POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO Xl^j^&TEVILKA 4, 25. JANUAR 2002, CENA 259,00 SIT CELJE ■ O napadu na novinarja Petka Če bo treba reči bobu bob, se bo to tudi zgodilo.' TEMU MESECU: ZDRAVE IN SAMOZAVESTNE (stran#! 6) ZAKAJ MLADI IZZIVAJO ALKOHOLNE PIJAČE? (stran 4^ P LABE ZAVORE IN PODVOZJI? JO ŽIVLJENJA (stran 15) Spoznati slepega pomeni premagati lastne komplekse in predsodke T? k M '11 ? M fĆA CEL'. 1E , I U O n H L! .2 :eiski trg 1 < 3 3 0C )0 C! it J E SMO1 0032 J Eukalipta gumijevi bomboni, 90 g Žito Sumi, Ljubljana j Koruza l**ii zamrznjena, 450 g BŽM Eta, Kamnik Subrina gel extra strong, 150 ml, Ilirija Ljubljana Ugoden nakupcu Santana Orient Kava, mleta, 500g , IM Emba, Ljubljana | Zadruga Mozirje v sodelovanju r» , ‘,a®' Zadruga mozirj e z Mercatorjem --------------- Vsak teden 5 izdelkov do 50% ceneje 184 SIT Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Mercatorjev šparovček od 28.1. do 3.2.2002 NA ZALOGI MINERALNO GNOJILO ■ MAP 12x52x0...............4.490 sit/vrečo - HIPERCORN 0x26x0 + 0.3mg.2.290 SIT/vrečo SEMENSKO NA ^estajiaJ^cgo^j^ S4VI_____________ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. ■ SAM NAZARJE Lesarska 16, Nazarje Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 IZKORISTITE UGODNOST: OPEKA MODUL in POROTHERM ter STREŠNIK BRAMAC ŠE PO STARIH CENAH. * ŠIROK ASORTIMAN: BAKRENE IN POCINKANE PLOČEVINE TER ŽLEBOV, OKEN GLIN ŽAGARSTV0, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV laminat hrast, javor, češnja, bukev 1.586 sit/m2 DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. fcmindmštvo Telefon: 03/83 83 106 Franček Grudnik s.p.. Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) Delovni čas: od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure pooblaščena trgovina - računalniki že od f' z DDV do razprodaje zalog - monitorji 17" Relisys že od SIT z DDV **' - monitor 17" Samsung Flat 753DFX 19,899 SIT z DDV ^gjp^tiskalnik EPSON C20UX 29,9f0 SIT z DDV ■^7 *ÌSF - optični čitalci že od 17,999 SIT z DDV ■s: : Lf - opt. miške že od 3,899 SIT z DDV j - igrica Harry Potter irr ostale najnovejše na zalogi - volani, igralne palice, ploifjŠj^U »DDV - odlični "pekač" SONY 24x write, 10x-rfe*write, 40 read ßVjjttyPROi 38,9-80 SIT z DDV - C-RING INFO kartičarji 20% popust na vse^ScMmve £ j in na vse računalniške igre 4% popust za rttéséc £ JANUAR in FEBRUAR y?C]»_jr - ZA ŠTUDENTE in DIJAKE velja POSEBEN POPUST ( Ura dela s programi OFFICE in INTERNETOM ASU že od IB 31 i z pl5V ) - Možnost igranja iger v mreži. Vabimo vse, da se pomerite v ”komadovščini"-Ghost Recon, nabirate frage v Return to Castle Wolfenstein ali dirkate v še vedno najholjšeht* WüF Colling McRae 2 Rally. Za rezervacije pokličite. 'ST SSWIPfl Zelo ugodne ceneN, pisarniškega potrošnega materiala 1 vTHj PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PESTRA IZBIRA: - materiala za centralno ogrevanje, - materiala za vodovod, - kopalniške opreme, - keramičnih ploščic (po naročilu). Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke! AKCIJA V FEBRUARJU: - črpalke GRUNDFOS - enoročne baterije armai MERKURJEVE VROČE CENE IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA Tretja stran OSREDNJA KNJIŽNICA Vedno nam je težko, ko izgubimo koga od bližnjih, naj si bo partner, sorodnik, prijatelj, znanec... Vsem: ki ustvarjamo Savinjske novice, je bilo hudo, ko smo se predvčerajšnjim poslavljali od gospoda Pukarta iz Nazarij, saj je bil eden izmed naših najbolj zvestih bralcev. In ne samo to. S svojo v osnovi preprosto logiko je znal razmišljati zelo pragmatično, zato je bilo njegovo mnenje dobrodošlo in dragoceno. Ničkolikokrat me je ustavil, ko. sem se peš vračal iz službe domov, in me v pričakovanju, da sem dobro obveščen, povprašal: »No, Franci, kaj je novega?« Mimogrede sva se zaklepetala in skozi razgovor sem večkrat jaz izvedel kaj novega od njega, ne pa obratno. Franjo Pukartje znal pronicljivo izraziti svoje pripombe v zvezi s časopisom, ki so bile vedno dobronamerne. Običajno se je izkazalo, da niso samo njegove, ampakjihje »združil« iz mnenj drugih, s katerimi se je pogovarjal. Savinjske noviceje kot lokalni medij zelo cenil in zdaj, ko ga ni več med nami, se mu za njegovo naklonjenost lahko le še zahvalimo. V spominu bo seveda živel z nami še naprej. Takšno je pač naše zemeljsko življenje. Pridemo, smo in odidemo. Odhod je neizbežen od trenutka prihoda dalje, vse ostalo je te še vprašanje časa. No, tako banalno preprosto vendarle ni. Vmesje poleg dolžine še kvaliteta življenja, kipa lahko variira od skrajnosti v pozitivnem do skrajnosti v negativnem smislu. Včasih je to odvisno zgolj od nas samih, včasih tudi ne. Vsekakor pa imamo sami možnost, da si navzven borno življenje polepšamo navznoter. Od vsakega posameznika je odvisno, ali to želi in zmore ali ne. Zadnja januarska številka Savinjskih novic vam prinaša kopico svežih informacij in tematsko prilogo za ženske. Prepričani smo, dajo boste, naše drage bralke, z veseljem prebrale, kakor bodo moški zagotovo z zanimanjem prebrali novice o zadnjih uspehih naših košarkarjev in nogometašev. Tudi tokrat je precej obsežna črna kronika, saj bančni rop v Lučah še ni povsem raziskan, vmes pa se je začela sodna obravnava proti dvema Nazarčanoma, ki naj bi pred leti spolno zlorabljala mladoletnico, pravzaprav otroka. Prihodnja številka časopisa, izšla bo prvi dan v februarju, bo med drugim prinesla napovednik prireditev v mesecu kulture in obilo drugih novic. Na svidenje torej čez teden dni! IZ VSEBINE: (±) Aktualno: Mladi In alkoholne pijače.......4 Napad na novinarja Potka: Mirko Zamernik na čelu občutljive preiskave ozadja napada..........4 Godba na pihala Zgornje Savinjske doline: Izkupiček koncerta namenili nakupu uniform in instrumentov.........11 Kmetija Klemenšek: Povpraševanje po domačih dobrotah večje od zmogljivosti...........12 Povpraševanje po domačih dobrotah večje od zmogljivosti................12 Cestna varnost: Najpogosteje jo ogrožajo slabe zavore in podvozja....................15 Tema meseca: Zdrave in samozavestne v letu 2002. 16 Sebastjan Kamenik iz Letuša: Luč v slepih očeh..........20 Medobčinsko šolsko prvenstvo v odbojki: Mozirski odbojkarji na državno prvenstvo....................22 Črna kronika: Nazarčana naj bi zlorabljala deklico.26 Na naslovnici: Utrinek s koncerta Godbe Zgornje Savinjske doline NEVMEŠAVANJE VLADE V GOSPODARSTVO ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 4,25. januar 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 ^ Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Talnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-nov-ice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi UŽIVANJE ALKOHOLNIH PIJAČ MED MLADIMI Pijejo za zabavo in pogum Rezultati evropske raziskave o alkoholu in drugih drogah, tako imenovane raziskave ESPAD, v katero se je ob tridesetih evropskih državah vključila tudi Slovenija, so pokazali, da ima mladina do alkohola in tobaka strpen odnos. Večina mladoletnih Slovencev ne posega po prepovedanih drogah, razen po marihuani. Namen zadnje raziskave, ki stajo pred tremi leti opravila Urad vlade za droge in Inštitut za varovanje zdravja, je bil zbrati podatke o uživanju alkohola, tobaka in ilegalnih drog med srednješolci na nacionalni ravni ter v nekaterih slovenskih regijah. Nič kaj spodbudni podatki kažejo, da mladi najraje posegajo po cigaretah in alkoholu, po zadnjem je poseglo kar 91 odstotkov anketirancev. Podatki Urada za droge kažejo, da obstaja med mladimi velika strpnost do dovoljenih drog, kar kaže, da se mladostniki ne zavedajo dovolj škodljivosti dovoljenih drog. Poleg tega bi bilo treba mlade zavaro- NAPAD NA NOVINARJA MIRA PETKA Ozadje napada ugotavlja posebna parlamentarna komisija vati pred preveliko dostopnostjo drog. Raziskave so dale presenetljive rezultate, da večina mladih, kar 93 odstotkov vprašanih, še ni zaužila nobene prepovedane droge, če v skupini prepovedanih drog ne upoštevamo marihuane. Dejstvo je, da mnenje o razširjenosti drog med mladimi slabo vpliva na njihov odnos do drog. Mladi bi se namreč morali zavedati, daje neuživanje drog velika vrednota, ki seje drži večina mladostnikov. Pri uživanju alkoholnih pijač med mladimi drži Slovenija korakz evropskimi državami, mladih kadilcev cigaret je celo nekoliko manj kot v Evropi. Zaskr- bljujoč pa je podatek, da daleč presegamo povprečje pri mladini, ki seje že srečala z marihuano. Na Inštitutu za varovanje zdravja so se dokopali do podatkov, po katerih seje po letu 1995 poleg povečanja rednega uživanja drog znižala tudi starostna meja mladih, ki prvič posežejo po alkoholu ali cigaretah, saj nekateri to počno že pri enajstih letih. Predvsem je vredno pozornosti dejstvo, da v nekaterih regijah opažajo veliko strpnost do alkohola, predvsem piva, ki ga, po besedah raziskovalcev, mladi sploh ne uvrščajo v kategorijo alkoholnih pijač. Savinjčan Z velikim hrupom in (za)upanjem javnosti je v preteklem letu po brutalnem, grobem in poniževalnem pretepu novinarja Mira Petka policija začela "dihati za ovratnik" domnevnim storilcem in naročnikom, kot je kmalu po napadu dejal Marko Pogorevc, direktor slovenske policije. Skoraj leto po tem ostaja primer še naprej neraziskan in razen konkretnih posledic, ki jih čuti novinar Petek, se zdi, kot da ni prave volje zadevo razjasniti in krivce predati roki pravice. Napad na Mira Petka neposredno ogroža svobodo novinarskega izražanja, ki Slovenijo uvršča med države mafijskega porekla, zato je vprašanje, kaj lahko (želi) v omenjenem primeru stori(ti) parlamentarna komisija, ustanovljena na pobudo poslanca Mirka Zamernika. Poleg predsednika komisije Zamernika bodo v komisiji sodelovali Leo Kremžar (LDS), Danica Simčič (ZLSD), Vojko Čeligoj (Des-us), Janez Podobnik (SLS), Alojz Sok (Nsl) in Robert Battelli (narodnosti). "Gre za nizkoten fizični napad na uglednega novinarja, kije med Korošci znan kot dober, prodoren in preudaren novinar, hkrati stem za napad na novinarsko delo, javno besedo, demokracijo in svobodo izražanja. Policija kljub intenzivnemu in odločnemu iskanju do sedaj ni uspela najti krivcev, grožnje novinarju se še vedno nadaljujejo. Po dosedanjih podatkih je do napada prišlo zaradi novinarjevega pisanja o kriminalnih dogodkih in nezakonitih dejanjih na Koroškem. Novinar Petek je odkrito pisal o znanih koroških gospodarstvenikih in politikih, ki so vpleteni vmarsikat-ero zanimivo zgodbo, pri čemer se je držal profesionalnih meril pisanja inz veliko poguma pisal ozadevah, ki jim je prišel na sled. Nekatere primere, o katerih je pisal novinarje obravnavala tudi komisija Državnega zbora za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije v mandatnem obdobju 1996-2000, z njimi je bil seznanjen tudi odbor za gospodarstvo. Novinarja so po do sedaj javno objavljenih informacijah zelo verjetno napadli zato, ker niso želeli, da bi prek razkrivanja nezakonitosti in povezav gospodarstva z vplivnimi osebami iz političnega in os- talega javnega življenja trpela javnomnenjska podoba nekaterih znanih ljudi. Po pisanju medijev naj bi bili tranzicijski bogataši na Koroškem močno povezani s tamkajšnjimi političnimi in oblastnimi krogi, povezave pa naj bi segale tudi v višje politične vrhove v državi," pravi Mirko Zamernik. Mirko Zamernik vodi občutljiv preiskovalni proces (foto: Ciril M. Sem) 0 tragičnem dogodku sta bili preko novinarskega sindikata in Drušlva novinarjev Slovenije seznanjeni tudi Evropska komisija in Mednarodna zveza novinarjev, ki seje po svojih močeh vključila v preiskavo Petkovega primera. Na vprašanje, koliko lahko zaradi političnih interesov in vplivov pripomore k razjasnitvi komisija državnega zbora, Zamernik odgovarja: "Predsednik DZ Borut Pahor mije zagotovil vso strokovno pomoč. To pomeni, da si lahko sam izbiram ljudi, za katere menim, da mi lahko dejansko pomaga- jo. Vtem smislu sem opravil s človekom s Koroške, ki pozna zadevo v podrobnosti. Najprej bo treba najti odgovor na vprašanje, ali delati na odprtih ali za javnost zaprtih sejah. Na zaprti seji se nihče ne more izgovarjati na zavezo molčečnosti, vendar vtem primeru obstaja bojazen očitka javnosti, da želimo zadeve prikrivati. Najti bo treba kompromisno, za vse sprejemljivo rešitev. Znano je, da se policija ukvarja s tem primerom že skoraj celo leto. Pojavljajo se sumi, da naj bi bili vzadevo vpleteni celo nekateri ljudje iz policije. Torej botudi policijilreba začeti dihati za ovratnik. Predvsem pa moram poudariti', da ne želim ničesar vnaprej določati. Komisija bo ljudi, ki so nakazani v pisanju Mira Pelka, poklicala na razgovor kot priče, ker zaenkrat preiskovanca še nimamo." Zamernik se zaveda, daje spodbudil in prevzel vodenje izredno občutljive zadeve, kjer v igri kapitala in političnih interesov celo človeška nedotakljivost ne šteje prav veliko. Koroška je postala v zadnjih letih regija zastrahovanj, pravijo nekateri, ki razmere bolje poznajo. Javno in na glas se o vplivnežih, ki so naročili napad na novinarja Petka ne govori, vendar naj bi šlo ?a ljudi, ki so v zadnjem času tudi s pomočjo socialdemokratov stegnili lovke po Zgornji Savinjski dolini. "Kolikor imam informacij bo Euro City v kratkem prodal svoj delež v Smreki. Mogoče zato, ker sem jaz predsednik te komisije. Verjemite, da se ne bom oziral na nobene povezave ali botre. Svojega jaza ne mislim izdati in če bo treba reči bobu bob, se bo to tudi zgodilo!" Savinjčan RADIO GOLDI PREBOLD Savinjski val so poslušalci vzeli za svojega Z oddajne točke na gori Oljki od 2. decembra leta 1996 dalje vsak dan med poslušalce v Savinjski in Šaleški dolini, vse do Slovenskih Konjic, Šmarja in Laškega ter celo v Zasavje, na frekvenci 89,1 mega-hertza prihaja program radia Goidi - Savinjskega vala. Komercialna radijska postaja v stoodstotni zasebni lasti ima sedež v Preboldu, natančneje v Dolenji vasi 83. Nekaj oddaj Radia Goidi: - 24 ur - radijske novice POP TV; - Lokainice (lokalne novice) - vsak delavnik ob 16.30, ob sobotah in nedeljah ob 8.30; - glasbene želje (na kom. št.; 090 71 31 ); - glasbene želje po pošti (ob sobotah ob 15.15); - Emajlirane glasbene želje (občasno jih sprejemajo po elektronski pošti); - mali oglasi na komercialni telefonski številki (ob delavnikih in sobotah ob 8.15 in 16.15); -Vabijo in obveščajo (vsak dan ob 8.10 in 16.10); - Vi čestitate, mi vrtimo (ob sobotah ob 18.10 in nedeljah ob 14.15); - Klobasekov Pepi (enkrat na mesec, ob četrtkih); - Pojemo in godemo s Cito Galič (enkrat na mesec, ob sobotah); - Darovi narave z Alenko Turnšek Jelen (vsak drugi torek ob 9.10); - Osebnost meseca (izbor vsako zadnjo nedeljo v mesecu, predstavitev vsako prvo nedeljo); -Gost v studiu; - Glasbeni gostje (ob torkih ob 18.10); -Goldijeva viža tedna (izbor ob torkih ob 17.10, vrtijo jo vsak dan ob 9.10); - Goldijeva pop skladba tedna (izbor ob sredah ob 17.10, vrtijo jo vsak dan ob 14.30); - Bistre glavce (enkrat mesečno ob četrtkih); - Skrivamo, odkrivate (enkrat mesečno ob četrtkih); - DJ Klemen (vsak petek ob 18.10); - Rolamo po šolah (občasno ob sobotah); - Jutranji čvek z Metko Pirc (enkrat mesečno ob sobotah dopoldne). Zadruga in tržnica v podporo dopolnilnim dejavnostim V Občini Gornji Grad so v preteklem letu v sklopu programa Crpov pripravili razvojni program do leta 2010, s katerim želijo spodbuditi investitorje in s tem omogočiti nova delovna mesta. Z izgradnjo doma za ostarele, ki naj bi ga začeli graditi še to pomlad, se bodo odprle priložnosti dodatnega zaslužka tudi na področju dopolnilnih dejavnosti. Kako se je začelo Direktor in glavni urednik radia je Jože Škorjanc, glavni oblikovalec glasbene podobe pa Frenk Govek. Oba sta bila v skupini Preboldčanov, ki so pred dvajsetimi leti začeli z radiem Prebold. Verjeli ali na, studio so imeli kar v Frenkovi spalnici. Takrat so jim policisti oddajnik zasegli (po miniaturni oddajnik so prišli celo s kamionom), »krivcem« za radio, ki je že takrat predvajal glasbene želje in so se ga mnogi celo pripeljali posušat z avtomobili v območje slišnosti, pa se ni zgodilo nič hudega. Leta 1994 so se odločili, da poskusijo znova. Radio Prebold, ki je kmalu nato dobil ime Radio Goidi, seje oglasil 24. februarja istega leta. Poskusno oddajanje programa, ki ga je pripravljalo vedno več honorarnih sodelavcev, je potekalo najprej dvakrat, potem trikrat na teden. 2. decembra leta 1996 je Savinjski val začel oddajati vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure. Vsako leto na ta dan pripravijo dan radia Goidi. Običajnoje potekal na sedežu radia, ob 5. obletnici vsakodnevnega oddajanja pa so skušali pripraviti nekaj atraktivnega. Dan radia Goidi 2001 V nedeljo, 2. decembra, so studio postavili v nakupovalnem centru Era v Žalcu. Cilj jubilejnega dneva radia Goldije bil med poslušalce razdeliti čim več nagrad, se jim predstaviti v živo in jim omogočiti, da v živo vidijo tudi vse goste. Jutranji program od pol šestih do osmih so oddajali iz matičnega studia, medtem pa je terenska ekipa v temnem in meglenem jutru že postavljala studio v Žalcu. Koje terensko ekipo dopolnil napovedovalec, se je program začel. Najprej z vabili in obvestili in nato z glasbenimi željami po pošti in Lokalnicami. Pa seveda nagradnimi vprašanji. Ob 10. uri so se poslovili od poslušalcev, vendar je program v Eri z glasbo, nagradnimi vprašanji in številnimi gosti potekal naprej. Nekaj tehničnih težav ob vnovičnem preklopu so skupaj s tehnikom v Preboldu kmalu odpravili. Sledilo je presenečenje. Zelo velika, lepa in okusna torta, ki so jo prinesli Štor-manovi. Zvone Štorman je povedal veliko lepih misli, nato pa v izjemnem stilu odprl dve buteljki. Vseje završalo, ko sta prišla Werner in Natalija Verboten. Še vedno so delili nagrade in se spoznavali z obiskovalci, ki sojih sicer poznali le po glasu. In ko so se poslovili od poslušalcev in utihnili? Za trenutek so obstali in pomislili na dan, ko bodo oddajali 24-urni program. Potem pa so se lotili pospravljanja in dan radia Goidi zaključili z večerjo, ki so si jo po napornem dnevu res zaslužili. Dnevi potem Življenjeje po 2. decembru seveda teklo naprej. Ves december so med poslušalce delili nagrade, na Silvestrovo pa so se od njih poslovili z zdravico in Steyerjevo dišečo penino. Preboldski radijci so upali, da bodo lahko silvestrovali s poslušalci vso noč, pa seje Ljubljana še enkrat izkazala z lažno obljubo o dodelitvi samostojne frekvence. So pa zato veselo nadaljevali 1. januarja ob 5.30, ko so mnogi še vedno praznovali novo leto in so v studiu spet vse dopoldne zvonili telefoni v dokaz, da Radio Goidi ni sam sebi namen, pač pa so ga poslušalci preprosto vzeli za svojega. Franci Kotnik OBČINA GORNJI GRAD "Zaradi tega želimo ustanoviti zadrugo, v kateri bi združili vse, ki želijo delovati na področju dopolnilne dejavnosti na kmetih. V programu je tudi tržnica, kjer naj bi te izdelke prodajali ljudem, ki jih pot tako ali drugače zanese v Gornji Grad. Prvotno smo po vzoru Ljubencev želeli ustanoviti društvo, vendar so v tem primeru določene omejitve, ki ne omogočajo prodajo izdelkov po legalni poti," razlaga župan Toni Rifelj. Pred časom so v Gornjem Gradu že sklicali sestanekz vsemi zainteresiranimi, ki bodo v kratkem prejeli akt o ustanovitvi zadruge. Na podlagi zbranih pripomb bodo na občini poskrbeli za pravno obliko delovanja, ki naj bi se vsaj v grobih obrisih začela uresničevati že spomladi. "Nobene silne uprave ali administracije ne bo," zagotavlja Rifelj in poudarja, da želijo predvsem malim kmetom, ki so najbolj na udaru, pomagati z dopolnilnimi dejavnostmi zaslužiti kakšen tolar več. "Če je osnovni namen ustanovitve zadruge na prijazen način pobrati ljudem, ki prihajajo v Gornji Grad, denar iz žepa, je drugi cilj organizirane prodaje navaditi ljudi, da bodo lahko ob določenem času na določenem mestu prodajali oziroma kupovali dobrote iz okoliških kmetij," pravi župan Rifelj. "Jasnoje, da bodo zaželeni tudi prodajalci iz drugih krajev Zgornje Savinjske doline. Nikakor pa ni ustanovitev zadruge naperjena proti sedanji Zadrugi Mozirje," odgovarja gornjegrajski župan na neutemeljene govorice, ki se pojavljajo. SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE Posvet o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo Novembra lani je začel veljati Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki predpisuje pravila ravnanja v proizvodnji in porabi embalaže, zato savinjsko-šaleška gospodarska zbornica vtorek, 29. januarja, v velenjskem hotelu Paka organizira posvet o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Proizvajalci, uvozniki, embalerji, trgovci in končni uporabniki morajo namreč do 31. marca letos prvič posredovati Ministrstvu za okolje in prostor poročilo o embalaži in odpadni embalaži za preteklo leto. KF V skladu s 50. čl. Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesav-injskih občin 4/99, 1/00 in 1/01) ter na podlagi Civilne pobude skupine krajanov občine Mozirje sklicujem ZBOR OBČANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI MOZIRJE, ki bo vtorek, 29.01.2002, ob 18. uri, v dvorani Kulturnega doma Mozirje. Za zbor predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev organov zbora. 2. Civilna pobuda skupine krajanov občine Mozirje za ohranitev graščine Brdce. Vabljeni! Na zboru občanov boste krajani odločali, ali se bodo na Brdcah gradila nova stanovanja ali pa se bo obnavljal obstoječi objekt, zato Vas prosimo, da s seboj prinesete osebni dokument, iz katerega bo razvidno, da imate stalno bivališče na območju KS Mozirje. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE Jože KRAMER OBVESTILO Ana ŠPEH s. p., Podvolovljek 31, Luče, preneha z dejavnostjo kmečki turizem z dne 31.3.2002 in nadaljuje z dopolnilno dejavnostjo turizem na kmetiji s 1.4.2002. AVTO CELJE d. d., IPAVČEVA 21, CELJE Tel. 426-11-78 in 426-12-12, vse cene so z DDy FORD MONDEO 1.8 GLX 5/v (abs, klima), modra met, 113000 km, 1.98 1.847.000 - FORD MONDEO 1.8 Ghia oprema karavan, siva met., 140000 km, 1.97...........1.699.000 - FORD MONDEO 1,8 WINNER reg ,avg.02„ sreb.met., 103250 km, 1.96 ........... 1.499.000 - ALFA 1451.4 TS reg. nov., rdeča, 41200 km, 1.97......................... 1.325.000 - LANCIA Kappa 3.0 V6 vsa opre. (usnje), siva metal, 111500 km, 1.99/11 ..3.298.000 - FIAT MAREA 1.6 SX/75 KW, reg. februar/02, zlata met, 65000 km, 1.96.....1.470.000 - FIAT MAREA 100 SX Weekend, siva met, 22530 km, 1.99.................2.199.000 - FIAT BRAVA 1,6 SX, zlata, metal, 49500 km, 1.97/98 ................ 1.356.000 - FIAT BRAVA 1,6 SX + klima, zelen met., 21900 km, 1.99.............. 1.958.000 - FIAT TIPO 1,7 DS reg.maj 02, bel, 90000 km, 1.95......................830.000 - FIAT PUNTO 75 ELX 5V+ klima, reg. maj/ 02, modra met, 84200 km, 1.95.978.000 - FIAT PUNTO 55 S zlata met., 91200 km, 1.94/12...........................729.000 - FIAT PANDA CIX siva. met., 68300 km, 1.94/95............................429.000 - FIAT PANDA 1,0 april/02,3V, vijola, 58000 km, 1.93/94...................335.000 - PEUGEOT 1061,0 XR reg. julij, 3V, rdeč metal, 48000 km, 1.98............920.000 - PEUGEOT 306 1.6/5V, reg. feb./02, rdeč metal, 11278 km, 1.99/00.........1.878.000 - PEUGEOT 306 PROFIL 1.6/65 KW 5V, reg.01/02, bel, 115000 km, 1.96/97.. 1.097.000 - PEUGEOT 306 SR, zelena metal, 71031 km, 1.95..........................998.000 - PEUGEOT 306 XN reg. feb., 5V, sreb. metal, 75000 km, 1.94 .......... 745.000 - RENAULT ŠAFRANE 2,5 +vsa oprema, bela, 120000 km, 1.98..............2.499.000 - RENAULT MEGAN 1,4 RL reg. feb., bel, 74200 km, 1.96 ............... 1.120.000 - RENAULT MEGANE 1,4 RL/55 KW, bela, 94000 km, 1.96...................1.099.000 - RENAULT MEGAN COUPE 1.6+klima, reg. sept.02, sreb. met., 43600 km, 1.99...2.199.000 - RENAULT 19 GTS reg. december/02, srebrna met., 115000 km, 1.89..........349.000 - RENAULT 5 five, rdeča, 58115 km, 1.96...................................599.000 -AUDI 80 2,0 KUMA reg.feb.02., modra, 137200 km, 1.92.......................898.000 - VW PASSAT 1,6 GL karav. vsa opr., reg. sep, sreb. met., 104000 km, 1.96.1.790.000 - VW PASSAT 1,8 karav., reg. mar./2, modra, met., 175800 km, 1.96.......849.000 -VOLKSVAGEN GOLFIV 1.413V,reg.april/02,oranžna, 20500 km, 1.99..............2.199.000 - VW GOLF lil. 1,8 reg.mar., 5V, bel, 137137 km, 1.95.....................850.000 - VW POLO classic 1.6, sreb. met, 22300 km, 1.00......................1.899.000 - VW POLO classic 1.4, comfortfine, rdeča, 30500 km, 1.00.............1.789.000 - VW POLO 1,0 37 KW reg. november, bel, 30700 km, 1.99 .............. 1.337.000 - OPEL CORSA 1,212V, reg. jan.02,5V, sreb. met., 18000 km, 1.00.......1.050.000 - ROVER 4141,6 SU + klima, reg.mar./02, modra met., 115000 km, 1.94.....945.000 - HONDA CIVIC 1.4 IS sedan, srebrna met., 74500 km, 1.97/98 ......... 1.539.000 - SUZUKI SWIFT 1.6 GLX 4V, reg. feb. 02, modra, 98000 km, 1.95..........649.000 - CHRYSLER VOYAGER 3,3 Lf (7 sedežev), siva met., 155112 km, 1.96.....2.378.000 - CHRYSLER VOYAGER 3,3 SE 4x4 vsa opr., bela, 253000 km, 1.95...........999.000 - LADA NIVA 1,7 i, vijola, 65000 km, 1.99/00............................949.000 - LADA NIVA 1,71 bela, 82000 km, 1.96...................................649.000 - LADA NIVA 1.6/56KW, bela, 68000 km, 1.94..............................290.000 - VW TRANSPORTER 1,9D, bela, 260000 km, 1.94............................878.000 ^KOMISIJSKA PR0DAJA*KREDITI*STAR0 ZA N0V0*V0ZILA IMAJO VEUAVNI TEHNIČNI PREGLEJ OBVESTILO Boris Cajner s.p., Šmartno ob Dreti 13, p. Šmartno ob Dreti s 1.4.2002 preneha z dejavnostjo pluženje cest. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 DOSTAVA in MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 NOVO! AXA AO ■ pomoč na cesti je program asistence: • pomoči v prometni nesreči • pri mehanski okvari vozila izven R Slovenije • telesni poškodbi Hotel piesniK ★ ★ ★ ★ Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, 3335 Solčava Za naše objekte v Logarski dolini: Hotel Plesnik**** Penzion Na Razpotju*** Iščemo nove sodelavce: N atakarico/natakarj a Kuharico S obarico/snažilko. Nudimo Vam prijetno delovno okolje in dobro plačilo! Pokličite nas po telefonu - Hotel Plesnik 03/839 23 00 ali Penzion Na Razpotju 03/839 16 50 ali nam pišite na naslov: Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, 3335 Solčava. S pripombo za "Hotel" ali za "Razpotje". Veseli bomo Vašega klica! AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC Med pravočasno prispelimi kuponi je bila izžrebana Jožica Ločan, Nove Trate 3, Mozirje, ki ji iskreno čestitamo. Pridružite se ji na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite na naš naslov najkasneje do torka, 29. januarja 2002. Zaključek akcije bo spomladi. Veliko sreče! ->e- Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Katero zodiakalno znamenje je bilo predstavljeno v 3. številki Savinjskih novic? Odgovor: _________________________________________ Ime in priimek: _ Naslov: ___ Pošta: ___ _tel.:. flih VOZILI SMO: ■HIR: Mazda 323F Piše: Igor Pečnik Že dolga leta se avtomobili Mazda uvrščajo med najbolj zanesljive. Podatki ADAC-a in TÜV-a govorijo v njen prid in ji utirajo prodajne številke. Skoraj sramotno je, da so evropski avtomobili tako pokvarljivi, japonski pa tako zanesljivi. Ampak Američani bi na kratko rekli: "That's a lite" in tega se zavedajo tudi zadovoljni kupci mazde 323 F. Sodoben sprednji del tega avtomobila zaznamuje odbijač z integriranimi meglenkami in veliko vhodno režo za hlajenje motorja. Luči so skrite pod enobarvnim steklom in s svojo velikostjo obljubljajo, da bodo iz noči naredile dan. Preko položne sprednje šipe se bočna linija prevesi v športen zadek, opremljen z elegantnim spojlerjem. Izs- topajoče zadnje luči še dodatno poudarijo dinamiko vozila. Notranjost ne deluje pretirano japonsko, ampak je prilagojena evropskemu okusu. Kvalitetna izbira materialov in sedežnih oblog govori Mazdi v prid. Vsi potrebni gumbi so na dosegu roke in skrbijo za ergonomijo vožnje. Sedeži nudijo dovolj udobja, le sedalna površina bi lahko bila daljša pa tudi boljši bočni oprijem ne bi škodoval. Moti le, da je volanski obroč nastavljiv zgolj po višini in ne tudi po globini, kar je treba reševati z odmikom sedeža. V vseh Mazdinih modelih je za varnost poskrbljeno s tako imenovano družinsko celico, ki predstavlja ojačitev notranjega okvirja, le-ta pa skrbi za absorbiranje energije pri trku ali prevračanju. In zato ne preseneča, da se mazda 323 F uvršča med varnejše avtomobile v svojem razredu. Za varnost je dodatno poskrbljeno z varnostnimi blazinamiter ABS in EBD sistemom, ki skrbita za varno ustavljanje vozila. Pri bolje opremljenih različicah je na voljo tudi TCS in DCS -proti zdrsu koles in elektronski nadzor stabilnosti vozila. Z dolžino 4.250 mm in težo 1.110 kg se mazda 323 F uvršča v razred golfa, peugeota 307 itd. Prtljažni prostor pogoltne 356 litrov, ki zagotavlja udobno družinsko potepanje. Za pogon skrbijo trije bencinski in en dizelski motor. Najšibkejši bencinar prostornine 1,3 litra razvije 73 KM, 1,6-litrski 95 KM, in 2,0-litrski pa že športnih 130 KM. Za varčnežeje na voljo 2.0 DiTDs 100 KM in 230 Nm navora pri 2.000 vrtljajih. Za kratko testno vožnjo smo imeli na razpolago model z 1,6-litrskim motorjem, ki je zagotavljal udobno a ne dirkaško vožnjo. Je prožen in dovoljuje lenarjenje z menjalnikom, ob priganjanju v višje vrtljaje pa postane hrupen. No, na avtocesti ga preglasi piš vetra ob karoseriji. Lega na cesti je zanesljiva. Podvozje je nastavljeno skoraj dirkaško trdo, kar ni najbolj primerno za naše ceste, zato pa se avto odlično odreže v hitro voženih ovinkih. Le volanski mehanizem je malce anemičen in ne nudi dovolj povratnih informacij o dogajanju na cestišču. KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Vrtičkarji pod zadrečko "kraljico" Klub zgomjesavinjskih študentov je bil v zadnjem času precej dejaven in se je vključil v dogajanje v naši dolini. V novembru so organizirali drugi koncert klasične glasbe, na katerem je igral organist Gregor Klančič in pela njegova soproga Renata Vereš - Klančič, konec decembra pa so pripravili tretji koncert, takrat je gostoval komorni zbor Viva la musica iz Luč. Oba koncerta sta se odvijala v cerkvi sv. Jurija v Mozirju, sledila pa je še ponovitev drugega v Lučah. Odslej naj bi podobni koncerti v različnih krajih po dolini razveseljevali občinstvo enkrat mesečno, naslednji bo v farni cerkvi na Ljubnem, kjer bodo gostili godalni kvartet Aprilis. Študenti Zgornje Savinjske doline pa se ne#ukvarjajo le z "visoko kulturo", pač pa imajo še vrsto drugih dejavnosti, ki so po svoje tudi bolj značilne za mladinske organizacije. Zabave in druženja v stilu študentskih spoznavnih "žurov" ni manjkalo ne v Ljubljani ne v Mariboru, v dvorani Kokarje pa sta jih razživeli primorski glasbeni skupini Ana Pupedan iz Pivke in skupina Drugi disko iz Sežane. Veseljačenja in norčije so se šele dobro začele - bližata se namreč pustovanje in brucovanje. Po dolgih urah in dnevih napornega učenja, kakor tudi norih zabav, se prileže rekreacija, ki blagodejno deluje na telo in duha. 4. tradicionalnega pohoda na Menino seje udeležilo približno 25 študentov. Tokrat so se na zadrečko "kraljico" povzpeli v jutranjih sobotnih • urah, čez dan pa so uživali v različnih snežnih vragolijah. Zvečer so skuhali pasulj in obujali spomine na puberteto. Politika gre zgornjesavinjskim študentom slabše od rok. V decembru so imeli volitve kluba, ki pa niso uspele, saj se jih je udeležila le peščica povabljenih (150 študentov). Upajmo, da se bodo bolje odrezali na področju povezovanja z ostalimi klubi in mladinskimi centri, kar bi veliko doprineslo k vzpostavitvi celovitejšega mladinskega življenja v dolini. Preko projekta Mladina si želijo v sodelovanju z Mladinskim centrom Šmarno ob Paki in podobnimi mladinskimi skupinami iz evropskih držav izpeljati izmenjavo mladih. Klub zgomjesavinjskih študentov je glavni pobudnik ustanovitve mla- dinskega centra, ki bi se zaenkrat osredotočal na območje Mozirja, prav tako pa si želijo, da bi dobili prostore za svoje delovanje in poslovalnico enega izmed študentskih servisov. Da bi razsvetlili prob- lematiko mladih v dolini in vpogled vanjo predstavili tudi lokalnim oblastnim strukturam so pripravili anketo, ki jo bodo izvedli med osnovnošolci, dijaki in študenti. P.F LJUBNO OB SAVINJI Pediatrična ambulanta in ultrazvok V ljubenskem zdravstvenem domu bo februarja začela v predšolskem dispanzerju delati pediatrinja dr. Nada Junkova iz Velenja. Gre za veliko strokovno pridobitevza otroke in starše iz Ljubnega in tudi celotne Zgornje Savinjske doline, saj je bila doslej najbližja pediatrična ambulanta prav v Velenju. Ob tem, pravi ljubenski zdravnik dr. Igor Kočevar, da bo z letošnjim letom bolnikom na voljo tudi ultrazvočna diagnostika. Gre za preiskave trebuha, mod, ramen med sklepi in mišičja po poškodbah. Dr. Kočevar opozarja, da pri teh pregledih zavarovalnica še ne sodeluje, zato bodostoritvezaenkratsamoplačilne. Indikacije so bodisi zdravniške bodisi samoiniciativne zaradi preventive. Pediatrinja bo na voljo ob torkih od 8. do 11. ure, preglede z ultrazvokom pa bo dr. Kočevar opravljal zunaj delovnega časa. Savinjčan Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, Ljubno ob Savinji, na podlagi Statuta občine Ljubno (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št.: 2/99) v sodelovanju s Krekovo Banko d.d. Maribor PE Šoštanj objavlja RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje malega gospodarstva v občini Ljubno 1. Za posojilo lahko zaprosijo : -samostojni obrtniki oz. podjetniki, podjetja oz. gospodarske družbe z do 30 zaposlenimi delavci; - sedež dejavnosti in kraj investicije mora biti na območju občine Ljubno. 2. Skupni okvirni znesek posojil znaša 30.000.000,00 sit. 3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene : - nakup, graditev, adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup nove opreme; - ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov. 4. Pogoji pod katerimi se dodeljujejo posojila : - najdaljša odplačilna doba 5 let; - obrestna mera TOM + 2,5 %; - rok koriščenja posojila je 60 dni od izdaje sklepa o odobritvi; - anuitete mesečno / kvartaino; - stroške odobrilve in vodenja kredita bo banka zaračunala v skladu s tarifo; - najvišji znesek posojila je 5.000.000,00 sit; - posojilojemalci morajo biti kreditno sposobni. 5. Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje kriterije : - dejavnosti, ki povečujejo število zaposlenih; - dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, storitvami in drugimi podobnimi dejavnostmi, ki so v občini redkejše; - pospeševanje in spodbujanje razvoja malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti in uvajanja sodobnih tehnologij; -za ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti. 6. Vse informacije o najetju posojila in potrebni dokumentaciji so na voljo v Krekovi Banki, PE Šoštanj, Kajuhov dom, pri gospe Venišnikovi, telefon 03/898-68-80 ali 041 388 - 220. Vloge je potrebno oddati do 25.02.2002 v Krekovi banki PE Šoštanj. V roku 30 dni po roku za oddajo vlog bo sprejetsklep o dodelitvi posojil, ki bo posredovan vsem prosilcem. OBČINA LJUBNO in KREKOVA BANKA d.d. è GOZDNO GOSPODARSTVO NRZARJC, d.d. Savinjska ceste 4, 3331 NRZRRJC 03/ 583-23-25; fax: 03/ 583-23-71 JAVNA DRAŽBA za prodajo prostorov v poslovno stanovanjskem objektu Luče 80. Velikost prostorov je neto 57 m'. Izklicna cena je 2,108.000,00 SIT. Javna dražba bo v četrtek 31. 1. 2002 ob 11.00 uri pred poslovno stanovanjskim objektom Luče 80. Za udeležbo na javni dražbi je potrebno položiti varščino v višini 10% izklicne cene na transakcijski račun prodajalca številka 02426-0017724665 ali gotovino v enaki višini neposredno pri komisiji na dan dražbe. Pred pričetkom dražbe se interesenti izkažejo s potrdilom o plačilu varščine, pooblaščene osebe pravnih oseb pa s pisnim pooblastilom, oziroma izpiskom iz sodnega registra. Najboljši ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu nepremičnin, sicer mu varščina zapade. Kupnino bo kupec plačal v skladu z določili kupoprodajne pogodbe. Vplačana varščina se kupcu vračuna v kupnino, udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, se vrne. Prodaja se opravi po načelu "videno kupljeno", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak nepremičnine ne bomo upoštevali. Stroške vknjižbe lastninske pravice in vse druge stroške v zvezi z nakupom plača kupec. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 583 23 65, na omenjeni telefonski številki se lahko dogovorite tudi o možnosti ogleda prostorov. Gozdno gospodarstvo Nazarje d.d. naši domači zdraDilci Piše: Aleksander Videčnik Kardobroje nekolikoobuditi spomin na nekdaj tako iskane in ugledne domače zdravilce, ki so ljudem v sili radi pomagali. Marsikje najdemo o njih zapise, ki jim niso v čast, češ, to so mazači in podobno. Morda je bilotuditakih nekaj, vendarsojih ljudje hitrospoznali kottake in jih odklonili. Večina njih so bili ugledni gospodarji ali spoštovani v svoji sredini. Ko prebiramo njihove zapise, če sojih naredili, ugotovimo, da so opozarjali pred neznanjem ali pa pred lahkomiselnostjo. Eden med njimi je na začetekzapisa napisal stavek v katerem svari, da imajo tisti, ki niso vešči zdravilstva greh, če lahkomiselno spravljajo človeka vnevamost. Nekateri so zdravili na temelju pregleda vode (urina) in temje ugleden solčavski zdravilec Vid Strgar namenil posebnosvarilo vsvojem obsežnem deluozdravil-nih zeliščih pri nas. Zapisal je, da naj se z vodo ne ukvarjajo tisti, ki niso popolnoma gotovi, da znajo iz nje brati bolezenske znake. Za mnoge primere uspešnega zdravljenja govorijo tako ustni kot tudi pisni viri. Na našem seznamu zdravilcev so žal le tisti, ki so zdravili v naši dolini malo pred in po prvi svetovni vojni, pa tudi pozneje. Rok KJemenšek iz Solčave je bil daleč naokoli ugleden gospodar, njemu pripada velik del zaslug za uveljavitev solčavske ovce. Dolga leta je bil uspešen župan v Solčavi. Veliko je potoval po Evropi in pridobival znanja o selekciji ovac. Zdravil je ljudi in živali. Zanimivo, daje opozarjal na vodneterapije injih tudi nekaj popisal. Žal teh zapiskov ni več. Zdravil je z zagovori. Držal seje vere, da svojih zagovorov ne sme dati komurkoli. Zaupal jih ni niti svojim številnim otrokom. Mislim, daje bil edini, kije razmišljal o živini in njenih "čustvih", saj je ljudem svetoval denimo, kako ravnati tedaj, ko se kravi odvzame tele, da krava ne bo preveč žalovala, Današnja veda bi seveda takšne nasvete ovrgla, vprašanje če povsem upravičeno. Terezija Kladnik - Jerčela iz Luč. Učenost zagovarjanja je pridobila od svojih staršev, ki so bili že znani zdravilci. Vednojetrdila, daji priprošnja v kapelici na Molički planini daje moč uspešnega zagovarjanja. Zdravila je v glavnem z rožami oziroma rastlinami, manj pa je uporabljali snovi živalskega izvora. Pri zagovorih je uporabljala tudi postopke, ki so mejili na čarovnijo. Ljudje soji povsem zaupali in glas o njeni sposobnosti je šel daleč preko meja Luč. Angela Golob iz Nove Štifte je zagovarjala bolezni ljudi in iz živalskega sveta, svinje. Bila je še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zelo iskana zdravilka v predelu pod Černivcem. Vse zagovore se je naučila od svojega brata, ta pa od starega očeta, kije bil baje izreden zdravilec v krajih prek Černivca. Ko sem ji leta 1994 pripeljal neko bolnico iz Celja, ki je želela poskusiti tudi z zagovori, meje Golobova najprej vprašala, če je gospa, kije stala pred durmi, verna in če verjame, da ji bo lahko pomagala. To sem razumel kot nekaj o trdni notranji volji premagati bolezen. Martin Zidam - Bak iz Šmartnega ob Dreti je bil velik posestnik, žagarski gospodar in ugleden zdravilec. Uspešno je zdravil hude rane in izpuščaje, ki se niso hoteli zaceliti. Priporočal je naravna zdravila, od mravelj do raznih zelišč. Z zagovarjanjem se ni ukvarjal. Domači so mi povedali, daje uspešno skrbel za zdravje tudi v lastnem domu, sam pa ni bil nikoli pri zdravniku. Marija Weiss - Galjaška z Vrbovje zdravila izključno na temelju urina. Vse do smrti je bila zelo znana po svojih uspehih. Tako so k njej hodili tudi od daleč, ne le iz doline. Tudi drugi v njeni družini so bili zdravilci: njen brat Ferdinadje bil znan kot odličen zdravilec živine. Galjaška je bila zelo učljiva, veliko je brala strokovno literaturo in tudi farmakologijo. Tako je doma sama pripravljala zdravila, sestavne dele (snovi) pa je kupovala v lekarni v Celju. Pravili so, da je imela doma cel laboratorij. Znano je bilo, da so k njej prihajali bolniki s stekleničkami urina, zdravila pa so dobili pri njej. Alojz Perme - Črnkovač iz Lok pri Mozirju je bil znan po mazilih za rane in izpuščaje, ki jih je sam pripravljal. Ljudje so njegove "maže" preprosto imenovali "kovačevflajšter". Izdelovaljetudi neko tinkturo za nekatere notranje bolezni. V Loke je prišel iz Stične, zato so ljudje menili, da je tam obiskoval gimnazijo, kerjebil pač tako razgledan. Zagovarjal ni. (Bomo nadaljevali). Zanimalo nas bo... V letu 1936 so naši časopisi in revije prinašali različne podatke o posebnostih v zgodovini in vtedan-jem času. Prisluhnimo nekaterim. Stari Rimljani so gradili do najodročnejših pokrajin izvrstne ceste, ki so bile široke le pol drug meter, v Londonu sta ostala le še dva kočijaža, ki prevažata potnike po velemestu, da so smatrali Egipčani čebulo za sveto zelišče, Rimljani pa citrono za strupeno, da bo število prebivalstva v velemestih popolnoma drugačno v dvajsetih letih - Tokio bo štel enajst milijonov ljudi, New York deset milijonov, Šanghaj devet milijonov, London pa, ki je danes na prvem mestu po številu prebivalcev, bo tedaj na šestem, daje domovina špinače Perzija, da znaša v notranjosti Vezuva povprečna toplota dva tisoč stopinj Celzija, da je polovica prebivalstva Kanade mlajša od petindvajset let, daje največji otok, ne glede na Avstralijo, Grenlandija, ki meri 750.000 kvadratnih milj, da imajo na Angleškem 50.000 diplomiranih babic, od teh pa je kar dve tretjine brezposelnih, da napravi odrasli človek v enem dnevu osemnajst tisoč korakov, tudi sprehodi so vračunani. Če vasje to branje zanimalo, potem upam, da niste pozabili leto zapisa - 1936! Skupina fantov in mož iz Solčave, slikana leta 1918. Verjetno gre za povratnike iz vojske, žal pa ne vemo več podatkov. Morda kdo koga spozna? Izkupiček koncertu namenili nakupu uniform in instrumentov Nazorska športna dvorana je v soboto, 19. januarja, gostila godbo Zgornje Savinjske doline, ki je s svojim novoletnim koncertom privabila številne poslušalce. Tomaž Guček je mojstrsko vodil godbenike in si s tem prislužil prisrčen aplavz in pohvale (foto: Ciril M. Sem) GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Godba združuje ljubitelje glasbe naše doline, ki veliko prostega časa posvetijo delu v orkestru. Poleg orkestra so se občinstvu v različnih skladbah predstavili tudi solisti. Nastopili so godbeniki Uroš Benetek in Ciril Sem na tolkalih terTomaž Podlesnik na trobenti in flavtistka Alja Koren, učenka Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja. Da je bil bogat program mojstrov še pestrejši, so poskrbeli in-stumentalni in vokalni gostje. Po črno belih tipkah akordeona seje sprehodil Primož Kranjc. Primož po končani srednji glasbeni šoli v Velenju nadaljuje svojo glasbeno pot na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. S pomočjo godbe so svoje glasovne zmožnosti občinstvu pokazali šestošolka Mojca Bitenc z Rečice ob Savinji, ki obiskuje ure klavirja in violončela v Glasbeni šoli Nazarje ter solo petje pri Bogu Hvali v Trbovljah, ter duet Karmen Pečnik in Klemen Matk, ki obiskujeta oddelek solo petja v nazorski glasbeni šoli pri profesorici Katji Gruber. Nič manj kot solisti, ki so svoje točke briljantno izpeljali, niso bili uspešni godbeniki z virtuoznim izvajanjem programa pod taktirko Tomaža Gučka. Skladbe domačih in tujih avtorjev so v njihovi izvedbi zvenele prisrčno in toplo ter občinstvo navdušile v tolikšni meri, da so jim dovolili z odra šele po tretjem "podaljšku". Izkupiček novoletnega koncerta bodo godbeniki namenili nakupu instrumentov in uniform, kijih orkester potrebuje. Ponovno pa se bodo občinstvu predstavili na koncertu, ki ga pripravljajo sredi februarja v Mozirju ob petindvajseti obletnici njihovega delovanja. Marija Sukalo OBVESTILO Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice. Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790. OBVESTILO Avfoprevozništvo Boštjan Strmčnik s.p., Robanov kot 14, Solčava, preneha z dejavnostjo dne 21.4.2002. Želite, da vas Zgornjesavinjčani opazijo? Rešitev za vas je Zci uspešno reklamo pokličite 041 793 063. j I Akcija w Ocsöqd Pri žrebanju kuponov iz 3. številke Savinjskih novic je bila sreča najbolj naklonjena Mariji Ročnik, Podhom 6, Gornji Grad. Dobila je polletno naročnino na revijo Viva. Čestitamo! Glasujem za: Hojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Jr*3rT Mojo pediatrinjo ali pediatra Izpolnjene kupone po51 j 1 te na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom MOJ ZDRAVNIK. KMETIJA ODPRTIH VRAT KLEMENŠEK NAD LOGARSKO DOLINO Povpraševanje po domačih dobrotah večje od zmogljivosti Tam, kjer človek dobi peruti in poleti nad čudovito Logarsko dolino, nekaj sto metrov od zaletišča za jadralne padalce ob Panoramski cesti nad Solčavo, je na razgledni točki vpeta domačija, ki je pognala na ruševinah (požganinah) druge svetovne vojne. Klemenškov mlajši rod, ki je s starši več desetletij vztrajal globoko ob koritu Savinje v »Klemenškovi žagi«, se je okorajžil in s trdim delom ter smelostjo obnovil skednje in postavil novo stanovanjsko hišo s prostori za gostinsko dejavnost. Pozno jeseni so se Klemenškovi posedli okrog mize na razgledišču In se pustili fotografirati (foto: Jože Miklavc) Danijel Klemenšek, vnuk Jožeta Klemenška, ki je z ženo Judito prej živel v »Klemenškovi žagi« na vstopu v Logarsko dolino, je z obnovo začel pred nekaj leti. Zgradila sta novo hišo in obnovila skednje, hkrati pa načrtovala razvoj turistične ponudbe na kmetiji. To jima je po besedah mnogih gostov popolnoma uspelo. No, pa sta po njunih besedah menda šele na začetku. S sinovoma, štiriletnim Markom in šestletnim Štefanom, sta zadovoljna, da sta se v zelo negotovih časih uspela postaviti »na čvrste noge«, vse pa kaže, da prihaja čas, ko bo mogoče zaživeti nekoliko boljše. Turisti, ki prihajajo čez mejo z Avstrijo in iz vse Slovenije ter različnih dežel Evrope, se bodo ustavljali tudi ob Panoramski cesti in iskali kvalitetne gostinske storitve, prenočišča ter neokrnjeno naravo z izjemnimi danostmi planinarjenja in rekreacije. Dosedanji trud je že obrodil sadove: gostje se vračajo, povpraševanje po domačih dobrotah je večje od zmogljivosti pristne solčavske kuhinje. Pomoč 61 -letne mame v kuhinji ne zadošča več, zato se mora gospodinja Judita znajti s svojo urnostjo, pridnostjo in recepti stare in sodobne zgornje-savinjske kuhinje. Nekaj glav govedi in puranov je komaj za popestritev jedilnika, na katerem se znajdejo savinjski želodec, domače salame, kislo mleko, štruklji, žlinkrofi, pečenice, žganci in druge dobrote. Zelo so veseli na-javljenih skupin, saj se v tem primeru lahko bolj temeljito pripravijo na goste. Izletniška kmetija odprtih vrat na višini 1.145 metrov vabi in ponuja čudovita doživetja. Poleg izhodišč za različne izlete po Logarski dolini, v Savinjske Alpe, na Olševo, Raduho in druge vrhove je domačija tudi vzletišče za jadralne padalce, ki se vedno oglasijo, preden poletijo z bližnjega travnika. Potočka zijalka, izvir kisle vode, Snežna jama, Matkov kot z Matkovim škafom, slap Rinka so le še nekateri zanimivi cilji, ki lahko dosegljivi s Klemenškove domačije. Kmetija, o kateri smo zapisali teh nekaj vrstic, bo v Sloveniji morda kmalu model za reševanja številnih domačij, ki ne vedo, kako bi se izmuznile evropskemu vijaku re- strikcij, vse cenejših proizvodov prehrambene industrije in nekonkurenčnosti malih kmetij v višinskih predelih Jože Miklavc ^ jjSfesar S'maicf s' Manji Tominšek iz Bočne Ko list na 26. januar se obme, Te draga 7. kriiž ovije, naj naie ti bo voščilo, da bi zdrava in vesela še dolg med nami živela. To želje iskrene so naše mož Ludvik, hčerka Valentina z družino in Viki s Pavlo Franciju Vodušku z Dobrovelj in Francu Bricu iz Vologa Ob praznovanju goda in osebnem prazniku obema želimo veliko zdravja in dobre volje. To so želje Agjce, Mojce, Petre, Bernarde z družino ter atija in očija. ___________________ ištvn ♦ O I G N a on pon Pelrovčel (hmeljarski dom), 3301 Petrovče, tel.: 03/710 26 63, faks: 03/710 26 64 (čpmpletna ponudba ia dom in poslovne prostore a vse, b belite nelidij več! NOVO KUHINJE fWEC IZKORISTITE UGODNE CENE ZDAJ: KUHINJE COMPREX j\vcdi-betci, ki vas ne ko ■vaTOcavcWa. lONet Piše: Marija Mikek Julija 1999je bil sprejet nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki določa za kmete povsem enake predpise kot za druge delodajalce. Zakon se uporablja v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so po predpisih o pokojninsko invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Velja tudi za vse druge osebe, ki so navzoče v delovnem procesu. V bistvu je kmet v dvojni vlogi. Zanj veljajo določila zakona za delodajalca in delavca. Kot oseba, ki opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, se kmet šteje kot delavec. Hkrati pa se kmet šteje tudi kot delodajalec. To so po določilih zakona tudi osebe, ki same ali s člani svojih gospodarstev opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini In glavni poklic- pokojninsko invalidsko zavarovani in ne zaposlujejo drugih oseb. Po zakonu so kmetu naložene pravice, predvsem pa obveznosti delodajalca kot tudi delavca. Kot delodajalec mora tudi kmet zagotoviti varnost in zdravje v zvezi z delom. V ta namen Kaj kmetom prinaša zakon o varnosti in zdravju pri delu? mora izvajati vse potrebne ukrepe in z njimi preprečevati nevarnosti pri delu. Vsem sodelujočim v delovnem procesu mora zagotoviti ustrezno usposabljanje, organiziranost pri delu in potrebna materialna sredstva. Delodajalec je dolžan izvajati preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Kot delavec pa mora spoštovati in izvajati vse potrebne ukrepe iz varstva pri delu. Bislvena zahteva, ki jo zakon nalaga vsem delodajalcem-tudi kmetuje priprava izjave o varnosti. To je dokument, ki ga mora pripraviti, sprejeti in izvajati vsak delodajalec. V njem je potrebno opredeliti delovno mesto, nevarnosti, ki se pri tem pojavljajo in način, kakojih odpraviti, oziroma čimbolj zmanjšati. Izjavo o varnosti morajo kmetje pripraviti do 31. decembra 2002. Za kmete je predvidena poenostavljena oblika izjave o varnosti, ki naj poleg kratkega opisa proizvodnega procesa in deklarativne izjave, da kmet sprejema potrebne ukrepe, zaznava nevarnosti, ki se pojavljajo pri strojih in opremi na kmetiji, nevarnostih požara, nevarnih kemikalijah (škropiva, čistila...), elektriki, delu v delavnici, delu z živino, v transportu, nevarnostih na objektih in drugim morebitnih dejavnostih. Izjavo o varnosti mora sprejeti vsak delodaja- lec sam. Pri pripravi izjave mu lahko pomagajo strokovnjaki, ki imajo izkušnje iz varstva pri delu. Odgovornost v zvezi s sprejeto izjavo nosi delodajalec oziroma kmet. Kmet mora kot delodajalec organizirati ustrezno strokovno izobraževanje iz varstva pri delu in redne zdravslvene preglede. Po trenutno veljavnih predpisihje potrebno izobraževanje iz var-slva pri delu opravljati najmanj na dve leti,zdravniške preglede pa na pet do osem let. Za opravljeno izobraževanje in zdravniške preglede bo kmet dobil ustrezna dokazila, ki so sestavni del izjave o varnosti in se hranijo trajno. Za izvajanje potrebnih izobraževanj si bo moral kmet zagotoviti sodelovanje strokovnjaka za var-slvo pri delu in zdravnika specialista medicine dela. Prav tako je potrebno predvideti in izvajati potrebne meritve delovnega okolja (meritve električnih inštalacij, strelovodov...). Sestavni del izjave o varnosti je tudi vsa dokumentacija proizvajalcev kmetijskih strojev in opreme (navodila za vzdrževanje in varno delo s posameznimi stroji). V Kmetijski svetovalni službi vas bomo podrobneje seznanili z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu na predavanju, ki bo 28. januarja ob 9.30 uri v Zadružnem domu Ljubno in 29. januarja ob 9.30 uri v sejni sobi Zadruge Mozirje v Ljubiji. Besede imajo veliko moč Besede, ki jih velikokrat izrečemo ali slišimo, imajo veliko moč. Ne da bi se zavedali, jih začnemo ubogati. Kajti besede oblikujejo naša prepričanja, prepričanja pa nas vodijo v dejanja. Nekateri med nami imajo prijazne besede za odvečne in jim, na primer, obilica dobrih želja in voščil ob novoletnih praznikih kar malo preseda. Občutek imajo, da izrečene dobre želje niso iskrene. Po mojem mnenju pa je pozitivnih želja in spodbud vedno premalo. Počasi se moramo navaditi, da jim verjamemo. Dobro vplivajo na tistega, ki jih izreče, in dobro vplivajo tudi na tistega, ki so mu namenjene. V svetu, zlasti v nerazvitih deželah, so narodi, ki so izredno pozitivno usmerjeni in negativnih misli skoraj ne poznajo. Srečni so kljub revščini in težavnim življenjskim okoliščinam. Naša bogata zahodna civilizacija pa je zgrajena v veliki meri tudi na negativnih mislih, na medsebojnem tekmovanju in izkoriščanju. V naše dobro bo, če bomo to miselnost začeli spreminjati. Ste kdaj pomislili, kaj odgovorite na tisto običajno in pogosto vprašanje: "Kako ste?" oziroma "Kako si?" Ljudje ponavadi odgovarjajo na tri načine. Prva skupina odgovorov je negativna: "Raje ne sprašuj." "Slabo." "Grozno." "Spet me revma daje!" ali "Hvala Bogu, daje petek!" Kadar nekdo odgovori vtem stilu, že vnaprej vem, da bo sledila ploha pritoževanja in da mi bo kmalu žal, da sem sploh kaj vprašala. Žalostno je srečati takega človeka. Morda tudi vi tako odgovarjate? Ali se zavedate, da s takim razmišljanjem zastrupljate sebe in odvračate druge ljudi od vas? Druga skupina je malo boljša. Odgovorijo nam: "Še kar." "V redu." "Lahko bi bilo slabše." "Ne bom se preveč hvalil." "Nič mi ni hudega." V to skupino spada največ ljudi, kajti večinoma odgovarjamo tako. Pa je takšen odgovor res dober? Ali vas navduši nekdo, ki misli, da je življenje še kar v redu? Bi ga radi imeli za svojega sodelavca ali poslovnega partnerja? Če imamo do ljudi, dogodkov in stvari povprečen odnos, bomo dobili tudi poprečne rezultate. Preživeli bomo svoj vek, ampak nič posebnega se nam ne bo zgodilo. Lahko pa dobite pozitiven in navdušujoč odgovor, ki vas spravi v dobro voljo. Na vprašanje "Kako ste?" vam lahko odgovorijo: "Odlično!" "Zelo do- bro!" "Vsak dan bolje!" "Super!" "Prav lepo mije!" Kdor odgovarja tako, širi okrog sebe pozitivno energijo in v njegovi bližini se dobro počutimo. To so ljudje, kijih zveseljem srečujemo. To so ljudje, s katerimi je prijetno delati. Taki ljudje dajejo pozitivno energijo sebi in drugim. Kadar razmišljamo pozitivno, se spremeni naša drža in videz. Hodimo tako, kot da bomo osvojili cel svet, s pokončno glavo in rameni. Veliko lažje se lotimo dela in veliko bolje nam gre od rok. "Ampak," boste vprašali, "kaj pa če se v resnici ne počutim tako? Ne želim se lagati sodelavcem in družini, da se počutim odlično, če pa to sploh ni res." Tu ne gre za vprašanje resnice ali laži, tu gre za dejstvo, da se bomo s stokanjem in pritoževanjem počutili še slabše. Če se bomo pohvalili, se bomo počutili vsaj malo bolje. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste prišli zvečer z dela na smrt utrujeni, potem pa vasje nekdo poklical in vam predlagal nekaj zanimivega? V hipu ste pozabili na utrujenost in že ste bili pripravljeni za akcijo. V nas so velike rezerve energije, kijih s pozitivno naravnanostjo lahko bolje izkoriste. Poskusite! Vaša Veronika Strategija promocije in pospeševanja zdravja Piše: Olga Stancar Ideja o preprečevanju bolezni In zavest, da je zdravje največja dobrina človeka, sta stari kot človeški rod. Za bolj slikovito predstavo se na začetku spomnimo, da so ljudem oblikovali prvo - primitivno zdravstvo instinkti, verovanje v nadnaravne sile, zato so odganjali zle duhove s tetoviranjem in nošenjem čarobnih amuletov -obeskov proti bolezni in nesreči. Izolirali so ljudi, ki so zboleli za črnimi kozami, zdravili pa sojih tisti, ki so bolezen preboleli. Egipčani so verovali, daje zdravje pod vplivom božanstev. Preventivne zdravstvene ukrepe so narekovali svečeniki in zahtevali zmernost v jedi, stanovanjsko higieno, oblikovali so vodila za nego dojenčkov, osebno in spolno higieno. Stari Grki so božanstvo zamenjali z naravnimi elementi. Grška medicina je iz rok svečenikov prešla v roke zdravnikov, ki so poudarjali pomembnost osebne higiene, pravilne prehrane ter redne gimnastike. Rimljani so posebej cenili vodovod, kanalizacijo in vzpodbujali uporabo kopališč. Hebrejci so največ pozornosti pripisovali preprečevanju bolezni. Opisani so bili prenosi bolezni z oblačili, predpisana je bila izolacija sumljivih bolnih oseb. Za kršenje higienskih pravil so bile predvidene stroge kazni. Vse to dokazuje, da je že v davnih časih prevladovala sistematična skrb za duševno in telesno krepitev zdravja, vendar so novi narodi v zgodnjem srednjem veku porušili in onesposobili skoraj vse, kar je zgradila antična kultura. Danes je usmerjenost in tendenca razvoja zdravstva jasno začrtana. V sklopu zdravstvene razvojne politikeje strategija promocije in pospeševanja zdravja nov kvalitativen pristop, ki ga na osnovi lastnega nacionalnega programa pospeševanja zdravja vodi posamezna država. Pomembno vlogo ima Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), kije leta 1977 izdelala in pred- stavila eno najbolj prodornih socialnih inovacij -dokument Zdravje za vse do leta 2000 (sprejet 1984). Ta univerzalni cilj pa ni pomenil, da bodo takrat vsi ljudje zdravi, temveč daje potrebno vsem ljudem na svetu zagotoviti takšno raven zdravja, ki jim bo omogočala doseči socialno in ekonomsko produktivno življenje. To pomeni različnost med posameznimi državami, saj gre za različno stopnjo njihove razvitosti. Te ugotovitve so zahtevale spremembo koncepta tedaj obstoječega zdravstvenega varstva, ki seje usmerilo od prvotne in osrednje skrbi za bolne tudi k prizadevanjem po krepitvi in ohranjanju zdravja. Leta 1998 je bila kot nadaljevanje prve strategije sprejeta naslednja - Zdravje za vse za 21. stoletje, kjer je še bolj kot prej v ospredju skrb in vlaganje v zdravje. Zdravje je zelo obsežen pojem. SZO v svoji ustavi določa, da zdravje ni le odsotnost bolezni, slabosti ali okvare, temveč je dinamično stanje čim popolnejše telesne, duševne in socialne blaginje. Človek je zdrav, ko nima simptomov bolezni, nima bolečin in je brez telesnih znakov obolenj. Gibala, prebavila, obtočila, koža in drugi organi odsevajo zdravje in delujejo popolno. Zdrav človek je močan, živahen, vzdržljiv in gibčen, z odličnim sluhom in vidom. Imunski odgovor preprečuje okužbe, poškodbe se hitro in dobro celijo. Telesno stanje zdravega človeka izključuje nastanek bolezni v bližnji prihodnosti. Zdrav človek je bister, samozavesten, uravnotežen, prilagodljiv in odporen na vsakodnevne strese, kijih uspešno obvladuje. Socialno dobro počutje pomeni, da zdrav človek gradi dobre odnose v družini in z ljudmi v družbenem okolju, v katerem živi. Uspešno igra svojo družbeno vlogo, ceni soljudi in ljudje cenijo njega. Tak človek ima močan občutek pripadnosti družbeni skupini, katere član je. Zdrav človek živi zdravo. Njegov življenjski stil vzpodbuja telesno, duševno in socialno zdravje. Na zdravje človeka vplivajo: - dedne (pre)dispozicije, torej genski zapis, kije vsakemu človeku dan ob rojstvu; - vplivi, dražljaji iz okolja, kjer posameznik živi, dela, se šola; in najpomembnejši dejavnik - aktivna skrb za naše lastno zdravje. Zadnje čase veliko govorimo o družinski obremenjenosti za določene bolezni (rakave bolezni, sladkorno bolezen, povišan holesterol in krvni tlak). Pojav bolezni lahko velikokrat preprečimo, obdobje zdravja časovno podaljšamo, bolezen morda odkrijemo v začetni, akutni fazi, ko je še popolnoma ozdravljiva - vse to na podlagi skrbi in aktivnega, zavednega truda za zdravo življenje. Tudi vplivi iz okolja so lahko za zdravje posameznika ključnega pomena. Mišljeni so ekološko, psihološko, sociološko in ekonomsko škodljivi vplivi na zdravje, ki pa'jim posameznik brez ustrezne pomoči največkrat ni kos. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da zdravstvo kot tako ni več edino (poleg posameznika) odgovorno za zdravje prebivalstva, temveč je odgovornost porazdeljena med vse sektorje družbe. Najpomembnejšo odgovornost za naše zdravje moramo prevzeti mi sami. Zdravje vedno bolj postaja dolžnost vsakega posameznika in ne le njegova pravica. Skrb za zdravje naj postane naša najvišja osebna vrednota, saj je zdravje sredstvo oziroma pogoj za vsakdanje življenje. Človek je v vsakdanjem življenju izpostavljen številnim stresom in posledično slabim navadam. Te kmalu postanejo razvade, ki so običajno zdravju škodljive. Lahko bi rekli, daje to odziv na sožitje s stresom, končni rezultat pa se odraža v našem življenjskem stilu. O tem, kako pravočasno prepoznati, kakšen je naš življenjski stil, kako in kdaj se odločiti za spremembe in pri njih vztrajati, bomo spregovorili čez 14 dni. Pojav bolezni lahko velikokrat preprečimo, obdobje zdravja časovno podaljšamo, bolezen morda odkrijemo v začetni, akutni fazi, ko je še popolnoma ozdravljiva - vse to na podlagi skrbi in aktivnega, zavednega truda za zdravo življenje. NOVA SVETOVALNA RUBRIKA V SAVINJSKIH NOVICAH Vi sprašujete, zdravnica odgovarja Nekateri bralci se gotovo spominjate, da smo imeli v Savinjskih novicah pred leti v sklopu nasvetov redno rubriko, v kateri je (žal že pokojna) dr. Maja Natek odgovarjala na vaša vprašanja v zvezi z zdravjem. Ker se ljudje vedno bolj zavedamo pomena zdravja in ker smo v zadnjem času prejeli kar nekaj vaših predlogov, smo se odločili, da omenjeno rubriko znova uvrstimo v vsebinsko shemo časopisa. Za sodelovanje smo se dogovorili z dr. Ido Kramer Pustoslemšek, ki bo odgovarjala na vaša vprašanja, zato vas pozivamo, da jih pošiljate na naslov našega uredništva. Vprašanja so seveda lahko povsem anonimna, le čitljivo morajo biti napisana, da jih bomo lahko posredovali zdravnici. Torej: želeli ste - vprašajte! Uredništvo POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Optimalni delovni pogoji Novembra lani se je mozirskim policistom uresničila dolgoletna potreba po dodatnih prostorih, saj so poleg že obstoječih pridobili pisarne in prostor za stranke Agencije za plačilni promet, ki se je v celoti preselila v Velenje. "Čeprav je osnovno delo policistov vezano na teren, so z dodatnimi prostori zagotovljeni optimalni pogoji za delo," z zadovoljstvom ugotavlja komandir Iztok Pinter. Tako ima v spodnjih (starih) pros- "Bistveno je," pravi Pinter, "da se ne torih dežurni policist dejanski pre- gnete več trideset ljudi na 50 gled nad celotno postajo in ljudmi, kvadratnih metrih, kar ugodno vpli-ki prihajajo in odhajajo. Pridobili so va tudi na delovno vzdušje in tudi prostor za stranke in sejno razpoloženje policistov in drugih sobo, v preteklosti sejim je namreč zaposlenih na policijski postaji dogajalo, da več kot deset ljudi niso Mozirje." imeli kje primerno namestiti. Savinjčan Udobnejši prostori ugodno vplivajo na razpoloženje policistov (foto: Ciril M. Sem) TEHNlfNO-PREGLEDNI CENTER AM MIKLAVC Cestno varnost najpogosteje ogrožajo slabe zavore in podvozja V dveh letih in pol dela AM Miklavc, pooblaščenega fehnično-pregled-nega centra za področje upravnih enot Mozirje, Velenje in Žalec, je letna količina pregledanih vozilpresegla skupno številko registriranih vozil zgornjesavinjskega območja. V prvem letu dela so zaradi domačega okolja ljudje pričakovali zgolj rutinske preglede vozil, vendar sojih prijazni uslužbenci kmalu prepričali, da je tehnično neoporečno vozilo vsaj minimalna garancija za varno vožnjo. "V zadnjem času seje zmanjšal odstotek vozil, ki jih je treba zaradi pomanjkljivosti zavrniti. Kljub temu je še vedno četrtina voznikov, ki jih je treba zaradi tehnične pomanjkljivosti vozila vljudno napotiti, da napako odpravijo. Najpogostejši vzroki zavrnitve so slabe zavore in podvozje, torej ključni elementi, ki so poleg volana potrebni za varno vožnjo. Pri nas se skoraj vsi poznamo, zato se še bolj trudimo, da strankam razložimo napake, ki jih je treba na njihovih jeklenih konjičkih odpraviti," pravi Anton Miklavc, lastnik centra, in doda, da redne kontrole izvajajo tudi s strani notranjega ministrstva. Ob zgornjesavinjskih voznikih je vedno več tudi lastnikov avto- mobilov iz Spodnje Savinjske in Šaleške doline, ki se odločajo opraviti tehnični pregled v Nizki pri Rečici ob Savinji. Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil po novem določa, da morajo imeti posebno stezo za pregled motornih koles in koles z motorjem, zato v AM Miklavc razmišljajo o razširitvi servisa, z dodatnimi pooblastili Upravne enote Mozirje pa je možno pri Miklavcu tudi odjaviti staro in registrirati novo vozilo. "Ljudje so sprejeli nalepke in razliko med bivšim in sedanjim načinom registracije. Zaradi dodatnih pooblastil bo treba razmisliti oše enem delovnem mestu referenta. Do ljudi je treba biti korekten, zato je mogoče naša prednost, da pri nas ni pretirane čakalne dobe. Za registracijo novega vozila oziroma prepis vzamemo stranki največ pol ure časa, samo podaljšanje tehnične brezhibnosti vozila (foto: Ciril M. Sem) opravimo v še krajšem času," zagotavlja Anton Miklavc, ki ne pozabi poudariti dobrih odnosov z načelnikom Upravne enote Darkom Re-penškom in ljudmi iz Zgornje Savinjske doline, ki so si na Ministrstvu za notranje zadeve prizadevali, da so Zgornjesavinjčani dobili "svoj" center za tehnične preglede. Savinjčan V tehnično-preglednem centru zagotavljajo, da pri njih čakalne vrste skoraj ni BOČNA Skrbno postavljene jaslice Doživetje božiča je bilo v Bočni letos nekaj posebnega. Člani mladinske veroučne skupine, kakor tudi ostali farani, so se na božični čas pripravljali že pred adventnim časom. Postavljanju jaslic so v Bočni letos posvetili posebno pozornost (foto: Veronika Slapnik) Izdelovali so adventne venčke, čestitke, posebej veliko časa pa so namenili postavljanju jaslic, ki so jih pripravljali v aktivnih skupinah. Vsak član posamezne skupine je prispeval svoj delež ter s tem obogatil tako sebe kot druge. Veliko ljudi si je prišlo ogledati prisrčne bočke jaslice, ki so največjo pozornost pritegnile med otroci. Ti so sijih ogledali čisto od blizu, nekateri pa so seželeli poigrati tudi s potočkom, ovčicami in pastirčki. Veronika Slapnik Zdrave in samozavestne v letin 20D2 Kafe biti dobra prijateljica Pripravila: Karolina Vrtačnik Vadite prijaznost. Začnite pri ljudeh, kijih dnevno srečujete, na primer v trafiki, in videli boste, kako pozitivno se bodo odzvali. Ko nekoga pozdravite, se prvi nasmehnite. Morda bo sprva težko in se boste morali prisiliti, sčasoma bo postalo lažje. Ne pozabite, da se je za prijateljstvo, tako kot za vsa druga razmerja, treba potruditi. Lastnosti, ki bi jih morala imeti vsaka dobra prijateljica: - Morala bi vam odpustiti, da se manj družite z njo ko se zaljubite, vendar je upravičeno prizadeta, če je nikoli več ne pokličete. - Morala bi vas biti ure in ure pripravljena poslušati ko izgubite službo, partnerja ali postavo, hkrati pa pričakuje, da boste tudi vi prisluhnili njenim težavam. - Morala bi poslušati vaše čebljanje o otroku, dokler si ne vzamete dovolj časa, da se z njo srečate tudi brez otrok. - Morala bi vas opozoriti, kadar se smešite, vendar vas s tem ne bi smela prizadeti. Od mame do babice Preprečevanje srčnih bolezni - Ne kadite. Po nekaterih ocenah lahko približno 10 odstotkov vseh smrti zaradi srčnih bolezni pripišemo kajenju. Ženske, ki kadijo in jemljejo kontracepcijske tablete, so 10-krat bolj ogrožene. - Bodite zmerni pri pitju alkohola. Raziskave kažejo, da so majhne količine alkohola morda res koristne, večje pa tveganje znatno povečajo. -Veliko telovadite. Trideset minut zmerne telovadbe petkrat na teden ima varovalno vlogo. - Jejte zdravo. Uživajte več svežega sadja in zelenjave. - Izogibajte se pretiranemu stresu, ker zvišuje krvni tlak. Mnoge ženske tveganje še povečujejo, ker stres poskušajo premagovati s kajenjem, pitjem alkohola ali prena-jedanjem. Ne pozabite naslednjega: -Za vsakega otroka je koristno, če ima v svojem življenju še kakega ljubečega odraslega. -Trdno razmerje med starimi starši in vnuki je zelo pomembno. - Dobro je, če lahko del vzgojnega bremena delite s svojo materjo. Morda je celo edina, ki ji lahko zaupate, da bo dobro skrbela za vašega otroka. - Če babica ponudi pomoč ali nasvet, s katerim se ne strinjate ali se vam zdi napačen, razložite, da morate stvari delati po svoje, vendar cenite njeno pomoč. -Vsaka babica ima pravico do svojega življenja. Postavite jasna pravila, zato naj vam tudi pove, koliko je pripravljena storiti, daje ne bi izkoriščali. Ka(?D resbijemo spore - Ne pričakujte, da bodo drugi uganili, kaj želite. Svoje mnenje povejtejasno in z besedami, ki sijih ni mogoče napačno razlagati. -Agresiven odgovorje morda obramba, ker se partner počuti napadenega. Nikar ne odgovorite v enakem to/iu, ker boste samo stopnjevali napetost. Preprosto ponovite vprašanje, morda z drugimi besedami. - Če se počutite ogroženi, to sogovorniku mirno povejte, a šele potem, ko ste razrešili spor in niste več na preži. - Če se vam zdi, da boste jezno izbruhnili, naredite odmor. - Poskušajte opazovati govorico svojega telesa. Morda bo napetost med sporom popustila. Če boste sedli. - Govorite odločno in tiho. Kričanje in vpitje je redko koristno pri reševanju sporov, čeprav se sprva pogosto odzovemo tako. DIETE Končno vitine brez stradanja! Priznajte, o tem ste vedno sanjale: Zdrava dieta, brez lakote in hitri rezultati. Prosim, berite dalje, ker res ni pravljica, ampak preverjeno deluje (jamčim z lastnimi izkušnjami). Gre za tako imenovani Hayev sistem prehranjevanja, kjer živila delimo v tri ločene skupine; uživamo lahko le po dve skupini pri enem obroku. Da ne gre za modno muho, potrjuje dejstvo, da je to dieto pred sto leti na sebi preizkusil ameriški kirurg, ki ga je pestila huda sladkorna, visok krvni tlak in težave s hrbtenico. Ko so mu napovedali le še nekaj mesecev življenja in je moral nehati opravljati poklic, se je zatekel k prehrani ameriških domorodcev. V nekaj mesecih je brez truda izgubil 40 kilogramov in ozdravel. Odtakratje metodo preskušal tudi na svojih pacientih in v 20. letih so le še trije morali na operacijo, vsi drugi pa so se pozdravili samo s pravilno hrano. Dr. Hay je posebej poudarjal, da ni dovolj le ločevati živil, ampak si je treba prizadevati tudi za čim bolj naravna in neprede- lana živila, ki so brez umetnih postopkov oziroma dodatkov. Morda prva dva tedna sploh ne boste hujšali, vendar boste že po nekaj dneh opazili, da lahko oblečete za najmanj eno konfekcijsko številko ožja oblačila. Ko pa začnete hujšati, telo izgublja težo tako dolgo, dokler ne dosežete vaše idealne teže, nato pa se hujšanje ustavi. Če želite z dieto resnično uspeti, je ne jemljite le kot nekaj tedensko prehransko avanturo, ampak kot novi način prehranjevanja, ki se ga je modro držati vsaj med tednom, če vam že čez vikend ne uspe vedno. Občasni - zelo redki - prekrški so sicer dovoljeni, vendar res le kdaj pa kdaj, saj je živila potrebno ločevati zato, ker zahtevajo različne prebavne sokove za dobro prebavo; v nasprotnem primeru v telesu gnijejo in zato pospešujejo bolezenske procese. Splošno priporočilo: Če je le mogoče, jejte zajtrk povsem ločeno od drugih živil (najmanj eno uro pred obrokom, nikoli po njem, naenkrat jejte le eno vrsto sadja). Foni FaShion PREŠERNOVA CESTA 1A, VELENJE (UPRAVNO POSLOVNI CENTER PORI) ...UMETNOST OBLAČENJA... Če ločujete živila, se izogibajte bele moke in izdelkov iz nje, poliranega riža, sladkorja in sladil, arašidov, sladkarij, svinjskega mesa, surovih beljakovin, surovega mesa, kupljene majoneze, kisa, bele maščobe za cvrtje in peko, črnega čaja, kave, kakava, močnih alkoholnih pijač. Kako kombiniramo hrano: Pri enem obroku lahkojeste kombinacijo beljakovin z nevtralnimi živili ali pa ogljikovih hidratovz nevtralnimi živili. Dovoljeno je samostojno uživanje hrane iz posamezne skupine, nikakor pa ne smete kombinirati beljakovin z ogljikovimi hidrati. 1. skupina: Beljakovine: vse vrste pripravljenega (kuhanega, pečenega) mesa, perutnina, pripravljene salame, pripravljene neprekajene ribe, izdelki iz soje, mleko (z različnimi deleži maščobe), jajca, citrusi, eksotično sadje (razen banana), sadje s peškami in koščicami (razen uležanih sladkih jabolk), siri (z deležem maščobe do 60% v suhi snovi), kuhan paradižnik,jagodje (razen borovnic), pijača (sadni čaj, ja- bolčnik, suho in peneče vino). 2. skupina: Ogljikovi hidrati: vse vrste žita, polnozrnati izdelki, zelenjava (krompir, ohrovt), sadje (banane, nežveplano suho sadje razen rozin, svežih datljev in fig ter uležanih sladkih jabolk), sladila (med, javorov sirup, hruškov in jabolčni gosti sok), pijača (pivo). 3. skupina: Nevtralna živila: maščobe in olja (nerafinirana npr. hladno stiskana olja, margarina, maslo), kisani mlečni izdelki (skuta, jogurt, kefir, kisla smetana, pin-jeno mleko), sladka smetana, beli siri (ovčji in kozji sir, mocarela, drobljen sveži sirček), različni siri, ki vsebujejo več kot 60% maščob v suhi snovi, surovi, prekajeni mesni izdelki, surove, prekajene ali marinirane ribe Gegulja, slanik, skuša, postrv, prekajeni losos), zelenjava in solate (razen krompirja, ohrovta, glej skupino OH), kalčki, vse začimbe in zelišča, oreščki (razen arašidov), zeliščni čaji, razno (borovnice, rozine, rumenjak, kvas, olive, želatina). NOVI ZAKON 0 STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH Kaj prinaša »nova porodniška«? Pred natanko dvema mesecema je bil po štirih letih debat končno sprejet novi zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ker so ga mediji še pred sprejetjem vsakih nekaj mesecev predstavljali z velikim pompom, je zmeda ta hip popolna, saj le malo ljudi ve, kaj dejansko prinaša, predvsem pa, katere novosti veljajo že letos, katere pa šele leta 2003. Skušali ga bomo preprosto in razumljivo predstaviti. - Dopust za nego in varstvo otroka (teči prične po porodniškem, ki traja 105 dni) traja 260 dni. Pod posebnimi pogoji se lahko podaljša ob rojstvu dvojčkov, več hkrati živo rojenih otrok, nedonošenčka in otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. - Pozor! Če ob rojstvu tretjega otroka že vzgajate dva otroka, mlajša od osmih let, se dopust za nego in varstvo otroka podaljša za trideset dni, za tri otroke do starosti do osem let za 60 dni in za štiri ali več otrok za 90 dni. - Naštete pravice se seštevajo. - Uveden je bil posvojiteljski dopust; v nekaterih primerih ne velja, na primer, če oseba posvoji otroka svojega zakonca. - Z novim zakonom se povečujejo tudi nominalni zneski za starševski dodatek, za pomoč ob rojstvu otroka in otroške dodatke, prav tako se povečujejo dodatki za otroke, ki niso v vrtcu, in otroke s težko duševno in telesno prizadetostjo. -Že letos septembra bodo družine s tremi ali več otroki predvidoma prvič prejele dodatek za velike družine; enkrat letno bodo dobile nakazan poseben znesek. Letos bo znašal 25.000 tolarjev na družino, po dokončni uveljavitvi člena zakona pa 70.000 tolarjev. - Del dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najdlje do 8. leta starosti otroka. - Očetovski dopust začne veljati šele leta 2003! Torej očetje letos rojenih otrok kljub sprejetemu zakonu do njega še nimajo pravice; leta 2003 ga bodo lahko koristili 15 dni in šele postopno vseh 90, kolikor jih predvideva zakon. R E S T A V R A C I Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 180 oseb j * RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Cesta v Loke l, 3330 Mozirje Tel.: 03 839 51 56 Kontaktna oseba: Barbara Črnodovski Tel. sedež: 03 837 07 33 Faks: 03 837 07 60 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein http://www.slotravel.net/restavraciia-gai-rnozirie Spoštovani mladoporočenci! V prenovljeni restavraciji Gaj v Mozirju smo bogatejši za restavracijsko dvorano, ki sprejme 120 gostov, skupna kapaciteta restavracije pa je 180 gostov. Nič več nas ne tare prostorska stiska, sedaj lahko sprejmemo in gostimo "poročne ohceti" v lepo urejenem in po vaših željah okrašenem ambientu. Mladoporočencem po želji nudimo strokovno pomoč pri sestavi poročnega menija in izboru pijače. Novo opremljeni prostori so primerni tudi za * sprejem gostov ob različnih priložnostih. Naročila sprejemamo na telefon 03 839 51 56 ali 837 07 33. VABLJENI! Tema meseca iaraaBraaKflowcB^sR-—8ra 11■ M%tmmmmmmmmm TEST Kafe se odzivate na stres? Poskušajte odgovoriti, kako bi se odzvale v spodaj navedenih okoliščinah; ponujamo vam pet primerov, vi pa preštejte, kateri odgovor ste največkrat izbrale. Test smo v celoti povzeli po knjigi »Zdrava, privlačna, uspešna«, ki je izšla pri založbi DZS s podnaslovom Praktični nasveti za vsako žensko. Vlak se ustavi brez razloga. Kaj storite? 1. Izkoristim priložnost za branje knjige. 2. Poskušam odgnati občutek panike. 3. Skrbi me, da bom zamudila službo. 4. Stopim od vrat, poskusim pogledati ven, godrnjam o stanju v železniškem prometu in čutim, kako sem čedalje bolj napeta. Pravkar se bo začel vaš letni dopust. 1. Zadnji trenutek telefoniram v turistično agencijo, če imajo kakšne poceni aranžmaje. 2. Razmišljam, da bi kam šla, pa se ne morem odločiti, kam. Mačke ne morem pustiti same, sploh pa tako ali tako najbrž ne bi uživala, 3. Uživam v dejstvu, da sem počitnice rezervirala že pred šestimi meseci. Že ves teden pakiram. 4. Bojim se počitnic, ki sem jih rezervirala za deset ljudi. Tako sem panična, da me kar stiska v želodcu. S prijateljico ste dogovorjeni za kosilo in ona zamuja. 1. Sklepam, daje bila pač zadržana in si naročim pijačo. 2. Prepričujem se, daje bodisi pozabila bodisi sploh ni nameravala priti. 3. Jezna sem, ker moram čakati dve minuti po dogovorjenem času, sama pa sem prišla deset minut prezgodaj. 4. Telefoniram in preverim, ali je že odšla, ko pa pride, ji povem, kako sem jezna, ker sem jo morala čakati. Nekdo vam pred semaforjem izsili prednost. 1. Ne zmenim se za to in mirno peljem naprej. 2. Sklepam, da sem sama kriva in parkiram, da se umirim. 3. Še ves dan se jezim in z zgodbo morim sodelavce. 4. Zahupam ali pospešim za njim, da bi mu lahko pri naslednjem semaforju naredila enako. V petek morate oddati pomembno poročilo. 1. Ves teden uživam, v četrtek zvečer pa sploh ne grem spat. 2. Odpovem vse druge obveznosti, nato pa pišem in brišem in znova pišem, vendar do četrtka popoldne še vedno nisem gotova. 3. Začnem delati že prejšnji teden, tako da imam poročilo nekaj dni pred rokom lepo natipkano in speto. 4. Ugotovim, da imam še tri druge nujne obveznosti in vsak večer garam pozno v noč. REZULTATI: Največkrat ste izbrali I: Tako ste mirni, da vas bolj ali manj nič ne more vreči iz tira. Edina stvar, ki v vašem življenju ustvarja napetost, so težave, ki jih ustvarjate, ker vse odlagate na zadnjo minuto. Največkrat ste izbrali 2: Že zdaj ste pod močnim stresom in morda ugotavljate, da vas najmanjše težave spravijo v jok ali paniko. Sprostite se, poskušajte najti načine, kako zmanjšati napetost, hkrati pa morate ugotoviti, zakaj imate tako omajano samozavest. Največkrat ste izbrali 3: Nekoliko ste obsedeni s svojim življenjskim slogom. Bolj ko se imate pod nadzorom, teže se prilagajate tudi najmanjšim spremembam v dnevnem ritmu. Kadar ste jezni, jezo zaprete vase in jo kopičite, morda se celo poskušate pomiriti z alkoholom ali zdravili. Največkrat ste izbrali 4: Sebe in druge silite v vrtoglave hitrosti in izbruhnete zaradi najmanjših malenkosti. Verjetno dosegate dobre rezultate in veliko naredite, vendar se ne znate ustaviti, da bi vtem uživali. Poskusite malo popustiti. Sonja BezovšeT, s.p. Attemsov trg 35, 3342 G opnji Grad Tel. 03/838-30-73 Poleg ostale konfekcije vana nudimo tudi oblačila za močnejše in šivanje jpo meri za vse priložnosti iz vašega ali našega blaga. S e priporočamo IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN Slapnik PLETENINE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL 839-09-60 Šiviljstvo in trgovina Tel. 041/720-571 Šivanje po meri za vse priložnosti, tudi za večje skupine. SPREJEMAMO NAROČILA ZA __________MATURANTSKE OBLEKE! Šiviljstvo Monroe, Nataša Forštner s.p., Prešernova 7, Mozirje, PE Na trgu 2, Mozirje, tel. 041/720-571 IZPOSOJA POROČNIH OBLEK rsfiM i nn % \JdJ i No Janka Urliha 40 PESJE pri VELENJU Tel.: (03)58-66-158 ST\ -tff SEBASTJAN KAMENIK IZ LETUŠA Luč v slepih očeh So ljudje, ki jim je drugačnost usojena že ob rojstvu, in so ljudje, tako kot Sebastjan Kamenik, ki jim splet okoliščin, katerim velikokrat botrujejo ljudje iz okolice, zaznamuje tok življenja neusmiljeno in nepredvidljivo. Vid v njegovih očeh je ugasnil, ko so mu, nebogljenemu dojenčku, rojenice naklonile komaj tri ali štiri mesece življenja. Mama ga je zanemarjala in puščala na soncu in pod močno svetlobo žarnic. Po njenem bi dojenček tako bolje spal. Mali Sebastjan ni bolje spal, po materini krivdi je oslepel in postal invalid za vse življenje. Stari oče ga je vzel in prinesel k sorodnikom, mamini sestrični, kjer živi še danes. Nasmejan in prešeren obraz postane ob teh spominih otožen in zagrenjen. Pred sedmimi leti je pokopal očeta in takrat sta bila z materjo zadnjič skupaj. Njegova družina in dom sta drugje, samo grenkoba kljuvajočega "Zakajtako?"ostaja nepotolažena bolečina. Očem, ki vidijo, skoraj neprepoznavna. Vendar Sebastjan ni mevža, saj njegov optimizem in "goflja", kot sam povsem neposredno okarakterizira lastno gostobesednost, velikokrat držita družbo pokonci. Sebastjan Kamenik (foto: Ciril M. Sem) Polna malha šal in dovtipov je vedno pri roki, tako kotje pri roki tudi Sebastjan. Za prijatelje ima vedno čas. Kaj pa je boljšega kot družba iskrenih prijateljev in za nameček dobra glasba? Je eden redkih srečnežev, ki je dobil zaposlitev za nedoločen čas v celjskem Merkurju. Poklic telefonista izumira, tehnika je skoraj v celoti nadomestila človeka. Malo je slepih, ki bi imeli takšno srečo. Danes je imeti redno zaposlitev svojevrstna sreča. Koliko zdravih in za delo sposobnih se sooča z nezaposlenostjo. Sebastjan se na zunaj razlikuje od drugih samo po beli palici. Ljudje jo premalo spoštujejo in še manj upoštevajo. Nekateri se ob srečanju preprosto obrnejo stran in morebiti skozi stisnjene ustnice zamomljajo nekaj o nekakšnem revežu. Tudi v av-tošolah bi morali o slepih na cesti in v prometu nasploh več spregovoriti. Tako pa ostajajo slej ko prej prepuščeni lastni iznajdljivosti. Družba je še vedno premalo razgledana, je prepričan slepi Le-tušan. Spoznati slepega pomeni predvsem premagati lastne komplekse in predsodke. V Sebastjanovem življenju je veliko svetlih izjem, morebiti zato, ker je svetla izjema tudi sam. Luč v njegovih mrlvih očeh je živa in pripoved razposajena kot njegova upodobitev lažnega zdravnika Herryja Holta v komediji Namišljeni zdravnik. Gledališče slepih in slabovidnih "Nasmeh" iz Breznice pri Žirovnicije amatersko, vendar so mu člani predani, kot bi bil oder njihovo življenje. Sebastjan je hišni humorist, zadolžen za dobro voljo, ko s predstavami vandrajo širom po Sloveniji. Njihov cilj je seznaniti ljudi z uspehi in dosežki slepih in slabovidnih ter pregnati predsodke pred slepoto s "salvami smeha", so zapisali vgledališki list igre, s katero so gostovali tudi v Zgornji Savinjski dolini. Sebastjan je resnično "taca". Prvič je stopil na gledališke deske in kar takoj so mu zaupali glavno vlogo. Predstavo o namišljenem zdravniku so študirali štiri mesece, z njo pa so gostovali tudi na mednarodnem festivalu slepih in slabovidnih v Zagrebu. Uspeh je bil popoln tudi po zaslugi Sebastjanove prepričljivosti podajanja glavne vloge. Na odru mora vse zveneti prepričljivo, mi pripoveduje in ne pozabi poudariti ogromnih zaslug režiserke Mateje Fabjan. Tako kot vsi igralci tudi Sebastjan goji poseben prijateljski odnos do šepetalke Natalije. Samo za trenutek gaje ob neki priliki izpustila izpred oči, že je nesrečnež zgrmel z odra. Meter in pol globine, pred slepimi očmi so zaplesale zvezde, vse skupaj pa seje končalo brez posledic in z obilico smeha. Takšen je Sebastjan z belo palico. Zabava avtobusne voznike na poti v službo in nazaj, njegova prirojena prisrčnost je nalezljiva in neposredna. Nič ni drugačen od ostalih ljudi. Morebiti samo v tem, da zna s slepimi očmi pogledati stvarnosti v obraz in jo razpotegniti v neskončno odštekanost. Savinjčan CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Rejniške otroke v domače okolje "Trenutno živi na področju Zgornje Savinjske doline v rejništvu enajst otrok različnih starosti v sedmih rejniških družinah. Številka je v okviru slovenskega povprečja in tudi sicer država dobro poskrbi za rejence, medtem ko je nagrada namenjena rejnikom simbolična. Otroke, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo bivati v lastnih družinah, poskušajo, če je mogoče, namestiti pri sorodnikih, vsekakor pa naj bi otrok ostal v okolju, iz katerega izhaja," pravi Tatjana Zajamšek, socialna delavka na Centru v Mozirju. "Vsi, ki delamo na področju rejništva, se zavedamo, da rejniška usoda ni enostavna, čepravje za veliko otrok odrešujoča. Rejniška družina lahko otroku vrne vsaj del ukradenega otroštva in mladosti, čeprav ni vedno enostavno sprejeti otroka, kije drugačen od družinskih članov in ga imeti rad," razlaga Zajamškova. Center za socialno delo namešča v rejništvo otroke, ki zaradi različnih vzrokov, predvsem alkoholiziranosti staršev, ne morejo živeti v matični družini. Obstajajo celo primeri, ko starši otroka zapustijo, nekaterim starši umrejo, v določenih primerih so pristojne službe celo v sodelovanju s starši iskale nadomestno družino. Starši se včasih sami zavedajo, da so v tej funkciji odpovedali in takrat mora Center po dolgotrajnem opazovanju ugotoviti, da otrok nima možnosti za normalno življenje. V skrajnem primeru je mogoče otroka staršem tudi odvzeti. Na Centru za socialno delo se zavedajo občutljivosti problematike, kjer so največkrat žrtve otroci. Kljub dejstvu, da jih rejniške družine največkrat vzamejo za svoje, ostanejo pretrgane korenine do lastne družine oziroma staršev. Tatjana Zajamšek (foto: Ciril M. Sem) "Vsako leto bi se radi spomnili otrok in rejniških družin s skromnimi darili. Zaradi omejenih lastnih sredstev smo zelo hvaležni dobrotnikoma podjetjema BSH in Vivi, ki sta nam velikodušno priskočili na pomoč," še doda Zajamškova. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Elektrika dala življeaju nove dimenzije V tretjem tisočletju si skoraj ne moremo predstavljati gospodinjstva brez elektrike, kaj šele kmetije, pa naj si je ta v dolini ali v hribovitem svetu. Tega se zavedajo tudi na Ljubnem ob Savinji, kjer so »osvetlili« še zadnje kmetije v zaselku Planina. Od 29. decembra sta za elektriko bogatejši domačiji Rožman in Replje, ki sta do zadnjih dni decembra o elektrifikaciji lahko samo sanjali. Slavnostno sta jo predala svojemu namenu županja Anka Rakun in Milan Mikulčič, ki gospodari na Rožmanovem. Investicijo 7,5 milijonov tolarjev so pokrili v tretjinskih deležih, in sicer Elektro Celje, Občina Ljubno ter domačini sami. Zaradi strmega terena so krajani vložili preko dva tisoč udarniških ur in vkopali kar 1400 metrov kabla. Gospodar Rožman ni skrival zadovoljstva ob novi pridobitvi za njegovo domačijo. Prepričan je, da je akcija elektrifikacije oddaljenim domačijam v Planini dokazala, da je v Ljubencih še vedno prisoten duh solidarnosti in da znajo prisluhniti tegobam sosedov. Udarniške akcije so povezale ljudi med seboj, elektrika pa bo dala vrhu življenje in nove dimenzije, ki jih do sedaj niso poznali. Marija Sukalo Razsvetljave so se razveselili tudi na domačiji Replje (foto: Marija Šukaio) DARKO KOVŠAK, PO DOMAČE MATIJA S KROPE Petje rdečega petelina ni prestrašilo mladega gospodarja Zvok siren je presekal spokojnost avgustovskega jutra. Čm dim se je valil v podnožju Menine, na gospodarskem poslopju pri Matiju na Kropi pa je zlovešče prasketalo, žvižgalo in, kar je najhuje, uničevalo. Ognjeni zublji so objeli ostreje in krma se je spreminjala v neuporabno ožgano gmoto. Prisebni gasilci iz Bočne, Gornjega Gradu in Šmartnega ob Dreti so preprečili, da ogenj ni zajel tudi domače in sosednjih hiš. Mladi gospodar Darko, posestvo je njegova družina so bili zaprepadeni in pred leti prevzel od starega očeta, in šokirani. Vse seje zgodilo tako znena- da in nepričakovano. Izvedenci so pozneje povedali, da je bil požar posledica samovžiga. Preteklo pomlad je bil "marof" prekrit, vtrenutku, ko so stavbo zajeli ognjeni zublji, je bilo v hlevu 18 glav goveje živine. Gasilci so ohranili cel strop in nepoškodovano živino. Trenutno je v hlevu, kije medtem že dobil novo ostrešje, pet molznic. Pri Matiji se zavedajo, da bo treba za preživetje izrazito povečati mlečno jevih imajo drzne načrte in pogumajim ne zmanjka. V nesreči niso ostali sami. Zadrugaje organizirala pomoč po vseh obratih, odzvala sejetudiobčina Gornji Grad, Bočani pa so ob vsem tem še dodafnoseglivžep. Sleherni tolarjedo-brodošei in misel, da v nesreči niso sami, še bolj. Južni vetrovi so poskrbeli, da je snežena odeja izginila. "Travnik bo treba pognojiti, čas priganjaje skozi Kovšak v nesreči ni ostal sam - hlev je že dobil novo ostrešje in kujejo se novi načrti (foto: Ciril M. Sem) proizvodnjo. Temuciljujebilo podrejeno vse. Na Križu je gospodar posekal pet hektarov gozda in z velikim trudom uslvariltravnik, V novem hlevu bo prostora za štirideset molznic, v starem je bilo devet privezov. "Če ne bo mogoče dovolj pridelati na domačem, bom vzel nekaj zemlje v najem," razmišlja Darko. Ob primerni ceni bi zemljo dokupili in priključili sedanjim dvajsetim hektarjem. Pri Mati- smeh razmišljal Darko in se s traktorsko prikolico odpravil v Gornji Grad. Nesreča, ki jih je prizadela, je v resnici nekoliko zavrla njihove načrte, vendar niti za trenutek ogrozila namenov mlade Mattjevedružine, Optimizmajim ne manjka in mladi rod stopica po domačiji starega očeta Marije, ki bi se gotovo s ponosom ozrl po lastnih koreninah. Savinjčan HUMANITARNI KONCERT ZA ZAMBIJSKE OTROKE V DOMŽALAH Za šolanje otrok brez upanja V lanskem letu je tisoč Delničarjevih bralcev na daljavo posvojilo tisoč zambijskih otrok. Vsak od bralcev je dobil fotografijo otroka in denar, ki ga mesečno plača, dobi točno ta otrok. Ker je sirot še veliko, uredništvo Delničarja organizira humanitarni koncert, katerega izkupiček bo v celoti namenjen za šolanje otrok brez upanja. Nakup dveh vstopnic zadostuje za enomesečno šolanje malega Zambijčka. Jim bomo pomagali? Vstopnice po 1.300 tolarjev lahko naročite na telefonski številki 01/47-37-600 ali kupite v Domžalah na blagajni blagovnice Vele. Dobrodelni koncert bo v petek, 25. januarja, ob 19. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah (z velikim parkiriščem poleg blagovnice Vele). Nastopali bodo: pihalni orkester Svea Zagorje, ki že dve desetletji dominira na vseh svetovnih tekmovanjih, Katrinas, zmagovalke slovenske popevke 2001, sestri Šuster, glasbenici in pevki iz Mozirja, otroški zborček iz Šmartnega ob Paki, ki prepeva slovensko in zambijsko, in Ernest Ačkun, mladi klarinetist iz Ljubljane. Koncert, katerega generalni pokrovitelj je podjetje Tuš, bosta povezovala Vesna Malnar, priljubljena televizijska voditeljica, in Jure Sešek, voditelj na Radiu Ognjišče in dvakratni dobitnik Vikendovega gonga popularnosti. Karolina Vrtačnik 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Prepoteni izgubljeni točki Prva domača tekma spomladanskega dela prvenstva in uspeh v Sevnici pred tednom dni sta na tribune športne dvorane v Nazarjah privabila veliko število gledalcev. Ti so lahko tokrat videli razburljivo srečanje dveh ekip, ki jim je vsaka točka še kako pomembna v boju za obstanek, prav ta pomembnost in odgovornost pa je vnesla v obe moštvi precej nervoze. Začetek tekme je pripadel domačim igralcem, ki so z golom Adamiča povedli že v prvi minuti, kar je na tribunah povzročilo pravo euforijo. Žal ta ni trajala dolgo, saj so se Perničani kmalu pobrali in s svojo značilno igro z vratarjem uspeli rezultat izenačiti. Podoben scenarij se je v prvem polčasu ponovil še enkrat in na odmor sta ekipi odšli brez zmagovalca. Takšen je bil rezultat tudi na koncu tekme in čeprav so domači »graščaki« še pet minut pred zadnjim sodnikovim žvižgom vodili z dvema goloma razlike, bi se po razpletu v zadnjih trenutkih tekme lahko celo zgodilo, da bi ostali praznih rok. Tako je neodločen izid za obe moštvi še najbolj pravičen. Kljub zelo športni igri je prišlo ob koncu tekme do manjšega prerivanja, saj se reprezentančni vratar gostov nikakor ni mogel sprijazniti s svojo izključitvijo, vendar so se tudi te strasti kmalu pomirile. Izjavi po tekmi: Gorazd S. Drevenšek (predstavnik ekipe KMN Napoli I. Pernica): »Pričakovali smo težko tekmo na vročem parketu v Nazarjah, ker smo vedeli, da njihovi rezultati vjesenskem delu niso merilo, saj so se okrepili z novimi igralci. Po eni strani smo nezadovoljni, po drugi pa moramo biti kar zadovoljni, saj je delitev točk najprimernejša. Čestitam domači ekipi za "fair" igro in ji želim, ob tako številni in čudoviti publiki, obstanek v ligi.« Dušan Uršnik (trener ekipe KMN Nazarje): »Imeli smo veliko priložnost za zmago, ki pa je žal nismo izkoristili. Ekipa z novima igralcema še ni uigrana tako, kot bi morala biti, in tu nas čaka še veliko dela. Gostom čestitam za športno igro, pomembne točke za obstanek v ligi pa bomo morali iskati drugje.« Franjo Pukart Kljub vroči igri sevniških in nazarskih nogometašev je bil izid neodločen (foto: Dejan Drofenik) KMN Nazarje : KMN Napoli Intelsat PernUa 4:4 (2:2) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 350. Sodnika: Stane Globočnik (Kranj) in Rudi Kokalj (Žabnica). Delegat : Mahmut Fajič. KMN Nazarje: Slaviček, Ipavec, Uršnik, Stegu, Dobovičnik, Mastnak, Adamič, Hrastnik, P. Hren, F. Hren, Kolar, Breznikar. Trener: Dušan Uršnik KMN Napoli I. Pernica : Pungartnik, Kramberger, Čučko, Brglez, Rodi, Mlakar, Domanjko, Malek, Majcen. Trener: Aleksander Vodušek. Strelci: 1:0 Adamič (1), 1:1 Kramberger (8), 2:1 Adamič (12), 2:2 Brglez (14), 3:2 Mastnak (24), 4:2 Adamič (35), 4:3 Mlakar (35), 4:4 Mlakar (36). Rumeni kartoni: Branko Čučko in Marko Pungartnik (Napoli I. Pernica), Aleš Hrastnik (Nazarje). Rdeči karton: Marko Pungartnik - 2R (Napoli I. Pernica). Igralec tekme: Drago Adamič (Nazarje) Mozirski odbojkarji na državno prvenstvo Na medobčinskem prvenstvu zgomjesavinjskih osnovnih šol v odbojki na Ljubnem sta se na področno tekmovanje dečkov uvrstili ekipi OŠ Rečice ob Savinji in Mozirja, slednjim pa je uspel preboj celo v četrtfinale državnega prvenstva. Področno prvenstvo osnovnih šol savinjsko-šaleške regije je bilotokratvtelovadnici OŠ Rečica ob Savinji, kjer so poleg domačih odbojkaijev nastopili še ekipa iz Mozirja in dve iz Velenja. Börbena igra je mozirskim odbojkarjem prinesla uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva (foto: Ciril M. Sem) Rezultati 11. kroga: Svea Lesna Litija : Koper Baulibar 6:3 (2:1) Mizarstvo Širovnik : Sevnica 2:2 (1:1) Beton Lucija : Puntar Alpkomerc 6:5 (4:3) Nazarje : Napoli I. Pernica 4:4 (2:2) Dobovec : GIP Beton MTO 4:5 (1:2) Lestvica po 11 krogih: 1. Puntar Alpkomerc 11 91 1 54:21 28 2. Svea Lesna Litija n 821 57:26 26 3. GIP Beton MTO n 722 48:25 23 4. Beton Lucija 11 713 65:42 22 5. Sevnica n 443 39:41 16 6. Koper Baulibar ii 335 26:35 12 7. Napoli 1. Pernica n 317 42:49 10 8. Mizarstvo Širovnik n 146 26:54 7 9. Dobovec n 128 31:50 5 10. Nazarje n 128 23:67 5 MEDOBČINSKO ŠOLSKO PRVENSTVO V ODBOJKI Po zagrizenih bojih zobilico preobratov v igri so največ pokazali starejši dečki Šilihove šole iz Velenja, v tekmi za drugo mesto, ki še vodi v četrtfinale državnega prvenstva, pa so v razburljivi končnici Mozirjani presenetili domačine in se tako zasluženo uvrstili naprej. Končni vrstni red področnega prvenstva: 1. OŠ GustavŠilih Velenje, 2. OŠ Mozirje, 3. OŠ Rečica ob Savinji, 4. OŠ Anton Aškerc Velenje. Stanko Božičevič, športni pedagog mozirske ekipe: »Vsem igralcem čestitam za borbeno in požrtvovalno igro, kije prinesla dober rezultatin uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva. Upam, da se bomo v takšni luči predstavili tudi v nadaljevanju in tako dostojno zastopali našo osnovno šolo.« Franjo Pukart KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Prvenstvo mladih Prvo- in drugoligaške ekipe v malem nogometu morajo imeti v svojih vrstah tudi podmladek, ki zastopa barve kluba na prvenstvih mladih, ki jih medobčinske nogometne zveze organizirajo po vsej Sloveniji. Mlada ekipa KMN Nazarje je pred nedavnim nastopila v Ljubljani, kjer je zasedla tretje mesto in se tako žal ni uspela uvrstiti v nadaljevanje tekmovanja. Dvorana na Kodeljevem je gostila skupino, v kateri so poleg nazorske ekipe nastopili še Svea Lesna iz Litije, Metropol iz Sodražice in Ribnica. Že po uvodnih srečanjihje bilo jasno, daje litijska ekipa za razred boljša od vseh in se bo brez večjih težav uvrstila naprej. O drugem mestu, ki še vodi v osmi- no finala, je odločalo srečanje mladih iz Nazarij in Ribnice. Po dokaj enakovredni igri je končnica tekme pripadla Ribničanom in sanj Nazarčanov o napredovanju je bilo konec. Končni vrstni red: 1. Svea Lesna Litija 9, 2. KMN Ribnica 6,3. KMN Nazarje 3,4, Metropol Sodražica 0. Franjo Pukart 3. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD Nazarčani zmagali v gosteh, naigrali so se tudi mladi Na zadnjem gostovanju v letošnjem ligaškem tekmovanju je ekipa KK Nazarje brez težav zmagala v Domžalah proti oslabljeni Lastovki. Zdaj sledijo še tri tekme pred domačim občinstvom v nazorski dvorani in upamo lahko na ohranitev ali celo izboljšanje trenutne uvrstitve. Ne glede na to, kakšen bo razplet zadnjih treh tekem, so nazorski košarkarji kot novinci v ligi izpolnili pričakovanja. V Domžalah so nastopili brez prvih štirih branilcev, na srečo je bila tudi domača ekipa nepopolna, sajje imel domači trener na voljo samo šest igralcev. Nazarčani so začeli ostro, ustvarili razliko, nato pa je pomočnik trenerja Marko Finkšt, ki je vodiltekmo, dal priložnost prav vsem igralcem. Dobro in učinkovito igro sta prikazala Klemenak in Matija Zakra- jšek, poleg Goltnika sta bila odlična v skoku tudi Grebenšek in Dedič. V kvalifikacije za uvrstitev v 2. ligo gresta dve prvouvrščeni ekipi. Pivovarna Haler je v tem krogu presenetljivo izgubila in tako je lov na drugo mesto še odprt. Udeležili bi se ga lahko tudi Nazarčani, toda nesrečni poraz v 9. krogu, ko so jih s trojko v zadnjih sekundah za točko premagali Laščani, jim je to možnost odvzel. Gusti Robnik 3. SKL vzhod, 11. krog: Lastovka : Nazarje 82:109 (17:29,38:53,57:82) Lastovka: Popovič 4, Strmole 16 (4:2), Stifter 16 (9:7), Cerar 25 (8:7), Martinčič 9 (2:1), Kavčič 12 (1:0), trener Burger. Nazarje: Glušič 4, Napotnik 1 (2:1 ), Cesar 6, Zadravec 6 (2:2), Klemenak 15 (2:2), Kramer 2, Goltnik 32 (2:2), 13 skokov, Šemenc 5(1:1), Grebenšek 10 (2:2), 10 skokov, Dedič 12 (8:7), 9 skokov, M. Zakrajšek 16, pom, trenerja Finkšt. Sodnika: Justin in Fišer, delegat: Fabjan. Ostali rezultati 11. kroga: Pivovarna Lipnik : Era Velenje 88:77, Pivovarna Haler : Megaron Profil 69:86, Grosuplje : Pivovarna Laško mladi 108:72. Lestvica: 1. Grosuplje n 9 2 1024:821 20 (+203) 2. Pivovarna Haler (Podčetrtek) 11 7 4 991:896 18 (+95) 3. Pivovarna Lipnik (Šmarje) n 7 4 938:945 18 (-7) 4. Pivovarna Laško mladi n 7 4 896:962 18 (-66) 5. Nazarje n 5 6 940:965 16 (-25) 6. Era Velenje n 4 7 903:899 15 (+4) 7. Megron Profil (Ljubljana) n 4 7 944:943 15 (+1) 8. Lastovka (Domžale) n 1 1 10 903:1108 12 (-205) Savinjska košarkarska liga Polzela 2001 Od 4. novembra 2001 do danes je deset moštev v devetih krogih in play off-u odigralo 53 tekem. Končni vrstni red v ekipnem delu tekmovanja je nastal na podlagi končnice, kije bila odigrana v dveh skupinah, deveto uvrščena ekipa pajezaključilastekmovanjem. Ekipe, ki so se vrednem delu uvrstile do 4. mesta, so se pomerile za prvaka, oziroma za razvrstitev od 1. do 4. mesta, druge štiri ekipe pa za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Rezultati zaključnih bojev so naslednji: Tekma za 7. mesto: Gornji Grad : Parižlje Tekma za 5. mesto: Polzela : Prebold Tekma za 3. mesto: Vet. Laško : Velenje Tekma za 1. mesto: Ločica : Gomilsko 00:20 (ekipe Gornjega Grada ni bilo na tekmi) 58:60(17:22,16:15,13:09,12:21) 66:57 (07:15,23:15,21:15,15:12) 73:69(26:19, 13:13,15:23,19:14) Končni vrstni red v Savinjski košarkarski ligi Polzela 2001 : 1. ŠD SAVINJA 2000 LOČICA 2. GOMILSKO UNITED 3. VETERANI PIVOVARNA LAŠKO 4. VEPOL VELENJE 5. ST. PAUL PREBOLD 6. POLZELA 7. AIR PARIŽLJE 8. PIZZERIA 902 GORNJI GRAD 9. ŠD VRBOVEC NAZARJE SOLČAVA ICE EXTREME 2002 1. odprto državno prvenstvo v lednem plezanju Na lednem poligonu v Solčavi, svojevrstni iznajdbi Andreja Grudnika - Drej-ca in Tonča Pavliča - Čita, bo jutri, 26. januarja, potekalo 1. državno prvenstvo v lednem plezanju z mednarodno udeležbo. Pričakujejo najboljših petdeset lednih plezalcev iz Slovenije in tujine. V okviru prvenstva bo tudi podelitev nagrad za najboljše alpiniste Slovenije v preteklem letu. Začetek tekmovanja bo ob 10, uri dopoldne, sledilo bo polfinale najboljših in nato v okviru Komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije podelitev nagrad najboljšim alpinistom v preteklem letu. Za zaključek (v večernih urah) se bodo v finalu pomerili največji ledni mojstri. V nedeljo bo sledila še ekshibicijska tekma v hitrosti. Solčavski prireditelji se že dogovarjajo za vključitev v tekmovanje za alpski pokal, ki bo združeval tekme lednih plezalcev iz Slovenije, Avstrije, Tirolske in Švice, v načrtu pa imajo tudi organizacijo tekme za svetovni pokal v lednem plezanju IWC. Gusti Robnik KINO MOZIRJE in Sobota, 26.1. ob 20.00 nedelja, 27.1. ob 17.00: HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI - dl avantura Režija: Chris Columbus Vloge: John Cleese, Maggie Smoth, Alan Rickman KINO NAZARJE Sobota, 26.1. ob 20.00 in nedelja, 27.1. ob 17.00: VITEZOVA USODA - pustolovski film Režija: Brian Helgeland Vloge: Heath Ledger, Rufus Sewell, Shannynn Sossar KINO LJUBNO Kinopredstavv januarju ni. HARRY POTTER To je zgodba prvega romana avtorice J.K. Rowling o pustolovščinah najbolj priljubljenega čarodeja nasvetu, kije osvojil domišljijo bralcev vseh starosti po vsem svetu. Harry Potter se je sprijaznil s tem, da mora živeti z neprijaznim stricem Vernonom, brezčutno teto Petunijo in razvajenim bratrancem Dudleyem. Harry nima nobenega razloga, da bi se posebno veselil svojega 11. rojstnega dne. Toda presenetijo in razveselijo ga skrivnostna pisma, kijih spremlja sova... VITEZOVA USODA Vitezova usoda se dogaja v srednjem veku, ki pa ni videti kot zgodovinsko obdobje, v katerem so si kljuko podajali krščanstvo, kuge in vojne, ampak kot sanjska dežela, ki so jo nepričakovano zajele n Kako rešiti deželo? Tako da zmagaš na viteškem turnirju, nega imperatorja (Rufus Sewell) in osvojiš najlepšo devi Sossamon) - in srednji vek zaživi v sreči in izobilju. iračne sile. poraziš zlob-(Shannyn b ZVEZDE IN MAVRICA Katera je vaša barva? Zakaj se v določeni barvi počutite dobro, v drugi pa slabo? Ker je to pač vaša barva... Tudi zvezde jo poznajo. Oven: ker je vaš temperament ognjevit, se prav gotovo najbolje počutite v živih barvah. Zato posezite po rdeči vseh tonov. Ker ste po naravi odločni in radi elegantni, je za vas primerna tudi črna barva, vendar kot dopolnitev. Izogibajte se zeleni, ker vam bo povzročila čustvene težave. Bik: ker ste pogosto melanholični, izberite travnato zeleno ali rumeno barvo in jo kombinirajte z nežnimi barvami zemlje. Izogibajte se roza barvi, ki spodbuja vašo ljubosumnost. Dvojčka: ste zračno znamenje in radi vedno v središču pozornosti. To boste dosegli z rumeno, oranžno ali roza barvo. Kombinirajte jo s črno. Če imate v omari zelena in turkizna oblačila, jih podarite, ker vam prinašajo nesrečo v ljubezni. Rak: ker ste pod zaščito meseca, se boste najbolje počutili v njegovi barvi. Obogatite svojo garderobo z belo in srebrno barvo. Dobro se vam poda tudi nežno modra in vijolični toni. Nikar pa se ne odločite za rjavo barvo, saj vam jemlje ves čar. Lev: radi ste v središču pozornosti, zato se vam podajo napadalne barve. Najboljši učinek boste dosegli z močnimi oranžnimi in rdečimi barvami. Ustrezajo vam tudi vsi toni zlate in črne. Če pa je vaš ugled na nitki, si privoščite obleko svetlo roza barve, gotovo vam bo prinesla uspeh. Devica: ne glede na vaš zemeljski element, vam ta vrsta barve ne ustreza. Če ste temnolasi, lahko zasijete v močni rdeči barvi, v nasprotnem primeru pa so primerni rumeni in zlati toni, ki vam bodo vlili še več optimizma. Tehtnica: ste venerin znak in imate vse možnosti, da zablestite. Če želite vse dobre vplive še podkrepiti, se oblecite v svetleče barve, kijih lahko kombinirate s turkiznimi odtenki. Izogibajte se rdeči barvi. Škorpijon: ste vodno znamenje, nežno modre tone pa radi gledate le na drugih ljudeh. Za vasje najbolj primeren rdeč ton, močna vijolična in črna barva. Izogibajte se pastelnih barv, ki vam prinašajo nesrečo. Strelec: ker sodite med dobrovoljne ljudi z divjim temperamentom, zato so za vašo energijo najbolj priporočljivi močni toni. Na primer nenavadna modra, ki vam pomaga ohranjati odločnost, kije značilna za vas in zaradi katere si marsikaj lahko privoščite. Izogibajte se beli barvi. Kozorog: na prvi pogled delujete umirjeno, zato je za vas pomembno, da imate svoj stil in svoje barve. Če imate radi sonce, vam bo najbolj pristajala bela, medtem ko vam žive barve jemljejo šarm. Vodnar: pogosto vas privlačijo sončno rumeni toni. Vendar so prave barve za vas barve morja in turkizna. Dovolj ste močni, da lahko, poskusite tudi s srebrno in črno. Oranžno pa kar pozabite, dela vas agresivnega. Ribi: romantična riba ima rada svoje skrivnostne barve in barve morja. Umirjena vijolična je tudi primerna za vas. Kombinirajte s črno. Izogibajte se rjavi barvi, saj vam ne prinaša sreče v ljubezni. Razpravljati je vredno s tistim, ki je z močjo lastne pameti sposoben umazati samo lvRESNICKE sebe, ne tudi tistega, ki razpravo samo opazuje. Bi bila možna drugačna rešitev? Zgomjesavinjska godba nas je spet prijazno povabila na novoletni koncert-tokrat v Nazarje. To je tradicionalno lep in prijeten kulturni dogodek, ki razveseljuje številne ljubitelje obeh dolin. Hvala godbenikom za še en čudovit glasbeni večer. Njihova prizadevanja in rezultati si zaslužijo vso podporo. Morda je število poslušalcev na tej prireditvi (menda se jih je zbralo več kot 800) spet korak naprej za širšo podporo njihovemu poslanstvu in potrebam. Navdušenje, pozitivna energija, sporočilo glasbe in občudovanje so nas pospremili, ko smo potrpežljivo z množico zapuščali dvorano. In tu se začenja izkušnja, o kateri ne želimo molčati. Medtem, ko smo mi uživali v glasbi, je policija - ne vemo na čigavo pobudo in koliko - razdelila svoja »obvestila« za napačno parkiranje. Alije bila kazen res tista prava rešitev za ta večer? Avto smo pač pustili tam, kjer je bilo še kaj prostora. To je bilo za športno dvorano ob robu njive na zemljišču last h. št. Dobletina 23, kjer je bilo parkiranih že 5 ali 6 drugih avtomobilov. V temi nismo opazili nobenega znaka za parkiranje ali prepoved, pri globoko zamrznjeni zemlji pa ocenili, da ne moremo škodovati lastniku, če tam postavimo še naš avto za dve uri. Kdor je bil ta večer med obiskovalci koncerta, ve, da je bilo vse okrog dvorane natrpano z vozili, tudi z veliko napačno parkiranimi. Ni sporno, daje bila napaka storjena injo bomo tudi plačali. Moti nas, kako ste nas nanjo »opozorili«. Sprašujemo se (tudi v imenu nekaterih od tistih, ki imajo doma podobne položnice kotje naša), ali ne bi bilo primerneje od lastnikov in policije sprejeti bolj kulturno in človeško »rešitev« za objektivno stisko s prostorom za dve uri na ta poseben večer ali nekako sporočiti s kako oznako »nam prišlekom« iz obeh dolin, da ne želite sledi avtomobilskih koles in naših stopinj v par centimetrov debeli snežni odeji na robu njive. Zagotavljamo vam, da nismo nikogar ogrožali, oškodovali ali ovirali, samo čimprej smo želeli priti v dvorano. Nismo ravnali po črki zakona, a včasih piše življenje sprejemljivejše rešitve, saj med več možnosti izbira srce. Kaže, da so tokrat izbirala srca, ki nimajo posluha za kulturo in človečnost. Ampak verjamemo, da bomo po tej izkušnji vsi ravnali drugače, čeprav vprašanje v naslovu ostaja kot grenkoba v lepoti tega večera. Anica Podlesnik Krnica 4, Luče Merjenje moči med državo in občinami Za Upravno enoto Mozirje prvič, zadnjič in nič več Nisem imel namena izgubljati časa in energije za medijsko razpravljanje z županoma o »izrečenem, neizrečenem, kdaj, kje in komu rečenem, ali je županu prav ali ne o rečenem«... glede ukinjanja krajevnih uradov Rečica in Nazarje. Sploh pa ne o stvari, ki je zgolj in samo državna pristojnost (glej 5. poglavje Zakona o upravi). Očitno moram, zato zelo na kratko (in ne gre za pojasnjevanje mozirskemu županu): 1. Organiziranost državnih organov je pristojnost njih samih. Krajevni uradi: da ali ne, kje in s kakšnim obsegom poslovanja je slvar presoje upravne enote, kar je določeno z aktom o organizaciji, ki ga izda na predlog pristojnih ministrstev načelnik upravne enote s soglasjem vlade (nikjer še nisem zasledil, da bi te aii takšne pristojnosti imela občina). 2. Kerto predobro vesta oba župana občin Mozirje in Nazarje (ali vsaj mor- ala bi vedeti), je »merjenje moči med državo in občinama« z določenim namenom sprovocirana in potencirana vsebina. Saj ne gre pozabiti, da so pred vrati lokalne volitve! 3. Zgolj javno razmišljam: kje pa sta bila gospoda župana (pa še kakšen občinski svetnik), koje bila v Mozirju ukinjena Agencija za plačilni promet (10 delovnih mest), ko se pred njunimi očmi dogaja postopna selitev izpostave Davčnega urada v Velenje, ko je pred kratkim ugasnilo zobozdravstveno dežurstvo, ki Zgornjesavinjčana z zobobolom stane poti celo do Slovenj Gradca? Bistveno bolj pomembne službe in za bistveno več zgornjesavinjskih duš in gospodarskih subjektov, gospoda župana, kot pa enkrat tedensko odprtje KU na Rečici in v Nazarjah, ki se mu skoraj ne more reči več poslovanje, zaradi tako malega števila strank! 4. Spoštovani občani: krajevna urada v Nazarjah in na Rečici do nadaljnjega poslujeta, kot sta poslovala v letu 2001. Pa ne zaradi »intervencije na intervencijo«, kotgre razumeti župana Občine Mozirje (po intervenciji obeh županov na MNZ naj bi predstavniki tega ministrstva intervenirali na UE in ...)! Od nikogar in nikoder ni bilo na UE nobene intervencije!! Šlo je le za razumno presojo vodstva UE, dokler jima tega, karžupana sicer že dolgo in dobro vesta, ponovno ne povedo še v Ljubljani. Je že tako, da se »ljubljanskim srajcam bolj verjame«! Zato sestanek na mojo pobudo v Ljubljani (upam, da čimprej). 5. Kako novinar verodostojno zapiše ali izreče misel, ki mu jo je kdo ustno posredoval (povsem drugače gre pisna komunikacija), je sicer njegova stvar. Kottudi, kako kdo prebrano razume. Največkrat, kakor želi ali hoče razumeti! Ko bom pod objavljeno v medijih kdaj kot avtor Merjenje moči med Premalo pozoren bralec bi si morebiti očitek mozirskega župana Jožeta Kramerja na članek z gornjim naslovom, za katerega meni, da prinaša kup neresnic, razlagal kot neprofesionalni pristop ali še kaj hujšega spodaj podpisanega avtorja omenjenega pisanja. Ne mislim razpravljati o resničnosti izjav, kijih o krajevnih uradih v Nazarjah in na Rečici dajejo akterji, župana Ivan Purnat in Jože Kramer ter načelnik UE Mozirje Darko Repenšek. Prepričan sem, da so dovolj odgovorni ter znajo za svojimi besedami stati in obstati. Očitek župana Kramerja, da bi bilo zaradi realnega poročanja o zadevi smiselno vprašati tudi oba župana in ne samo načelnika UE, pa zavračam kot neutemeljen. Župan se bo spomnil najinega telefonskega razgovora, pred božičnimi prazniki, v katerem me je seznanil, da bosta KU Nazarje in Rečica, kljub načelnikovi drugačni napovedi, vsaj do nadaljnjega ostala odprta. In še, da gre za skupno problematiko občin Mozirje in Nazarje, zato naj se za bolj konkretne informacije obrnem na nazorskega župana Pur-nata. To sem tudi storil in po pridobitvi dokumentacije objavil zadeve, ki so po moji presoji bistvene. podpisan s svojim imenom in priimkom (kot tokrat), takrat si bom v javnih odgovorih dovolil očitati neresnično izjavljanje. Ta pomen je enak pomenu »lagati«. Kdor laže je lažnivec in kot tak stori greh. In če grešiš, padeš v pekel! Tako so me od malega učili. Tja mi pa prav hudičevo ne paše, zato tudi ne lažem! Postavlja pa se mi vprašanje: kam pade pa tisti, ki koga javno zmerja z lažnivcem? P.S. Ob kopici dogodkov v zvezi s KU sem dejansko pozabil, da smo župana občin Nazarje in Mozirje ustno obvestili z namenom in datumom selitve (27. december). Torej si tega dejstva župana nista izmislila (četudi je kdo od novinarjev to tako zapisal, kdo od županov pa hotel tako razumeti). Za to in ker do selitve ni prišlo, se vsem prizadetim iskreno opravičujem. Darko Repenšek, prof. Načelnik Upravne enote Mozirje državo in oblinama Prvi delovni ponedeljek letos sem kljub drugačnemu dogovoru poskušal pridobiti tudi mnenje mozirskega župana, vendar se kljub večkratnim telefonskim poskusom v tajništvu mozirske občine ni oglasil nihče. Naslednji dan sva se s fotoreporterjem Cirilom Semom osebno oglasila na sedežu občine, res da nenajavljena, vendar prijazna uslužbenka ni smela ali pa ni hotela motiti župana pri njegovem delu. Veseli me, da ne gre za merjenje moči med državo (beri UE Mozirje) in občinami ter se postavlja vprašanje potrebnosti "arbi-traže" MNZ, konkretno Urada za organizacijo in razvoj uprave, ki bo očitno moral razsoditi, kdo ima v prijateljskem dogovarjanju bolj prav. Osebno nimam o omenjenem problemu niti najmanjše želje ali potrebe stati na tej ali oni strani. Dobronamerno in prijateljsko pa bi županu Kramerju priporočil, da dobro prebere uradne dopise, ki tudi z njegovim podpisom romajo na mizo notranjega ministra dr. Rada Bohinca. Potem se v prihodnje zaradi nedoslednosti ne bo treba opravičevati, kar je lahko v letu lokalnih volitev hudo neprijetna zadeva. Edi Mavrič - Savinjčan, publicist ROP BANKE V LUČAH Prebrisani kriminalec skril denar in orožje Dan po ropu Nove Ljubljanske banke v Lučah so kriminalisti prijeli osumljenega 30-letnega avtoprevoznika Marka Č. iz Mislinje, vendar organi pregona niso našli pri njem ne denarja ne orožja. V času nastajanja članka policiji še ni uspelo odkriti, kam je skril 12 milijonov tolarjev, so pa zbrali dovolj drugih dokazov, s katerimi bo mogoče podkrepiti kazensko ovadbo. V bližini banke so našli kapo, v kateri so strokovnjaki centra za kriminalistično-tehnične preiskave našli osumljenčeve sledi. Poleg osumljenega storilca naj bi pri "podvigu" sodelovala dva pomočnika, za katera je okrožni državni tožilec Matjaž Guček predlagal razširitev zahteve za preiskavo. Umrl je Franjo Pukart st. iz Nazarij. Rodil se je 4. oktobra 1928 v Nazarjah, kjer je tudi odraščal. Že kot mladenič se je priključil narodnoosvobodilnemu boju in postal borec Zidanškove brigade. Takoj po vojni se je vključil v domače gasilsko društvo in mu kasneje predsedoval celih 16 let, opravljal pa je tudi druge pomembne funkcije v društvu in tedanji občinski gasilski zvezi. Velik poudarek je namenil izobraževanju gasilskega kadra in si prizadeval za vsestranski razvoj PGD Nazarje. Bil je dolgoletni član zveze borcev NOV in zveze rezervnih vojaških starešin ter dobitnik zlatega grba Občine Nazarje za življenjsko delo na področju poklicnega in prostovoljnega gasilstva. Usoda je hotela, da je umrl v gasilski uniformi in v gasilskem avtomobilu, ki jima je posvetil dobršen del svojega plodnega življenja. Franci Kotnik V Ivancih pri Bugojini je v 88. letu starosti umrla Marija Klar -Štampflnova Mica z Rečice ob Savinji. Pred vojno je bila priljubljena učiteljica v Črni na Koroškem. Vojno vihro je preživljala doma na Rečici. Da ni bilo med drugo svetovno vojno na Rečici in okoliških vaseh toliko izseljenih, preganjanih ali likvidiranih ljudi, je njena zasluga. Iz tajnih okupatorjevih seznamov je obveščala domačine s kurirji ali osebno, da so se pravočasno umaknili na varno. To pričajo mnogi posamezniki in cele družine, ki so ji še danes hvaležni za to hrabro dejanje. Po vojni je bila z dekretom premeščena v Ivance, kjer si ustvarila tudi družino. Z Mozirskimi planinami obdane Rečice je odšla na prekmurske ravnine, kjer je njen zadnji dom. Krajevna organizacija zveze borcev Rečica ob Savinji ZAČETEK SOJENJA NA CELJSKEM SODIŠČU Nozarcana naj bi pred leti zlorabljala sedemletno deklico Pretekli teden sta pred petčlanski sodni senat celjskega okrožnega sodišča stopila 28-letni Nazarčan in dve leti mlajši sokrajan, ki jima obtožnica očita več spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let. Glavno obravnavo je senat, zaradi smrti v družini prvoobtoženega, preložil do 29. januarja, ko naj bi le-ta podal prvi zagovor, sojenje pa bodo po končanem branju obtožnice zaradi zaščite žrtve za javnost zaprli. V dosedanjem postopku je mlajši obtoženec preiskovalnemu sodniku dejanje priznal, medtem ko seje starejši branil z molkom. Obtožena Nazarčana naj bi od leta 1995 do lanske pomladi večkrat nasilno spolno občevala z deklico, kije ob prvi spolni zlorabi štela komaj sedem let. Obtožena naj bi žrtev zvabila v bližnji seniknad hlevom injotam na različne načine vsak posebej prisilila v spolni odnos. Starejši posiljevalec je deklici tudi zagrozil, da mora molčati. Moža sta trenutno na prostosti, ven-darso prvoobtoženemu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja žrtvi na manj kot sto metrov. Za kazniva dejanja, kijih očitajo prvoobtoženemu, je zagrožena zaporna kazen najmanj treh let zapora. Mlajši obtoženec bo, če ju bo sodni senat spoznal za kriva, sedel za rešetkami od šestih mesecev do petih let. Savinjčan Zaradi ponovitvene in koluzijske nevarnosti je bil za Marka Č. odrejen pripor. Po zaslišanju je bil iz pripora izpuščen 26-letni Sebastjan V. iz Dravograda, ki naj bi osumljenemu Marku Č. pomagal pri izvedbi ropa, po večurnem pogovoru pa je preiskovalni sodnik odredil pripor še za tretjega osumljenca, Markovega tri leta mlajšega brata Matjaža Č., ki naj bi pomagal pri izvršitvi ropa. Tako kot starejši Markoje tudi on avtoprevoznik, na začetku pre jšnjega t§dna je bil službeno v Avstriji, zato je padel v roke policiji, šele ko seje vrnil vSIovenijo. Na zaslišanju je priznal, daje na dan ropa peljal brata v Luče, kateri naj bi v pogovoru omenjal rop, vendar njegovih besed ni vzel resno. Vsekakorgreza prebrisana povratnika, saj je bil Marko Č. že štirikrat pravnomočno obsojen, trikrat zaradi goljufije in enkratzaradi ponarejanja listin, mlajši Matjaž Č. pa je gledal notranje stene zapora zaradi goljufije in ponarejanja listin. Marko Č.je preiskovalnemu sodniku dejanje celo priznal in ga podrobno opisal. Tožilcu je obljubil, da bo v gozdu nad Lučami pokazal mesto, kjer je skril zajetno vsoto denarja. Ko so ga odpeljali na domnevno mesto, o denarju ni bilo nobene sledi. Podobno je v soboto potegnil policiste, ki so se vrnili praznih rok z Ljubnega, kjer naj bi po zagotovilih koroškega prestopnika skril denar. Robert Mravljak, načelnik kriminalistične policije v Celju, je na tiskovni konferenci pretekli teden povedal, da so se osumljenci dobro pripravili na rop in ker ni bilo konkretnih informacij, so se morali zanašati zgolj na indice. Zaradi tega je bila preiskava težka in zapletena, poleg tega si tudi z izjavami očividcev niso mogli kaj prida pomagati. Roparja je brez maske videlo šest ljudi, vendar so ga pozneje vsi opisali drugače. Celo na fotografiji ni nihče z gotovostjo mogel prepoznati osumljenega. Vsekakor, roparji so se temeljito pripravili na izvedbo načrta, brata pa sta si pred ropom ogledala tudi teren. Znano je, daje zamaskiran ropar stopil v banko in s pištolo vroki zakričal: "To je rop! Daj mi denar! Če sprožiš alarm, te takoj ubijem!" Prestrašena uslužbenka mu je izročila okoli 12 milijonov tolarjev v različnih valutah, med drugim tudi zajeten kupček evrov. Pred tem je banko zapustila neka stranka, med ropom pajevbanko vstopila druga uslužbenka in koje opazila, daje nekaj zelo narobe, seje obrnila in zbežala, čeprav ji je ropar grozil, dajo bo ubil, če ne počaka. Medtem ko so iz bližnje ambulante obveščali policijo o ropu, je ropar stlačil denar v nahrbtnik in peš pobeg-nil čez reko Savinjo v gozd pod Raduho. Tam je skrit čakal na noč, tako da ga policisti niso izslediti niti s psi in je tudi helikopter brez uspeha preletaval obsežen teren nad Lučami. Predstavniki policije so še povedali, da seje pred tem v Luče pripeljal mlajši brat osumljenega Marka Č. in se nato počasi peljal nazaj proti Mozirju ter brata sproti obveščal, kje stojijo policijske patrulje. V ta namen sta brata kupila povsem nova GSM aparata, ki ju je policija v preiskavi zasegla. Zasegla je tudi sveža oblačila, v katera naj bi se po ropu preoblekel osumljeni Marko Č. Okoli 18.30, torej že v mraku, se je ropar pojavil v zaselku Krnice, kjer je našel odklenjen avto, v katerem so bili tudi ključi, in se brez težav odpeljal proti Ljubnemu. Od tam je po telefonu poklical tretjega osumljenega Sebastjana V. iz Dravograda, ki je s svojim avtom prišel ponj in ga odpeljal v Mislinjo. Od daleč sta opazila, da se okoli stanovanja smukajo policaji,zato je Marko Č. izstopil dober streljaj pred stanovanjem ter dobro skril denar in orožje. Policija ob zaključku redakcije preiskavo še nadaljuje. Savinjčan Skromno tiho si živel, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa v spomin nate solzijo se oči. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega Mirka BREZOVNIKA iz Šmartnega ob Dreti 7.11.1943-12.1.2002 Iz vsega srca bi se radi zahvalili sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraženo sožalje. Hvala g. župniku Janku Ivančiču za lepe besede slovesa in pogrebni obred, organistu, pevcem, govornici, gasilskemu društvu Šmartno ob Dreti ter g. Mikeku za odigrano tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, kjer oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Ane VRATANAR 26.7.I939-II. 1.2002 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, Gnaderjevim, Gra-hotovim, Primaževi Emi ter dragi prijateljici Katki Matek za nesebično pomoč. Posebna zahvala g. župniku Vratanarju za lep pogrebni obred in za govor g. Grudniku. Žalujoči vsi njeni OBVESTILO Kava bar Karol Kolenc s. p., Cesta v Rastke 30,3333 Ljubno ob Savinji, preneha z dejavnostjo 18.4.2002. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in stare mame Antonije KOLAR po domače Frlugove mame 1919 - 2002 iz Okonine Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ki ste darovali cvetje, sveče, maše in pomagali pri težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku Vratanarju, gasilcem, govorniku g. Trbovšku, sosedom, sorodnikom in pogrebni službi Anubis in cerkvenim pevcem. Žalujoči: sin Stanko, snaha Darinka in vnuk Silvo, sin Martin z družino iz Avstralije V 79- letu starosti nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Marija KERZNAR p. d. Vrbočka mama iz Nove Štifte *15.9.1923-+11.1.2002 Zahvaljujemo se sosedom, dr. Blažičevi, g. župniku Lojzu Ternarju za opravljen obred, g. Petru Suhoveršniku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in GD Nova Štifta. Zahvala tudi vsem, ki ste nam izrekli tolažilne besede, darovali sveče, za sv. maše in darove za cerkev in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Kje si bil tako dolgo dragi? Sploh nisem slišala, kdaj si prišel domov! Zadnji gostje zapirajo posle "Odkar je belgijski Interbrew kupil delnice pivovarne Union, ne pijem več piva!" se priduša Dušan v gostilni Pri Gelei. "Si pa res patriot!" mu Tone, pivski brat, nazdravi s savinjskim pivom. "Ma jok, patriot! Takrat mi je doktor prepovedal uživanje alkohola!" "Pa kaj! Saj gaje meni tudi." "Ampak, piješ ga pa še kar!" "Že, je pa tudi res, da odkar mi ga je prepovedal uživati, ti moram reči, da v pitju ne uživam več!" Dušan se vrne k začeti temi: "In kakšnih misli si? Ali se je pri prodaji delnic vlada mešala v gospodarstvo ali se ni?" "Veš, res, da so moje misli sedaj malo motne, ampak spomin me še ni izdal," naglas razmišlja Tone. "Zdajle se prav dobro spomnim, da si mi postavil vprašanje, ali bi ga prosim lahko ponovil?..." "Seveda," Dušan se obrne k natakar’ci Gelei, "ljuba moja, Gela, povej Tonetu, kaj sem ga vprašal!" "Kaj pa, če kar odgovorim?" predlaga Gelca. "Na kaj?" "Na vprašanje." "Padaj!" "Vlada se je prav gotovo mešala v pivovarniške posle!" strokovno in kratko zatrdi Gelca. Dušan pogleda Tonetovo pivo. "Tone, kaj ti sploh veš kaj piješ? A ne veš, da si je v tem pivu pol parlamenta noge umivalo?” Tonetu obstane požirek sredi grla. "Katera polovica?" vpraša zaskrbljeno. "Ta leva!" Pljunek je dolg kakor širok. Pivo se z dodatkom speni čez rob. "Presneta vlada!" "Zakaj misliš, da se je Drnovšek mešal v prodajo delnic in ni dovolil, da jih odkupi 'Laško'?" vprašanje leti Gelei v uho. Gelca prične z razlago: "Janez je ekonomist, a je res?" "Drži!" pokimata oba,Tone in Dušan. "Janez ni neumen, a je res?" spet postavi vprašanje Gelca. Dušan se zamisli in reče: "Na oblasti je skoraj že ves čas, torej drži!" "Zakaj torej ni pustil, da delnice kupi domača pivovarna?" "Gela, a ti veš, da sem jaz 'šlosar'?" reče Tone. "Vem." pokima Gelca. "Torej, nisem ekonomist..." Gelca ga prekine: "Tone, kaj sem jaz zate?" "Natakar'ca,"reče. "Torej ekonomistka! Janez ni pustil pretoka denarja znotraj države, ker ima večji dohodek v proračunu države, če denar priteče od zunaj!" "A zato ti ne točiš možu pijače?" "Tako je, pretok denarja znotraj hiše nima teže. Denar mora priteči od zunaj! Sicer pa, če moj mož plača za rundo vsem v gostilni, najraje vidim, da vaju dveh žoln ni tu!" Dušan se počoha po pleši in besede nameni kolegu: "Se ti ne zdi, Tone, da nam bo vlada prav gotovo iskreno povedala, da nam ne bo zaupala, koliko je od tega posla kanilo denarja v državno blagajno in kam bo z njim?" "V to sem prepričan. Posli ekonomistov so prezahtevni zame." "Fanta, zapiram lokal. Poravnati bo treba račun!" reče Gelca. "Z veseljem!" "Lepo, ampak vseeno raje vidim denar!" Žan 0 SVitfčA,' Cvetke in koprive vs KAKŠNA BO LETOŠNJA TURISTIČNA SEZONA? Je zanimalo predsednico rečiškega turističnega društva Vido Orlovič, vprašanje pa je namenila kar prvaku nacionalne turistične zveze dr. Marjanu Rožiču. Menda so obeti dobri, še bolje pa kaže Hrvatom, če ga le ne bodo preveč »srali« z raznimi prepovedmi prometa in podobnimi brcami v meglo. (TURIZEM S(M)0 LJUDJE PRESS) MINISTRU SREČO; NJEJ PA ZVEZDO Nevenka Presečnik, soproga slovenskega prometnega ministra, je na marsikateri prireditvi deležna posebne pozornosti. Tako je bilo tudi na nedavnem koncertu v Lučah, kjer so ministru zaželeli veliko sreče pri reševanju (avto)cestnih zagat, njej pa so naklonjenost izkazali z lepo božično zvezdo. (CVETKA PRESS) LUČKI GLASBENIKI Nasploh pa je vLučah vzadnjem času prava poplava kvalitetnih glasbenikov. Mednje se uvrščata tudi Jaka in Joško Podbregar, ki sta lani izdala svojo prvo zgoščenko. »Kar se Joško (na sliki) nauči, zapoje in zatrobi, aplavz dobi in smo veseli vsi!« (MINI GLASBENIK LETA 2001 PRESS) SESTAVIL: METOD ROSO ZBADLJIVO PRIKAZOVANJE RESNIČNOSTI ŽIVLJENJA PRIKRITO RAVNANJE, KI POVZROČA GOSPODAR-SKO ŠKODO SAVINJSKE NOVICE BREZČUTNI LJUDJE SLOVENSKI KIPAR IN GRAFIK (JANEZ) IME NOGOMETAŠA KARIČA SLOVENSKA OPERNA PEVKA (ONDINA) POŽELENJE KLASIČNI PLES SEVERNE INDIJE KRAJ PRI KRANJU ETIOP. SVETO MESTO, KJER SO KRONALI NJIHOVE CESARJE ŽALOSTNA PESEM, ŽALOSTINKA MESTO OB ATLANTSKI OBALI BRAZILIJE NENAČELEN, KORISTO- LJUBEN POLITIK POVIŠANA TELESNA TEMPERATURA GORSKA VERIGA V SEVERNI AMERIKI GL. MESTO IRANSKE POKRAJINE KUZESTAN VROČA KOPEL NEMŠKO MOŠKO IME ŠVEDSKO OTOČJE VOJSKOVODJA ALEKSANDRA VELIKEGA ITALIJANSKI SMUKAČ (PIETRO) VEČJA VOKALNA IN INSTRUMENTALNA SKLADBA PODZEMNI HODNIK POSLADEK, KI SE PONUDI PO GLAVNI JEDI KRAJ PRI VELIKIH LAŠČAH SVET (književno) RAZJEDA NA KOŽI ALI SLUZNICI VIRUSNO OBOLENJE EGIPČANSKI BOG SONCA IME PEVKE MAVRIČ TATAR. PISEC (ŠARIF, 1884-1942) NIZ. SLIKAR (ANTHONIS, 1517-1576) DODATEK K POGODBI VRSTA TALNE OBLOGE KRAJ PRI MARIBORU DRAGO IBLER PRITOK RENA V ŠVICI RUSKO MESTO NA KAMČATKI LUKAV IZRAELU GRENKI ZELIŠČNI LIKER KONEC POLOTOKA MAJHNA PLETENA KOŠARA MESTO V VZHODNI GRČIJI ZEVSOVA REDNICA V GRŠKI MITOLOGIJI ALEKSANDRU SKI VERSKI REFORMATOR (256-336) r \ IME in PRIIMEK: k NASLOV (ulica, kraj): V avokado, ribežen, Atas, Si, grad, ano, vran, Erim, džuveč, Janiča, legaliteta, An, elodeja, IRA, Te, enajsterka, Ozalj, Deu, lan, OK, Sbardella, zbirka valjar, Lemaitre, Weah, Aton, Aarne, Zl, totalka, Altaj, anortit, Vlora. sa Q oa q ARACRUZ: Brazilsko mesto ob atlantski obali KAMAL: Tatarski pisatelj (Šarit, 1884-1942) KATHAK: Klasični ples iz severne Indije PTOLEMEJ: Vojskovodja Aleksandra Velikega TALT: Irsko jezero v pokrajini Sligo ZONI: Mesto v vzhodni Grčiji______________ OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 2. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad, ki jih prispeva Kulturni center Ivan Napotnik in Muzej Velenje iz Velenja: 1. nagrada knjiga Spomini rdečega kralja prejme Marija Kobale, Attemsov trg 4, Gornji Grad; 2. nagrada knjiga Grad Šalek prejme Pavel Bitenc, Dobletinska 7, 3331 Nazarje; 3. in 4. nagrada vstopnica za družinski obisk muzeja Velenje prejmeta Ivan Krivec, Rovt pod Menino 21, Šmartno ob Dreti in Franci Vodušek, Dobrovlje 4, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade osebno na uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! BlKBE OKENSKI SISTEMI - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Napovednik • Sobota (26. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma 3. SKL - KK Nazarje : KK Pivovarna Haler • Sobota (26. januar), ob 19.00. Celjski dom Predstavitev pesniške zbirke Rojstvo Narcise Kery, avtorice Daše Logan in otvoritev raztave njenih likovnih del • Sobota (26. januar), ob 22.00. Mladinski Center Celje Koncert: Dolly Bell in Xanthochroid • Sreda (30. januar), ob 12.00. Osrednja knjižnica Celje Predstavitev kataloga na temo Stare gostilne v Celju • Sreda (30. januar), ob 19.00. Dom Sv. Jožef Predavanje mag. Božota Rustja: Koliko naj verjamem medijem • Sreda (30. januar), ob 20.00. Mladinski center Celje Potopisno predavanje Kambodža, predava Luka Poznič • Četrtek (31. januar), ob 19.00. Glasbena šola Velenje Javni nastop pianistov srednje stopnje Glasbene šole Velenje www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Cesta v Rastke IO 3333 Ljubno ob Savinji objavlja prosto delovno mesto ČISTILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je v popoldanskem času. Pričetek dela 1. 3. 2002. Pogoj: končana osnovna šola Prijave pošljite v 8-ih dneh na zgornji naslov. KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 5. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Zastavo 128,1.89, zimske gume, solidno stanje, za 30.000 sit, prodam. Tel. 5885366. Prodam elio 1,4 RT, registriran celo leto, letnik 95. Tel. 041/490315. ProdamR 19chamad, 1,7, letnik 1992,prevoženih 100.000 km. Tel. 041 /783-535. Prodam gorsko kolo scott comp racing 99. Lepo ohranjen. Tel. 041/212-785. Prodam avtomatik, 1.86, cena 20.000 sit. Matko Šraml, Cesta v Rastke 48, Ljubno. Peč za centralno na olje, cisterno 30001 in vso avtomatiko ugodno prodam. Tei. 03/8333-083, zvečer. Prodam akumulator, nov, v garanciji, 50 amperov. Tel. 03/684-54-55. Prodam krožnožagoza razrez hlodovine.Tel. 031 / 710-128. Prodam konjsko vprego- komat- nov. Cena po dogovoru. Tel. 041 /990-734, po 20. uri. Prodam kuhinjo Gorenje. Tel. 5835364,041 /827-451. Prodam novo tekočo talno oblogo, širina 3 metre, dolžina 4,2 metra. Tel. 031 /738-543, zvečer. Prodam stol za dojenčka 0-9 kg peg-perego in kengeru. Tel. 031/818-947. Prodam 3 breje telice sivke. Tei. 5834-150. Prodam 3 telice simentalke, breje 7,5 mesecev. Cena po dogovoru. Tel. 041/558334. Prodam 2 telički friziki, stari pol in 6 mesecev. Tel. 5832-124, zvečer. Kupim telička starega do 10 dni.Tel. 01/8325400. Bikca frizca, starega 7 dni, prodam. Tel. 041/788 572. Prodam telico simentalko, 7 mesecev brejo. Tel. 5841391. Prodam telička sivčka, starega en teden. Tel. 5845 243. Zajce težke od 1-3 kg za zakol ali nadaljno rejo pro dam. Jan Jurjevec, Varpolje 28. Prodam psičke pasme sampled, stare Stednov.Tel. 5838747. Prodam psa, star je 6 mesecev, nemški ovčar. Tel. 5838743. Prodam rdeče vino, barvni TV in opremo za izdelavo tlakovcev. Tel. 5472-182,031/592-224. V Mozirju oddam poslovni prostor za mirno dejavnost. Tel. 5838169,041/602369. Kupim bivalni vikend (lahko nedokončan) ali komfortno stanovanje do 50 m2. Pogoj mimo okolje. Gotovina takoj! GSM 040/385898. Prodam kombiniran voziček modre barve, cena ProdamhišovŠmartnemobDreti.Vseinformacije 30.000 sit. Tel. 041/868390. na tel. 041 /947-900. MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SGRVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elettro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti POROKE, SVEČANA KOSILA. VEČERJE. MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-96-570. GUN GOSTINSTVO d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. IZDELOVANJE KARNIS MAČEK VRANSKO Izdelujemo in prodajamo karnise po ugodni ceni. Tel. 5725-547. Izdelovanje lesenih predmetov, Maček Marjan s.p., Vransko 113,3305 Vransko TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/798636. Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve in občini GORNJI GRAD NAZARJE ywmj podpirajo projekt: POVEZOVANJE ORGANIZACIJ ZA VARSTVO VODNIH VIROV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI IN SODELOVANJE Z AVSTRIJSKIMI PARTNERJI 1. razvojna programa občin Gornji Grad in Nazarje 2. razvoj podeželja v predpristopnem obdobju in po vključitvi Slovenije v EU: pomembnejši pristopi k načrtovanju razvoja podeželja (strateško načrtovanje, načrt upravljanja porečij, sodelovanje javnosti, evropski finančni skladi) 3. pomen ekologije v razvojnih projektih na podeželju s poudarkom na vodnih virih kot pomembni dobrini za življenje in zdravje ljudi ter vse žive narave, vloga okoljskih nevladnih organizacij (NVO) 4. izkušnje avstrijske Koroške po vstopu Avstrije v EU: vloga njihovih nevladnih organizacij pri razvojnih" projektih, vključevanju v evropske mreže^ izkušnje z evropskimi finančnimi viri ter njihovi cilji v čezmejnem regijskem sodelovanju 5. pristopi k razvojnim projektom v razmerah nove ekonomije oz. globalizacije, medsebojna soodvisnost projektov in razlogi povezovanja 6. izboljšaje poplavne varnosti urbanih naselij povodja Drete in Savinje ter pomen za varnost vzdolž celega toka Savinje (Celje, Laško), stanje in rešitve, možnosti energetske rabe vode in priložnost za druge izvedbene projekte na porečju Drete 7. možnost vzreje rib za trg, investicije v ribogojnice, predelavo in trženje, pomen priprave prostorskih dokumentov 8. trajno sonaravno upravljanje povodja Drete s ciljem pridobitve statusa evropske salmonidne ribolovne reke, pomen ribištva v integralni turistični ponudbi doline, športni ribolov 9. mnenja in predlogi udeležencev, ugotovitve in mnenja predstavnikov NVO-jev, predstavnikov lokalnih oblasti ter sklepne besede županov o vključitvi ugotovitev, predlogov in sklepov tega projekta v občinske razvojne plane, njihova podpora NVO-jem kot organiziranim skupinam zainteresiranih posameznikov Srečanje je namenjeno vsem, ki vas zanimajo razvojne možnosti v Zgornji Savinjski dolini in naša prihodnost v družini evropskih narodov, zato vas vabimo v dvorano gostišča Trohej v Gornjem Gradu dne 31.01.2002 ob 10. uri Razvojne smernice in uravnotežena raba prostora povodja: Organizator in izvajalec prekta PLANINSKO DRUŠTVO Gornji Grad Turistična agencija Svit, Frana Kotnik s.a.. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje AKCIJA ” ' »j# * *** ... "~z, - ■ Hotel Maestral &*'*/****£-NOVIGRAD ' — * i i * www.agencija-syit.cam /ČASU ftpMž. DO 24. 3. 2002 3-dneVni-pa:k#t samo 13.950 SIT/osebo (3 k polpenzion s samopostrežnimi obroki, namestitev v 1/2 sobah, TWC, tel., SAT TV, minibar, turistična taksa, kopanje.v notranjem bazenu z ogrevano morsko vodo, 1 uro fitnessa.*..) /1' 1 s i TEL. 03/83-90-810 Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) Celje - skladišče D-Per 7/2002 Vse