15.10. Šmihel od 15.20 do 16.20. Studenec od 16.40 do 17.40. Hrenovice od 17.50 do 18.50. Petek Hrašče od 12.50 do 13.50. Hruševje od 14.10 do 15.10. Orehek od 15.20 do 16.20. Goriče od 16.30 do 17.00. KZ Hrašče od 17.10 do 17.30. Mali otok od 17.40 do 18.15. IDRIJI Zdravniška dežurstva NZD - ZDRAVSTVO IDRIJA Tedenska dežurna služba traja od 21. ure pa do 6. ure naslednjega dne. Nedeljska dežurna služba traja od sobote od 18. ure pa do ponedeljka do 6. ure zjutraj. Nujne hišne obiske v času ordinacije prevzame zdravnik, ki dela v ambulanti v Idriji, za cerkljansko področje pa zdravnik, ki dela v ambulanti v Cerknem. Dežurstvo v splošni ambulanti, tel. 71-912. Dežurni zdravnik: 23. in 24. 2. dr. Franci Jereb, 25. 2. dr. Silvij Štraus, 26. 2. dr. Majda Troha, 27. 2. dr. Uroš Cergol, 28. 2. dr. Janez Podobnik. Dežurna veterinarska služba VETERINARSKA AMBULANTA, tel. 71-303 23. 2. vet. Matjaž Verdnik, Idrija, Gorska pot 26, tel. 71-669. 24. 2. Bogo Fatur, Idrija, Sp. Idrija 121, tel. 76-026. 25. 2. in 26. 2. mag. Stanko Vončina, Idrija, Študentovska 20, tel. 72-715. 27. 2. in 28. 2. mag. Milan Božič, Cerkno, Cesta na Plužne 41, tel. 75-302. 1. 3. in 2. 3. dr. Bogo Fatur, Idrija, Sp. Idrija 121, tel. 76-026. KULTURNE PRIREDITVE FILMSKO GLEDALIŠČE 23. 2. INDIANA JONES III, ob 18. uri, ameriški akcijski. EDEN PO EDEN, ob 20. uri, ameriški hard porno. 24. 2. INDIANA JONES III, ob 19. uri, ameriški akcijski. 26. 2. ŠKANDAL V HOLLV-VOODU, ob 19. uri, ameriški triller. 27. 2. ŠKANDAL V HOLLY-VOODU, ob 19. uri, ameriški triller. MUZEJSKI VEČERI 26. 2. ob 18. uri v VELIKI PREDAVALNICI osnovne šole v IDRIJI predavanje z naslovom »ZAKOJCA IN NJEN ROJAK FRANCE BEVK«. Predavala bosta KUSTUSA MESTNEGA MUZEJA IDRIJA, prof. Ivana Leskovec in Tomaž Pavšič. Knjižnice MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA V IDRIJI Izposoja knjig in video kaset ponedeljek, sreda in petek od 11. do 19. ure, v torek in četrtek od 7. do 14. ure, v soboto in dan pred praznikom od 7. do 12. ure. KNJIŽNICA V SPODNJI IDRIJI Odprta v ponedeljek, torek in sredo od 11. do 19. ure. KNJIŽNICA V CERKNEM Odprta je vsak dan, razen ponedeljka in sobote od 11. do 19. ure. Borza dela Število nezaposlenih: 317 Razpis prostih del in nalog: OŠ VOJKOVE BRIGADE Spodnja Idrija, Spodnja Idrija 20 razpisuje prosto delovno mesto za SNAŽILKO. Dan razpisa: 16. 2. 1991 Rok prijave: 8 dni. OŠ JOŽETA MIHEVCA Idrija, Staneta Rozmana 16 potrebuje UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (učitelj v podaljšanem bivanju). Dan razpisa: 16. 2. 1991 Rok prijave: 8 dni. ILIRSKI BISTRICI Zdravniška Dežurna dežurstva veterinarska služba NZD - ZDRAVSTVO ILIRSKA BISTRICA Dežurni zdravnik je na voljo vsak dan od 20. do 6.30 naslednjega dne. Ob nedeljah in praznikih traja dežurstvo od 7. ure zjutraj do 7. ure' naslednjega dne. Dežurnega zdravnika pokličite po telefonu (067) 81-475. dela štiriindvajset ur dnevno, na tel. št. (067) 81-010 vam bodo povedali naslov dežurnega veterinarja. Knjižnice KNJIŽNICA MAKSE SAMSA Ponedeljek, sreda in petek je odprta od 7. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Torek in četrtek od 17. do 14. ure. LOGATCU Zdravniška dežurstva NZD - ZDRAVSTVO LOGATEC, tel.: 741-217 23. 2. dr. Zoran Vodopivec, tel.: 741-173 25. 2.-26. 2. dr. Katarina Turk, tel.: 741-494, 26. 2.-27. 2. dr. Zoran Vodopivec, tel.: 741-173, 27. 2.-28. 2. dr. Blagica Džaič, tel.: 741-327, 28. 2.-1. 3. dr. Jasna Čuk, tel.: 741-217, 1. 3.-2. 3. dr. Jože Skvarča, tel.: 741-235. Stalna pripravljenost traja med tednom od 20. ure do 6.30 ure naslednjega dne. V soboto od 14.30 do ponedeljka do 6.30 ure. V primeru prememb pokličite postajo milice na tel.: 741-202. NUJNA ZOBOZDRAVSTVENA POMOČ Vsak delavnik, nedeljo in praznik v prostorih TOZD Center, Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 9, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih ob delavnikih od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure. Dežurna veterinarska služba DEŽURSTVO VETERINARSKEGA ZAVODA, tel.: 751-260 23. 2.-29. 2. dipl. vet. Ivan Kobal, Titova 7, Logatec, tel.: 741-234, UKV 35. 30. 2.-2. 3. dipl. vet. Andrej Brus, Hotedršica n. h., tel.: 769-100, UKV 44. Kulturne prireditve ROVTE Moški pevski zbor POMLADNI ODMEV in ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVA iz Hotedršice prirejajo KONCERT 24. 2. ob 15. uri v KULTURNEM DOMU na TRATAH. Knjižnice MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC Odprta od ponedeljka do če- trtka od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Ob petkih od 15. do 19. ure. ROVTE Vsako nedeljo od 8. do 10. ure. HOTEDRŠICA Vsak četrtek od 17. do 18. ure. Borza dela Število nezaposlenih: 202 Razpis prostih del in nalog: KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE Logatec, Tovarniška cesta razpisuje prosto delovno mesto za VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA (dipl. eko-nomist-pravnik) Dan razpisa: 11. 2. 1991 Rok prijave: 15 dni. KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC, Tovarniška cesta 36 razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA (D. I. lesarstva, D. I. strojništva). Dan razpisa: 13. 2. 1991 Rok prijave: 15 dni. KTL VALKARTON Logatec - DE GOSTINSTVO, Tržaška cesta 1 razpisuje prosto delovno mesto NATAKARJA. Dan razpisa: 16. 2. 1991 Rok prijave: 8 dni. KTL VALKARTON LOGATEC, Tržaška cesta 1 išče PRIPRAVNIKA (strojni obdelovalec kovin). Dan razpisa: 19. 2. 1991 Rok prijave: 6 dni. NA VRHNIKI Zdravniška dežurstva, NZD TOZD ZDRAVSTVO VRHNIKA Nega bolnikov na domu vsak dan, dežurni zdravnik tel. 751-141. V izjemnih primerih lahko kličete PM Vrhnika, tel. 751-122. Dežurna veterinarska služba Uradne ure od 7.00 do 8.30 Od 8.30 do 15. ure kličite na tel. 218-789 ali 218-911, od 15. do 7. ure naslednjega dne skrbi za naročila dežurnemu veterinarju Varnost Ljubljana, tel. 268-543. Veterinarskega higienika kličite na tel. 752-765. 23. 2. - 29. 2. dipl. vet. Ivan Kobal, Titova 7, Logatec, tel. 741-234, UKV 35. 30. 2. - 2. 3. dipl. vet. Andrej Brus, Hotedršica n.h., tel. 769-100. UKV 44. 1. 3. si lahko ob 20. uri v CANKARJEVEM DOMU ogledate veseloigro »IDEALNA DRUŽINA« v izvedbi dramske skupine Vrh sv. Trije kralji. Knjižnice CANKARJEVA KNJIŽNICA NA VRHNIKI Od ponedeljka do petka odprta od 9. do 19. ure. V soboto odprta od 8. do 12. ure. NEKAJ KNJIŽNIH NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI. Angleščina 2000 S programirani tečaj III. st. Bohanec, F.: Literarno omizje Hogue, J.: Tisočletje - kaj nam prinaša prihodnost Hribar, S.: Edvard Kocbek in Križarsko gibanje Ingarden, R.: Literarna umetnina Kocbek, E.: Dnevnik Kos, J.: Prešeren in njegova doba Lorber, J.: Jezusova mladost Pečk, M. S.: Ljubezen in duhovna rast Uganke časa in prostora Vuga, D.: Soška fronta Zidar, M.: O kraševcu Kulturne prireditve Verska obvestila Za cicibane bo v četrtek, dne 28. februarja ob 17. uri v Cankarjevi knjižnici na programu pravljica Toneta Pavčka: Juri Muri v Afriki. PRIPRAVA NA KRŠČANSKI ZAKON Predavanja se lahko udeležite 23. 2. in 24. 2. ob 19. uri na VRHNIKI v župnijski dvorani. 27. 2. bo ob 19. uri predavanje z naslovom SODBA. Predaval bo dr. Stanislav Gerjol. Borza dela 27. 2. si lahko v MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA na VRHNIKI ogledate razstavo udeležencev 11. likovne kolonije BISTRA ’90. Otvoritev razstave bo ob 19. uri. Število nezaposlenih: 365 Razpis prostih del in nalog: BOROVNICA OŠ DR. IVANA KOROŠEC Borovnica, Rapljeva ulica 15 potrebuje pomoč v GOSPODINJSTVU. Dan razpisa: 16. 2. 1991 Rok prijave: 8 dni. RADIO CERKNO Radio Cerkno, oddaja na UKV mreži za Idrijo in okolico na 97,2 MHz, za Spodnjo Idrijo in okolico na 99,5 MHz, za Cerkno in okolico pa na 90,9 in 87,7 MHz ter na srednjem valu na frekvenci 594 KHz. Spored: V sredo, četrtek in petek od 16. do 19. ure, in v nedeljo od 9. do 15. ure. Sreda: 16.15 obvestila, 17.00 vesti, 17.15 lestvica Stopovi muzikantje, 18.00 mini radio (otroška oddaja), 18.30 obvestila in napoved četrtkovega programa Četrtek: 16.15 obvestila, 16.40 aktualni pogovor, 17.00 vesti, 17.15 športne vesti, 17.30 le- stvica zabavnih melodij, 18.30 obvestila in napoved petkovega programa Petek: 16.15 obvestila, 16.30 do 17.30 ura rezervirana za turistične informacije in prireditve ob koncu tedna, 17.30 kuharski kotiček, 18.00 glasbeni gost, 18.30 obvestila in napoved nedeljskega programa Nedelja: 9.15 obvestila, 9.30 kontaktna oddaja (uganka), 10.00 do 11.00 aktualni pogovor, 11.00 športne vesti, 11.15 minute za modo, 11.30 kmetijska oddaja, 12.00 kronika tedna 13.00 glasba po željah, obvestila 14 STRAN • 23. FEBRUARJA OBVESTILA ZASTAVA AVTO 1 p.o, LJUBLJANA NOVO AVTO CENTER - SALON AVTOMOBILOV JELOVŠKOVA 6 - VRHNIKA Na zalogi imamo traktorje TORPEDO TO 75 A ■ ZRAČNO HLAJENI MOTOR Z DELOVNO PROSTORNINO 3768 cm3 MOČ 54 KW ŠTEVILO VRTLJAJEV 2300/min - MENJALNIK Z 12 PRENOSI NAPREJ IN 4 NAZAJ ŠTEVILO VRTLJAJEV PRIKLJUČNEGA VRETENA 540 in 1000/min TEŽA 3560 kg CENA 250.167,00 DIN i I i >:» 1 i I i 1 i i I ii I * p 1 I Mercator - Nanos - Trgovina Rakek d. d. Člani stanovanjskih zadrug in podjetja POZOR! V naših poslovalnicah Market Tel.: 061/741-456 Cenjene kupce obveščamo, da lahko pri nas kupijo traktorje TORPEDO TD 55 A Pogon na vse štiri kolesa s kabino in kompresorjem Cena s prometnim da vkom 181.963,90 din Pri nas dobite tudi vso ostalo kmetijsko mehanizacijo - Tehnični material Rakek - Blagovnica Cerknica - Železnina Cerknica - Železnina Stari trg - Gradbeni material Iga vas 796-047 791-511 791-015 708-370 707-110 Prodajamo tehnično blago in gradbeni material brez plačila prometnega davka Posebna ponudba, omejene količine televizorji NOKIA, videorecorderji, glasbeni stolpi, televizorji GORENJE Goveje kože UVOZ, nakup na 3 obroke, cena 1.600,00 din m2 DOBER DAN, MERCATOR ZA CENEJŠI VSAK DAN i 1 1 1 I I 1 i » » m ■M IMATE TEŽAVE Z AVTOMOBILOM? Opravljamo vsa avtomehanična in avtoelektro popravila, vaše vozilo pa v najkrajšem času pripravimo tudi za tehnični pregled! ODPRTO: od 7.30 do 19.00 KPf AC Gabrijel Menard Pavšičeva 37 61370 LOGATEC tel: (061) 741-647 LJ 4 NOČ OBVESTILA 23. FEBRUARJA • STRAN 1$ Mali oglasi Delo na vašem domu! Delovne izkušnje niso potrebne! Ne boste imeli nobenih stroškov. Pošljite svoj življenjepis, priložite znamko in kuverto z vašim naslovom! Za- krajšek, Ograde 15, 61386 Stari trg pri Ložu. Prodam cirkular z dvižno mizo in jarmom. Motor 3kW - prevozen. Tel.: (061) 768-137. Prodam smuči ELAN 160 cm, palice, smučarske čevlje št. 39 in otroško kolo. Informacije na telefon 741-742. VREMENSKI PREGOVORI ZA ZAČETEKSUŠCA Brezen je desetkrat na dan jezen Če sušeč z glavo ne zmaje, z repom rad vije Če sušeč suši, traven deži, maj pa hladi, kmetu se dobro godi. Če jagnjeta v sušcu na tratah nore, rada v aprilu v hlevu leže. Brezen ima rep zavit. Če igrajo v sušcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice. Lubadarki Deblo lubadarke, s katerega je lubje že odpadlo DROBCI Malo premišljevanja pa tudi ne škodi Kopica igrač, kock, uvoženih Barbik, avtomobilčkov na daljinsko upravljanje v otroški sobi je pogosto viden in očiten dokaz naše skrbi za naše otroke. In, da bo ta naš otrok priden, bolje rečeno, da bomo imeli mir pred njim, mu prav radi, ob katerikoli uri dneva, prižgemo še televizor ali video, samo da se nam ta naš otrok ne mota pod nogami. Vem, da so ure, ki jih otrok presedi pred televizorjem, edine ure, ko lahko oče lagodno prebere časopis in mama v miru pomije posodo. In tako so police v otroški sobi polne igrač, s katerimi se otrok največkrat sploh ne igra, mi pa se uspavamo v varljivem občutku, da ima ta naš otrok prav vse kar potrebuje. Vendar lahko naše skupne ure in proste trenutke preživimo tudi čisto drugače, recimo na družinskem sprehodu, v prešerni igri z našimi najmlajšimi. Morda vam bo danes takle sprehod odveč, ker boste neprestano razmišljali, koliko dela vas še čaka doma, že jutri pa vam bo sprehod z vašimi otroki postal prijetna navada. Presenečeni boste, kaj vse boste na popoldanskem sprehodu odkrili o va- šem otroku in na koliko vprašanj boste morali odgovoriti. Brnelo vam bo v glavi, vendar verjemite mi, da se splača. Te male otroške glavice niso prazne, včasih razmišljajo čisto po odraslo, tudi njih begajo vprašanja in le starši jim lahko pomagamo pri odgovorih. Zimski dnevi, ki so nam natresli prgišče snega, so idealni za igre brez meja, za igre staršev in otrok, za male in velike snežene može, le domišljiji je treba pustiti prosto pot. Ob takšnem drugačnem popoldnevu z vašimi nadebudneži, se boste tudi vi malce razvedrili in tu in tam tudi od srca nasmejali. Pozabljene bodo službene skrbi, slaba volja in jeza nad strganimi hlačami ali slabo oceno. Smeha in dobre volje bo na pretek, posodo boste pač pomili zvečer, očka pa bo za vse novice še pravočasno izvedel. V postelji pa boste, za spremembo, zaspali z dobrim občutkom, da ste vašemu otroku podarili nekaj drugačne prijaznosti, tiste, ki mu sicer pripada, a se v vsakdanji enoličnosti vse prepogosto razblinja v brezbrižnost, dolgčas in pehanje za denarjem. M. B. r i I 1 i s? tl 1 i m Astronomski podatki za dni od 24. feb. do 3. marca 1991 Nedelja, 24. februarja. Sonce se bo pojavilo nad obzorjem ob 6.51, z nami bo ostalo do 17.41. Luna bo danes na 26. vzporedniku severne nebesne širine, zato bo dolgo nad obzorjem. Zašla je ob 4.01, vzšla pa bo spet ob 12.31. Ponedeljek, 25. februarja teče 56. dan leta. Luna je bila ob 2. popolnočni uri v legi, ko je Zemlji najbližja. Oddaljena je bila 363300 km. Zašla je ob 4.47, ob 13.48 pa bo spet nad obzorjem. Sonce bo prestopilo črto horizonta ob 6.49 in spet ob 17.42. Torek, 26. februarja. Svetli dan bo trajal danes 10 ur in 57 minut. Zdanilo se bo ob 6.47, mračiti se bo začelo ob 17.44, noč pa ob 18.15. Pred ozvezdjem Raka se bosta srečala Jupiter in Luna. Luna je zašla ob 5.23, videli jo bomo spet po 15. uri in 8 minut. Sreda, 27. februarja bo dan dolg natanko 11 ur. Ob 5.52 je zatonila Luna. Sonce bo vstalo ob 6.45, zašlo pa ob 17.45. Luna bo dan pred ščipom vzšla ob 16.28. Četrtek, 28. februarja, zadnji dan v mesecu in po vrsti že 59. dan. Luna bo zašla ob 6.17, slabe pol ure kasneje oziroma natančneje 16 minut pred 7. uro bo vzšlo Sonce. Na našem nebu bo ostalo do 17.47. Skoraj sočasno bo vzšla Luna, ki pa bo ob 19.25 pred ozvezdjem Leva najbolj polna. Petek, 1. marca, prvi pomladni dan po meteorološki razvrstitvi. Svetlo bo 11 ur in 6 minut. Svetli dan bo trajal danes od 6.42 do 17.48. Luna bo zašla ob 6.38, na naše nebo se bo vrnila ob 18.59. Najbližje nebesnemu poldnevniku bodo ob 21. uri ozvezdja Dvojčkov, Malega psa in Ladje. Sobota, 2. marca. Sonce bo vzšlo ob 6.40, zašlo pa ob 17.49. Luna bo do 16. marca potovala po južnih vzporednikih. Zašla bo ob 6.59 vzšla pa ob 20.12. Nedelja, 3. marca. 62. dan v letu. Ob 6.38 bo vzšlo Sonce. Z nami bo 11 ur in 12 minut. Poslovilo se bo ob 17.50. Luna bo zašla ob 7.30, vzšla ob 21.23. 1 i m M Obrezovanje sadnega drevja Sadno drevje moramo redno oskrbovati, če želimo imeti dober pridelek. Med to oskrbo pa spada: redno gnojenje, obrezovanje in varstvo pred boleznimi in škodljivci. Danes bi si ogledali obrezovanje. To se res nekoliko razlikuje od rastline do rastline. Vendar je pomembno predvsem to, da drevesu nudimo z rezjo dovolj zraka in svetlobe. To pomeni, da mora sonce priti do vsakega lista in plodu. Vse pregoste poganjke izrežemo, prav tako tudi vse vodene poganjke. Včasih je bilo zelo moderno krajšanje. Danes vej ne krajšamo, razen v izjemnih slučajih, ko bi vejo želeli okrepiti. S pravilno rezjo uravnavamo ne samo rast temveč tudi rodnost. To pa je tisto, kar vsakega sadjarja najbolj zanima. V kolikor imamo posajene novejše sorte, cepljene na vegetativne šibko-rastoče podlage, potem nam rodijo vsako leto. Izjema je lahko le pozeba ali slabo, deževno in hladno vreme v času cvetenja. Stara drevesa, cepljena na semenj ak pa so običajno rodila izmenično, to je vsako drugo leto. Zato jih bolj močno obrežemo tisto leto, ko ne bo pridelka. Saj že v času rezi vidimo, kateri brsti so cvetni in kateri so listni. Listni brsti so ozki in podolgovati. Cvetni brsti pa so bolj okroglasti in debelejši. Pri rezi pa moramo paziti še na to, da ne pustimo preveč rodnih vej, da drevesa preveč ne obremenimo. Saj bi se to prehitro izčrpalo. Spomladi obrezujemo predvsem jablane in hruške. Z rezjo pričnemo takrat, ko mine nevarnost hujše pozebe. Saj bi obrezano drevje lahko bolj pozeblo, kot neobrezano. Ostale vrste sadnega drevja, kot so: češnje, višnje, slive, češplje, ribez pa obrezujemo takoj po obiranju. Saj bi z zgodnjo pomladansko rezjo porezali ogromno cvetnega nastavka. Če pa jih obrežemo takoj po obiranju, poženejo do jeseni še nove poganjke, ki drugo leto že rodijo. Ker pa se obrezovanja ne da naučiti preko papirja, pa čeprav je ta časopisni, vabim vse sadjarje, ki ne znajo obrezovati, da se tega naučijo. V torek, 5. marca in v sredo, 6. marca, bo v Drevesnici Kmetijskega za- vo<1a v Ljubljani, na Fužinah praktičen prikaz obrezovanja, prikaz se prične vsakič ob 16. uri. Udeležite pa se ga lahko vsi. Vabljeni! Janez S. Prehitimo lubadarja Slovenski gozdovi kažejo danes precej drugačno podobo kot so jo nekoč. Drevesna sestava je tako močno spremenjena, da notranji uravnalni mehanizmi v gozdu ne morejo več normalno delovati, odpornost gozdov pa zmanjšujejo tudi vse večje imi-sije in pogosto neustrezno gospodarjenje z gozdom. V takšnih razmerah so slovenskim gozdovom izredno nevarne tudi različne vrste podlubnikov. Varovanje gozdov pred podlubniki bi moral biti sestavni del vsakega rednega gospodarjenja z gozdom, žal pa se temu problemu pogosto ne posveča dovolj pozornosti ali pa se nanj enostavno »pozabi«. Podlubniki živijo prav v vsakem gozdu, kjer imajo točno določeno vlogo v prehranjevalnih verigah. Običajno naseljujejo drevesa, ki jim je vitalnost zaradi kakršnegakoli vzroka padla in tako pravzaprav le pospešujejo izločanje oslabljenih dreves iz sestoja. Nevarni postanejo šele takrat, ko imajo na razpolago dovolj hrane, torej oslabljenih dreves in se v ugodnih življenjskih razmerah prekomerno razmnožijo in prestopijo t. i. »železni prag«. Tedaj izbruhne gradacija, žuželke začnejo napadati tudi zdrava drevesa in pride lahko do prave katastrofe. Na Notranjskem je še posebej visok delež smrekovih gozdov, ki jih med vsemi podlubniki najbolj ogroža smrekov lubadar. Najnevarnejši sta dve vrsti, ki običajno nastopata skupaj: osmerozobi smrekov lubadar ali knaver z za vrta vanjem pod lubje napada oslabljene debelejše smreke od krošnje navzdol, šestorozobi ali mali smrekov lubadar pa obdeluje zlasti tanjše drevesne dele, na primer veje in vrhače in tanjše smreke. Oba se normalno usmerjata le na oslabljena drevesa in sečne ostanke in sta torej sekundarna škodljivca, - primarna pa postaneta šele pri dov, to pomeni na smotrni zas-prenamnožitvi, ko lahko uničita novi in celostni negi gozdnih si-cele komplekse povsem zdravih stemov. Kratkoročne prepreče-smrekovih gozdov. valne ukrepe bi lahko imenovali Zelo pomembno je torej pod- tudi gozdna higiena, lubnike obvladovati, to pomeni Da bi preprečili prenamnoži-s pametnim gospodarjenjem in tev smrekovega lubadarja, je še s preprečevalnimi ter preprečc- pred koncem zime potrebno pre-valno-zatiralnimi ukrepi število gledati vse gozdove in najpoz-podlubnikov zadrževati pod že- ne j e do konca marca, ko smre-leznim pragom in jih v izrednih kova lubadarja rojita, izdelati in razmerah, ko prag prestopijo, obeliti tako iglavce, ki jih je po-z zatiralnimi ukrepi skrčiti do škodovala zima kot tudi tiste iz normalne gostote, ki za gozd ni redne sečnje. Če dreves ne obe-nevarna. V nadaljevanju pa ne- limo, jih moramo še pred kon-kaj o tem, kako te ukrepe lahko cem marca obvezno odpeljati iz tudi sami izvajamo v svojem gozda. 80Z^U- Slučajne pripadke iglavcev, ki so nastali v poletni sezoni, to je Preprečevalni ukrepi med l. aprilom in 31. oktobrom, je treba čimprej, najkasneje pa Dolgoročni preprečevalni v treh tednih posekati, izdelati ukrepi temeljijo predvsem na in obeliti. Če so medtem neobe-sonaravni strategiji gojenja goz- ljena drevesa že napadli luba- darji, jin je treba pri beljenju uničiti. Isto velja seveda tudi za iglavce iz redne sečnje. Pri poseku in spravilu moramo ravnati tako, da so poškodbe v sestoju čimmanjše, po sečnji je treba na sečišču napraviti gozdni red. Prvi ukrep je takojšnja obelitev panjev iglavcev, ki ji sledi imunizacija sečnih ostankov (veje, vrhači). Najučinkovitejše je njihovo sežiganje, ki pa je pogosto nevarno in se mu raje izognemo. Veje in vrhače zato zložimo v kupe tako, da s tankimi deli vej prekrijemo debelejše konce vej in razrezan vrhač. V takem kupu se zaradi povečane vlažnosti lubadarji ne bodo mogli razviti. Preprečevalno-zatiralni ukrepi Samo preprečevalni ukrepi ne zadostujejo vedno, da bi populacijo lubadarjev zadržali pod železnim pragom. Ves čas je treba nadzorovati zdravstveno stanje gozdov. Iglaste, predvsem smrekove gozdove je treba redno pregledovati, da pravočasno odkrijemo možna žarišča lubadarja. V zimski sezoni, najbolje februarja, je gozdove smotrno pregledati vsaj enkrat, tiste, ki so bolj ogroženi ali kjer so bila žarišča lubadarja že prej, pa še bolj pogosto. Posebej pozorno preglejmo tudi tople (J, JZ, JV, Z) robove gozdov. Gostoto populacije lubadarjev (in tudi vseh drugih podlubnikov) kontroliramo s kontrolno-lovnimi nastavami. To so lahko cela drevesa, samo vrhači ali kupi vej, ki jih zložimo tako, da debelejši konci vej gledajo iz kupa. Te nastave razporedimo po vsem gozdu pred začetkom rojenja, pri smrekovih lubadarjih nekje v drugi polovici marca. Za kontrolno-lovne nastave žrtvujemo še zdrava drevesa, ki jih podremo in potem na njih s tedenskimi obhodi kontroliramo gostoto populacije lubadarjev v okolici. S pravilno postavljeno nastavo ulovimo večino lubadarjev v okolici. Le te moramo pravočasno uničiti, sicer bi se nastave spremenile v gojišča. (Se nadaljuje) ZA RAZVEDRILO BRDAVS včasih so bili aktualni poštni golobi glede na to kdo se na vrhniki ukvarja s telekomunikacijami je pričakovati prodor poštnih kur Vrhničani so se že naveličali gledati svojega republiškega poslanca na televiziji knjiga postaja tržno blago šefici naše tajnice so namreč v tednu kulture popoldne s pulta v trgovini ukradli vrečko z dvema knjigama in sendvičem ki ga ni uspela pojesti med dopoldanskim odmorom za kulturnimi tatovi še poizvedujejo sendvič pa je morda končal na kakšnem mitingu slišati je da so kosovelovo ulico ob nikavi v idriji vključili v program 500 letnice petstoletnica pa kot vam je znano še kar traja v idriji pripravljajo seznam divjih odlagališč nadvse koristen pripomoček občanom da jim ne bo treba iskati lokacij za smeti kazenske sankcije so naravnost vzpodbudne noč je naročila še en požar v cerkljanski eti lahkomiselnemu novinarju fš je predsednik izdajateljskega sveta sb iz radovednosti uničil še nerazviti film cerkljanskega pogorišča iiii Nagradna križanka st. 9 V motelu Lom ob avtocesti Ljubljana-Postojna so se sešli na prvem povojnem srečanju lastniki in dediči delnic nekdanje Gostilničarske pivovarske delniške družbe Laško, vodstvo zdajšnje pivovarne in predstavniki republiške agencije za privatizacijo. Zbrane, blizu 100 od nekdanjih 1800 delničarjev in njihovih dedičev, je pozdravil predsednik logaškega izvršnega sveta Vladislav Puc, delovni del srečanja pa je vodil predsednik odbora s sedežem prav v tej notranjski občini Janez Škrlj. Delničarji zahtevajo vračilo vloženega kapitala in izenačitev z zdajšnjimi delničarji pivo- varne ter aktivno sodelovanje pri oblikovanju le-te v novo delniško družbo. Obenem so po- slanca Marcela Štefančiča pooblastili, da v republiški skupščini posreduje njihovo pobudo o vrnitvi premoženja nacionalizirane Gostilničarske kreditne zadruge s sedežem na zdajšnji Cankarjevi 5 (Aleksandrovi) v Ljubljani. Do prvega povojnega občnega zbora nekdanjih delničarjev, ki bo maja v Laškem, pa bo odbor skrbel za razjasnjevanje posameznih primerov, saj obstajajo kar štiri kategorije delnic in sicer, po vojni zaplenjene, odprodane v korist države, registrirane in iz raznih razlogov neregistrirane. ŠE-F Mlinar Irena Ledina 10 Vrhnika Opravljam barvanje usnja in usnjenih izdelkov (torbic, čevljev, jakn, plaščev) v različnih odtenkih Nagrade za križanko št. 9: 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Rešitve pošljite na naslov Notranjski časopis, Notranjska 14, 61370 Logatec do TORKA, 5. marca 1991. Izžrebancem bomo poslali nagrade po pošti. Nagrajenci nagradne križanke št. 7: 1. nagrada 300 din: Ivanka Remžgar, Sinja Gorica 47, Vrhnika 2. nagrada 200 din: Miro Peterlin, Prešernova 36, II. Bistrica 3. nagrada 100 din: Franc Velišček, Martinjak 45, Cerknica Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke št. 7: Vodoravno: POSTOJNA, OLEANDER, SETRA, PB, Ll, MOI, INDIREKT, OLE, OE, TRST, DEBLO, RR, AMOR, ETE, RAŠ, RN, MER, GRČA, ŠA, PERM, AMIN, SA, ETNA, NANA, ELEA, RIN, ITAS, POBRAT, ZU, STARE, LOARA, AK, ATA, OSCAR, ARHIV, TMI, IP, KANTA, AJAJA, MAOR, NADAV, v NOTRANJSKI ČASOPIS NIC d. o. o. NOTRANJSKA 1< 61370 LOGATEC Prav pod vasjo Kozjane v srcu Brkinov rastejo tri zelo stare in temu primemo debele bukve. Najdebelejšo trije odrasli moški komaj objamejo. Gozdarji cenijo, da je starejša od 200 let in da ima blizu 25 m3 drv. V neposredni bližini raste tudi nekaj zelo lepih hrastov. Bujno rast pa kaže tudi zelo veliko podmladka. To so skoraj zagotovo najdebelejše bukve na sežanskem in bistriškem območju. So debelejše od znanih tako imenovanih »Treh kraljev« na Gomancah. (Tekst-foto: Petar Nikolič) Pivovarna Laško ne sme pozabiti na predvojne delničarje Notranjski časopis izdaja Notranjski informacijski center. NIC. d.o.o. Logatec. Notranjska 14. 61370 Logatec, p.p. 28 • Glavni urednik: Dare Milič • Odgovorni urednik: Marko Škrlj • Direktor NIC d o o Logatec: Simša Rančov • Predsednik časopisnega sveta: Samo Bevk • Uredništvo: Ingrid Kovač, Branka Novak, Meta Ornik-Trobič, Danica Petrovič, Bojana Pivk, Nada Šabec, Ivo Čargo, Simon Kardum Matjaž Kete, Dominik Murn, Primož Sark, Filip Šemrl, Milan Trobič, Franci Tršar, Ljubo Vukelič • Začasni sedež uredništva: Tržaška 15, 61370 Logatec, tel.: (061) 741-414, fax: (061) 741-035 • Žiro račun pri SDK' 50110-603-54448 • Notranjski časopis tiska Tiskarna Ljudska pravica • Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo • Izhaja vsako soboto • Cena 15 din Po sklepu rep, sek. za inf. oproščeno prometnega davka (odi 23-90,