ST. 62. NO. 6a.	__CLEVELAND, O, PETEK 2. AVGUSTA 1912	LETNIK V.
Mestne novice.
V danainjem listu je prvi državni ogla« glede spremenitve ustave države Ohio. Slovenskim državljanom priporočamo, da ta oglas dobtfb1 preštudirajo in zraven berejo razlago. Podučiti večer se vrii s poipočjo političnega . kluba v torek, 6. avgusta v Knausovi dvorani. Volitev bo težavna, torej pridite vsi k podučnemu večeru.
—Na šesti strani lista dobite ufadni volivni listek, kakor ga-bodete dobili na dan volitev, 3. septembra. Enainštirideset točk je v prvi dolgi vrsti na tem listku in v drugi vrsti, prav zgorej je pa še ena posebna točka, ki se nanaša na saloone. Ta Hst je treba dobro preštudirati, da tedaj, ko pridete na volišče, ne bodete šele iskali kje je treba delati krize. Pred vsako točko opazite "yes"' ali "no". Kriii se "bodejo morali delati prav pred vsako točko posebej,, ker sicer je ves tiket neveljaven, kdor ne vott za vse i točke. Treba vam bo torej tiket dvain&tiridesetkrat prekrižati, predno bodete gotovi.
Ker je stvar težavna, smo za- 1 čeli priobčevati tudi razlago teh točk. Prva razlaga je bila 1 v listu 26. julija, druga je da- 1 nes na ravno isti strani, kakor • volivni listek, in sicer pod na- 1 slovom: "Po poti napredka". j Va?žno za vas, da- te članke pre- J berete. Če jih ne bodete pre- ' braft, ne bodete znali voliti, ker J točka, ki cxznanuje volivno re- < formo oziroma spremenitve ustave države Ohio, je tako v j I kratkih besedah povedana na volivnem listku, da ne morete ( voliti,,če niste brali zraven vseh 4 člankov.	j
Za vse državljane v Cleve- j landu in okolici se bo poleg te- . ga priredilo več po<lučnih ve- j čerov s pomočjo političnega , kluba. Pri teh sejah se bo kazal volivni listek in objednem raz-1 lago, kaj pomeni vsaka točka. ' Rojakom se bo šlo na vseh stra- . n#h na roko, da bodejo o vsem informirani. Slovenske državljane pa prosimo, in sicer že j se<iaj, da odidejo 3. septembra s vsi kot en mož na volišče in r tam pokažejo, da se zanimajo š za državno politiko. Ko bi bili q že danes prepričani, koliko dobrot bo za vas prinesla nova ustava, bi gotovo niti trenutek c ne odlašali, pač pa storili vse, c da se natančno informirate o s vseh 42. točkah.'	c
Prvi podučili večer se priredi j v torek, 6. avgusta v Kausovi * dvorani s'pomočjo političnega ^ kluba. Vsi državljani naj bo- ' dejo navtžoči pri tej seji, * g
k
—iDr. F. J. Kern, vogal 45.
ulice in St. Clair Avenue nam
naznanja, da so njegove uradna n
ure od 1 —2 popoldne in o3 P
7—8 zvečer.	s
' • k
—Soprogo rojaka Fr. Lusti- c ka so odpeljali v Lakeside bol- s nišnico.	n
r
—Dr. S. Gaiparovič, sloven- k sko-hrvatski zobozdravnik, je odprl svoj urad na vogalu 45. • ceste in St. Clair ave. (nasproti . St. Clair bolnišnice). Tam ima urad tudi slovenski zdravnik dr.^F. J. Kem. Dr. Gašparovič d je bil rojen na Hrvatskem blizu v kranjske meje in je p/išel še d mlad) v Ameriko na Calumet, S! Mick kjer so Gašparovičevi zc d več let'ugledna rodbina, med Slovemci ddbro znana. Študiral ]a je več let zobozdravništvo v cj Chicagi, kjer je gradurral lan- ^ sko leto. Na to je prakticiral if pri znanem zobozdravniku dr. ^ Thometzu na Calumet, Mich, in. pozneje v Allegheny, Pa. Ker je pa v Clevelandu velika ^ naselbina Slovencev in Hrva- ^ tov, si namerava ufediti svoj ^ dom med nami, pri čemur mu n(
_	,"	.	. " 1	. }
Uašparovjc prvi jlovenski^-ozi-j
e —Slovenska perilnica se je 1- ustanovila v Clevelandu. Za se-daj ima svoje prostore na 22. t cesti bliz.u Woodland, vendar a so zastopniki vedno v sloven-v ski naselbini. Pozneje se name-a ravajo preseliti na 55. cesto in sicer v svoje lastno poslopje.
-	Slovencem priporočamo to slo-1 vensko perilnico, posebno slo-if venskim trgovcem, ki imajo ve-i čja naročila za pranje perila.
i
j —Narodna Dobrodelna Dru-y žba je sklenila pri svoji zadnji t seji, da bo ob pri<četiku šolske-e ga leta nabavila revnejšem o-t trokom potrebno obleko, učne knjige in obuvalo, oziroma take potrebščine kot jih ravno otro-. ci nujno potrebujejo. Za to inu» y Narodna Dobrodelna Družba 1 par stotakov na razpolago, da-. rovanih od dobrosrčnih ljudij. r Seveda ne bo pozabila medtem . tudi revnih družin z obilimt o-troci brez rednika, brez d'enar-. ja. Rojakom priporočamo to . družbo kar najbolj mogoče, da
-	jo podpirajo s prostovoljnimi . darovi.
—Rojak Jakob šabec, star 37 let leži že poldrugo leto na postelji radi revmatizma. Ima dva majhna otroka in poleg te-1 ga j« nesreča še večja, boleha tudi njegova soproga. Družina bi se rada preselila v stari kraj in prosi d&rove pri Slovencih. Proš-njo podpira tiwli č g. A. j Smrekar, župnik v Collinwoo-du, ki je sam družino že podpiral. Upamo, da rojaki ne odrečejo podtporo, če bodejo pro-šeni.
r- ffVff ■ Mixi-M-M—u
—Znani rojak Anton Koželj leii v %vojem stanovanju na smrt bolan. Prijela ga je akutna j etika. Pol leta nazaj je bil 1 še zdrav in čvrst. Stanuje na 5363 St. Clair ave
—Policija se ne zmeni nič, čegav je avtomobil, ki dirja po cestah. Vsak mora v luknjo. V sredo popoldne jo je pa policijski načelnik sam staknil. O.i je isti, ki najbolj zapira prehitre avtomobiliste, no in glej ga kleka, v sredo popoldne so policisti zaprli njegovega lastnega šoferja. To je pa že res več kot smola.
—Velikanska razstrelba je nastala v torek zjutraj. na za-padni strani piesta blizu Denni-son mosta. Zletelo je v zrak kakih tisoč funtov dinamita. Celo mesto se je pretreslo, in silne sunke so čutili na trideset milj! daleč. Na square je sunek razbil več stotin dragocenih šip " ki so popadale iz oken. Škodo cenijo na več desettisoč dolarjev. Sedaj pa preiskujejo, kdo j
je zakrivil razstrelbo.
1 <
—Oni, ki so tožili pred 14. ' druevi, kako peklenska vročina vlada v Clevelandu, tožijo sedaj, da je mraz. Najvišje mesto, ki je doseže toplomer med dnevom je 70 stopinj.	1
—Kako so poizabljivi Cleve- ' lančani, priča dejstvo, da je ( clevelandska družba pocestne 1 železnice spravila tekom me- ( seča junija $1.645.05 posebnega dobička, ker so ljudje pozabili f oddati transferje sprevodniku, * za katere dobijo cent za enega. 7 Kompanija naredi vsako leto 1 $i5'.ooo posebnega dobička radi pozabljivosti Clevelandča-
nov.	i 1
r
rek, 'ker sta v nedtljo ^ brila J**
Krvavi bo].
C Policija je ustrelila sedem štraj-n, karjey v Londonu. Več b stotin delavcev ranjeni.	nih pri bojih.
a	-
OBSEDNO STANJE.
London, 31. julijo. V^bližini Viktorija in drUgih dokov v e tem mestu je prišlo danes do velikih.delavsk h nemirov, pri 2. katerem je policija nastopala z it vso silo. Sedem delavcev je bilo i- ustreljenih in čez sto iih je do-i- bilo večje ali manjše poškodbe, n Najslabše je bilo pri Viktoria ». doku. Tam se je zbralo nad >- 2000 štrajkarjev, katree je po-1- grabila jeza, ko so videli, da njih mesta zasedajo stavkokazi. Štrajkarji so skušali stavkoka-ze pregovoriti, da se pridružijo I" njim vrstam, čemur so se pa i' skabje seveda uprli. Pričelo je - leteti kamenje, oglasili' so se K streli in kmalu je tekla kri. Šele c ko jih je bilo dovolj obstre-c Imenih, se je policiji posrečilo štrajkarje razgnati. Policija je h zaprla 42 štrakarjev. Enaki ne-a miri so se pojavljali po celem " mestu.
I- Charlstown, \V. Va., 1. avg. 1 Guverner države West Virgi-n;je je razglasil obsedno stanje v i^femogovem okraju Pain 3 Creek, kjer se vedno ponavlja-a jo nemiri. Nad tisoč miličarjev ' je na licu mesta, in če bo treba, pokliče guverener vso držav-no milicjo na noge. Včeraj in danes zjutraj je bilo sicer mir-no, vendar pričakujejo oblasti novih rtemirov.
1 —Mesto prične v najkrajšem
■ času zidati novo bolnišnico na Scranton Rd. Sedajna je tako napolnjena, tla ne morejo več sprejeti bolnikov.
—Mesto je dovršilo svojo ' lastno plesno dvorano v kateri " se bode lahko za tri cente plesalo ves večer. Seveda bodejo • navzoči posebni stražniki, ki ^ bodejo pazili na dostojnost.
Nova mestna dvorana bo naj-I lepša v celi državi Ohio. Župan t Baker jo bo sam otvoril z vsemi slovesnostimi v soboto popoldne. Prvo polko bo sam za-, plesal. Plesna dvorana je v ) Edge water parku,
r
—2upan< Baker je v sredo zadnjič pisal pnedsedniku East Ohio Gas Co. cfa se mora narediti nekai glede dobave no-1 vega plina za Cleveland. Vsak
pomni -lansko zimo, ko smo , [ zmrzovali pri zakurjenih pečeh, toda plinova družba se ne briga nič, da bi dobila nov plin v : 1 mesto. Župan Baker bo sedaj . storil druige korake, d»a prisili . trdosrčne kompaniste, da se u-dajo.
—Geo. Travnikar, star Cle- 1 velandčan, ki je bival sedaj poldrugo leto v Toledo, Ohio, se je zopet preselil v Cleveland. Kupil je saloon na vogalu 55. ceste in St. Clair, ave. tako-zvani "Bank Cafe". Preuredil 1 bo prostore in bo pozneje že i dal vedeti, kaj še bo dobrega s dobilo pri njem.
r
"" m i Naročnikom v So. Lorainu. c
Vsi'oni naši naročniki v Lo- ^ rainu, lp kaj dolgujejo na na- c ročnini in katerim smo poslali c opomine, da poravnajo naroč- c nino, so prijazno prošeni, da se obrnejo na g. Joseph Sveteta, ki bo rad vz<el naročnino in jo poslal nam. G. Svete sicer ne bo izdal potrdil, pač pa pošlje- v mo slednje naravnost iz našega s urada.	d
*	r
Zastrupljena torta. Iz Metza e poročajo: V petek je zaviitju g ne^e torte obolelo trinajst o- s se|j na znakrh zastrupljenja. s
-<i aretirati*,
Nova koovriiclja
j- Delegati iz različnih držav it prihajajo v Chicago, kjer ( se vrši posebna Roo-seveltova konven-•	cija.
— i i T AFT V SKRBEH.
1 i
v Chicago, 1. avgusta. Napred-o njaki v republikanski stranki,, •i katerih načelnik je polkovnik z Teodor Roosevelt, prihajajo iz
0	vseh krajev v to mesto, kjer se k bo v kratkem začela konvencija !f naprednih republikancev. Sko-[i so vsi so mnenja, da mora na-J predna stranka izvoliti kakega _ demokrata z južnih držav za j a podpredsedniško mesto, ker s i. tem bi si pridobila mnogo pri-! _ vržencev. Tudi Roosevelt je 3 zadovoljen s takim načrtom, a ker bi to dokazalo, (ta je nova
e stranka neodvisna glede sedaj-t nih strank. V Chicaigo je dospel - tudi vodja Rooseveltove kam-. panje, senator Dixon iz Mon-3 tane. Izjavil se je, da pride na' e Rooseveltovo konvencijo več . ljudij, kakor pa jih je prišlo na t redno republikansko konvencijo ki je izvolila Ta'fta za predsedniškega 'kandidata. Zastopanih _ bo cseh 48 držav in najmanj t en tisoč postavno z volj enih de-! legatov bo na konvenciji. Ude-. ležencev se pa pričakuje kakih / dvajset tisoč.
Taft v Washingtonu s stra-. hom gleda, kaj se godi v Chi-
1	cagi. On ni vrjel, da je toliko _ ljudij navdušenih za Roosevel-i ta. S svojim političnimi generali se pripravlja, kako odbije
. Rooseveltov napad. Taft bo 1 ime J »i! no tesJto.&ialijdt* ke.r 1 ma za seS^oj dovolj pfiprostega ) ljudstva, ki bi ga volilo, poleg
•	tega pa bo moral v svoji kampanji pobijati še Wilsona in Roosevelta. '
>	V Beli hiši se vrše nepresta-1 na posvetovanja, kakšno smer
■	naj okrene stara garda, da .ne
>	bo pogorela pri volitvah. Če se ' Roosevelitova stranka spopri-
•	jazni z demokrati, tedaj je Tait
■	prav gotovo zgubljen a zraven 1 njega tudi Wilson in je koneč-
•	110 le mogoče, da bo Roosevelt
■	prodrl kot predsednik.
j	--—o-
Strajk končan.
London, 31. julija. Štrajkar-ski odbor je danes proglasil, da je štrajk skladiščnih delavcev ki se je pričel meseca maja, : končan. 50.000 štrajkarjev je bilo deset tednov brez dela, i« njih družine so trpele največje pomanjkanje. V pondeljek se I j a zopet začelo z delom, štrajk 1 se je prenehal raditega, ker štrajkarski voditelji niso mogli pregovoriti ostale delavce,' da bi zaštrajkali iz simpatije do londonskih delavcev,
o
Manj ši denar.
Washington, 1. avgusta. Ves papirnati denar Zjedinjenih držav in narodfnih bank se bo zmanjšal za eno celo tretino. To se bo zgodilo, da se prihrani nekaj tisočakov pri papirju in da se naredi ponarejalcem denarja več Sitnosti Novi ban- j kovci bodejo šest inč dolgi in dva in pol široki. Vlada pravi, j da si bo s tem prihranila $900.-000 vsako leto.
Vlada vznemirjena.
L
Dunaj, 1. avgusta. Avstrijska vlada živi v velikrh skrbeh, ker se neprestano ponavljajo niflia- r di na skladišče smodnika po " rajnih krajih države. V teku enega meseca so se zgodili šftirje taki napadi^, in včeraj je jj
♦» » J ^ ft
Kardinal to2i,
e J Rockefeller je ogoljpfal katoli-I ško cerkev, in newyorški kardinal ga sedaj toži.
ZA $23.000.00.
Tarrytown, N. Y. 1. avgusta. " John D. Rockefellerju se bo '» kmalu slaba godila. Sam new-k yorski kardinal mu bo nagajal z postavnim potom, kolikor bo e moge!. Stvar j- sledeča: Zra-a ven Rockefellerjevega leži ne-" ko drugo posestvo, kakih 52 a-
-	krov veliko. Lastnik tega po-a sestva, neki Oussani, se je po-a|god'l s katoliško misijonsko s(drutbo, da proda ta svet za " $45.000. Ko je pa Rockefeller L' o tem zveclel je bil ne voljen. » ker nima rad okoli sebe katofiš-1 kih duhovnov. Hitro je poslal
-	svojega agenta k Oussani in ta ' agent je slednjemu pcniidil za " posestvo $68.000 kar je lastnik "seveda z veseljem vzel, ker je J,bil s tem za $23.000 na dobiČ-
:	kil. ; 1 Kardinal Farley v New Yor-
3	kit je najel posebne advokate,
*	ki bodo tožili Rockefellerja, ]	ker jih je hotel . pre-lepariti. )	Rockefeller pa tudi pravi, da ne
1 o odnehal, ker njemu se gre za to, da nima r koli sebe ne-1 zaželjenih sc eilcv. Jn kčr jc Rockefellerj?va denarna moš-" nja s .veda -velrko bel j teška kot ". ona ntwyorslegi kardinala, bo ) seveda -RocVefe^er najbrž tudi " dobil svet.
Zašito srce.
Philacklphia, Pa., 1. avgusta.
1 ranjen z nože ni v srce pri rre-
•	kem tepežu, Zdravniki so mu sedaj srce zašili in porabili dva j
1 jarda niti. Pravijo, da bo John Thompson še dclgo živel, četudi ima zašito srce.
Za dobro delo je tepen.
; Akron, 1. avgusta. Motor-1< man Wein od podulične želez-, lice je videl nekega moža na 1 1 tiru. Hitro je Skočil s kare in 1 rešil moža s tem. da ga je su-1 j 1 nil na cesto. Množica je pa nii- j slila, da motorman tepe moža
in ga j r napadla ter pretepla.
- , •
Padec iz visočine. h \
' Canton, O., 31. julija. Tbo-i mas Flick je danes padel iic visočine 1000 čevljev. Spustil se je v zrak s posebno napravo za dviganje, ki je podobna velikemu dežniku. Padel je na neko polje zelja, in padec je bil tako hud, da se je zarinil do kolen v mehko zemljo.
,	.	— - —— - - 1
S'
I ]
I 1
I	p
II i I
Gorenja slika predstavlja r
našega glavnega potoval- s nega zastopnika,	r
Mr. RUD. PERDANA,
ki jc polno pooblaščen, da za- * stopa naš list, pobira naročni- P no. oglase, in tiskovine ter o- ^ p.ravlja vse druge posle, ki so ^ v zvezi z našo tiskarno. Vsem Rojakom ga prav toplo priporo- . Čamo in upamo, da jim bo povsod najbolje in pravilno P postregel.	. 5
Upravništvo I	,	I
Policijski morilci
Prijeti morilci gambleija Rosenthala to izpoveda* B tako grozne stvari o newyo>ški policiji, da bo padlo najbrž ie več visokih policijskih glav Policija se je bratila s roparji in morilci, jemala od qjih denar, sama kradla in goljufala ter celo morila po New Yorku. Na dan pridejo se večje senzacije o skrajno korumpira-ni newyoriki policiji.
New York, 31. avgusta. Ra-' zni lopovi, ki so zaprti v me-' sfcnih ječah, so danes naravnost " povedali, da je ukazal policijski ' poročnik Becker ustreliti gam-' blerja Rosenthala, in da je mo-
•	rilcem ponudil tudi dobro na-" grado. Že deset dni j prej, pred-' no je bil Rosenthal ustreljen, 1 je policijski poročnik Becker
silil razne lumpe naj Rosentha-
•	la ubijejo. Jetniki so pripovedovali, da bi bil Rosenthal že
' prej ustreljen, če se najeti mo-1 rilci ne bi bali, da gredo za njimi detektivi, ki jih izdajo policiji. Nihče ni imel tudi posebnega veselja vzršiti umor, ker cena umoru je bila samo $1000, kateri denar se je moral razdeliti med štiri ljudi. Becker je imel sicer dosti denarja, - pa je bil zelo skop z njim.
Oni lopovi, ki so zaprti, in ki so skupaj z policijo goljufali, morili in ropali, se tako bojijo v zaporih za življenje, da so prosili sodnika za posebno ječo, ker pričakujejo, sicer, da jih bo policija celo v ječi umorila, ker ' proti njej govorijo. Sodnik, je to prošnjo uslšal, jim dal posebno ječo in stražijo jih detektivi pokrajinskega pravnika.
Jack Rose in Bridgey Weber sta pripovedovala sodniku i .take stvan kat jih New York v javnosti Še nikdar m slišal. Izpovedala sta sledeče stvari pod prisego:
Na 50. cesti in 7. avenue v Garden restavrantu bi morali Rosenthala najprvo umoriti. Tako smo dobili povelje od policijskega poročnika Beckerja. •Čas j* bil določen med n. in • 12. uro, deset dnij prej, predano je bil Rosenthal v resnici 'umorjen. Nadzorstvo čez umor 'je imel neki Harry Horowitz, kateremu so lopovi pravili "Gip the Blood'*. Omenjenega večera je bil Rosenthal S svojo ženo in z nekim Jack Sullivanom 1 v restavrantu. Policijski poroč-l nik je obljubil en tisoč dolarjev za Rosenthalovo glavo, in ta svota je bila plačana drugi dan po umoru v roke nekega Sam Scheppa, ki je potem razdelil to svoto med štiri morilce.
En dan prej. predno se je skoval prvi načrt za ufrior Rosenthala, je prišel policijski po-. roenik k morilcem in jim povedal, da je šel Rosenthal k pokrajinskemu pravniku. Becker je takoj vedel, da se gre njemu za glavo, če začne Rosenthal pripovedovati oblastem o raznih sleparijah. Zato je prišel k. morilcem.in rekel: "Vi morate tega moža spraviti s poti. Mi smo uničeni, če oblasti kaj zvedo. Ce zgine Rosenthal, tedaj bodemo mi vsi prosti in govorice o gamblanju in graf-tu bodejo kmalu zginile." Lopovi so se tako ustrašili preten-je policijskega poročnika, da so takoj najeli posebno bando mortfcev, ki naj opravijo krvavo deilo. "Gip the Blood" in "Levfty Louie" sta bila zbrana, da streljata. Okoli enajstih j sta zapustila policijskega po- i ročnika Beckerja in se napo- > tila proti restavrantu, kjer je J Rosenthal sedel. Na potu so se pa morilci tako prestrašili, da 1 jim mogoče sledijo detektivi, 1 da so. se naenkrat razkropili in c zbežali. Slišali ((so namreč, da 1 so Burnsovi defektivi v mestu d in da pazijo mi nje. Ko je pa J poročnik Becker slišal, da so •
in nahruhl morilce: "Vi ste
roko. In če bo prišla vrsta na mene, da opravim umazano delo, tedaj bom pobijal tudi vas!" Tako je govoril policijski uradnik proti lopovom. Toda zdelo se je, da je Becker ravno tako strahopeten kot so bili morilci. Konečno so pa lopo-. vi dobili avtomobil. Z avtomo-bilom je objednem prišla koraj-ža. ker so lahko po umoru hitro pobegnili. In ko je Becker zvedel deset minut po umoru, da Rosenthal ni več med živimi, je hitro telefoniral nekemu
>	VVebberju, naj razdeli med mo-
-	rilce $1000 in jih spravi z me-, sta<. Morilci morajo iz mesta, je 1 rekel Becker, ker sicer nam I bodejo delali "trubel" Kar se
-	pa tiče drugih stvarij, je pa bil
, Becker prepričan, da bo vse v < redu.
i Policijski poročnik Becker je , bil poveljnik takozvanih "moč-) nih policistov", ki so imeli na-
>	logo preganjati igralce. Sedaj , je prišlo na dan, da so razi^l
>	morilci in goljufi plačevali new-
■	yorški policiji vsako leto dva
' milijona in štiristotisoč dolar-ij
■	jev, da jih policija ni nadlego--"
•	vala. Tedaj ko bi moral biti; Rosenthal umorjen, je polict||||
-	prepodila vse ljudi iz bližnjih 1 itfic, da ne bi bili priča umoru.
Neki pojkist je pribil bližje in
idejo. Neki moški pa je vprala1|
policista: "Zakaj po podite lju-H di vstran? Ali misli policija zopet kakega umoriti?" Potem pa hitro pobegnil, predno ga j«^ mogel policist s kolom udariti.
Toda najhujše stvari pridejo šele na dan. Advokati, ki zasto-ij pajo prijete morilce, so se ia-javili, da bodejo slednji v te-^ ku treh dnij izpovedali take stvari, da se bo ves New York tresel, da bodejo pozabljeni vsi morilci in sleparji, da bo policija razkrinkana, kakor ni bila nikdar še nobena lopovska banda. Veliko * največjih sltm parjev se skriva med visokimtl častmi v policijsk. oddelku. Daje med policijo še mnogo, morilcev se sklepa Iz tega: Eden izmed sleparjev Bridgey Weber je naprosil sodnika, naj ga premestijo v drug zapor. Policija ga v prvem zaporu ni pustila spati, in vselej kadar se je vlegel, mu je zadonel glas. na uho: "Webber, če nas izdaš*
-	tedaj si ustreljen."'
; Vsak dan prinese nova raz-
-	kritja o gnjilem policijskem si-1 stemu v New Yorku.	- J
—,—o- . ii^j
Rodoljubni Hrvati.
i
i Newyorški hrvaški dnevnik . "Hrvatski Svijet" nabira proste 1 darove za mater Luke Jukiča,
•	to je onega človeka, ki je z":} revolverjem napadel hrvatskega tirana kraljevega komisarja Čuvaja.— V enem mesecu so nabrali $364.00.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poilfjamo:
m I 10.35	............. 50	kron,
z« 20.60	............. 10« kron,
xa 41.00............. 200	kron.
za 102.50	............. 500	kron,
za 204.50	............. 1000	kron,
ia 1020.00	.............. 5000	kron,
Poitarina Je vittta pri teh evotah. Doma ae nakazane evote popolnoma Izplačajo br« vinarja odbitka.
Naie denarne poilljatve Izplačuje C. kr. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam poelatl J« najprlličneje do 950.00 v gotovini v priporočenem ak re8£rirant?m PlanJtt' "čl* zno»
82 Cortla d« 8t M V iT m v
'*	orn, n, Y»s|

Ea - zaklad Inkov!
istorično politični roman.
spisal Sir John Retcliffe;	jŠSj^L
im Clev. Ameriko priredil L J. P.
"Ta ključ odpira vhod v mo-	i jo spalno sobo. Eno noč, eno
celo noč bo Ognjena Cve-	1
tlica last Vonodonge, če ji pri-	I
nese ta prt, napolnjen s krvjo	(
njenega smrtnega sovražnika."	i
In senorita mu vrže krasno	i
pleten robec pred noge.	1 "Pri velikem duhu! Kadi te- <
be še ponori m. Povej mi »me	; — ime!"
t; "On je tvoj lastni sovražnik,	|
Francoz, katerega poznaš!"	j "Tvoj zaročenec? Saj si sa- t
ma prepovedala, da nc smem	i
dvigniti roke proti njemu! Kaj	i
"Storil? Poglej sem!" Senorita migne z roko in za-| »tor svetilke odleti na tla, drugi migljej njene roke povzroči, '» da pade njena obleka na tla — i * v polni luči stoji krasna žen- i skina postava pred žarečimi po- 5 gledi Indijanca, tega priproste- » ga naravnega človeka, katerega J strasti so lomile njegovo odloč-
"Poglej seni! Ali hočeš to	!
trulpo si kupiti z njegovo src-	1
no krvjo, ne da bi vprašal, ka-	i
kino krivico mi je on storil?"	i
Indijanec je tolkel kot divja	j
*zver n» železnih palicah ob ok-	I
Snu — kri mu zalije oči, in zde-	-
lo se je kot bi požiral krasoto	i !pre lest ne žene.
"Umrl bo!"	i
"Ali prisegaš?" Or a se mu	i
^približa, njene roke se dotak-	(
, nejo njegovih prstov, njena to-	<
pfjpla sapa zadene njegov obraz,	t
"Pri mojem očetu, on bo i
(Senorita po teh besedah sko- i Hi nazaj k mizi, kjer stoji sve- | lilka. Hitro vrže slednjo na tla, i ||<Ja ugft&pe, V prihodnjem tremi- i tku je pa že sedela v kopel ji. Teske, debele železne palice 1 Solcenske mreže fožljajo pod sil- i nim pritiskom divjajočega In- <
"Usmiljenje, gospodarica! < Se Usmiljenje s tvojim sužnjem!" i "Prjnesi mi njegovo kri in jaz bom tvoja!" doni skozi so- i I bo, "čez en mesec te pričaku- i |jem s sladko ljubeznijo," I Njegov žareč obraz, njegova 1 dirjajoča kri, njegove napete žili so čutile kapljice vode, katere je metala senorita proti Indijancu, njegovo uho sliši vsako njeno premikanje, teško dihanje —-f> "Pojdi!"
Indijanec spusti palice omre- i žja in pade nazaj.	i
Gorje ti, Bulbon f	<
Dopust,
Pretekel je skoro en mesec. . odkar je ekspedicija zapustila i haciendo del Cero, mesec stras- . nih naporov, dnevnih nevarno- 1 stij in neizrečenega trpljenja.
Od sto in petih mož, ki so sklenili spremljati grofa Bul-bona, jih je preostalo .še enaintrideset.
Med njimi so bili Poljak Moravski. Nemec Weideman, Kri-žonos, Havtorn, bivši ropar in nekaj bivših mornarjev. Večni boji z Indijanci, pobeg mnogih članov efcipedicije v Chihuahuo bolezni in druge nadloge so skrčile vrste mož. Vsakdanji u-pori ostalih pa, ki so se večkrat žt očitno dvignili prot* svojemu vodniku je tako uplji* ^ val na njih poveljnika, da je zgubil vso energijo.
Poleg v srh drugih težav pa je prišla še skrb za revico, katero je tako nenadoma vzel za svojo žtno. Skrivno trpljenje in ljubosumnost, katero je nosila Suzana toliko časa v svoji notranjosti, zajedno z napori Zadnjega leta, vse to^je tako prevzelo njeno zdravje, da je začel grof resno misliti, da umre, če ji ne preskrbi boljše postrežbe kot jo ima sedaj. Toda vse prošnje in vsa prigovarjati-grofa so bila zaman, da bi šla
v kako mesto in tam čakala. ' , j ^
vso grofovo usodo z njim.
Grof je vedel le po slabi risbi umrlega Gambusina, kje približno bi bilo mesto zlata, toda niti velika zmožnost Križonosa ni mogla pripeljati grofa na pravo mesto, ker grof nikakor -ri hotel poodrobneje razo-deti Križonosu, kar je vedel o zakladu.
Kadite?« 'se je trutfvl, da se pri svojem potovanju po prerijah približa činulalje bolj izviru reke Bona venture, kjer bi se moral vršiti skupni sestanek vseh treh mož, ki so vedeli za 'zaklad.
Medtem pa uspeh ekspedicije : i zaostal popolnoma. GanVbu-- in L in rudarji, ki so slednjo spremljali, so večkrat našli ležišče zlata ali zlatega prahu, in člani ekspedicije so si nabrali že precej zakladov, kateri pa seveda niso pomenili nič proti temu, kar jim je grof obetal.
In baš ob tem času so mislili rudarji, da so odkrili novo bogato žilo. Mala epspedicija, ki je sedaj štela kakih šestdeset mož, ker je dobil grof v zadnjem mestu zopet -nekaj ljudij, je torej napravila ob robu nekega potoka svoj tabor. Sklenili so. da vodo odpeljejo in prei-sčejo,pesek ra dnu struge, kjer se je obetala zlata ruda. In ravno si bili zatopljeni v svoje delo, ko jih preseneči močan oddelek Apačev. Križonos je kmalu spoznal, da so med voj-ii i k i njih stari sovražniki, "Sivi Medved', "Leteča Puščica" in "Črna Kača". Kljub obupnemu odporu od strani groto-ve čete, so bili konečno vendar prisiljeni, da se umakneejo, pri čemur so zgubili vse svoje pre-mwzewje. Le pogumu grofa in ikušnji Križonosa se je bilo zahvaliti, da niso bili vsi posekani. Več kot dvajset mož je padlo v trdovratnem boju. in celo Bonifacij je dobil nevaren ubo-dljaj noža v lice, ko je branil grofico.
Teške zgube .katere so Apači sami imeli ju skušenost Križonosa je povzročila, da so se lahko umaknili. In to je bilo v njih srečo. Pozneje so zvedeli, da jih je napadel samo oddebk Apaiev, kateri so bili razkropljeni po preriji, in ko so sc zbrali, se je ekspediciji že posrečilo dobiti' dobro skrivališče.
Ostrim očem Križonosa ni odšel majhen otok srtdi precejšne reke. S pomočjo skritega čolna, ki je pričal, d» zahajajo sem divji lovci in Indijanci, se je ljudem posrečilo priti na otok. katerega skalovito obrežje j. bilo precej podobno majhni. trdnjavi. Več jezdecev radi deroče reke ni moglo naenkrat v vodo. proti posameznim napadalcem bi se pa lahko prav uspešno branili.
Kil je pa tudi že zadnji čas, da so prišli na otok. Ko je čoln zadnjič odplul od brega, so l^ili Apači že toliko blizu, da so morali' možje s puškami streljati proti njim. Grof Bulbon je bil z»!nji. ki je dospel na otok. Takoj je odredil vse potrebno za bra m bo otoka. Čoln so skrili, razpostavili straže na mnogih krajih in oddali častnikom razna povelja. Toda pre-dno ste minile dve uri, je bil otok že oblegan od vseh stra-nij. Apači so jahali po obrežju navzgor, našli precej plitvo mesto v vodi in jo prebrodili do druzega brega. Tako so bili naši moije »oklenjer.i od vseh stran i j.
Grofa je pa manj skrbela nevarnost, kakor poraz, katerega je doživel. Bilo je prvič, tla so bili premagani člani eks-pcdicije. ki so imeli dosedaj v grofa neomajano zaupanje, da je nepremagljiv. Raditega so nekateri hoteli očitno odpovedali pokorščino. In če ne bi bili ljudje prepričani, da morajo v trenutku nevarnosti vsi
I i	• i » . ' . 1 ' L * .. .
j skupaj držati, tedaj bi vecma
ljudij zapustila grofa ali pa se (i celo nad njim maščevala z u- i
morom. Poleg tega je pa grofa 1i težila še druga skrb. Kako. naj 1
spolne svoje načrte, ker se ne i more niikamor premakniti? <
Bilo je druge noči, ko so prišli ljudje na otok. Prižgali j so v sredini otoka ogenj, oko- i li katerega so posedli in se pogovarjali o doživljenem pora- i zu ter o porazu, katerega so doživeli. Na glas so preklinjali i grofa, ki jih je zapeljal v skoro gotovo smrt, in te kletve so bolestno odmevale v koči ubo- i ge grofice, ki je ležala bolna ,1 na postelji, pripravljen iz vej I in maha. Celo oni, ki so ostali 1 grofu zvesto udani, se niso dr- 1 zni'li ugovarjati, in Havtorn, ki je imel sedaj pri upornikih : največjo besedo, je glasno gro- t /-:il svojemu načelniku.
Kljub takim uporniškim mis- 1 lim pa dosedaj vendar hi nihče ; pozabil, da stori svojo dolžnost. 1 Na vseh konceh otoka so bile postavljene straže, ki bi morale i takoj naznaniti vsako približa- s nje sovražnika. Grof je obšel j ves otok, da se osebno prepri- < ca, kako ljudje stražijo, in se je ravno približal onemu me- s • tu, kjer so potegnili čoln na < uho. Tu sedi mož, puško med i koleni in z očmi štrli v vodo 1 pred seboj.	1
Ne da bi ga grof pozdravil, i sc vfit.de poleg njega.	1
"Kako je va,ša straža, stari < prijatelj." reče konečno. "Ali ' niste ničesar posebnega opazili?"
"Ničesar, senor konde/' od- i vrne Križonos, "kot tuleče lo- j pove. ki nas tukaj tako držijo 1 v pasti kot mačka ulovljeno I miš."	i
"Toda kaj mislite o naši u-sodi."
Stari zmaje z rameni. "Najboljša prilika ki jo imamo, je ,i ta, da> bo postalo rudečim luni- i pom dolg čas in odidejo. V e- j nakih slučajih redkokdaj dolgo < cublegajo sovražnika, razven če 1 jih ne sili kaj posebnega k te-, mu. In sivi« Medved je gotovo i odločen do skrajnosti, da nas 1 ulovi v tem gnezdu. Pardon, < samo nekaj bi rad vedel."
"Kaij ?"	i
"Kako so prišli Apači tako i naenkrat tukaj skupaj, ker smo ] bili vendar prepričani, da so se < vrnili v svoje vasi iu. naselbine, ki se nahajajo silno daleč od tukaj."
"Da, res je čudno to. Toda kako dolgo mislite, da^ nas bodejo tukaj oblegali?'
"Mogoče mine en teden. Ta čas nam ne morejo ničesar . storiti. Dvaintrideset pušk, katere smo na tem otoku zbrali, je zmožnih, da pošlje par stotin teb rudečil lumpov v krtovo deželo. Toda---"
Starec preneha govoriti in strese sivo glavo.
"Govorite, prijatelj!"
"Razven lakote sc bo oglasil še drug sovražnik, ki je ravno tako hud kot prvi. Vi veste, da bo zadostovalo meso ubitega konja, katerega smo prepeljali sem. komaj za* tri dnij. Če nas bodejo torej rodeči lumpje dalj časa oblegali, tedaj se lahko kmalu pripravimo na kruljenje naših želodcev."
"Tri dnij!" reče grof z bolestnim vzklikomv "Že v treh dneh je vse zgubljeno!"
"Taz vas ne razumem, senor konde!"
"Čujte me! Kdaj imamo polno luno!"
"Pojutrajšnjem. torej V drugi noči od današnje."
"In jaz moram biti,v intern trenutku, ko luna izide, ob izviru reke Bonaventura, in sedaj niti ne vem, kje je ta reka."
"Kar se tega tiče, senor konde," pravi Križonos. "sem sicer v tem kraju dežele malo znan, toda če se popolnoma ne motmi, tedaj se moramo nahajati ravno ob tej reki."
"Da. itn če je to res, kar sem tudi že sam mislil, pa smo vendar najmanj šestdeset milj oddaljeni od izvira, mogoče več, mogoče manj."
Križonos se zasmeje. "Že vidim, da ne poznate narave uar ših gorskih rek. Po mojem mnenju ne moremo biti oddaljeni od izvira te reke, če je to Bonaventura, več kot deset milj. Poizvedel sem tudi na zadnji1 haciendi, mimo katere smo | šli, da sprejme ta reka malo' od tukaj več močnih pritokov, < iz česar laiiko razlagamo globo-
čino in velikost te reke. Sicer M I se nečem mešati v vaše zadeve,
j senoar konde, toda nikakor ne I vrjamem, da bi bili ob teviru te reke bolj varni kot ste na ] tem otoku."	'
"Prepričan sem, da dobim ob gotovi uri" ob izviru te reke dva moža, s katerimi moram govoriti silno važne stvari. Ne- ! srečen slučaj me je do danes zadrževal, da n»sem mogel do i teh dveh mož. Vi jih poznate," I Križonos pa molči. "Oba moža sta 2elezna Roka in Indijanec, ki se imenuje Ve- < i liki Jaguar.*
I Križonos misli nekaj trenut- < kov, potem pa odkritosrčno po- 1 gledal grofa.
"Gospod," reče, "nisem pi*j 1 zastonj rekel, da ste na tem ] otoku, okoli katerega tulijo apa-ški volkovi, veliko bolj varm 1 kot r.a izviru reke in pri mo- 1 želi, katere ste ravno imeno- 1 vali."	-	1
Grof pa začudeno pogleda ; starega traperja. "Kaj mislite, senoT Križonos? Jaz te može 1 še nikdar v življenju nisem videl, dasi jih že pol leta iščem." < "Ne bom se drenjal v vaše : skrivnosti,'4 odvrne starec, "to- j da smatra! seni za svojo doli- ! uost, da vas svarim pred temi < ljudmi. Sicer smatraim oba kot s poštena in dobra lovca, dasi ? nimam nobenega vzroka, da bi 1 bil njih prijatelj,-pač pa mislim, da se nameravata onadvan kr- ' vava nad vami maščevati." I "Maščevati — nad menoj?" j "Da — če sem prav slišal, ste vi baje onkraj morja neke- j ga njih prijatelja slavnega gani- < bus*na, umorili, ali pa ste bili krivi njegove smrti, vi in Bo- i nifacij."	'
"In kdo vam je to povedal?" < vpraša grof z veliko jezo.
"Železna Roka sam, ko smo i v nekem skrivališču pričakovali 1 Apačev, in dasi je čuval izda- 1 jalca Lope/.a proti meni, ven- : dar mislim, da ta mož ne mort 1 lagaiti."
"Sto hudičev!" zakliče grof razburjen. "Potem je toliko ' bolj potrebno, da govorim z ' obema in jima preženem neumno misel, ki jo imatsu o meni, i in ki je e&na kriva, da se je dosedaj vsž ponesrečilo. Ali ste* 1 poznali mogoče onega moža. > onega gambusina, ki je prišel 1 v Pairiz?"
"Ne, gospod."
"No. potem varil moram po- ■ vedati, da sem seveda poznal, in sicer sem se z njim seznal 1 kakih i^st ur pred njegovo I smrtjo. Jaz in Bonifac'j sva ga dobila na ceisti. V mestu je bil < tedaj upor, in vojaki so streljali na njega. Dobil je smrtno rano. Na prošnjo mojega sina smo ga nesli v bližnjo stanovanje moje sedajne žene, in smo naredili vse, da bi ga rešili. Toda umrl je med operacijo, ko je zapustil vso svojo ded-ščino mojemu sinu in meni naročil, naj se podam k njegovim prijateljem, v Meksiko. Ce ne v rja me te, mojim besedam, tedaj se obrnite na Bonifacija in na grofico, in obadva bodeta potrdila."
"Ni potreba, gospod", odvrne Križonos, "in Bogu ter vsem svetnikom hvala za to razlago. Sedaj seveda razvidim, da je potrebno, da. pridete skupaj z Železno Roko in Jaguarjem, in če ne bi pri tem dosegli ničesar druzega kot dva
■	prijatelja, ki sta za nas v teh stiskah več vredna kot pet re-
i gimentov vladnih dragonarjev.
Če torej gotovo veste, da nalj-i dete oba moža jutri zvečer pri
■	Izviru reke Bonaventura —
. *'To sta obljubila svojemu ' umrlemu tovarišu."
"Pardon, potem bcxleta tudi
-	držala besedo. Gre se torej za
>	to, da^ dobimo pripravnih sred-: stev, kako bi lahko tja prišli."
"Ja/. že ne vidim nobene prilike. da bi zapustil ta otok." i "Seveda, vsi ne moremo
-	stran, toda enega človeka ru-
-	deči lumpje ne morejo zadrže-, vati,, posebno če ima s seboj
čoln. kakor ga imamo mi." "Toda vi ne poznaHe nine-
-	rja niš i h ljudij, Križonos," od-i vriie grof. "Moji ljudje me go-
-	tovo ne pustijo proč."
; "Vzeti si morate dopust." t "Kaj, dopust?"
»Da — po indijanski navadi.
>	Priseči morate,-ola ste ob go->1 tovem času nazaj, če vas smrt ,!ne bo zadrževala." In po teh
-	besedah se obrne Križonos pro-1
1 "Teško, da bi me na take ! besede pustili proč, ker vedeti i morate, da sam ne morem !
proč in me morate vi sprem-!
Ijati."
"Torej morava postaviti krvne priče. T«ho — ali ničesar ne čujete?" Križonos zgrabi za < svojo puško.	.
Tudi gro;f je poistal pozoren in poslušal. Zmlelo se mu je kot bi na temni ghtdini vode plavalo eko truplo.
"Ali naj pokličem naše ljudi?" vpraša.
"Ne, še ne. Jaz vidim samo eno truplo, in moja pajka je kljub temi navajena /treljati. Če se drzre na 'breg, bode ni kmalu gotov z njim. Sicer pa poglejte!"
Plav^oči predmet je prišel , sedaj tako blizu, da v resnici kmalu oba spoznata človeško -truplo. Kljub temi zapazita, ka- 1 ko se dvigne človeška roka in se prime >.a vejo ob bregu. <
Zajedno se pa začuje pritajen klic: "Amigo! Prijatelji!"	^
Križonos skoči pri tem klicu na skrajni rob brega in stegne svojo puško tako daleč, da jo je ia)iko dosegel plavajoči, ; ker mu je že pretila nevarnost, , da ga močni tok reke potegne s seboj. Ta tok reke je bilo tudi -gtavno varstvo obleganih proti ( Indijancem.	!
"Ta glas bi moral .poznati," i mrmra Križonos, ko steguje ^ puško. %"Tu! Primi, če si prijatelj, in drži dobro!"
Plavaču se je posrečilo pri- . jeli puško, in Križonos ga srečno poteg-r.e na breg. D oči t* topi- Križonos korak nazaj in } se grof približa, da je pripravljen za vs;(k slučaj nevarnosti, ogledujeta oba tujca.
Toda nevarnosti ni bilo. Komaj je Križonos podrobneje pogledal postavo, že se mu iz-vije krik: Sveta M'arija čisto spočeta, otrok, Komea, kako si prišla sem?"
Grof stopi hitro še bližje. I nit Kom an čin je je sicer že večkrJt slišal, toda nje same Še nikdar ni vklel.
"Kaj, mojster Križonos, to je sestra Jaguarja?"
"Da, gospod, in sicer dobra , ter poštena deklica. Nekaj silno važnega mora biti, kar je deklico napotilo k temu kojra-ku. Pojdi sem, otrok, in ko se spočiješ, numa povej, kaj te je , se.ni privedlo."
Mlada Ir.dijanka stopi za o-bema možema za pečine. "Prihajam iz tabora Sivega Medveda," reče konečno, "moj beli oče lahko vidf njegov ogenj na bregu."
"Torej ne veš ničesar o Železni Roki in njenem bratu?"
"Korhe^ ju ni videla že trikrat, odkar je mesec izšel. Radi T.jih se je Komea drznila planiti v vodo in $e izpostaviti krcgljam Apačev."
"Toreij je ta reka res Bonaventura?' vpraša Kriionosr
"To ime so ji da.li beli nrožje, in vsak mož lahko doseže njen izvir v č.isu, ki se št £ je od sol učnega vzhoda do zahoda."
Stari trn per pomenljivo pogled agrofa.
"Vs-edi se, otrok, na ta kamen. Rada bi zvedela več po-droi-vcsti od tebe. predno te peljeva k ognju. Ali ti je mogoče znano, kje se v tem trenutku nahajata Železna Roka in Jaguar?"
"Vcnoiconga je glavar," reče deklica ponosno. "Konianč sc nikdar T.e umakne boju. Ko zaide drugo solnce bo Jaguar pričakoval Sivega Medveda z njegovimi prijatelji ob izviru te rt,k«. Umrl bo kakor glavar, če mu jezik prijatelja ob pravem času ne pove vsega o izdaji."
"Boj? Torej je Apačeni nekdo izdal, da se tvoj brat na haja na oneni mestu, in sedaj gv hočejo napasti? '
"Vonodonga mora maščevati skalp svojega očeta," reče mlada Indija-rka odločno. 'Pred emini mesecem je pozval Sivega Medveda in njegove prijatelje na boj in Sivi Medved je sam določil čas in kraj."
Dalje prihodnjič.
Ali imate mogoče pohištvo naprodaj? Ali bi radi prodali?
hita™
^^^^ A ___i _ x *; _ L _ tt j? *i_ M A
■ fl(i(||popinsi li!pt j|P|fP|isi
Po navodila slovensko angleike sloTnicc, tolmača in angl^lko «1ot, »lo- J
V. J. KUBELKA, S38 W. MS St, Mew Ink, d l S
■na N^večja zalaga slovenskih knjig. Pišite po cenik, mamm—m S
m
xxxx^sttsf&^&ywfi^^^	OOOtm ^
Slovenske trgovine^
SLEDEČE TRGOVINE PRIPOROČAMO ROJAKOM:
-
^ SALO ONI:
JOS KOZELY; 4734 Hamilton ave.
MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave.
JOHN KROMAR, qq8 E. 63rd St.
LOV. PETKOVSEK, 9(75 Addison Rd.
ANTON ZAKRAJSEKt 991 E. 64th St.
FRANK STERNISHA, 10C9 E. 62nd. St.
PRIMOŽ KOGOJ, 6006 St. Clair ave.
JOHN ZALAR
6120	St. Clair ave.	1
FRANCES LAUSCHE
6121	St. Clair ave.
FRANK ZAKRAJŠEK, 1029 E. 6 xst St.
JOE NOSSE. 1226 E. 55th St.
JOS. KALAN, 6101 St. Clair ave.
ANTON K UHELJ, 3822 St. Clair ave.
FRANK JURCA. 1287 E. 55th Sr. JAKOB JENC,
5363 St. Clair Ave. SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave. JOHN GRDINA,
6025	St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR,
Addison Rd. N. E.
JOSIP BIZJAK,
6026	St. Clair ave.
MATH HRASTAR 5920 St. Clair ave.
JOHN MAJZELJ G128 Gias ave.
FILIP EPPICH 5301 St. Clair ave.
JOHN CIMPERMAN,. 1259 Marquette St.
FR. KMET, 3922 St. Clair ave.
J. KRALL
qbi Addison Road.
A. POLONICH :Jioo Union ave. K. ARMBRUSTER, 6400 St. Clair ave.
Vino in žganje na debelo. THE OHIO BRANDY . DISTILLING CO. ^ro2. St. Clair ave. JOS. MEDEN, < 1063-1065 E. 61st St.
GROCERIJE PREVEČ A PEKOLJ, 2Q3 'E. 55th Stt.
R. CERKVENIK U15 Norwood Road.
JOHN KUHAR, 3330 St. Clair ave.
MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St.
ČISTILNICA OBLEK FRANK MRVAR 1336 E. 55 St-
Slovenska izdelovalnica smodk. JOHN BRESKVAR 1364 — E. 36 St.
BRIVNICE. FRANK 5KERJANEC, 6124 St. Clair ave.
MESNICE. OGRINC Sc ANŽLOVAR, 6124 Glass ave
FRANK VESEL, 4034 St. Clair ave.
MESNICA IN GROCERIJA. JOS FURLAN
1604 E. 81 St.
—
ČEVLJARSKE PRODA-JALNE: FRANK SUHADOLNIK,
6107	St. Clair ave.
FRANK BUTALA. 6220. St. Clair ave.
KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave.
JOHN GORNIK, 6*05 St. Clair ave.
ANDREJ JARC 61 jo St. Clair ave.
BELAJ & MOČNIK 6205 St. Clair ave.
BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, A. Bobek poslovcL 6104 St. Clair ave.
TOBAK IGRAČE in CANDY
STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave.
M. ERMAKORA 6116 ST. Clair ave.
ŽELEZNINA — POHIŠTVO . i. t. d. ANTON GRDINA, 6127 St Clair ave.
JOSIP ŽELE,
6108	10 St. Clair ave
TRGOVINE Z MODNIM
BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6x29 St Clair ave. ..
ANTON LOGAR, 3837 St. Clair a v« ,
JOHN GRDINA, 6111 St. JClair, ave
FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St.
M. MAREŠIČ
4322 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA MEHKIH H J AC, JONH POTOKAR, 1126 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI SAfKOVIČ BRATA, irvg NORWOD Rd.
LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave.
Slovenska trgovina žensktfr slamnikov in klobukov pose»*-,
nost je oprava nevest. ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave.
Trgovina z moško opravo ic> čevlji
FRANK KENIK. 6301 St. Clair ave.
URAR IN ZLATAR. FRANK ČERNE 6034 St. Clair ave.
ANTON SAMSON 6209 St. Clair ave.
Department st<>i*
ANTON KAUSEK 6202—6294 St. Clair ive.
To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu ob-činstvu v nasi naselbini priporočamo. 'Pa tudi rojaki po ! drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh naslovov, in k» dar rabijo, naj pišejo na enega teh trgovcev ki jim ito drage volje postregel. Upamo, da se njih zgasi še več. ki do sedaj 4e niso oglasem. Natancn^jtjglj^ppj	^ ^

, —'W'J'."*1 ----- . v • v-
Strelice.
Sedaj hočejo v New Yorku 1 celo mestni svetniki preiskovati najnovejši policijski škandal. Ali se ne pravi to hudiča z Belcebubom izganjati ali pa postavki za vrtnarja- v zelniku kozla?
p * * •
Neko *leklifco v Georgiji je neki gorski pastir odpeljal. Guverner je za njim poslal tri kompanije vojakov. Kadar pa delavca ubije v jami, tedaj se pa reče lastniku rudnika: How are you?"
* * *
Ex-del-egat neke konvencije, majcen človek, v bližini sorodstva pasjega plenwna po imenu, strašno rad psuje čez policijo. Kadar pa» švigajo klofute kot strele po licu, tedaj je pa prvi, ki teče na cesto, plača $5.00 in policijski avtomobil pridrdra.
* * #
"Čudodelni" je bolj prefri-gan. Kadar on začuti klofute, je tak kot vremenski prerok, ki prerokuje nevihto že tri dnij naprej. Gre sicer v levov brlog, todfl devet desetin njegovega telesa« ostane zunaj — da potem hitreje "polakira", kadar }e treba.
♦ * * ■
Eden izmecl prijetih grafter-jev v Detroitu se je dosedaj imenoval "Honest Torn \ Po tem lahko sodimo vse druge,
ki se ravno tako imenujejo. * * *
Izdelovalec sladkorja Henry je zapustil samo dva milijona. Kaj, samo dva miili'jona? Ti u~
bogi človek ti!
* * *
Mater so prepeljali v bolnišnico. Ko je oče zvečer prišel domov je pa spodil dvanajstletno hčerko in 18 mesečnega otroka hiše. Oba sta oelo noč hodila po ulicah in še ves drag dan. Napol mrtva sta bila konečno odpeljana v sirotišnico. Če bi bil jaz vladar v nedvililiziranih deželah, tedaj bi tega očeta tako kaznoval, da ne bi mogel nikdar več postati oče.
♦ * *
En milijon dolarjev je veljalo demokrate leta 1904, da so postavili Piarkerja predsedniškim kandidatom. Prokleto veKko denarja za ^ako prokleto majhen uspeh.
* * ♦
Znorel fadr vročine, je neki človek v New Yorku se vrgel iz 14 nadstropja na cesto. Ljudje, ki vrjamejo v peklo in nebo, bodejo rekli, da je prišel
iz vročine v ogenj. , * * »
Gompers se res ne more pri-tOiHevati čez. ameriške sodnije. Po tolikih letih sodnijskih obravnav mu je še vedno odprta
pot, da apelira.
* * •
Guverner Blaise iz So. Caroline je ddbival vsak mesec od 55 skrivnih gostilen v mestu Charlestonu, po deset dtflarjev. Ta človek je strašno ^zabit in "Cheap guy". Noben newyorski potfcist ne bi šel lomiti postave
za tako sramotno nizko ceno. * * *
Neki londonski bigamist jc naredil rekord. Tekom petih let ge je poročil s šestimi ženskami, ne da bi se od ene same ločil. Njega bi jaz tako kaznoval: Obsodil bi ga v pet let ječe, in vseh pet let bi moral v zaporu živeti s šestimi ženami.
♦ * ♦
V Los Angeles so naredili postavo, glasom katere bo moral biti vsak bartender absolutni vodopivec. To bo prineslo marsikakemu temperenclerju lepo služtbo in priliko, da se napije pod krinko pk>h»bicije. ♦ » ♦
Toda ta postava nasprotuje svetopisemskemu izreku: Vol, -ki je žejen, mora dobiti pijačo, ne pa mu gob^c zavezati. • » *
Kako malenkostni so vendar ljudje na svetu. Ker so Italijani začeli streljati na turške trdnjave v Dardanelah, je poskočila cena pšenici v Chicagi
za tri cente.
» * *
In tako se vrši po svetu:
-..... ■■	w. ^
ditega naš kruh toliko dražje plačevati.
* * »
Gospa Belmont jt predsednika atr#rriške ženske zveze za volivno pravico. Ta žena si lahko dovoli ta špas. Njen mož je vreden kakih tristo milijonov dolarjev. Za la denar bi se dal še jaz voliti kot moškega predsednika sufraget.
Župan.
Emil Jelkov.
Splošno se toži, da izginjajo iz naroda lepe stare šege in navade; in to je res. Tudi med fanti izginjajo stari običaji in namesto njih nastopajo novi. Kako zadivljen sem gledal, ko sem bil še kratkohlačnik, celo trumo fantov, ki je, v vrstah, korakala v nedeljo k maši in se potem m<AŠko postavala pre»d cerkvijo. Kako sem si želel, da bi bil jaz fant, kako težko čakal časa, ko se bom jaz postavil s klobukom po strani in peresom za trakom ter s šopkom na prsih!
Po maši so se zbrali fantje na trgu v sredi vasi, na tako-zvanem "fantovskem placu", kjer so se shajali tudi zvečer in prepevali lepe narodne pesmi. — Toda ko sem jaz dorasel in plačal fantovščino že niso več postajali fantje na placu in v cerkev so hodili posamič. Tudi zvečer niso več peli skupaj, tu so se oglasili štirje, na drugem koncu vasi jim je odgovarjala druga gruča, a pesem se ni glasila tako mogočno in tudi ne tako ubrano.
Mlajši mozlje in starejši fantje, ki pa se niso družili z nami. so sodili: "To, da so fantje?! otroci so to, pa ne fantje! Ko smo bili mi, je bilo vse drugače; peli smo, da se je vas tresla, in ob nedeljah smo se vse drugače postavili. V cerkev skupaj v gostilno skupaj, povsod skupaj, a sedaj vsak posamič in če gre kdo vasovat, ga že drugi špijonira."
In prav so imeli. Sloge res ni bilo med nami A kdo je bil kriv ? Ne vem! Ko sem jaz nastopil je že bilo tako. Morda pa je bil ves začetek temu takrat, ko so fantje izgubili svojega prvega in zadnjega župana. Vsaj tako pravijo.: Nekdaj se je bilo zgodilo, da so si fantje ftaše vasi izvolili župana. Ne vem kdo je bil prišel na to misel, znano mi je samo, da je bil izvoljen za župana takratni najgorši fant, Janezov Ivanec.
Pravijo, da so bili takrat najlepši fantovski časi. A bili so tudi fantje, da ne z lepa takih, postavni., krepki in močni, le Optebov štefa je delal izjemo, slabič je bil, krivonog in otročji, a vendar je bil važna oseba. Pošiljali 50 ga fantje povsod, kamor so imeli potrebo 1 ir v njegovi hiši so se zbirali. Štela je bil rejcnec Opletove matere, ki je bila tulova brez otrok.
Bflo je že v začetku zime, ko so fantje^ mrzli Opletov! Izbi izvolili svojega župana, ki je pokazal prvo skrb za svojo občino s tem, da je vprašal, kako da nimajo Opletovi zakurjene peči. Štefa mu je pojasnil, da nimajo drv. — Ko-balov Just, sin najpremožnej-šega vaščana, je nasvetoval, naj giredo drugi nasekat drva v Opletov gozd na Golem bregu on pa napreže zvečer, ko bodo šli Kobalovi spat, konje in pripelje drva domov. Predlog je bil vzprejet in drugi dan je debelo gledala stara Ople-tovka, ko je zagledala na tnalu pred hišo velik kup drv. Šest sekir je še isti dan razse-kalo drva in zvečer je bila Opletova peč prijetno zakurjena in zasedena od cele fantovske družbe.
Na tej peči je bil tudi panski urad Janezovega Ivan-ca.
Ivanec je bil močan, plečat, dobrodušen fant, obut v petek in svetek v debele škornje s katerimi je neusmiljeno pritiskal na mater zemljo, da se je razlegajo po celi vasi. Bil pa je postaven brhek fant in
,« . iJ^«? ••" , j
\t'	r\ 1
-------- -------—-- ———
mu, šale, petje^ smeh, pripo-' vedovapjo, to je bil skoraj ne-izpreinenljiv program. V nedeljo so se zbrali po večerni-cah zopet pri Opletovih in jo od tam urezali korporativno v Tesnarjevo gostilno na liter vipavca.
tZ veseljem so pričakovali Svečnice, takrat so vzeli čajno in šli koledovat po vasi. Mamice so jim dajale jajce in klobase, dekleta pa so jim z nagajivim pogledom stisnila kako desetico. Na Svečnico pa so napravili zaseben ples, .povabili dekleta in se pogostili z nabranim. Spomlad jih je ločila od peči in ljubego pohajkovanja, treba je bilo prijeti za delo. Poletje navadno mine brez posebnih dogodkov, kakor drugim, tako »tudi našim fantom, a proti' koncu potatja se bliža zanimiv trenotek. — Podgorski semenj.
V noči med 2 in 3 septembrom, vprizore naši fantje Podgorski semenj. To noč znesejo namreč fantje vsei, kar morejo dobiti okrog hiš, n. pr. vozove, orodje, lestve, ograje, i. t. d. na neki vrt v Podgori. Za časa župana je bil ta trg zelo obiskan. Drugi dan po trgu je brio lepo videti gospodarje, ki sj nosili domov svoje p-re-dmete. Oni, ki razumejo Šalo so se smejali, drugi pa rentačili in zmerjali fante. Ti pa so si ne-zadovoljneze dobro zapomnfli in ji-m drugo leto dali priliko Še več nakupiti.
Na pritožbo nekaterih neza-dovoljnežev je občinsko pred-stojnistvo prepovedalo semenj. ivanec-Zupan je hitro sklical po krivonogom Štefanu fante skupaj, da > se posvetujejo, kaj jim je storiti. Do semnja sta manjkala še dva večera. Sklenili so, da obesijo po vseh og-ii'ii plakate, da je Podgorski semenj odložen zaradi neznane kurje bolezni. Hitro so se spravili na "delo, in drugi dan je viselo po oglih in orehih dvajset plakatov z napisom: Podgorski semenj je odloženi zaradi neznane kurje bolezni. Župan pa ni bil zadovoljen s tem, da bi se semenj ne vršif "Samo na drug kraj moramo znesti," je relkč'1, "in eden naj pazi, da nas ne zavohajo od občine postavljeni stražniki." gemenj se je vršil brez hrupa in ni bil še nikoJi tako obiskan kot tisto leto. Da pa se vrnemo k županu, ki je bil duša vsega te-ga. Kot župan je bil samo eno leto, in že druga zima njegovega županovanja ga je vzela. To je bilo tako.
Brnotova Marijana, brhko, zalo dekle, je služila pri Škr-letovih za deklo. Ivanec-2upan jo je imel zelo rad. Vsako soboto zvečer je potrkal na njeno okence in ko mu je Marijana odprla, ji je na lestvinem klinu stoječ in naslanjaje se na okna, pripovedoval, kako rad jo ima, in da želi le to, da bi bila kmalu njegova. Z veseljem je poslušala Marijana sladko golčanje in bila ponosna, da ima najgoršega fanta v vasi, fanta-župana. Vaška dekleta so ji očitno kazala svoje ;preziranje in nevaščlji-vost. Ona pa je ponosna korakala mimo njih v zavesti, da jih tiadkriljuje. V soboto pred Vs. Svetimi je bil Ivanec z^pet pod njenim oknom: povedat ji je bil prišel, da pojde na Nemško v rudnike, da si nekoliko prisluži in s tem pospeši njuno združitev.
Z upanjem, da se v enem letu že lahko vzameta, je šel. Marijani je bilo težko, a zadrževala ga ni. Tako je ostala Marijana brez fanta, fantje pa breiz župana.
Do Božiča je pisal Marijan' dvoje pisem. Z veseljem je Marijama čitala, da mu gre dobro. Kmalu po novem letu je prišlo pismo, ki pa ni prineslo tako veselih ncwic. Ivanec je pisal, da je bollan in da ne bo mogel tako kmalu na defo. Dolgo ča-4a je preteklo, celi trije meseci, a iz Nemškega ni bilo več pisma. Med tem časom se je pri Marijani zgodilo isto, kar pri mnogih, mnogih dekletih. O-glasil se je bil pod njenim oknom fant iz tuje vasi. Iz radovednosti je odprla okno. Sladko je žgolel fant, še slajše
......... ■■ " ■.........
'bo še le njegova?!... In ob- ]
ljubila je fantu roko.
Teden dni pred poroko je j prišlo pismo od Ivanca v kate- j rem ji je pisal, da je bil štiri j mesece bolan, porabil ves pri- ] hranek in napravil celo dolg. ! S poroko letos torej ne bo nič. J fjpa pa, da drugo leto. Prosil < jo je tudi, naj mu piše, če je j zadovoljna*čakati toliko časa. j A Marijana ni odpisala, vrgla j H* pismo v peč in veselo priča- \ kovala poročnega dne.
Na dan poroke je prišel Iva- i iec domov ves bled in slab. !
0	poroki ni vedel š eničesar. ! Sključen in tih je sedet za do- i mačo mizo irt mislil, kako bi I prišel k Marijani, da bi jo po- i tolažil. Iz teh misli ga prebudi j glas harmonike in vriskanje svatov. Pogleda skozi okno in zagleda Marija.no s poročnim vencem v laseh. Divje zakriči in hoče planiti- skozi vrata, a predpo doseže ključavnico, mu bruhne iz ust kri in Ivanec se zvrne po tleh. Ta šum je slišala njegova mati in prtekla
v izbo. Ko je zagledala sina v mlaki krvi je hitela klicat o-četa1. Z njegovo pomočjo se ji je posrečilo spraviti Ivanca na posteljo in ga vzbuditi iz nezavesti.
Ivanec je ostal v postelji en mesec in v tem času vedno govoril o Marijani, svatih, harmoniki in se ves čas smejal. Po enem mesecu je ustal, zdravje se m 11 je vračalo polagoma, a um mu je ostal mračen. Fantje so zelo žalovali za izgubljenim županom, hoteli so si potem izvoliti drugega, a se niso mogli zediniti. Izginila je potem tista lepa harmonična sloga, izginilo je počasi tudi mnogo fantovskih navad in tudi podgorski semenj je vsako leto klavernejši in bo morda popolnoma izginil prej, ko spomin na fantovskega župana.
1	mm—m— 1
j; Austro- Americana if
S. S. CO. if
H'	, l
j ^ DircUtiiavožiiinraed 4 ; New Yon o m tu ATMtn -Ojfrako
NIZKE CENE.
' h
t' Fina podvorha, električna t X- luč, izvrstna kuhinja, proa- j; t to vino, kabine tretjega raz- | h- reda na ladiji Kaiser Franz | 4- Joseph I. in Martha \Va- jj 8hington. Govorijo se vsi ^ ■)> avstrijski jeziki.	4
Kotnpanija im« slede*« dTOvijake: \\
H ■ Raiser Fran* Joseph L, Martha £
h' Washington, Laura, A lica, Argen- V
tina, Ocenia, in nov« ladije se le ^
' delajo. Za vse podroboo»ti se obr- ; j;
H - nite na generalne agente.	- h
A •	'j*
[ Phelps Bros. & Co. |[
■)> ~ ;[
: 2 Washington St New Ytrt, N.Y. :{
ali pa na pr'inane agent« « h
V, v Z. D. in Canada	. f.
Lepe igre.
V zalogi imamo še nekaj i iger, ki so jako lepe, dobre vsebine in pripravne posebno za manjše odre. Cena vsakemu zvezku je 15c, in osebe, ki naročijo spodaj omenjene igre, naj svoto takoj priložijo v pismu. Sledeče igre so jako dobre in pripravne za manjše odre:
"Pokojni moj!", šaloigra v v enem dejanju. "Trnje in lavor", drama v 2 dejanjih. "Srce je odkrila", vesela igra
v ene mdejanju. "Perzijski šal", šaloigra v enem dejanju.
"Stara mesto mlade", vesela igra v enem dejanju. "Na kosilu bom pri svoji materi", žalostnovesela igra v enem dejanju. "Prvi ples", komedijah enem dejanju.
"Idealna tašča", veseloigra v
enem dejanju. "Medved snubač" veseloigra v
enem dejanju . "Pri puščavniku", veseloigra v
enem dejajnju. "V medenih dneh", veseloigra
v enem dejanju. "Srčna dama", veseloigra ▼ enem dejanju.
niT-.irTr^lTHTTJTIirtlUrHimili.JTTirTJJTPTp^T.,	. .......................... — - —	— - — - - --------------------- ...	......	„ ,
V j
Samo nekaj dnij imate ie priliko, da lahko nakupite blago v resnici po najnižji ceni, ki je mogoča- Kdor še ni bil pri tej razprodaji, naj pride sedaj pogledat, da se prepriča, kako po ceni lahko dobi najbolj raznovrstno j blago. Vprašajte svojega soseda, in on vam bo povedal cene našemu
blagu. Ne pozabite, da traja razprodaja samo do 3. avgusta.
Vsaka gospodinja ima sedaj najlepšo priliko, da si za majhne denaije j nakupi veliko dobrega blaga.	j
JERNEJ KNAUS
6129 ST. CLAIR AVE.
Čudna slabost.
Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih slabosti j, katerih vzrok si nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, brez svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavljalnih organov. Lahko je želodec bolan, jetra ali odvajalni organi, mogoče jc slaba kri, slabi živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brez vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vseh prebavljalnih organih.
Očisti celo telo in Daje moč celemu telesu, daje bogato kri, ' regulira sistem.
To zdravilo, katero lahko rabijo vsi člani družine in katero bi morali rabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano
Trinerjevo Ajneriiško
GRENKO VINO. S*
To naravno zdravilo je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima obširno polje delavnosti, ker ima tako veliko zdravilno moč pri neredno-sti prebavljalnih organov, ld so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo bi morali rabiti pri:
Želodčnih boleznih in odvajalnih orga nov,
zaprtju in njegovi p<ttHpi. ponovnih glavobc^H revmatičnih napafl ne v r algi j i in nervozi^B, mnogih ženskih boleHh,	,
koliki in krčih,W t	napet ju in bruhanju.
in v vseh takih boleznih, kjer Čutite z gubo apetita in kjer se ponavlja slabost
JOSIP TRINER,
Importer In exporter.	J

I Pnebla-zaklad Inkov!
Historično politični roman.
I .jft^	spisal Sir John Retcliffe;	jftftfor
za Qev. Ameriko priredil L J. P.
fffftffftltf ffff tfff flff f f f f !f IHIftfttttttttlftt
"Ta ključ odpira vhod v mo- v jo spalno sobo. Eno noč, eno Celo noč bo Ognjena Cve- b tlica last Vonodonge, če ji pri- b nese ta prt, napolnjen s krvjo d njenega smrtnega sovražnika." n In senorita mu vrže krasno 11 pleten ro-bec pred noge.	k
"Pri velikem dnini l Radi te- d be še ponorim. Povej mi ime z — ime!"
"On je tvoj lastni sovražnik, p Francoz, katerega poznaš!" ji "Tvoj zaročenec? Saj si sa- r ma prepovedala, da ne smem n dvigniti roke proti njemu I Kaj v ti je storil?"	'	*
"Storil? Poglej sem!" Senorita migne z roko in za- «:. stor svetilke odleti na tla, dru- -gi migljej njene roke povzroči, s da pade njena obleka na tla — ž v polni luči stoji krasna žen- č skina postava pred žarečimi po- ž gledi Indijanca, tega priproste- s .< g« naravnega človeka, katerega t strasti so lomile njegovo odločalo voljo.	s "Poglej sem! AH hočeš to h trulpo si kupiti z njegovo srč- k no krvjo, ne da bi vprašal, ka- 11 kšno krivico mi je on storil?" n Indijanec je tolkel kot divja ji Sffcver na žeteznih palicah ob ok- k rtjitr— kri mu zalije oči, in zde- * go se je kot bi požiral krasoto š prelestne žene. 5 \ "Umrl bo!" v "Ali prisegaš?" Ona se mu d ^približa, njene roke se dotak- o Vnejo njegovih prstov, njena to- k ipla sapa zadene njegov obraz, n "Ali priseieš?" v "Pri mojem očetu, on bo ii 'umrl." v 11 iSenorita po teli besedah sko- v nazaj k mizi, kjer stoji sve- p tilka. Hitro vrže slednjo na tla, č Ida ugasne. V prihodnjem trenu- r tkit je pa že sedela v kopelji. ;
Teške, debele železne palice li okenske mreže fožljajo pod sil- 11 ; nim pritiskom divjajočega In- ti dijanca.	1
"t'sniiljenje, gospodarica! ti ' Usmiljenje s tvojim sužnjem!" f. "Prjnesi mi njegovo kri in jaz bom tvoja I" doni skozi so- s bo. "či z en mesec te pričaka- r jeni s sladko ljubeznijo." 1 ' Njegov žareč obraz, njegova \ dirjajoča kri. njegove napete t žile so čutile kapljice vode, ka- r tere je metala senorita proti r Indijancu, njegovo uho sli.ši s - vsako njeno premikanje, teško i dihanje —-	x
"Pojdi!"
Indijanec spusti palice omre- t žja rn pade nazaj.
Gorje ti, Bulbonj'	<
Dopust.
Pretekel je skoro en mesec, j odkar )e ekspedicije zapustila t haciendo del Cero, mesec straš- > nih naporov, dnevnih nevarno- 1 stij in neizrečenega trpljenja. 1 Od sto in petih mož, ki so < sklenili spremljati grofa Bul- 1 bona, jih je preostalo še enain- 1 trideset.
Med njimi so bili Poljak Mo- < ravski, Nemec Weideman, Kri- ; zanos, Havtorn. bivši ropar in nekaj bivših mornarjev. Večni : boji z Indijanci, pobeg mnogih članov ekspedicije v Chihiiahuo ; bolezni in druge nadloge so < skrčile vrste mož. Vsakdanji u-pori ostalih pa. ki so se večkrat že očitno dvignili prot; svojemu vodniku je tako uplji-$ val na njih poveljnika, da je zgubil vso energijo.
Poleg v s tli drugih težav pa je prišla se skrb za revico, katero je tako nenadoma vzel za svojo ženo. Skrivno trpljenje in ljubosumnost, katero je nosila Suzpna toliko časa v svoji notranjosti, zajedno z napori zadnjega leta, vse to je tako prevzelo njeno zdravje, da je začel grof resno misliti, da umre, če ji ne preskrbi boljše postrežbe kot jo ima sedaj. Toda vse prošnje in vsa prigovarjan-grofa so bila zaman, da bi šla L v kako mesto in tam čakala. Branila se je 7. vso silo zapustiti svojega soproga, pač pa je silija, da deli vse trpljenje in
vso grofovo usodo z njim.
Grof je vedel le po slabi ris- j bi umrlega Gambusina, kje pri- 1 bližino bi bilo mesto zlata, to- i da niti velika zmožnost Krizo- j nosa ni mogla pripeljati grora ; na pravo mesto, ker grof nika-kor -ni hotel poodrobneje razo- 1 deti Križonosu, kar je vedel o zakladu.
Raditega »se je trmi M. da se 1 pri svojem potovanju po preri- j jah približa čimdalje bolj izvi- ] ru reke Boiiavetrture, kjer bi se \ moral vršiti skupni sestanek 1 vseh treh mož, ki so vedeli za 1 'zaklad.	1
Medtem pa uspeh ekspedicije i : i zaostal popolnoma. Gambu- j -ini, in rudarji, ki so slednjo spremljali, so večkrat našli ležišče zlata ali' zlatega prahu, in I člani ekspedicije so si nabrali že precej zakladov, kateri pa seveda niso pomenili nič proti 1 temu, kar jim je grof obetal.
In baš ob tem času so mislili rudarji, da so odkrili novo bogato žilo. Mala epspedicija, ki je sedaj štela kakih šestdeset mož, ker je dobil grof v zadnjem mestu zopet nekaj ljudij. je torej napravila ob robu nekega potoka svoj tabor. Sklenili 1 so, da vodo odpeljejo in preiščejo,pesek i:a dnu struge, kjer se je obetala zlata ruda. In ravno si bi'li zatopljeni v svoje delo, ko jih preseneči močan oddelek Apačev. Križonos je kmalu spoznal, da so med voj-niki njih stari sovražniki, "Sivi Medved', "Leteča Puščica" in "Črna Kača". Kljub obupnemu odporu od strani groto- 1 ve čete, so bili konečno vendar 1 prisiljeni, da se uniakneejo, pri čemur so zgubili vse svoje pre-nvožetnje. Le pogumu grofa rn skušnji Križonosa se je bilo zahvaliti, da niso bili vsi posekani. Več kot dvajset mož je padlo v trdovratnem boju, in celo Bonifacij je dobil nevaren ubo-dfjaj noža v lice, ko je branil grofico*-______Xu._________________
Teške zgube ,katere so Apači sami imeli rn skušenost Križonosa je povzročila, tla so se lahko umaknili. In to je bilo v njih srečo. Pozneje so zvedeli, tla jih je napadel samo oddelek Apai.ev, kateri so bili razkropljeni po preriji, in ko so se zbrali, se je ekspediciji že posrečilo dobiti' dobro skrivališče.
Ostrim očem Križonosa ni odšel majhen otok sredi precejšne reke. S pomočjo skritega čolna, ki je pričal, da zahajajo sem divji lovci in Indijanci, se je ljudem posrečilo priti na otok, katerega skalovito obrežje jc bilo precej podobno majhni trdnjavi. Več jezdecev radi deroče reke ni moglo naenkrat v votlo, proti posameznim 'napadalcem bi se pa lahko prav uspešno branili.
Bil je pa tudi že zadnji čas, da so prišli na otok. Ko je čoln zadnjič odplul od brega, so Ijili Apači že toliko blizu, da so morali možje s puškami streljati proti njim. Grof Rulbon je bil z*'I nji, ki je dospel na otok. Takoj je odredil vse potrebno za hrambo otoka. Čoln so skrili, razpostavili straže na mnogih krajih in oddali častnikom razna povelja. Toda pre-dno ste mirile dve uri, je bil otok že oblegan od vseh strani j. Apači so jahali po obrežju navzgor« našli precej plitvo me-sto v vodi in jo prebrodili do 1 druzega brega. Tako so bili ■ na-ši možje oklenjer.i od vseh i stranij.
i Grofa je pa manj skrbela > nevarnost, kakor poraz, kate-: rega je doživel. Bilo je prvič,
-	da so bili premagani člani eks-
-	pedicije, ki so imeli dosedaj v i grofa neopiajano zaupanje, da . je nepremagljiv. Raditega so t nekateri hoteli očitno odpove-. dati pokorščino. In če ne bi
-	bili ljudje prepričani, da mo-i rajo v trenutku nevarnosti vsi
ljudij zapustila grofa ali pa se č celo nad njim maščevala z u- a
morom. Poleg tega je pa grofa | s težila še druga skrb. Kako naj \
spolne svoje načrte, ker se ne t more nikamor premakniti? t
Bilo je druge noči, ko so prišli ljudje na otok. Prižgali £ so v sredini otoka ogenj, oko- 1 li katerega so posedli in se po- 1 govarjali o doživljenem pora- , s zu ter o porazu, katerega so 2 doživeli. Na glas so preklinjali t grofa, ki jih je zapeljal v skoro gotovo smrt, in te kletve so bolestno odmeval« v koči ubo- i ge grofice, ki je ležala bolna, 1 na postelji, pripravljen iz vej I in" maha. Celo oni, ki so ostali t grofu zvesto udani, se niso dr- j 7.11 i'li ugovarjati, in Havtorn, ki je imel sedaj pri upornikih i največjo besedo, je glasno gro- c rS\ svojemu načelniku.	š
Kljub takim uporniškim mislim pa tlosedaj vendar hi nihče 2 pozabil, da stori svojo dolžnost. \ Na vseh konceh otoka so bile postavljene straže, ki bi morale s takoj naznaniti vsako približa- s nje sovražnika. Grof je obšel š ves otok, da se osebno pre pri- f ča, kako ljudje stražijo, in se je ravno pribli'zal onemu me- s ■ tu, kjer so potegnili čoln na < uho. Tu sedi mož, puško med koleni in z očmi štrli v vodo >red seboj.
Ne tla bi ga grof pozdravil, se vse.de poleg njega.
"Kako je vaša straža, stari t irijatel/." reče konečno. "Ali \ niste ničesar posebnega opazi-i?"
"Ničesar, senor konde," od- s vrne Križonos, "kot tuleče lopove. ki nas tukaj tako držijo v pasti kot mačka ulovljeno miš."	"
"Toda kaj mislite o naši u-sodi."	1
Stari zmaje z rameni. "Najboljša prilika ki jo imamo, je \ ta, tla« bo postalo rudečim lum- 1 >om dolg čas in odidejo. V e-lakih slučajih redkokdaj dolgo oblegajo sovražnika, razven če ili ne sili kaj posebnega k te-, mu. In sivi' Medved jc gotovo odločen do skrajnosti, da nas ulovi v tem gnezdu. Pardon, t samo nekaj bi rad vedel."	1
"Kaj?"	»
"Kako so prišli Apači tako < naenkrat tukaj skupaj, ker smo bili vendar prepričani, da so se < vrnili v svoje vasi i«', naselbine, 1 ki se nahajajo silno daleč od tukaj."
"Da. res je čudno to. Toda kako dolgo mislite, da'nas bodejo tukaj oblegali?'
"Mogoče mine en teden. Ta čas nam ne morejo ničesar < storiti. Dvaintrkleset pušk, katere smo na tem otoku zbrali, je zmožnih, da pošlje par stotin teh rudecil lumpov v krtovo deželo. Toda---"
Starec preneha govoriti in otrese sivo glavo. "Govorite, prijatelj!" "Razven lakote se bo oglasil še drug sovražnik, ki je ravno tako hud kot prvi. Vi, veste, da bo zadostovalo meso ubitega konja, katerega smo prepeljali sem. komaj sat tri dnij. Če nas bodejo torej rudeči lumpje dalj časa oblegali, tedaj se lahko kmalu pripravimo na kruljenje naših želodcev."
"Tri dnij!" reče grof z bolestnim vzklikomv "2e v treh dneh je vse zgubljeno!"
"Jaz vas ne raziimem, senor konde!"	f
"Čujte me! Kdaj imamo polno luno!"
"Pojutrajšnjeni, torej v drugi noči od današnje."
"In jaz moram biti v ktem trenutku, ko lana izide, ob izviru reke Bonaventura, in sedaj niti ne vem, kje je ta reka."
"Kar se tega tiče. senor konde," pravi Križonos, "sem sicer v tem kraju dežele malo znan, toda če se popolnoma ne motim, tedaj se moramo nahajati ravno ob tej reki."
"Da. in če je to res, kar sem tudi že sam mislil, pa smo vendar najmanj šestdeset milj oddaljeni od izvira, mogoče več, mogoče manj."
Križonos se zasmeje. "2e vidim, da ne poznate narave nar ših gorskih rek. Po mojem mnenju ne moremo biti oddaljeni od izvira te reke. če je 1 to Bonaventura, več kot deset milj. Poizvedel sem tudi na zadnji- haciendi, mimo katere smo šli, da sprejme ta reka malo od tukaj več močnih pritokov,
'Z CCS«! iJiimu 1 <1*. <l{>	s
čino in velikost te reke. Sicer t se nečem meiati v vaše zadeve, senoar konde, toda nikakor ne t vrjamem, da bi bili ob izviru 1 te reke bolj varni kot ste na \ tem otoku."	1
"Prepričan sem, da dobim ob gotovi ur fob izviru te reke dva 1 moža, s katerimi moram go- < vorrti silno važne stvari. Ne- s srečen slučaj me je do danes zadrževal, da n»sem, mogel do i teh dveh mož. Vi jih poznate." 1 Križonos pa molči.	v
"Oba moža sta Železna Roka i<n Indijanec, ki se imenuje Ve- t liki Jaguar.K
Križonos misli nekaj trenut- e kov, potem pa odkritosrčno po- 1 gledal grofa.
"Gospod," reče, "nisem pi*j l zastonj rekel, da ste na tem f otoku, okoli katerega tulijo api-ški volkovi, veliko bolj varni s cot r.a izviru reke in pri mo- ^ želi, katere ste ravno imeno- * vali."	,	^
Grof pa začudeno pogleda s starega traperja. "Kaj mislite, senor Križonos? Jaz te može 1< še nikdar v življenju nisem videl. dasi jih že pol leta iščem." c "Ne bom se drenjal v vaše .. skrivnosti," odvrne starec, "to- j da smatral sem za svojo dol ž- ^ nost, da vas svarim pred temi £ judm«. Sicer smatrann oba kot s poštena in dobra lovca, dasi f nimam nobenega vzroka, da bi 1 )il njih prijatelj,-pač pa mislim, da se nameravata onadva kr- 1 vavo nad vami maščevati. ' [ "Maščevati — nad menoj ?" j "Da — če sem prav slišal, ste vi baje onkraj morja neke- j ga njih prijatelja slavnega gam- < busina, umorili, ali pa ste bili krivi njegove smrti, vi in Bo- = nifacij."
"In kdo vam je to povedal?" t vpraša grof z veliko jezo.
"Železna Roka sam. ko smo » v nekem skrivališču pričakovali 1 Apačev, in dasi je čuval izda- t jalca Lopeza proti meni, ven- s dar mislim, da ta mož ne mort 1 lagaiti."
"Sto hudičev!" zakliče grof ' razburjen. "Potem je toliko ; bolj potrebno, da govorim z * obema in jitma preženem neumno misel, ki jo imatai o meni, i in ki je ed-ina kriva, da se je dosedaj vss ponesrečilo. Ali ste> ' poznali mogoče onega moža. ' onega gambusina, ki je prišel < v Pariz?"	1
"Ne, gospod."	*
"No, potem vam moram po- * vedati. da sem seveda poznal, in- sicer sem se z njim seznaJ 1 kakih š^st ur pred njegovo I smrtjo. Jaz in Bonifacij sva ga dobila na ceistk V mestu je bil 1 tedaj upor, in vojaki so strelja- 1 li na njega. Dobil je smrtno rano. Na prošnjo mojega sina I smo ga nesli v bližnjo stanovanje moje sedajne žene. in smo 1 naredili vse, da bi ga rešili. 1 Toda umrl je med operacijo, ko je zapustil vso svojo ded-ščino mojemu sinu in meni naročil, naj se podam k njegovim prijateljem, v Meksiko. Če ne vrjamete mojim besedam, tedaj se obrnite na Bonifacija in na grofico, in obatlva boileta potrdila."
"Ni potreba, gospod", odvrne Križonos, "in Bogu ter vsem svetnikom hvala za to razlago. Sedaj seveda razvidim, da je potrebno, da. pridete skupaj z Železno Roko in Jaguarjem, in če ne br pri tem dosegli ničesar druzega kot dva prijatelja, ki sta za nas v teh stiskah več vredna kot pet regimentov vladnih dragonarjev. Če torej gotovo veste, da nalj-dete oba moža jutri zvečer pri Izviru reke Bonaventura —
"To sta obljubila svojemu umrlemu tovarišu."
"Pardon, potem bodeta tudi držala besedo. Gre se torej za to, da> dobhtlO pripravnih sredstev, kako bi laliko tja prišli."
"Jaz že ne vidim nobene prilike. da bi zapustil ta otok." "Seveda, vsi ne moremo . stran, toda enega človeka ru-■ deči lumpje ne morejo zadrževati,. posebno če ima s seboj čoln, kakor ga 'mamo mi/' "Toda vi ne poznaKe mne-. tja niš i h ljudij, Križonos," odvrne grof. "Moji ljudje me go-• tovo ne pustijo proč."
"Vzeti si morate dopust." "Kaj, dopust?" "Da — po indijanski navadi. > Priseči morate,-vda ste ob go-1 ' tovem času nazaj, če vas smrt , I ne bo zadrževala." In po teh
1 - r a	l , « TČ ri oti n nro- I
«i
11 ' Teško. da bi me na take ] besede pustili proč, ker vedeti j morate, da sam ne morem |
proč in me morate vi sprem-lf
ljati."	4
"Torej morava postaviti krv- 5 ne priče. Tiho — ali ničesar ne >| čujete?" Križonos zgrabi za % svojo puško.	-
Tudi grof je poistal pozoren in poslušal. Zdelo se mu je kot bi na temni gladini vode plavalo eko truplo.
"Ali naj pokličem naše ljudi?" vpraša.
"Ne. Še ne. Jaz vidim samo eno truplo, in moja pwjka je kljub temi navajena /treljati. v^e se drzre na 'breg, bodem J kmalu gotov z njim. Sicer pa 4 poglejte!"	J
Plavajoči predmet je prišel e sedaj tako blizu, da v resnici kmalu oba spoznata človeško J truplo. Kljub temi zapazita, ka- 9 ko se dvigne človeška roka in I se prime za vejo ob bregu. y Zajedno se pa začuje pritajen ^ klic: "Amigo! Prijatelji!"
Križonos skoči pri tem klicu na skrajni rob brega in ste- * ^ne svojo puško tako daleč, da 1 jo je lajiko dosegel plavajoči, f ker mu je že pretila nevarnost, % da ga močni tok reke potegne s seboj. Ta tok reke je bilo tudi J gbvno varstvo obleganih proti Indijancem.	I
"Ta glas bi moral .poznati,'' 6 mrmra Križonos, ko steguje j puško. %"Tu! Primi, če si pri- f jatelj, in drži dobro!"
Plavaču se je posrečilo pri- J je-ti puško, in Križonos ga sre- 1 čno poteg-ne na breg. Dočira j topi Križonos korak nazaj in € se grof približa, da je priprav-Ijen za v s tik slučaj nevarnosti, ogledujeta oba tujca.
Toda nevarnosti ni bilo. Komaj je Križonos podrobneje 1 pogledal postavo, že se mu Jz- j vije krik: Sveta M'arija čisto spočeta, otrok, Komea, kako si g prišla sem?"
Grof stopi hitro še bližje. Ime Komanck'je je sicer že j večkrat slišal, toda nje same še nikdar ni vHlel.	J
"Kaj, mojster Križonos, to i je sestra Jaguarja?"	j
"Da, gospod, in sicer dobra ( ter poštena deklica. Nekaj silno važnega mora bitk kar je deklico napotilo k temu koja- i ku. Pojdi sem, otrok, in ko se ] spočiješ, ncima povej, kaj te je c sem privedlo."	|
Mlada I-ndijanka stopi za o- ( bema možema za pečine, "Prihajam iz tabora Sivega Med ve- j aa," reče konečno, "moj beli 1 oče lahko vid? njegov ogenj na j bregu."	;
"Torej ne veš ničesar o Železni Roki in njenem bratu?" -"Koiheii ju ni vitlela že tri- 1 krat, odkar je mesec izšel. Ra- j di t. j i h se je Komea drznila ; planiti v vodo in se izpostaviti krcgljam Apačev."	j
"Tore(j je ta reka res Bonaventura?' vpraša Kriionosr
"To ime so ji dali beli možje, in vsak mož lahko doseže njen izvir v čiisu, ki se šteje otl solnČnega vzhoda do zahoda."
Stari traper pomenljivo po- ' gled agrofa.
"Vsedi se. otrok, na ta ka-, men. Rada bi zvedela več po-dnoLvc-sti od tebe, predno te . peljeva k ognju. Ali ti je mo-. goče znano, kje se v tem tre-. ulitku nahajz.ua Železna Roka in Jaguar?"
"Vcnationga je glavar," reče
■	deklica ponosno. "Ivomanč se . nikdar : e umakne boju. Ko za-
-	ide drugo solnce bo Jaguar pri-i čakoval Sivega Medveda z nje-' govimi prijatelji ob izviru te 1 rek«. Umrl bo kakor glavar,
če mu jezik prijatelja ob pra-i vem času ne pove vsega o iz-t daji."
"Boj? Torej je Apačem ne-' kdo izdal, da se tvoj brat na
-	haja na onem mestu, in sedaj gv hočejo napasti?1
5 "Vonodonga mora maščeva-" ti skalp svojega očeta," reče
■	mlada Indijar.ka odločno. 'Pred 3 e-nini mesecem je pozval Sivega Medveda in njegove pri-
" jatelje na boj in Sivi Medved " je sam določil čas in kraj."
Dalje prihodnjič.
i
-	» Ali imate mogoče pohištvo t naprodaj? Ali bi radi prodali? 1 Denite mali oglas v "AmerikJ", -I in pohištvo 00 kmalu protn'MO.
£ • . u
Po navodilu sloventko angleške »ločnice, tolmaia in angteiko tlov, do- i
vaija. Knjiga trdo t platnu *e«ana atane $ 1. — in jo je dobiti pri t
V. J. KUBELKA, » W. MS St, New T«t,K. T.
mmumm Niy večja taloga alovenakih knjig. Pilite po cenik, samamam j
o o t OOOOfe o—
Slovenske trgovine-
SLEDEČE TRGOVINE PRIPOROČAMO ROJAKOM:
^ SALO ONI:	- f
JOS KOZELY;	4
4734 Hamilton ave.
MIKE SETNIKAR,	1
6131 St. Clair ave.	J
JOHN KROMAR, qq8 E. 63rd St.
LOV. PETKOVŠEK,
965 Addison Rd.	j
ANTON ZAKRAJSEK,	6
qg i E. 64th St.	i
FRANK STERNIŠHA,	6
ioc g E. 62nd. St.
PRIMOŽ KOGOJ,
6006 St. Clair ave.	j
JOHN ZALAR	e
6120	St. Clair ave.	^
FRANCES LAUSCHE	C
6121	St. Clair ave.	t
FRANK ZAKRAJŠEK,	6
1029 E. 6ist St.	I
JOE NOSSE. 1226 E, 55th St.
JOS. KALAN,
6101 St. Clair ave.	I
ANTON K UHELJ,	J
3822 St. Clair ave.
FRANK JURCA, 1287 E. 55th Sr.
JAKOB JENC,
5363 St. Clair Ave.	;
SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave. JOHN GRDINA,	t
6025	St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR,
899 Addison Rd. N. E.
JOSIP BIZJAK,	J
6026	St. Clair ave.
MATH HRAST AR	j
5920 St. Clair ave.
fOHN MAJZELJ 6128 Gias ave.
FILIP EPPICH
5301 St. Clair ave.	j
JOHN CIMPERMAN,
1259 Marquette St.
FR. KMET,
3922 St. Clair ave.	j
J. KRALL
q6i Addison Road.
A. POLONICH j 100 Union ave.
t
X. ARMBRUSTER, 6400 St. Clair ave.
Vino in žganje na debelo. THE OHIO BRANDY . DISTILLING CO. ^102. St. Clair ave. JOS. MEDEN,
1063-1065 E. 61st St.
■„ " *
GROCERIJE PREVEČ & PEKOLJ, 203 'E. 55th Stt.
R. CERKVENIK r 115 Norwood Road.
JOHN KUHAR, j »30 St. Clair ave.
MRS. -J. SKEBE, . 960 E. Collamer St.
ČISTILNICA OBLEK > FRANK MRVAR ■ 1336 E. 55 St-
Slovenska izdelovalnica smodk. JOHN BRESKVAR 1364 — E. 36 St.
BRIVNICE. FRANK ŠKERJANEC, 6124 St. Clair ave.
MESNICE. OGRINC A AN2L0VAR, 6124 Glass ave.
FRANK VESEL, 4034 St Clair ave.
MESNICA IN GROCERIJA. JOS FURLAN	* :
r6o4 E. 81 St
ČEVLJARSKE PRODA-JALNE: FRANK SUHADOLNIK,
6107	St. Clair ave.
FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave.
KROJAČI JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave.
?OHN GORNIK, 61O5 St. Clair ave.
ANDREJ JARC
6110	St. Clair ave.
BELAJ & MOCNIK 6205 St. Clair ave.
BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica, X. Bobe k posJovtL 6104 St. Clair ave.
TOBAK IGRAČE in CANDY
STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave.
M. ERMAKORA 6116 ST. Clair ave.
ŽELEZNINA —POHIŠTVO , ». t. d. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave.
JOSIP ŽELE,
6108	i- 10 St. Clair ave
TRGOVINE Z MODNIM BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6129 St Clair ave. ..
ANTON LOGAR, 3837 St. Clair a v*
JOHN GRDINA,
6111	Sr, JClair, ave
FRANK J. TURK. 1361 E. 55th St.
M. MARESIČ
4322 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA MEHKIH PIJ AC. JONH POTOKAR, 4126 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI SAfKOVlC BRATA, wig NORWOD Rd.
LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave.
Slovenska trgovina ženskih slamnikov in klobukov posebnost je oprava nevest. ROSI STANKO. 6303 St. Clair ave.
Trgovina z moško opravo m čevlji
FRANK KENIK. 6301 St. Clair ave.
URAR IN ZLATAR. FRANK CERNE 6034 St. Clair ave.
ANTON SAMSON 6209 St. Clair ave.
Department store
ANTON KAUSEK 6202—6294 St. Clair ave.
To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu ob-|č^u ^v^nasi nagibi ni priporo^	tudi rojaki j>o
' - > <	MMWIBBMMMwRMBRI
Sedaj hočejo v New Yorku celo mestni svetniki preiskovati najnovejši policijski škandal. Ali se ne pravi to hudiča z Belcebubom izganjati ali pa postaviti za vrtnarja v zelniku kozla?
* * +
Neko »deklico v Georgiji je neki gorski pastir odpeljal. Guverner je za njim poslal tri kompamije vojakov. Kadar pa delavca ubije v jami, tedaj se pa reče lastniku rudnika : How are you?"
♦ * *
Ex-del-egat i^ke konvencije, majhen človek, v bližini sorodstva pasjega plemena po imenu, strašno rad psuje čez policijo. Kadar pa< švigajo klofute kot strele po licu, tedaj je pa prvi, ki teče na cesto, plača $5.00 in policijski avtomobil pridrdra.
* * *
"Čudodelni" je bolj prefri-gan. Kadar on začuti klofute, je tak kot vremenski prerok, ki prerokuj« nevihto že tri dnij naprej. Gre sicer v levov brlog, todfa devet desetin njegovega telesa« ostane zunaj — da potem hitreje "polakira", kadar je treba.
* * * ■
Eden izmed prijetih grafter-jev v Detroitu se je dose daj imenoval "Honest Tom '. Po tem lahko sodimo vse druge,
ki se ravno tako imenujejo. * * »
Izdelovalec sladkorja Henry je zapustil samo dva milijona. Kaj, samo dva millijona? Ti u-
bogi človek ti!
* •
Mater so prepeljali v bolnišnico. Ko je oče zvečer prišel domov je pa spodil dvanajstletno hčerko in 18 mesečnega otroka w hiše*. Oba sta oelo noč hodila po ulicah in še ves drug dan. Napol mrtva sta bila konečno odpeljana v sirotišnico. Če bi bil jaz vladar v neciviliziranih deželah, tedaj bi tega očeta tako kaznoval, da ne bi mogel nikdar v«č postati oče.
# * *
En milijon dolarjev j«e veljalo demokrate leta 1904, da so postavili Parkerja predsedniškim kandidatom. Prokleto veliko denarja za ^ako prokleto majhen uspeh.
* * *
Znorel fadi vročine, je r^eki človek v New Yorku se vrgel iz 14 nadstropja na cesto. Ljudje, ki vrjamejo v peklo in nebo, bodejo rekli, da je prišel
iz vročinie v ogenj. , # * »
Gompers se res ne more pri-tOižlevati čez ameriške sodnije. Po tolikih letih todnijskih obravnav mu je še vedno odprta
pot, da apelira.
* * #
Guverner Blaise iz So. Caroline je dobival vsak mesec od 55 skrivnih gostilen v mestu Charlestonu, po deset dtJlarjev. Ta človek je strašno ^zabit in "cheap guy". Noben newyorški policist ne bi šel lomiti postave
za tako sramotno nizko ceno. ♦ * ♦
Neki londonski bigamist jc-naredil rekord. Tekom petih let se je poročil s šestimi ženskami, ne da bi se od ene same ločil. Njega bi jaz tako kaznoval: Obsodil bi ga v pet let ječe, in vseh pet let bi moral v zaporu živeti s šestimi ženami.
♦ * *
V Los Angeles so naredili postavo, glasom katere bo moral biti vsak bartender absolutni vodopivec. To bo prineslo marsikakemu temperenclerju lepo skižibo in priliko, da se napije pod krinko p*>hibicije. * » *
Toda ta postava nasprotuje svetopisemskemu izreku: Vol, ki je žejen, mora dobiti pijačo, ne pa mu gobec zavezati. • » *
*
Kako malenkostni so vendar ljudje na svetu. Ker so Italijani začeli streljati na turške trdnjave v Dardanelah, je poskočila cena psonici v Chicagi za tri cente,
I / * * * v
In tako se vrši no svetu:
ditega naš kruh	toliko dražje plačevati.
* *	* .
Gospa Belmont jc predsednika arr#:riske ženske zveze za volivno pravico. Ta žena si lahko dovoli ta špas. Njen mož je vreden kakih tristo milijonov dolarjev. Za 1a denar bi se dal še jaz voliti kot moškega predsednika sufraget.
Župan.
Emil Jelkov.
Splošno se toži, da izginjajo iz naroda lepe stare šege in navade; in to je res. Tudi med fanti izginjajo stari običaji in namesto njih nastopajo novi. Kako zadivljen sem gledal, ko sem bil še kratkohlačnik, celo trumo fantov, ki je, v vrstah, korakala v nedeljo k masi in se potem moško postavila preid cerkvijo. Kako sem si želel, da bi bil jaz fant, kako težko čakal časa, ko se bom jaz postavil s klobukom po strani in peresom za trakom ter s šopkom na prsih!
Po maši so se zbrali fantje na trgu v sredi vasi, na tako-zvanem "fantovskem placu", kjer' so se shajali tudi zvečer in prepevali lepe narodne pesmi. — Toda ko sem jaz dorasel in plačal fantovščino že niso več postajali fantje na placu in v cerkev so hodili posamič. Tudi zvečer niso več peli skupaj, tu so se oglasili štirje, na drugem koncu vasi jim je odgovarjala druga gruča, a pesem se ni glasila tako mogočno in tudi ne tako ubrano.
Mlajši možje in starejši fantje, ki pa se* niso družili z nami, so sodili: "To, da so fantje?! otroci so to, pa ne fantje! Ko smo bili mi, je bilo vse drugače; peli smo. da se je vas tresla, in ob nedeljah smo se vse drugače postavili. V cerkev skupaj v gostilno skupaj, povsod skupaj, a sedaj vsak posamič in če gre kdo vasovat, ga že drugi špijonira.1'
In prav so imeli. Sloge res ni bilo med nami A kdo je bil kriv? Ne vem! Ko sem jaz nastopil je že bilo tako. Morda pa je bil ves začetek temu takrat, ko so fantje izgubili svojega prvega in zadnjega župana. Vsaj tako pravijo.: Nekdaj se je bilo zgodilo, da so si fantje ttaše vasi izvolili žu-paga. Ne vem kdo je bil prišel nai to misel, znano mi je samo, da je bil izvoljen za župana takratni najgorši fant, Janezov Ivanec.
Pravijo, da so bili takrat najlepši fantovski časi. A bili so tudi fantje, da ne z lepa takih, postavni, krepki in močni, le Optetov štefa je delal izjemo, slabič je bil, krivonog in otročji, a vendar je bil važna oseba. Pošiljali so ga fantje povsod, kamor so imeli potrebo in^v njegovi hiši so se zbirali, šteia je bil rejcnec Opletov e matere, ki je bila udova brez otrok.
B?lo je že v začetku zime, ko so fantje^- mrzli Opletov! Izbi izvolili svojega župana, ki je pokazal prvo skrb za svojo občino s tem, da je vprašal, kako da nimajo Opletovi zakurjene peči. Štefa mu je pojasnil, da nimajo drv. — Ko-balov Just, sin najpremožnej-šega vaščana, je nasvetoval, naj gredo drugi nasekat drva v Opletov gozd na Golem bregu on pa napreže zvečer, ko bodo šli Kobalovi spat, konje in pripelje drva domov. Predlog je bil vzprejet in drugi dan je debelo gledala stara Ople-tovka, ko je zagledala na tnalu pred hišo velik kup drv. Šest sekir je še isti dan razse-kalo drva in zvečer je bila Opletova peč prijetno zakurjena in zasedena od cele fantovske družbe.
Na tej peči je bil tudi županski urad Janezovega Ivanca.
Ivanec je bil močan, plečat, dobrodušen fant, obut v petek in svetek v debele škornje s katerimi je neusmiljeno pritiskal na mater zemljo, da se je razlegalo po celi vasi. Bil pa je postaven brhek fant in marsikak pogled vaških kraso-tic ie šolava! 7.11 itjim.
mu, šale, petje, smeh, pripo-' vedovajijci, to je bil skoraj ne-izpremenljiv program. V nedeljo so se zbrali po večerni-cah zopet pri Opletovih in jo o<l tam urezali korporativno v TesnaTjevo gofstilno na liter vipavca.
Z veseljem so pričakovali Svečnice, takrat so vzeli čajno in šli koledovat po vasi. Mamice so jim dajale jajce in klobase, dekleta pa so jim z nagajivim pogledom stisnila kako desetico. Na Svečnico pa so napravili zaseben ples, .povabili dekleta in se pogostili z nabranim. Spomlad jih je ločila od peči in ljubego pohajkovanja, treba je bilo prijeti za delo. Poletje navadno mine brez posebnih dogodkov, kakor drugim, tako tudi našim fantom, a proti1 koncu poletja se bliža zanimiv trenotek. — Podgorski semenj.
V noči med 2 in 3 septembrom, vprizore naši fantje Podgorski semenj. To noč znesejo namreč fantje vse«, kar morejo dobiti okrog hiš, n. pr. vozove, orodje, lestve, ograje, i. t. d. na neki vrt v Podgori. Za časa župana je bil ta trg zelo obiskan. Drugi dan po trgu je bilo lepo videti gospodarje, ki sj nosili domov svoje predmete. Oni, ki razumejo Šalo so se smejali, drugi pa rentačili in zmerjali fante. Ti pa so si ne-zadovoljneže dobro zapomnfli in jim drugo leto dali priliko še več nakupiti.
Na pritožbo nekaterih neza-dovoljnežev je občinsko pred-stojništvo prepovedalo semenj. Ivanec-Župan je hitro sklical po krivonogom Štefanu fante skupaj, da se posvetujejo, kaj jim je storiti. Do semnja sta manjkala še dva večera. Sklenili so, da obesijo po vseh og-ii'ii plakate, da je P9dgorski semenj odložen zaradi neznane kurje bolezni. Hitro so se spravili na tlelo, in drugi dan je viselo po oglih in orehih dvajset plakatov z napisom: Podgorski "semenj je odložen zaradi neznane kurje bolezni. Župan pa ni bil zadovoljen s tem, da bi se semenj ne vršii "Samo na drug kraj moramo znesti," je relkol, "in eden naj pazi, da nas ne zavohajo od občine postavljeni stražniki." Semenj se je vršil brez hrupa in ni bil še nikoli tako obiskan kot tisto leto. Da pa se vrnemo k županu, ki je bil duša vsega tega. Ivot župan je bil samo «no leto, in že druga zima njegovega županovanja ga je vzela. To je bilo tako.
Brnotova Marijana, brhko, zalo dekle, je služila pri Škr-letovih za1 deklo. Ivanec-Zupan jo je imel zelo rad. Vsako soboto zvečer je potrkal na njeno okence in ko mu je Marijana odprla, ji je na lestvinem klinu stoječ in naslanja je se na okno, pripovedoval, kako rad jo ima, in da želi k to, da bi bila kmalu njegova. Z veseljem je poslušala Marijana sladko golčanje in bila ponosna, da ima najgoršega fanta v vasi, fanta-župana. Vaška dekleta so ji očitno kazala svoje ^preziranje in nevasčlji-vost. Ona pa je ponosna korakala mimo njih v zavesti, da jih natlkriljuje, V soboto pred Vs. Svetimi je bil Ivanec z^pet pod njenim oknom: povedat ji je bil prišel, da pojde na Nemško v rudnike, da si nekoliko prisluži in s tem pospeši njuno združitev.
Z upanjem, da se v enem letu že lahko vzameta, je šel. Marijani je bilo težko, a zadrževala ga ni. Tako je ostala Marijana brez fanta, fantje pa brez župana.
Do Božiča je pisal Marijan-dvoje pisem. Z veseljem je Marijama čitala, da mu gre dobro. Kmalu po nov.em letu je prišlo pismo, ki pa ni prineslo tako veselih novic. Ivanec je pisal, da je bolian in da ne bo mogel tako kmalu na defo. Dolgo ča-^a je preteklo, celi trije meseci, a iz Nemškega ni bilo več pisma. Med tem časom se je pri Marijani zgodilo isto, kar pri mnogih, mnogih dekletih. O-glasil se je bil pod njenim oknom fant iz tuje vasi. Iz radovednosti je odprla okno. Sladko je žgolel fant, še slajše ko-Ivarjec, in obljubljal ji je evatbo že črez en mesec. JVla-1
" ~
'bo še le njegova?!... In ob- !
ljubila je fantu roko.
Teden dni pred poroko je prišlo pismo od Ivanca v katerem ji je pisal, da je bil štiri mesece bolan, porabil ves prihranek in napravil celo dolg. S poroko letos torej ne bo nič. fjpa pa, da drugo leto. Prosil jo je tudi, naj mu piše, če je zadovoljna* čakati toliko časa. A Marijana ni odpisala, vrgla h* pismo v peč in veselo pričakovala poročnega dne.
Na dan poroke je prišel Ivanec domov ves bled in slab.
0	poroki ni vedel š eničesar. Sključen in tih je sedel za domačo mizo iri mislil, kako bi prišel k Marijani, da< bi jo potolažil. Iz teh misli ga prebudi glas harmonike in vriskanje svatov. Pogleda skozi okno in zagleda Marijano s poročnim vencem v laseh. Divje zakriči in hoče planiti - skozi vrata, a predno doseže ključavnico, mu bruhne iz ust kri in Ivanec se zvrne po tleh. Ta šum je slišala njegova mati in prtekla v izbo. Ko je zagledala sina v mlaki krvi je hitela klicat o-četa1. Z njegovo pomočjo se ji je posrečilo spraviti Ivanca na posteljo in ga vzbuditi iz nezavesti.
Ivanec je ostal v postelji en mesec in v tem času vedno govoril o Marijani, svatih, harmoniki in se ves čas smejal. Po enem mesecu je ustal, zdravje se mu je vračalo polagoma, a um mu je ostal mračen. Fantje so zelo žalovali za izgubljenim županom, hoteli so si potem izvoliti drugega, a se niso mogli zediniti. Izginila je potem tista lepa harmonična sloga, izginilo je počasi tudi mnogo fantovskih navad in tudi podgorski semenj je vsako leto klavernejši in bo morda popolnoma izginil prej, ko spomin na fantovskega župana.
^ M^M^f* 11111 t 11
1	mmmmmmmmmmmm 1
j Austro- Americana !
J: S. S. CO. ;!
^ Direktna vožnfn med .t ; New Yo<-1 om iu Avh1 1*. -O(jr*ko
NIZKE CENE.	| £
V- Fina podvorba, električna ^
luč, izvrstna kuhinja, pros-■»• to vino, kabine tretjega raz-t reda na ladiji Kaiser Franz ;* V- Joseph I in Martha Wa-h■ shington. Govorijo se vsi ■j avstrijski jeziki.
J; Kompanija im« sledeče dvovijake: ■I; Raiser Frani Joseph I., Martha h" Washington, Laura, A lica, Argen- ,(.
tina, Ocenia, in nov« ladije se ie ^ delajo. Za vse podrobqoati se obr-^ • nite na generalne agente.	-1*
I; Phelps Bros. & Co.;[
h •	1
2 Washington St New Yoii N.Y.
ali pa na pr-inane agente
V.	V Z. D. in Canada
1 1 Lepe igre.
V zalogi imamo še nekaj iger, ki so jako lepe, dobre vsebine in pripravne posebno za manjše odre. Cena vsakemu zvezku je 15c, in osebe, ki naročijo spodaj omenjene igre, naj svoto takoj priložijo v pismu. Sledeče igre so jako dobre in pripravne za manjše odre:
"Pokojni moj!", šaloigra v v enem dejanju. "Trnje in lavor", drama v 2 dejanjih. "Srce je odkrila", vesela igra
v ene mdejanju. "Perzijski šal", šaloigra v enem dejanju.
"Stara mesto mlade", vesela igra v enem dejanju. "Na kosilu bom pri svoji materi", žalostnovesela igra v enem dejanju. * "Prvi ples", komedijah enem dejanju.
"Idealna tašča", veseloigra v
enem dejanju. "Medved snubač" veseloigra v
enem dejanju . "Pri puščavniku", veseloigra v
enem dejajnju. "V medenih dneh", veseloigra
v enem dejanju. "Srčna dama", veseloigra ▼ enem dejanju.
• .................------------------------------------ ---------------------------------"——W
ZADNJI CAS.
tm^^^^^^^^^^^^^^m^mmmmmmmm^^m^mmmmmmmm^^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm^m^maa^a^^mmmmmmmmmmmmmmmm^rnmmtt
Samo nekaj dnij imate se priliko, da lahko nakupite blago v resnici po najnižji ceni,
ki je mogoča* Kdor se ni bil pri tej razprodaji, naj pride sedaj pogledat, da se prepriča, kako po ceni lahko dobi najbolj raznovrstno blago. Vprašajte svojega soseda, in on vam bo povedal cene našemu blagu. Ne pozabite, da traja razprodaja samo do 3. avgusta.	|
Vsaka gospodinja ima sedaj najlepšo priliko, da si za majhne denaije nakupi veliko dobrega blaga.	w
JERNEJ KNAUS
6129 ST. CLAIR AVE.
.
Čudna slabost.
Nekatere osebe so podvržene napadom čudnih slabostij, katerih vzrok si nikakor ne morejo raztolmačiti. Ta slabost pride naenkrat, brez svarila ter naredi ljudje nesposobne za delo, trudne in obupane. Ta slabost je ponajveč krat posledica nereda prebavljalnih organov. Lahko je želodec bolan, jetra ali odvajalni organi, mogoče je slaba kri, slabi živci. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, kakor pilule, dekotke in močne likerje, toda brei vsakega uspeha. Oni potrebujejo ono izvrstno zdravilo, ki deluje na vseh prebavljalnih organih.
Očisti celo telo in . Daje moč celemu telesu, daje bogato kr}, regulira sistem.
To zdravilo, katero lahko rabijo vsi Člani družine in katero bi morali rabiti v vseh slučajih, ko se ne počutite dobro, je dobro znano
Trinerievo Ajmeriško
-----
GRENKO VINO. m
To naravno zdravilo je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima obširno pojje delavnosti, ker ima tako veliko zdravilno moč pri neredno-sti prebavljalnih organov, ki so podlaga zdravja celega telesa. To zdravilo
bi morali rabiti pri: » •
Želodčnih boleznih in odvajalnih orga nov,
zaprtju in njegovi posledici, ponovnih glavobolih,-revmatičnih napadih, nevralgiji in nervoznosti. mnogih ženskih boleznih, koliki in krčih, ,	napetju in bruhanju.
in v vseh takih boleznih, kjer čutite zgubo apetita in kjer se ponavlja slabost telesa. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer In exporter.	|
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
v; in * k&Hb	* ' - i:	• ■■A '	I
II
hi'fii '	•HMJkii^MiMUi •.	•• u
CLEVELANDSKA AMERIKA | — Izhaja v torek in petek. —
Naročnina:
ZA AMERIKO:........$200
ZA EVROPO:.........$3 00
Za Cleveland po pošti:. .$2.50
Posamezne številke po 3 cente.
---
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: "Clevelandska Amerika" 6119 Št. Clair Ave. N. E.
Cleveland, Ohio.
t,. S ^____________■ -*
Issued Tuesdays and Fridays.
Read by 15.000 Slovenians
(Krainers) in the City of
Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request
Tel. Cuy. Princeton 189.
rap WUeSS
Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3. 1879.
No. 6a, Fri. Avg. a*ia Vol. V.
hW
'P—.-
. Mrifi n \ m 11
ntaniystiineSwfflL§ 00
-
V našo lastno
korist.
l
Onega, česar sami ne znate, ne morete tudi druzega naučiti. To pravilo velja pri vseh delih, pa velja tudi pri društvenih in Hpdnotnih. Vsakdo ve. da se le malo članov briga za društvena pravila, katera so jim večjidei nepoznana. Zato pa pride pri društvenih seja do tako obširnih debat, jeznih govorov in su-, mičenj. Dobro je še, če društveni odborniki, poznajo pravila in po pravilih ravnajo, toda *pgodi se tnnogokraf, da tudi ■MMftmejOi pravil in miajo večne pravde * Jednotnimi urad-
Večkrat ste ze gotovo slišali, da je pri sejali kdo povedal: "Jaiz sem že deset let član dru- i $tva in Jednote in vem, kako je v pravilih." Ta človek misli, da je Vedno enako, kakor je bilo pprd desetimi leti. So ljudje, ki se žilavo drže starih pravil, in jim nikakor ne gre v glavo, da potreba časa prinese druge razmere.
Vsak društveni čla»n bo pre-i sneto dobro vedel, kdaj se je podpora zvišala, kdaj se je po-škodnina zvišala ali kdaj se je 1 kaj tacega naredilo, kar je njemu v korist. Ne bo pa hotel vedeti, kdaj se je povišal asesment za 5 centov, kdaj so društvene seje, kdaj mora društvo javno nastopiti, itd. Žalostno je v resnici, ko vidimo društva, ki štejejo po 200 ali več članov, pa jih pride na sejo po petnajst ali dvajset. Mora biti že nekaj grozno pomembnega, če se jih t>o nabralo 50. In to ima svoje posledeice. Na seji. mislimo •namreč .na redni mesečni seji. je dvajset članov. Ti člani sprejmejo z večino en predlog v korist društva. Predlog postane postava in se zapiše v zapisnik. Do sem bi bilo vse dobro. Mesec mine in druga seja se prične. K 11 j seji jih pa pride kakih pet članov, ki pri prejnšinji seji niso bili navzoči.. Aha, prepir je že tukaj! Zakaj ste pa naredili tako postavo? Kaj pa mislite? Mogoče ste silimo vi gospodarji pri društvu? Jaz ravno tako plačam kakor vsak drug in imam isto pravico! Kaj .ne vi, stari društvenimi, vi to dobro veste iz skuštnj. Pri eni seji se bo debatiralo na dolgo in široko da se sprejme kak predlog, pri drugi seji pa pridejo zopet ljudje. ki v&e.poderejo. Polovica zad -je :n sedtjine seje je bila torej brezwfpesna. Taki neza-co.oljncži bodejo hoteli vedeti vse, jamo tega nečejo vedeti, da izbila njih dolžnost biti navzočim tudi pri zadnji seji in tedaj bi lahko povzdignili svoj glas proti predlogu, če bi jih
[ bik tako iVolja. .. <■ —■ -......•..... —~
Druga nelepa navada je tu-1
tli, ker člani preveliko govorijo | izvm ?ej o razmerah pri'dru-j stviu Večkrat smo že slišali, ah kaj 'l>o naš predsednik, misli, j da je najbolj pameten izmed vseh, misli, da je bogvekaj... ravno uko tajnik, blagajnik i»n drugi. Pomisliti moramo, da nobeden ni ničenosti z veliko 1 žlico zajemal, da ima vsak svoje napake, in eden ne more | vsem ustreči. Zato je pa treba imeti prizainašanje z vsakim društvenim 4>ratom, razven če ' njegovo Obnašanje ne preide 1 v zlobo in nasprotovanje in liu-Imbijo. Oni. ki so pri društvu i i«n slišijo slabe pogovore o dru- 1 štvenih razmerah ali uradnikih. ' /gubijo veselje do društvene- ' ga delovanja, nevoljni so, in dobro je. če celo društva ne 1 pustijo. Oni pa, ki še niso pri ' društvu, pa mislijo: A, kaj bom 1 hodil k takim ljudem, raje seni jI sam za sebe!	I'
Neznanje nas naredi slepe, (1 ■ia n.c znamo doibro izbirati od 1 slabega. Neznanje nam ruši j1 ono majhno slogo, ki bi mora- ' la vladati med nami. Neznanje > dela if a j več je veselje onim, ki l radi vidijo, kako se med seboj 1 i kol; e m o in preganjamo, kako j' se med seboj ponižujemo. J;
Citajmo marljivo, učimo se. 1
znanost je svetloba in moč, raz- 5
miši j ujmo o dobrih stvareh, 7
kar dobrega najdemo, to po- I
snemajmo in bolje, bo nam po- *
sameznikoni kakor tudi nam (
vsem skupaj.	^
1
-o--l
s
Nekaj o igranju na karte.
V "Medical Journal" je neki zdravnik spisal daljši članek glede igranja kart. Smer tega članka je bila dokazati, da je igranje na karte ?e iz zdravniških ozirov slabo upljivajoče na človeka. Vendar pa kakor hoče pisatelj to dokazati, se mu ne posreči.	<
Igranje na karte je navadno preganjanje dolgega časa — kakor vsaka druga strast — in igranje s kartami se tako polasti človeka, da navadno taki ljudje, ki so strastni igralci zgubijo vso zmožnost kaj poštenega misliti ali ukreniti. (Pisatelj teg'a člannka je moral biti svoje dnij najbrž strasten igralec. Dočim je igranje s kartami za starejše ljudi po enkrat na teden dobra zabava, pa u-pljiva karta«nje na mlade, posebno če večkrat igrajo naravnost kakor strup, ki zastrupi vso dušo. Zdravniki imajo strastne igralce za bolnike.) če je to res, tedaj bi morali zdravniki- tudi iznajditi imena raz-lvh boleznih posemezuih igralcev. Mi bi svetovali sledeča "Casinose", '^Skatcnticitis", "Whiitaria", "Pinachlia aueti-onalia", Pokeromania", "Delirium hasardensis", Tarokomo-tor pagatensis ultimus", i.t.d.
Znana je legenda, da je bilo igranje na karte /iznajdeno za •-ekega francoskega kralja, ki
je hotel preganjati dolg čas. Igran|| na karte- u-pljiva naj-prvo na ljudi, ki nimajo dovolj inteligence, in privede polagoma tudi ljudi večje izobrazbe na isto nivo. Igranje s kartami je precej podobno navadi uživati močne pijače ali pa narkotičnim ljudem. Igranje na karte ubije na človeku vsako veselje do dela. vsak čuti, da neče svoje dolžnosti spolnjevati. Tak človek ni več zmožen, da bi se resno poprijel svojih življen-skili dolž-nostij. (Torej bodemo v prihodnjosti šli samo k takim zdravnikom, katere bodemo lahko vprašali: "Ali igrate karte?)
Omenjeni zdravnik nadalje omenja, da nima ničesar proti plesu, ker je zdrava in močna zabava, ki je ravno tako izvrstna za človeško telo, kakor je škodljivo i'granje na karte. Kot veščak bi nam moral ta zdravnik tu'di povedati, koliko žrtev je že ples zahteval, in pri tem bi moral omeniti tudi i vse zaroke in vse poroke. Ko- i likor mi vemo. se pri kartah | še nihče ni ponesrečil, vsaj du-! ševno ne. k večjem je postal razburjen, katera razburjenost se pa navadno kmalu poleže.
Vendar d* govorimo resno:
'zabava kot vsaka druga, s katero si'kratimo dolgi čas. Tega
< nam pa učeni gospod zdravnik 1 ni povedal. Kartanje je prijetno ipomirjenje živcev, prijetna raztresmost za živce, ki so z delom preobloženi, dokler pač tako igranje ne presega gotovih mej. Kadar pa pride karta-j nje do strasti, takrat je pa se-1 veda ravno tako nevarno kot ! vsaka druga strast. Ravno tako neumno je tfcliti, da postanejo pametni ljudje radi igranja na karte neumni kot bi kdo trdil, da postane tepec pameten rad' igranja na karte. Članek proti igranju na karte* bi imel le tedaj svoj pomen, če bi postalo kartanje narodu nevarno, kakor je cocain, opij in absent.
Dokler pa te nevarnosti še ni bliziv, detedaj se pa lahko karta in se tudi lahko vzklikne z oninr nesrečnim prerokom: "Me^uge je trumfl" No, in konečno, kartanje je tako o-troška igra, dokler se živci ne razvna mej o, ka-r se pa jako ! redko zgodi, da nedolžno kartanje res ni nobena nevarnost za človeški rod. Omenjeni doktor pa, ki je spisal dotični članek pa je moral svoje dnij biti najbrž velik hazardist in 1 zgufiiti veliko de-narja pri kartah. potem ga je šele pamet srečala. Kdor pa igra s kartami za velike svqte denarja, ta je pa v resnici tepec, ki zasluži tako kazen, kot so jo včasih dajali stari kcwporali navadnim vojakom. Položili so siromaka na klop in mu jih odšteli 50 po koncu telesa, kjer zgubi hrbet
svojo pravico.
-
Ali bo zmanjkalo premoga na Angleškem?
Zadnjič so imeli angleški naravoslovci zborovanje v Porthsmouthu. pri katerem zborovanju je prišlo na vrsto silno va?no vprašanje za angleški delavski narod, šlo se je za to, ali bo na Angleškem kmalu zmanjkal premog ali ga imajo sploh še dovolj za £olga leta. Vpraša lje je pa silno va-itao še na drugem kraju. Anglija je znana, da ima neizmerno bogata premogova polja. V teh premogovih poljih obstoji njeno bogastvo.. Kakor hitro, pa zmanjka premog na Angleškem, tedaj bo milijone delavcev brez dela. Anglija mora zgubiti svoje svtovno gospodarstvo, tovarne bodejo morale zapreti svoja vrata, prometni parniki bodejo zginili, in prebivalstvo se bo čimdalje bolj kučilo. Angleški naravoslovci so torej pravilno povdarjali, ko so trdili, <|a mora delati Anglija skrajno previdno s premogom, ker v teku 175 let ne bo na Angleškem nobenega premoga več.
Toda ne samo učena družba naravoslovcev j.e tega mnenja, pač pa tudi drugi učenjaki v drugih deželah.. Že pred 120. leti je znani učenjak John Williams pridigoval ljubem, da bo kmalu zmanjkalo premoga na Angleškem, in da postane Anglija najlbolj siromašna dežela v Evropi, Toda tedaj se nikdo ni oziral na mnenje tega učenjaka. ker so splošno mislili, da govori o takih stvareh, ki se ne morejo zgoditi.
Angleži so se kmalu potolažili, ko je prišel drug učenjak s svojim razkritjem na dan. Bil je to n.tki Hull. Ta je preračunal, da ima Anglija pod svojo zemljo še 80.000 milijonov ton premoga, kar bi zadostovalo za 800 let, če se porabi vsako leto sto milijonov ton premoga. Par let kasneje pa je prišel na dan profesor Stanley Jevons, ki je sicer potrdil izjave Hulla, vendar Je pristavil, da se vsako leto skoplje na Angleškem najmanj 300 milijonov ton premaga in se ne more čakati, da bi prišli do zadnje tone, predno bi trdili, tla je zadnja tona premoga izkopana. Po njegovem ! mnenju torej premogovi zaklad j \ v Angliji ne more trajati da-jlje kot 250 let. Po mnenju profesorja Hulla Anglija koncem 20. stoletja ne b ov.ee zmožna prodajati premog za enako ceno kakor dežele, ki imajo še
t	.	»lielrptra 7»
rftrvjfp?. ,•
Radi učenih razprav profesorja Jevonsa je tedajna angleška kraljica postavila posebno komisijo, ki naj se prepriča« koliko zakladov ima še Anglija v svojih zemljah. Ta komisija je prišla do prepričanja, da je na Angleškem še 146.500 milijonov ton premoga, katerega se lahko dobi-na površje.
Zadnja preiskovanja so dokazala, da Anglija'skoro vsako leto dobi, na površje 275 milijonov ton premoga. In č ese to bo tako naprej nadaljevalo, bo postafa Angliia že tekom 50 let odvisna glede premoga, zeleza in jekla od Zjedinjenrh držav,
< Sidney Lupton je preračunal, da če se bo premog .na Angleškem še v nadalje tako .rabil kot se rabi sedaj, da 'bo zmanjkalo premoga že leta 1990. Toda pri tem pristavi jako važno o-pembo, da bo svet tekom teh let že tako napredoval, da se bo iznajdlo drUgo prometno sredstvo, ki bo ravno takoslu-žilo kot premog, torej premoga tedaj ne bo treba več kopati.
Vendar sedaj se moramo pečati s premogovim vprašanjem na Angleškem. Vsi učenjaki se vsaj deloma strinjajo s tem, da bo zmanjkalo v doglednem času premoga na Angleškem, tako da bodejo že vnuki sedajnih angleških prebivalcev čutili potrebo. In tukaj se ne gre samo za fantazijo, pač pa zna taka potreba nastopiti na Angleškem že v najkrajšem času, torej stoji že pred vratmi.
Pa skrbi nimajo samo na Angleškem. Nekaj nemških učenjakov trdi, da imajo »na Nemškem premoga dovolj samo za goo let, in kadar premog poide, tedaj bo morala tudi kultura nazadovati. Kajti danes še nimamo sredstva, kako bi se u-metnimi sredstvom naredilo dovolj ognja,, ki bi zadostoval za potrebe v našrh tovarnah.
Razni učenjaki so preiskali kakšen u.pljiv bo imela zguba premoga na obrt in industrijo na Angleškem. Največji učenjaki so mnenja, da je silno teško dobiti1 novo kurivo kot za nadomestilo za premog. Zanesti se more samo na vetrove, vodopade in toke, katerih moč bi se dala preobrniti v elektriko. Toki in vetrovi so pracej enakomerni razdeljeni in vsaka debela bi se v tem primeru lahko kosala z Angleži.
Pa tudi po ostalem svetu se ne sme računati, da bo zaloga premoga trajala v večnost. Naj" bogatejši premogovi rovi niso preračutnjeni za dalj kot za en tisoč let. Svet bo moral pač na-predovati in izumiti zopet kaj novega, ker če nimamo najbolj poglavitnih sredstev, da se kultura razširja, tedaj tudi pričakovati ne moremo, da bi postali še bolj izobraženi. Brez dvoma pa je, da ker se po svetu ponavljajo čimdalje večje iznajdbe. da bo človeška pamet tudi izum.la kaj. kar bo nadomesto-valo današmje pridelke. Svet gre naprej vsakih sto let za velik korak, in ko preteče deset stoletij, tedaj se bodejo te-dajni prebivalci naše zemlje čudili. ker smo bili mi še v povojih razvoja in nismo imeli tako. pripravnih sredstev za o-brt in industrijo, kakor jih bodejo imeli ljudje tisoč let za nami.
o
Ženske uloge v zgodovini.
Grofinja Potočka.
Pripovedati hočemo na tem mestu zgodovino deklice, katere slika visi v milijone hišah. To je bila vitka okroglasta deklica, z otročjim obrazom, velikim črnimi očmi — slika gro-f in je Potočke.
Neki francoski plemenitaš — francoski poslane« na turškem dvoru — je korakal po mestu Carigradu nekega dne leta 1778, ko je zagledal neko deklico oblečeno v ctrnje, toda čudovite lepote, ki se je igrala z drugimi otroci. Stara je morala biti kakih dvanajst let. Kmalu je zvedel, da je to h€i neke uboge grške wlove, ki je imela v najem pekarijo. Francoski poslanec je bil tako očafan nad j
J deklico od njene matere za $375 To se je zgodilo v dnevih, ko je vladala občna sui-njost po svetu, in enake kupčije so bile vsakdanja stvar.
Poslanec je vpeljal Zofijo — tako se je deklica imenovala — v svojo družino ter je preskrbe^ fino vzgojo. Vsako leto je bila bolj krasna in privlačna. Konečno se je francoski poslanec zaljubil v deklico in jo je prosil naj postane njegova žena. Uboga deklica je seveda z veseljem sprejela to ponudbo. Do istega dneva n' vedela, kaj je moški-; stanovala je samo pri poslaniku, i«n prvi človek na svetu, ki ji je rekel, da jo ljubi, je bil francoski poslanik. To- je bilo leta 1787. Bila je tedaj enaindvajset let stara. Poslanika so tedaj ravno poklicali v r* riz in odredil je, da se poroka vrši v Parizu. Tako sta on in Zofija odpotovala pr^ti francoskem glavnemu mestu.
Ko sta potovala po Poljskem, sta se ustavila za -nekaj dnij v mestu Kamieniec. To mesto je bilo tedaj močna trd-java. Poveljnik garnizije, grof de Witt se je oglasil pri Francozu in povabil njega ter njegovo zaročenko v svoj grad. In takoj ko je poveljnik zagledal lepotico Zofijo se je zaljubi! v njo, kakor tudi ona v njega. In poveljnik trdnjdve je takoj sklenil, da preslepari starega poslanika. Nekega dne ga je povabil na medvedji lov v gorah. Ko se je lovska družba .napotila iz mesta, je grof de Witt jo hitro zapustil, i-n hitel proti bližnji cerkvi, kjer ga je Zofija že pričakovala. V cerkvi sta se poročila. Stari poslanec je pa slutil izdajo. Jiitel je takoj proti gradu poveljnika, toda vrata je dobil zaprta Hi svojo prtljago na cesti.
Tri leta sta Zofija in njen soprog živela v Kamieniecu. Toda prva ljubezen med njima se je kmalu razkadila. De Witt je bil siromašen in zelo zadolžen. Zofija je pa potrebovala veliko, sovražila je pa tudi življenje v trdnjavi. Leta 1790 se je pa seznanila z grofom Po-tockim, ki je bil tedaj visok cesarski uradnik."Bil je simo premožen.
Potočki se je silno trudil, da dobi Zofijo. Ponudil je efe Wi-ttu dva milijona goldinarjev, da jo razporoči. In ker je tudt Zofija priganjala svojega soproga v to, je konečno slednji dovolil. Dva meseca pozneje se je poročila s Potockim,
In prvič v njenem življenju je bila Zofija zadovolj-na. Imela je okoli sebe blisk in bogastvo, kakor si je želela. Pleme-nitaši in državniki so klečali pred njo ter jo prosili njene ljubezni. Na Ruskem je tedaj nastala revolucija. Njen soprog je bil prisiljen, da beži v Ameriko kot političe-n begunec. Zofija je ostala v Evropi in se pečala z vsemi moškimi, ki so hodili okoli nje. Toda njen soprog se je kmalu vrnil, zapustil glavno mesto in si sezidal v Ukrajini krasno vilo, kamor je peljal tudi svojo ženo. Umrl je leta 1805.
Kmalu potem, ko je njen moi1 umrl, se grofinja Potočka seznanila s cesarjem Nepole-0110111, ki je udri v RUsijo. Postala je njegova intimna prijateljica in po več dn j stanovala v cesarskem gladu. Ko je pa bil Napoleon pregnan iz Rusije, je'bila Zofija Potočka kmalu pozaibljcna. Umrla je leta 1823, v starosti 58 let. Njeno premoženje so Rusi popolnoma zaplenili, ker tedaj je nastala la poljska ravolucija. ki je Poljakom vizela še isti kos neod-visnostij. kolikor so jo dotedaj Uživali.
Nesreča na torpednem čolnu.
Iz Partza poročajo: Na krovu torpednega čolno "Dunav", ki je bil v pristanišču Brest, je na, stal v dinitno stroju stik. Težko ranjena sta bila dva mornarja.
Poskusen umor v tramvaju-Iz Budimpešte poročajo: Sprevodnik Kiedler je ustrelil med vožnjo na kontrolorja Vanička, nefda bi ga zadel. Ljudi, ki so se vozili, se je polastila panika. Fiedlerja so artirali. Izpovedal je, da je napad izvršil, ker gk je hotel Vaniček spraviti ob,
flat? u® IT tflilPJ»n l ilnV ICl flPOBftf-l
snr	m»	«	.um imiJjui__
Ma your Health j^lBfe
^^ če pridete domov bolni, 5e imate
glavobol, bolefliue v prsih, grlu in ' f	«
potem obelite za nekaj tednov t	V
Dr. Richterjev ^SffStp PAIN-EXPELLERjPjft.
poznano staro domače zdravilo vas redi ^hAm^Ji bolečin, ako ga takoj rabite.	MwWr^^T^^r I i
Imejte vedno steklenico doma. Vbi j\M UlKš^^ ufg predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. F^^M^Jt JU in 50o, steklenice.	^ff *
Čuvajte se ponaredb in pazite na 1	^
sidro in naše ime.	\
T. AD. R1CHTER * CO., tU IW St.. New York. N.Y. ^^ I	J
_Dr. RlohUtjw Congo Pllal* oUj*«Jo. (38t. *il BOfc)	^
Rabite piin in hranite denar!
Vsi pametni ljudje v Clevelandu rabijo plin. Bolj so pametni, več rabijo plin kot drugo kurivo. Plin je cenejši kot premog. Je Čist, zanesljiv. Jako priporočen za dom. če hočete še več zvedeti o plinu, pridite v naš urad in vam bodemo z veseljem povedali. Pokazali vam bodemo kako se s plinom kuha, in kako grejete vaše stanovanje z majhnimi stroški.
RABITE PLIN
ki vas ne velja toliko kot mislite
The East Ohio Gas Co.
Masonic Temple Building, 1447 EAST 6th STREET.
1	<
ENTIRELY NEW
MEW CIGARETTES
1Z	\I~T~7išrfl^f	satenasti
turškega . (TRTi^TIm včinld
dUhana	K™ -
I Pripravo.	^
za vse	It/gl|ff^i	ik^lci
kadilce Bl^^g^J 5	MfflO
- --	f CigarettM
Sc za lO. SE PRODAJAJO POVSOD.
Poskusite eno škatljo in prepričajte se
fS" Satcnuti plitki In cvetlice delajo lepe blazin«.
P. -o.ii	.
''T.-T. .T. .-T. 'T.-'TV'-r.-nV	~
FRANK ZAKRAJŠEK, \
6521 ST. CI AIR AVE
Se priporočam rojakom v nakup naj oljKth
KOLES (BYCICUE IN MOTORCYCLE,) kakor tudi v popravljanje. Kdor ieli imeti dobro kolo naj »e obrne na } prvo in največjo slovensko trgovino, osebno ali pismeno, kervtalogi Ininm najbol Ba kolesa po nitki ceni ter jamčim, da bodem vsakemu »a-dovoljnost. Predno greste drugam, pridite k meni in prepričali se bo~- J dete. Odjemalcem ven ii Clevelanda pošiljam po expresu. Svoji k svojim J
________ _________ ____________:_■"■" . .......
ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO ? SAMO $a.oo
gar HlSE IN LOTI NAPRODAJ ji
v finem poletnem okraju -n» lahka odplačila. Loti od	^ t
$50.00 do $200.00. Pet dolarjev plačate takoj, in $5.00	« •
na mesec. Cesta je tlakana skozi p0 celem zemljišču.	* |
10 minut od cerkve in šole. Vzemite Shore Line ka-	« »
ro do stop 126l/i in korakajte vzhodno 15 minut do-	* j
*	EUCLID, OHIO
Anic™1' 2' avgusta 12.
[Slovenska DobrodelnaŽma
I--—	——————
Ustanovljena 13. ^ r'BPWk « Glavni sedež: novembra 1910. laMngMjP Cleveland, O.
m—»ti rii^H*—r
"■'■'■' '	'	''•	-___I_————
Predsednik JOHN GORNIK, 6105 ST. Clair Ave. ^Podpredsednik MARTIN COLARIC, 1188 E. 6ist St.. pajnik, FRANK HUDOVERNIK, 1243. E. 60th St. Papisnikar JOHN JALOVEC, 1284 E. 55th St. ptagajnik MIHAkL JALOVEC, 6424 Spilker Ave,
Nadzorniki:
. ANTON OSTIR, 6030 St. Clair Ave.; FRANK ZORIC, 1365 E. 55th St.; MIHAEL W INTER, 6030 St. Clair ave.
Porbtniki:
PONTON AHCIN, 6218 St. Clair Ave.;
FRANK 2IBERT, 6124 Glass Ave.
: Pooblaščenec ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Ave. Vrhovni zdravnik J. M. SEL,IŠKAIR, 6127 • St. Clair Ave.
Vsi dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika.
Zvezino glasilo CLEVELANDSKA AMERIKA.
m—	-.....
Iz urada gl. tajnika S. P^Z.
—?-
Ostanek blagajne z dne 31. marca 1912----$1.967.11
* Dohodki
Krajevna društva poslala skupaj ..........$1.246.45
Polletni obresti, The Clev. Trust Co..........7.81
Polletni obresti, The Lake Shore Bank .... 26.82 Pomotoma neuknjiženo ................... -I0
$3.348.29
Izdatki od 1. aprila do 30 junija 1912.
Vrhovni zdravnik za preiskavo listin ........$ 475
Ckvelandska Amerika za tiskovine ........... 1125
Plača uradnikom za tri mesece ............ 25.25
Usmrtnino za Rozi Zakrajšek c. št. 336 dr. št. 2 j A. GWinatu kot zvez. pooblaščencu, katera svota se je naložila n aobresti na Lake Shore
Bank na otroka ......................... 300.00
Usmrtnina za otroka Filip Ferjuc c. št. 24. .. 75-°° Bolni&ka podpora ......................... 5T4°o
930.25
o
Čisti preostanek $2.318.04
Prva glavnica na Lake Shore Bank ...... .$1.524.76
Druga glavnica na Cleveland Trust Co. ....$ 477-66
Na čekovni račun na Lake Shore Bank----$ 315.62
Denarja naloženega je----$2.318.04
John Gornik, preds. M. Jalovec, Wag. -F. Hudovernik, tajnik
A. OStir, Fr. Zorič, M. Wintar, nadzorniki.
j _________
^^Hraap	.. -j /..
V današnji številki "GlaSila" je priobčen trimesečni račun, od t. aprila do 30. junija, bega leta. Kakor je razvidno iz računov, je Slovenska Dobrodelna Zveza napredovala tekom zadnjih treh mesecev za $350.93. Ta preostanek je za kratko dobo treh meseoev pri naši mladi organizaciji dovolj velik, posebno če' pomislimo, da smo tekom treh mesecev splačali dve smrtnine, katera svota se mora tudi k preostanku zadnjih treh mesecev prišteti. Poleg tega se je pa izplačalo še 514 00 bolniške podpore. V mesecu januarija, februarija in marcu se je izplačalo podpore $319.30, a v zadnjih treh meseciH pa za $194-7° več kot prej.
p Kakor* je razvidno od zgorej navedenih podatkov, Zveza :dobro napreduje. Dolžnost je torej vsakega člana in- članice S. D. 2? da agitira za napredek te krepke organizacije v Clevelandu. Drugo leto mestca oktobra se bo vršila druga konvencija, ih pričakuje se najlepšega >napre'dka.
Pripomniti moram še, da društveni uradniki bolj pazijo na bolnike, da so redno vsak teden dvakrat obiskani. Nekatera društva pošiljajo bolniške izkaznice napol spolujena. V bodoče se ne bo več oziralo na take izkaznice, in društvo bo moralo samo trpeti ter plačati bolniško podporo, ne oziraje se na to ali ono društvo. Enako je tudi z mesečnimi poročili. Ako kateremu tajniku ali tajnici ni kaj na jasnem, naj se obrne do mene, in drage volje bodem rad vsakemu pokazal to ali drugo stvar.
Tajnike in tajnice društev prosim, da naznanijo na glavni urad vedno vsako izvolitev novih uradnikov ali pa onih, ki me-mjajo svoja bivališča. Naznaniti se mora tudi takoj, ako član kakega društva umrje, da se mora takoj poslati mrtvaški list.
Članom S. D. Zveze naznanjam, da v slučaju, če imajo dobiti bolniško podporo, naj se vedno obrnejo na društvenega blagajnika istega dnuštva, kamor spadajo. Tam se dobi bolniška podpora. Veliko^ članov je tudi takih, ki ne razločijo glavnih uradnikov od društvenih uradnikov, potem pa sprašujejo okoli, kje bodejo dobili bolniško podporo. Br^te predsednike se prosi, da pri društvenih sejah raztolmačijo take stvari. Bolniška podpora se n&kazuje dvakrat na mesec, vsakega 10. in 25. v mesecu.
Člane društva št. 1. se opozarja, da naredijo vsoje oporoke, ker glavni urad nima še od polovico članov oporok. Vedno se prosi' na sejah in povdarja v listih, toda vse je zaman, člani ne-čejo storiti svoje dolžnosti.To je sedaj zadnji opomin. Ako člani tega ne bodejo upoštevali, se naredijo drugi koraki.
Z bratskim pozdravom	Fr. Hudovernik, tajnik.,
DROBNOSTI.
Nesreča pri streljanju. Iz Be-
rolinam poročajo: Na artilerij: skem strelišču pri Kummers-dorfu> ae je v soboto zgodila velika nesreča. Neki vojak, ki je imel zbirati ostanke razstrelje-ne municije, je našel naboj, ki se še ni razpočil. Pobral je naboj ter ga vrgel na Voz za o-stanke municije. Naboj je eksplodiral ter ubil enega vojaka, dva težko ranil, tri pa lahko.
Osemletni učenec morilec. Iz Jsssyja poročajo: V drugem razredu tukajšnje ljudske šole je dobil učenec Plisa najslabše izpričevalo, dočim je dobil nje-g»v sosed Petrecescu najboljše. Ko je Petrecescu pokazal svojemu tovarišu svojei izpričevalo, se je tako* raztogotil. da je potegnil nož ter ga zarinil tovarišu v srce. Petrescu je bil takoj mrtev.
Angleške sufragetke. Iz
Londona poročajo: V petek so poiskusili izvršiti atentat na notranjega ministra McKenna. Ko je vstopil minister v svojo pisarno, je zagledal za zagrin-jalom posodo z eksplozivnimi tvarimami. Preiskava je dogna la, da gre za popolnoma resen napad. Osumljene so sufragete, ki že dalj časa groze, da bodo s silo nastopile proti notranje-'mu ministru- in proti minister-skemu predsedniku, t
Bivši vseučiliški profesor a -narhist. Iz Krakova poročajo: Veliko senzacijo vzbuja aretacija bivšega vseaičiliškega profesorja dr. Avgusta Wroblew-skega. Obenem sta bila aretirana tudi dVa didavca. Profesor Wroblewski je že dalj časa med delavstvom in vseučiliščniki delal anarhistično propagando. osunilje<n je, da se je udeleževal anarhističnih napadov na visoke državne 09ebe. Pri hišni preiskavi so našli mnogo obremenilnega materijala.
Samoumor bankirja. V Bar-tinghausenu se je usmrtil bankir Ernest Traube. Vzrok so finančne težkoče.
Hali oglasi.
Hiša naprodaj, lot 40x140. Pripravno za prodajalno spredaj. Hiša ima 10 sob, jard. Proda se radi odhoda na farme. Proda se po najnižji ceni. Vprašajte pri John Srakar, 5406 Calcutta ave. Stop 116. (64)
Išče se soba brez hrane. Blizu Glass ave. Oglasite se pri John Majzclj, 6128 Glass ave. vogal Norwood.
NAZNANILO.
Ako ste namenjeni kupiti hišo ali farme, >r.e- pozabite se o-glasiti pri meni. Ako imate kaj za zavarovati, ne pozabite, da sem jaz najstarejši med Slovenci v tem poslu v Cleveland. O. Imam vse skušnje, kar jih je potreba pri mojem poslu. Radi cen zavarovalnine proti ognju ne obljubim nič, ker*%o ceine različne po razmerju.
Joseph Zajec, 1410 E. 49th St. (67) 1 \
Hiša naprodaj, 5 sob, kopališče plirOot 25x158. Cena $1600. Plača se\$4Q0 takoj, drugo na lahka odpfela po obresti. Poizvedite pH August Kaušek, 6202 St. Clair ave. (67) i
Grocerija na prodaj. Dela $3000 proipeta na mesec. Najlepša prilika za Slovenca. Poizvedite takoj pri August Kaušek, 6202 St. Clair ave.	(67)
Ženska za hišna dela dobi takoj stalno službo. Plača dobra. Vprašajte r« 961 Addison Rd. ---(64)
Trimesečni račun S. D. Z. od 1. aprila do 30. junija 1912.
_P o h. o <jl k 1__Izdatki
K"iini,e¥- 1 1 I --s b J I 4 s
t ■ I 1 S E ?! 11 | 1 %	I
> <1 <-$ <51 <£f č ri I JI «
^	__________;___.___^ - ■':. '^J. • 1-' ^ -"	-■■'■ -f
Srbeče kožne neprilike
hitro olajša raba Severovega
Zdravilnega Mila (Severa's Miedical Skin Soap, in nadevan-je Severovega Maatfa za kožne bolezni (Severa's Skin Ointment) če tudi so bili prej vsi drugi načini brez uspeha. Nobena druga zdravila ne dajo toliko olajšbe trpečemu bolniku, naj si bode star ali mlad »<n tudi ne tako 'hitro ali poceni. y vseh lekarnah. Cena Mila je 25 centov in Mazila 50 centov. Vprašajte za Severova W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
ZAHVALA.
iSipodaj podpisana udova po Jos. Tolarju se najprisrčnejše za/hvalujem Slovenski Dobrodelni Zvezi v Clevelandu, ki mi je tako točno splačala smrt-nino po mojem ranjkem soprogu- in priporočam vsem rojakom v Clevelandu to prepo-trebno Zvezo za Slovence.
* Marija Tolar, udova.
Službo dobi dober brivec. Ima
stalno in dobro delo. Oglasite se pri 'A. Kosf 16301 Waterloo Rd. Collinvvood, O. Stop 119, Shore Line.
DOTA!
Kdor želi dobiti svojo doto ali dedščino iz stare domovine, naj se osebno ali pismeno obrne na Josipa Jarca, slovenskega javnega notarja, 1140 Norwood Rd. Cleveland, O,	(66)
Dva fanta se sprejmeta na stanovanje brez hrane. Čedni prostori. Oglasite se na 1108 E. 63rd St.	(63)
DELO!
Dobro delo dobi takoj šest mož v foundry, da pomagajo in opravljajo navadna dela. Stalna služba. Oni, ki se oglasijo, morajo razumeti angleško. Izučijo se posebnih del, kot "molding", topljenje rude in brušenje. DobVe plače. Oglasite se pri West Steel Casting Co. 805 E. 70th St. Cleveland, Ohio.	(66)
Pozor Slovenci!
Društvo Lipa, št. 129 S.N.P. Jed. je znižalo pristopnino za $1.00, torej je sedaj najlepša prilika za nojake v Clevelandu, posebno za one, ki živijo v "2u-žembergu", da pristopijo za samo $3.50 k S. N. P. Jed., ki je danes ena najboljših Jednot, ki plačuje $7.00 bolnrške podpore in $600 smrtnine za $1.25 na mesec. Kdor želi pristopiti, naj .se oglasi.pri meni ali pa pri kakem drugem članu društva. Rojaki, ne odlašajte, ker to znižanje velja samo za 3 mesece do 1. novembra letos. Nihče ne ve. kdaj zboli ali unirje.
Karol Penko, tajnik,
1390 E. 45 th St.
--(62)
V najem se odda soba s posteljno opravo za eno ali dve dekleti. Pripravno za šivilje. Poizve se v uredništvu.
$10.00 nagrade
za ime in naslov ljudij, ki hočejo kupiti hiše, in če se hiša proda. Mi imamo 200 počenih hiš naprodaj. $3200 na 951 E. 70th St., 12 sob, za štiri družine, lot 40x178, rent $36.00. Dalje $2.500 na 1259 E. 6iSt. za dve družine, lot na vogalu, blizu Superior. Potem $2500 na 52. cesti, za dve družini, blizu Superior, lot 35x120. Lepa prilika na E. 32. cesti,. 10. sob, za dve družine, škrljeva streha, lot 40x150, samo $2550. Oglasite se pri McKenna Bros. 1365 E. 55th Str.	(64)
ANCjLEŠČINA IN LEPOPISJE
potom dopisovanja.
Poučujemo že peto leto. Lahka metoda. Učite se lahko doma. Pouk traja do šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes.
Slovenska Korespondenčna šola
1380 E. 40th Street.
Cleveland, Ohio.
(Star naslov: 6119 St. Clair
Ave. S. B. 10. (64) -—
Soba se da v najem in sicer brez hrane. Oglasite se pri Jos j
Iščem svojega prijatelja Frank Zelnika, doma iz Turjaka na Dolenjskem. Povedati mu imam nekaj posebnega iz stare domovine. Kdor ve za njegov naslov, naj bo tako prijazen in ga pošlje na Anton Železnikar, Box 612, Salida, Colo.
Delo dobijo takoj delavci v foundry. Stalno delo. Nobenega štrajka. Vprašajte takoj pri The Ferro Machine in Foundry Com p., Hubbard ave. in 66 St. Vzemite Broadway karo do 65. ceste potem pa korakajte do Hubbard ave.
Hiše naprodaj.
Hiša, osem sob, za dve družini, na 66. cesti, samo $1800. Hiša osem sob, za tri družine na Norwood Rd. Rent na mesec $22. Cena samo $2300. Hiša na Bona. ave. deset sob, dve družine, škriljeva streha, samo $3300. Hiša na Homer ave. 10 sob, za dve družine, lepo urejen lot, samo $3400. Hiša na Prosser ave. 7 sob, se lahko naredi za dve družini, velik lot, samo $2200, in še 22 drugih hiš. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61st St. Tel. Princeton 1326 L.	,(69)
!iiiiiiiiiti!iii«iiiiii}i!ijjgitiimirtipniiii!iiiiiniiimii>»<iiB>
Evropski način zdravljenja bolezni.
Zdravljenje kroničnih boleZ-nij, krvi, struga, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti za spanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovških električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri
Dr. L. E. SIEGELSTEIN
308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave.
Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od
tO dO 12.
»Bff<iiiirgfiiiriiiiir>niitirint''r'i'rtinirtininn[<in
Najnovejše za rojake
Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmatl-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kri žicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC,
1092 E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO.
HIŠE NAPRODAJ.
Naprodaj imam vsakovrstne hiše in lote v Clevelandu, v Collinwoodu in Newburgii. Hišo lahko kupite od $1600 naprej. Imam tudi lote naprodaj v Rockportu kjer je nova slovenska naselbina. Farme naprodaj blizu Clevelanda, prav poceni. Zavarujeih hišo in vse drugo proti ognju po najnižjih
Vi se bodete čudili
1
1	kako velike koristi za človeško zdravje je
1
j	Father Kneipovo grenko vino
i	—.
^ To greriko vino je eno najboljših, kar jih
i	je bilo dosedaj narejeno. To greriko vino je narejeno
►	iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega naj-
1	boljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo na-
|	dalje govorili .0 tem vinu, ker kdor ga bo poskusi),
t	se bo sam prepričal o njega pristnosti.
!	Zahtevajte Kneipaf
t	katerega dobite po najboljših lekarnah in go-
1	stilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo gre»-
J	ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, ka-
t	kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vaš gostilničar aH
»	lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo im
»	edini glavni založniki in razprodajami Kne^povega vina. •
,	Prvn NI01 rnml.H družhii
;	5 OHIO 0RANDY DIS TILLING i
1	6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, OWo
»	. 'k
f---- ■■■•■liij
J Največja slovenska trgovina J J it* pogrebni zavod. »
«Raid«l}ena v dva dela In ▼ potni mri 1 najtlnejiurt prtfmvtaft	!
preskrbljena. Trgovina ga nakup pohlAtra. orodja, preM«, poModa,	■
1	barve, »tekla In druga Pogrebni savod )e ■ najflnejftinl pripravami	JI m	preskrbljen. Ml preekrbvjemo najlepte sprevode v iadovol*oot	m
2	ljudij, sakar Imamo bres itevlU sabval. Za vsaki slntaj Imamo dr«	* ■	ambulance In fine kočije, rr go Tina odprta moč la dan. fle prtp«a»-	M £	h lu Metu Slovencem M slovenskim drattvom.
g Tel. Princeton 1381 a /3^	^ TltGOVfCIs POGftEBNIK, W
1	Bell Bast 1881 A. Urdltia, 6127 ST. CLAIR AVOWfc J
JOHN fiORNlK,
3	Priporočam se vtem rojakom * nakup lepih, modernih In trpet-
2	nit 9pomladne in letne oblek ter sukenj. Prodajam oblak« Z po meri in le aai-ejene. Priporočam ae slavnim drattveat j v naoravo uniform In tsvrtujein vas druga krojaika naroČila.
Priporočam tudi svojo veliko salogo vseh molkih potreMdln. Jj	EDINI ZALOINJK VBBH SOKOLBKIH POTRRBMIN.
J j Tel. Princeton 240a W SVOJ K SVOJIMI
---------' .	, , v.......,'............"'.'.'L"ii „,',, ..tiiliafrfr
TACin 7CT C SLOVENSKI POGRBB-JUolJr' Z^CLC, NIK IN TRGOVEC. x
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finimi kočijami. Zaloga pohištva, želez-nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR AVE.
_________________ ,	,Zm
M| J. S. Jablonski, II
^H . SLOVENSKI I BpW FOTOGRAF.	I
wsskm 6122 st clair ave. n. e. i
Izdeluje slike za ienitbe In druiinake slike, otroške I H slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 I vrednosti zlik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
. . ________________' Lil'
ogenj 1 Zavarujte se proti nezgodami ogenj i
f\ Pri slovenskem savaroTalnem agenta
K ef A. Haffner-ju 3	'
Zavarujem hlle, pohlltvo, steMene Upe (plate glass) blago, sklsMifls (stock) vseh vrst, konje, vosove, ter sploh vse kar vam man lak
tujec savarovsti.
POSEBNOSTI Kadar se selite, ne posabtttf premenHI naslove as I lavarovalnl polici, km* v slučaja ognja M ne dobili odškodnino, mo I velja tudi kadar oddaate posest koinu Iru^mu. De si prir.rai.itt • I ta in nepotrebnih sitnosUj pridite k meni in jas vam	vm I
potrebno In aastoaj. Vse lDfoTOidJ® glede sa^_^_ ^ ^	^^^ 8■
Oglasite se pri meni pr<?j ko oddsste isvirovslnloo kaiann tujcu. 1 ^ " . .	. .	„ „ . rinvuluni! TnMt Ca BL Oskl
)n^SK'cMst< od K m |.» aq ■ JJTV, gvoŠM

Po poti napredka.
1 i' - ''i
Zadnjič smo govorili o šesti
točki nove državne ustave xa Ohio. Ta točka nam govori o direktni ljudski ppstavodaji, ali kakor bo na volivcem tiketu za pisano: Initiative and Refer-rendum.
Ako državna posta vod a ja naredi kako postavo, se ta postava lahko ovrže, če šest odstotkov volivcev tako zahteva, toda ne prej kakor dvajset dnij' potem, ko je bila postava narejena. Postave pa, ki Se tičejo davkov, jevna varnosti, denarja aa javne zavode, javenga xdravja in miru, take postave pa stopijo t kcj v veljavo. Toda inicijativa in referendum se he more n«k:;ar voliti v svrlio, da bi se k mu cenila osebna last, če ni poravnal davkov, ali če se hočejo dvigniti kaki novi davki.
Vsakemu mestu je dovolje no, da upelje enake postave kot jih ima država Ohio.
Kar smo dosedaj omenili o tej stvari, je glavno in najbolj valno. Radi šeste točke bodejo nastali največji spori in najbolj živahne debate. Naše stališče glede initative in referenda smo ie tolikokrat k: j jasno povdar-jali, da ni tre.ba še enkrat ome-ojnati. Mi smo s to šesto točko prav popolnoma zadovoljni, in vsak, kateremu je kaj mar za to, da se ljudstvo vlatta, mora biti zadovoljen s tem. Kdor ne-čc, da bi razni politični bosi neprestano drli narod, ta naj voli za šesto točko amendmenta in sicer ravno tako kakor je narejena, brez spremembe. Ta točka bo prinesla obilo dobrega celi državi. Poglejmo, kaj še dragi pravijo o tej točki: Oni ljudje, ki se živijo samo od tega, da derejo ljudstvo, bodejo seveda silno nasprotovali tej točki. Govorili bodejo, da nastane radi referenda in inicija-five upor in/evolucija v državi. To pa radkega, ker se bo političnim in trustovim velikanom vzela vsa oblast iz roke, delati postave, in se bo ta oblait dala naravnost ljudstvu. Ljudski sle-
Pifttrji hvalijo sedajno ustavo katero je dovolila večina volivcev, in s tem priznajo dober razum ljudstva.. Sedaj pa, ko dobi ljudstvo pravico, da samo dela postave, sedaj pa ljudski sleparji ne vrjamejo več v zdrav razum ljudstva. S tem so prišli v nasprotje njim parnim, ker bo nova ustava trdna bramba- ljudskih pravic in bo naredila konec odiranju in sle-parenju. Postavodaje, ki so iz-brane in vladane od velikih kor-po racij, se branijo narediti take postave, ki hi bile ljudstvu v korist, če pa postavodaja naredi postavo, ki je ljudstvu v korist, tedaj pa pridejo sodniki, ki so ravno tako izbrani od velikih kaipitalisto,v in proglasijo postavo za neveljavno. Ta na-je	zavi-rala ves
rt*pre<Wt, sedaj pa, ko ima lju-dtsvo pravico ustavo delati bo vse to zginilo. Po pravici je trdil Roosevelt, da so vse najvišje sodnije vsake države prave izdajalke ljudskih pravic, toda Roosevelt ni znal dobro predlagati, kako se naj to zlo odpravi. Pravo pot je zadela nova u-stava države Ohio. Ce bo na primer odsedaj napTej v državi Ohio kak sodnik proglasil dobro postavo za neveljavno, tedaj pa ima ljudstvo pravico priti skupaj in reči: "Dobro, ako je postava neveljavna, jo bodemo pa mi veljavno naredili f
Kar se tiče konečno referenda in incijative, so storjeni vsi koraki, da se ne bode nikomur godila krivica. Če hoče ljudstvo postavo, mora vprašati najprvo državno postavodajo, in šele tedaj, če postavodaja brani narediti postavo, tedaj ima ljudstvo pravico samo o tem odločiti. Postavodaje bodejo toliko Časa sleparske in podkupljene, dokler se ljudstvu ne da pravico
« sleparijo in podkupi je nost tramiti. Vsakemu je znano, je b:lo letos in lansko leto ajenih več postavodajalcev in senatorjev radi podkupljeva-nja. Morali so.iti v ječa In ravno ti ljudje »o bili največji nasprotniki referenda in incijative. Seveda, gliha vJgip itrt-
- ^aiiii".....m riii
volivcem, da naredijo pri točki 6, križ na onem mestu, kjer je prostor in beseda "Yes". S tem bo ljudska postavodaja odobrena in ljudstvo se bo samo vladalo, ker je zrelo za to.
TRETJI DEL.
Moč postavodaje.
Prvih Šest točk govori o ljudski pravici delati postave. Odsedaj naprej se pa govori o moči, katero ima postavodaja. Pojdimo hitro naprej.
Točka 7. Ta točka daje državni postavodaji pravico prirediti zaslišanja, k katerim se lahko prisili priče, da morajo priti. Dosedaj ni hotel noben sodnik dovoliti državni posta-vodaji, da bi smela odrediti zaslišanja in poklicati priče pre se. Zato se je morala ustaviti marsikaka obravnava velikih sleparjev, ker postavodaja ni imela nobene pravice nad njimi. Ta točka bo torej odpravila varstvo, katerega so dosedaj uživali sleparji in goljufi. Našim volivcem priporočamo, da volijo za sedmn točko "yes".
Točka 8. Ta točka jemlje guvernerju nekoliko njegove moči. Dosedaj je taka navada. Ako državna postavodaja sprejme kako postavo, jo mora guverner podpirati, ker sicer •.ii postava. Ako pa guverner prekliče tako postavo, mora državna postavodaja še enkrat o njej glasovati, in je- sprejeta šele tedaj, če dve tretini senatorjev in državnih zastopnikov za njo glasujejo. Odsedaj naprej pa ne <bo treba več dve tretjini glasov,, pač pa samo tri petine. Na primer: Ako šteje zbornica poslancev državne postavodaje v Columbusu 120 mni?, tedaj je moralo po stari postavi 80 mož, ki so glasovali za tako postavo, katero je guverner prepovedal. Po novi postavi pa jih bo treba samo 72 in postava bo sprejeta. Ker smo mi mnenja, da postavodaja, kjer sedi veliko mož, več ve, kakor pa sam guverner, tedaj je tudi ta točka dobra, ker jemlje guvernerju nekoliko pravice vetiranja. Tudi ta točka naj se voli z "yes".
Velike važnosti je točka 9. Ta točka govori o pravicah postavodaje. Po tej točki bi imela državna postavodaja pravi-čo izdati postave, ki zasigurajo delavske plače. To je silno dobra odredba, in vsak delavec, vsak, ki je prijatelj delavca, bi moral voliti za to postavo.
Ta nova postava je potrebna da se dnevnim delavcem, rokodelcem in drugim preskrbi njih plaiča, katera se je dosedaj iz raznih vzrokov več vtr-gavala. Dosedaj so sodnije odrekale postavodaji delati take postave. Za točko devet naj se torej voli.
Dalje prihoklnjič.
o 1
Doma.
»
Ivan Stukelj.
človek preživlja in ponavPja svoje življenje zopet in zopet — v spominih.
Jesen je poskrila iz prirode vso žarovitost in pestrobojni čas in nad seboj razpela sivo, oblačno, mežavo nebo. Nastopila je ona hladna doba z vso svojo melanholijo. Duša se tedaj tako rada zataplja v svoje pusebne mrsli....
Oživeli so mi mahoma spomini, čemu, zakaj, sam ne vem. Tedaj pa se mi je v srcu porodilo neodoljivo hrepenenje, da zopet vidim svojo rodno zemljo. Torej domu!
Skoraj dvakrat desetletje je šlo prek moje glave ter mi že precej pobelilo lase, odkar nisem stopil na domača tla.
Domu!
Pri tem sklepu mi je zatrepetalo srce. Čutilo je, da bo trpelo. žalovalo bo po preminolih dneh radosti in bridkosti pa bo prežilo še enkrat.
A duša se mi je ojunačila. S krepko roko sem prijel za potni les.
Otfrmeteta, kjer sem se ravno ustavil, mi je bilo potovati nekaj nad dva dni do rojstnega
ven&<T'bnCga Uga ^ I
------ .
duše, kakor človeku, ki ima odpraviti samo eno veliko skrb. Znaine gore, holmi in doline, polja, loke in sela 50 mi že prihajali nasproti.
Potovanje) je šlo li koncu! Samo še eden velik cestni o-vinenk in na obzorju se je razgrnil pogled na mojo domačijo s prijazno cerkvijo na holmu.
Oni balzamični vzduh domačega kraja mi je ž« zavejaval naproti. Nekdaj v mladosti po daljši odsotnosti se mi je pri povratku k domu srce širilo in prsa so ga potegovala v se v polnih požirkih, a sed'aj so se mi stiskala.
Srečavajo me že ljudje, ki • e mi zde .znani. Čudno, človek živi v iluziji, da znanci izza mladih dni imajo še iste obraze, kakršne so imeli, ko so se nam vtisnili v spomin, ne misleč na to, da je tudi one dohitela starost. Zato se stari znanci tako težko spoznavajo po dolgih letih. Tako se mi je tudi sedaj godilo. Ozirali so s eza menoj, a zopet dalje odhitevali po svojih opravilih.
Slednjič pa je prišel rojak, ki me je spoznal in ogovoril.
"O dober dan, Ivan! Komaj sem te spoznal. Postarala sva se, osivela! Leta hitro teko..
"I11 nas s t tekajo!" sem hitro dostavil.
Znaračeve oči so se uprle v me, kakor bi zaznale v meni. srčno bolest. Povesile so se, a | zopet se dvignily zrle so name pomilovalno.
Po menjavanju nekaterih vprašanj in odgovorov sva se poslcnrila. Poprosil me je, naj ga posetim.
In odšel je po svojem opravku.	,
Stopal sem dalje, a noge so mi postajale čimdalje bolj trudne, kakor bi se mi zalivale s svincem.	I
Zdaj mi je še z večjo močjo sililo nasproti trpko vprašanje: "Čemu, pokaj si prišel? Tvdj dom je last popolnoma tujih ljudi. Zakaj si daš trgati srce brez potrebe?"	1
Najsrečnejši trenutki so mi potekali v očetovem domu. Tu mi je bilo nekdaj kraljestvo j mojih misli, želja in nad. A šel sem iskat sreče v tuji svet, ter pustil, da je kraj moje mlado-' stne sreče, prišel v tujo last.
Toda duša se mi je ojunačila iznovič in prestopil sem prag rodnega krova in predstavil sem se njegovim sedanjim last-1 nikom. Izrazil sem skromno že-] ljo, da mi dovolijo sa.mo nekaj tienutkov bivanje v nekdaj domači hiši. Začudeni so me pogledovali, kakor bi mi z obraza hoteli čitati vso bolest mojega srca. ki se je v tem trenutku , širilo in krčilo lioteč prebiti prsno steno. Zbirati sem moral vse svojei moči in s smehljanjem na ustnih sem zatajeval te bolečine.
Nemirno so mi begale oči semtertje, s plahim srcem so iskale to in ono. NSč domačega, nič prisrčnega, vse tako tuje se je odbijalo od teh sten.
Tam v k&tu, kjer je nekdaj »eekla zibelka, stoji sedaj starinska omara.
Podoba Matere božje, tolikanj češčena od moje mamice, ni več visela na steni. In ž njo je izginila tudi nje rdeča svetilka z brlečo lučko...
Govoril sem vsakdanje stvari. Duh pa se mi je oddaljeval vedno boLj kakor človeku, ki ga napada omedlevica.
Dozdevalo se mi je. da se mi tla zamajejo podi nogami.
Polaščala se me je omotica bolj in bolj. Dvignil se.m se za odhod. Postavljal sem se z navadnimi laskavimi izrazi, s smehljanjem na ustnih, a srce mi je ječalo. Siliti sem se moral, da sem dobil sigurne korake.
iStopivši na prosto, sem Šele čutil, trdna tla pod> nogami. Nameril sem pot na bližfnji holmec, odkoder je tako ljubek razgled po dolinici. Od kraja j se mi je dozdevalo, da stopam prvikrat po teh potrh in stezah, tako sem se bil odtujil domačemu svetu. A polagoma so se mi vzbujevali mladostni spomini. Raznoliki kamni, pečine, grmovja in drevesa ob potih so me pozdravljali kot starega znanca. Dogodki iz otročjih let,
. I
tem pogledu. Pred oci se mi
je pričarala cvetoča pomlad, žarno poletje, pestra jesen, le-
skeča zima z vsemi igrami, o-troskinii dejanji in pripetljaji. In vse slike so mi bile tako bajno lepe. Zaklopil sem oči, odprl jih zopet in vse te krasote ni bilo več. Tako je prošla tudi moja mladost, kakor trenutek, slaidek sen...
Predramil se mse iz svojega zamišljenja. še eden pot me je čakal — bridek in težek, k grobu mojih starišev... In nastopil sem ga! Solnnce je zatonilo, le medla, večerna zarja na zahodu je prošinjala sivo nebo, vse dru-' go se je zagrinjalo v mrak, ko sem stopil na pokopališče.
Tu ob cerkvenem zidu sta grobova mojih roditeljev.
Slabost sem začutil v nogah in naslonil sem se na obzidje. Tukaj torej počiva prah onih bitij, ki sta me edini na vsem božjem svetu ljubili — iskreno, nesebično. Pred oči mi je stopilo njih življenje, polno truda, dela, morečih skrbi vse za njih otorke, ki sedaj tavajo po svetu...
Na sto in na tisoče korakov so storili zame, a jaz jim nisem mogeL žrtvovati niti onih korakov, da bi jih bil pospremil k poslednjemu počitku, tako tr-dnno me je držal v svoji'h rokah tuji svet...
Zatopil sem se v žalne misli in duša je iskala bitji mojih j roditeljev na onem svetu in našla ju je. Kako prisrčno spoz-' nanje je bilo to! V objemu sem čutil njih topli dih, utripanje njih src. Pred dušo pa so se mi zvrstili prestopki, žalitve, zmote, pregreški in grehi napram njima. Tedaj pa sem ju prosil odpuščanja. Dobil sem ga in to odpuščanje je bilo I neizrečno lepo, iskreno, plemenito! N	!
Pod, nog,ami sem začutil zopet zemljo in koleno je zdrknilo na tla. Zatopil sem se v gorečo, a brezbesedno molitev. 1 Dvignil sem se in potolažen zapustil kraj večnega miru ter se podal na*prenočišče, j Medlo jesensko solnce je prodrlo skozi okna, posijalo mi na obraz ter me prebudilo iz spanja. Kakcr v sunku se mi j je dvignila glava. Zdlanjo sem potegnil prek čela, bilo je rosno od potu in lasje so mi bili prilepljeni ob sencih in na čelu. iZastrmel sem v jutranjo svetlo-'bo. —
V tem trenutku nisem znal, ali sem v resnici potoval domu ter prehodil ta križev pot, al' so samo le sanje. — Edino le to sem vedel in čutil, da nn ,je duša silno — trpela...
Glava mi je omahnila nazaj v zglavje, oči pa so mi zalile solze — žehteče in pekoče...
jutataitafetoifelfetoimtai«^
i Če skrbite za ] { zobe, skrbite
J za zdravje,
i . . . f £ VeČ let skušnje in naj- |
1 boljši aparati mi omo- J
t. gočijo, da lahko oprav- t
& liam vsa zobozdrav- ^
B	1
^ niŠka dela po najnižjih ^
0	cenah. Vse delo je ga-	j f	rantirano. Zobje se	g f	derejo brez vsake bole-	f '	čine.	¥
\ Dr. I. S. Rubin \
1	ZOBOZDRAVNIK i i 1
f 5506 ST. CLAip AVE. f
g	blizu 55. cest«.	J
' Odprto trder do 8:30	F
t	E
I Tel Cent. 3974 W. J
******	J
Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves list, ga priporoča drugim in vselei ob času ponovi naročnino. Ali ste jo že plačali?
Tisoče in tisoče rojakov bere "Clevelandsko Ameriko", Ali ste tudi vi med njimi, ali ste zvest naročnik lista?
J» n J '	" ' ' ■ !
f
Kadar iščete svojega prija-tcIjA^ soirodiiilcd dli zridriCtij |3ci ne veste kje je, pridite k nam ali pišite nam, da denemo v list. Ker je "Clevelandska Amerika*" razširjena po vseh mestih, se bo prijatelj kmalu dobil. Cena takemu oglasu je $1.00 za petkrat. .
stopmk je Evstahij Brezovar,
ki je upravičen pobirati naročnino. Ker se ravno sedaj bliža prvo polletje svojemu koncu, ,in je mnogim naročnikom potekla naročnina, prosimo, da poravnajo naročnino, da s« jim omogoči redno dostavljanje lista.
DELO!	DELof|
S
Takoj dobi 100 delavcev delo']
pri zgradnji nove velikanske'! tovarne Lake Shore in Mich.^ So. železnice. Oglasite se takoj« pri Anton Bobek ali Jos. Smith« p. d. Kastelic, 6104 St. Clair | ave.
SAMPLE OF OFFICIAL BALLOT.
' * Sp«aUI K taction, TuMday, l«pt*mh«r S, 1*11	Intoxlutlna Liquor*.
Amendment« t« tha Constitution.	To roto POM Hcmmo to trofflo la latoxloattMt^
»o vote FOR any amendment place a croon mark In wMblaak ipM	WfLT**^ .l^:?™.^-"*..^1?,	R
«0 the left of the word "Yea" opposite the title of such amendment	tnUBc la ČREČ+tim?UceB**
To Tote AGAINST any amendment place a croos mark In the blaak	lr%mc M<oora. .. ■pace to the loft of the word "No" opposite the title of auoh amendment	To vote AOAXMST * sense to traJBo In Intonloat- ^ __ ■ _ i	J"« tt«uore place a sroea-tnark tn the blank apnea IS
.1 YES Art. I, Sec. 5. g worda:-"A,ainst I	— Reform in Civil Jury System. - '	1 , r»jj
__YES	Art. I, Sec. 0.	Por Liccnss to Traffic In In-
NO Abolition of Capital Punishment.	toxica ting Liquors.
Art. I, Sec. 10.__19
-__Depositions by But« and Comment on
•J	Failure of Accused to Testify in	Against License to Traffic la
NU _Criminal Caies.	' / Intoxicating Liquors.	. I
J_ YES	Art. I, Sec. 16.	--. 1 1 *H
4--jJo"	Suite Agalnet the State._
-I__YES	Art. I, Sec. 10a.	v 1
Damage for Wrongful Death.
YES Art. II, Sec. 1, la, ib, ic, id, ie, if	^
	6--~ and ig•
NO	Initiative and Referendum.	S fj	2 J i|
--YES	Art. II. Sec. 8.	"
	7--Investigations by each House of General	U	^H
'____Aeaembly._^	Wj
q ' YES	Art II, Sec. 16.	J^	Sj |
O--Limiting Veto Power of Governor.	^ '
J I Vis"	Art II, Sec. 33.	gj	□
9-Mechanics' and Builders' Liens.	Pg	• ^^g ; j
- J_I YES)	Art. II, Sec. 34.	^
W	N0 _Welfare of Employes._ ^J F™l
~ "yes"	Art II, Sec. 35.	C^
H	NO	Workmen's Compensation.	wmmM
~ „ YES	Art II, Sec. 36.
"	NO Conservation of Natural Resources.	fmf	II
~_I YES 1	Art. II, Sec. 37.	A	KQ
no Bight Hour Day on Public Work.	^ Jjj	^
"Tli"	Art. II, Sec. 38.	"O	# 3
NO	Removal of Officials.	JJJS pSLfl • S
YES	Art II, Sec. 39.	QJ (Q
1	5--— Regulating Expert Teetimony in Crim- « mmš _
NO _inal Trial..__C^J flU
,1_ YES 1	Art. II, Sec. 40.	C/d	M
NO Registering and Warranting Land Titlee.	Q
YES	Art. II, Sec. 41.	«	S >>	M
1*	NO Abolishing Prison Contract Labor.	_ ^^ m
--Art III, Sec. 8.	W ^P"!
1	6-- Limiting Power of General Assembly in	QJ
NO _ Extra Sessions.__ffo S
|I_YES|	Art. IV, Sees, i, t and 6.	Qj	H
19--Change in Judicial System.	( ^ pi Jj
YES	Art IV, Sees. 3, 7, 12 and 15.	— ^^
20--— Judge of Court of Common Pleat for	^^^ WmmM
NO J	Each County. __k^ g*
YES	Art. IV, Sec. 9-	• ■ -
y\--Abolition of Justices of the Peace in Cer-	^^^ ff CmJ
**	NO _tain Cities.__jj	|
_ YES	Art. IV, Sec. 21.	O ^ "M
22	no Contempt Proceedings end Injunctions.	^ •jjj • m
^	Y5S	Art V, Sec. 1.	»"^B M «S 'J
23	" N0	Woman's Suffrage.	M	^
~	11F	Art. V, Sec. I.	. O
no"	Omitting word "White."	^J ^
"TT_ YESl	Art. V, Sec. 2.	^^	fl
NO	Utc of Voting Machines.	^^ Q
. "yes"	ArtV, Sec. 7.	QJ	W
2	O	NO	Primary Elections.
_I YES i	Art. VI, Sec. 3.	TP	Ctf |
^ / '	no Organisation of Boards of Education.	^^
Art. VI, Sec. 4- -	mtk	ftf
_ __Creating the Office of Superintendent el	pJQ	'
28	Public Instruction to replace Sute	a t p
NO	Commissioaer of Common Schools.	papri M ;
---Art. VIII, Sec. x.	• P^ W CO
2Q--To Extend 8tote Bond Limit to Fifty Mil-	flj f J
NO	lion Dollars for Inter-County Wagen Rds.	.^MB
YES	Art. VIII, Sec. 6.	^^^ ^	_
30	no	Regulating Insurance.	# pari
xt|_ YES	Art. VIII, Sec. 12.	_ B ^^ i
51	NČT Abolishing Board of Public Works.	Q JJ ^
YES *Art' XI1' SeC8' lf 2' 6' 7' *' 9' 10 aBd Xl* # ^^ 'pS __Taxation of State and Municipal Bonds,	* pal
32	lf_ Inheritances, Incomes, Franchises and	rnggi m>	A) NO Production ef Minerals. g (/J
""	YES	Art XIII, Sec. 2.	P
3	3__—— Regulation of Corporations and Sale of	pN ^
--"yes	* Art XIII, sT, fifi .
3	4--Double Liability of Bank Stockholders ^T^
NO and Inspection of Private Banks.	^^^	#
YES	Art XV, Sec. 2.	ESS F®
35	NO	Regulating State Printing.	^ 7p3
77 "yes"	Art XV, Sec. 4	pjCS
36	no Eligibility of Women to Certain Offices.
_	YESj	Art. XV, Sec. 10.	V
3	7-_ Civil Service._^
I YES i	Art. XV, Sec. 11.	iMMf -
3	O	NO	Out-Door Advertising.	S^* §
YES • Art-	2 an(1
IQ__Methods of Submitting Amendments to	W ' /	. ,
NO	the Comtitution._ • Ijj
YES Art XVIII, Sees. I, 2, 3. 4, 5, 6, 7, 8, 9, . 'gS
10, 11, 12, 13 and 14. ^^^^	QJ
NO J i Municipal Home Rule._ mKKKKtš	^SP*
-I ..... I	/	Amendments. vTi a
I Silna nevihta. Iz Ambrusa. V jfcedeljo 14. julija popoldne o-Bkrog 4. ure smo imeli grozen ■-.vihar s točo. Med nevihto je jI strela udarila v Višnjah v ne-1 p ko hišo, pod katero je tudi hlev, BMin ubila 8 letnega fanta, enega I Vola in eno kravo. Užgala se je ■Nudi streha, katero so pa poga-B|sili. Vihar je lomil fpe. razkri-Eval strehe. V Primčivasi je po-ndrl kozolec s štirimi oknj^ V Hfeerkvi je napravil tudi veliko Ipkode. Odprla so se okna, ka-J|tera je vrgel na tlak. Pometal pje cvetlice z oltarjev in podobe* K^križev pot pa toliko, da je še ||obvisel na zidu. Biol je po cer-Iptvi polno ometa in vede. Na-^.prošene so bile že ženjice za ^fetev pšenice, sedaj jo pa bomo || kosili. Po polju je vse silno lepo Iflcazalo. Takega viharja in toče i, ne pomnijo niti najstarejši lju- ]
1
Ogen* in nevihta, Krka. 15. ; P julija. V nedeljo, dne 14. ju-' ] I lija. V n-deljo, rine 11. julija :
•	popold ne je pridivjala od Za-h ticnie k nam silna neviht** 1 mo- ! 1
llj čnim nal'vcm. Vihar je podiral : kozolce na Muljavi, v Lesah in I I v Zagradcu. Oves* je polegel-, P?.koruza leži potrta na tleh. Na I Krki je med nevihto udarila t strela v Rebolov kozolec, ki jc .1 I s senom vred po.-orel do tal. I i Škode je nad 2000 K. Pokore'ec t Rje bil zavarovan. Ob pogledu < na potrto turšico. ki je tako r lepo kazala, se solzi marsikate- "} to oko.	I
Rezvltat ljudskega štetja iz y
leta 1910. Dunaj. 17. julija. Po ,■ definitivnem rezultatu ljudskega štetja z dne 31. januarja 1910 je štela Ljubljana 41.727 * prebivalcev. Izmed teh je bilo 6 33.846 Slovencev, 5950 Nemcev 1 369 Cehov, 95 Hrvatov in Sr- ti bov in 290 Italija: ov.	ti
•	, Ljubljanska okolica je štela k 51.699 prebivalcev. Med temi k je bilo 50.034 Slover.civ in 1184 *
k Nemctv.	d
I. Celje je štelo 6919 prebival- n reev, med temi je bilo 2027 Slo-I vencev m 4625 Nemcev. J • Maribor je štel 27.994 duš, J* Pined temi 22.153 Nemcev in ^ 3823 Slovencev.	i
Ptuj je štel 4625 prebivalcev, P med temi samo 602 Slovenca s' (?) in 3672 Nemcev,	^
Celovec je imel 28.911 prebi- 11 valcev, med tč m i Slovencev .1761, Nemcev pa 25.582.	!s
V Pulju je bilo 70.499 prebi- 11 valcev* in med temi 3524 Slo-vencev, 16.443 Hfvatov, 30.902 Italija: ov in 9046 Nemcev. V 11 tem mestu so torej Italijani v z} manjšini.	21
či
Gradec je štel 151,7811 prebi- h 1 valc:v, med temi samo 1050 pi Slovencev.	k;
I> Eakladi v Ljubljanici. 16. ju- ^ lijlso našli delavci v L j ubija- j.] niči šestceven samokres in "So- t( kolov" nabiralnik, katčri je bil L pred letom u k rati en v neki tu-1 tc Jjjrsjšjztf restavraciji. Našlo Seji bode bržkone še marsikaj, kar S]-i pa bode nedvomho poskrito ali G( prodano, kakor se je mislilo s:o- Vl riti s samokresom.
!
BB^"M-fr ~ i«	1 II
Utopljenca so potegnili 16. julija dopoldne ž Save v Med- f j nu nad Šent Vrdom. Dcg a!o ? Se je, da je to 36 letni ždeznU- " ki delavec Franc Kebers Štetja pri Medvodah, stanujoč v Gorenji vasi pri Reteč&h. Re-i vež je bil vsled neke bolezni* v ril glavi nekoliko zmešan, ušel je nj v soboto zjutraj ob 3. z doma, A in od tedaj ga r.i bilo več videti, vc
N
Morilec — alkohol. Iz St. Vi- hi <Ia nad Ljubljano: Mizarski pomočnik Joie Novak je že od vj nekdaj rad srkal žganje. Y pon- ^ deljek se ga je tako navlekel. ^ * da je celo popoldne ležal za j vižmarskim kolodvorom; zve- • £ čar je šel domov in celo noč < tožil, da ga žeja. groznih mukah je izdihnil.	se
zu
Druga letošnja žrtev Krke;
Dne ip. julija so se kopali v	ca
Krki za moško bolnico bolniŠ-	ur
nič rti uslužbenci pek Franc Pi-	vc
škar, vrtnar Janko Jemec, hla-	in
pec France Belcjan ter vratar,	ve Jakob Gnidica, ki opravlja v bolnišnici tudi krojaška dela.
Gnidica je znal kaj slabo pla-	ne
J no na dno Krke. Gimnazijec Ju-v lij Gregorec ga je ptoegnil iz >_ Krke, toda bilo je že prepozno. 111 Vsi poskusi oživiti teca 24 let-e j nega mladeniča so ostali brezni uspešni. To je letos ze druga v* žrtev Krke. Kakor je še znano, a!se je vtopil letos dne 12. iuni-e ja četrtošolec Anton KoDorc.
L-
i- Sama sta si jemala pravico. >- Pri zgradbi belokranjske želez-/ nice v Labih dela tudi čez 70 o let stari, a še krepki Mirko Bo-1- žicevič s Hrvaškega. Stanoval ti je nekaj časa pa pri Frarcetu Klemenčiču, vendar ni plačal e stanovanja*nikjer n?č, ker mu denar ne gre rad izpod palca. Roethel in IClemericič sta ga a;opetovano terj:.la, toda govori-0 la sta vecJreJ gluhim ušesom.
0	Dne 8. julija pa sla ga priča-e kala, podrla na tla, ga vlekla na
-	polje ter sta mu hotela šiloma vzeti toliko* denarja, kolikor jima je bil dolžan. Ker se je pa
! Božičevič krepko branih pravita
-	Roethel in Klemenčič, da mu a j .-ploh nista mogla niče-ar vze-" j ti. Božič; v:č pa trdi, da sta mu -j vzela di »srnico z vsem denar- ,
1	j jem, ki ga je bilo reka j nad 60 < i Icrcn. Resnico iščejo.
i Posestvo n umor. Pri trgov- ] 1 cu Valetl v Setnjerneju jc baje j i duž l za vajenci nek okoli 17 . let star deček. Dne 13. julija : baje posilil neko štirinajstletno j 1 deklico, jc potem zadavil in su-> nil še dvakrat z rožem v prsi. . Truplo je skril potem v seno. j Ker je kapa a kri skczi strop, } so prišli zločinu na sled in so } 1 vajenca /aprli. Nj%nh imen št ^ ' ni bilo mogoče poizvediti.
Vlcm v Zagorici. V hišo Jo- ;
-	žefa Bartelja iz Z? gorice so elne 1 6. julija vlomil: n?2nari storilci
■ :n odne?li iz zaklenjene omare ' tri bankovce po 100 K. Sum le- : ti na nekega Šieffna Presička, , ki je malo popreje po hišah v ki je nekaj dni preje dele v Kai'teljevem pri Mirnipeč} kot ^ dnkar, potem je pa nenadoma nekam izginil.
; . Vtopila Eta se. Dne 8. Julija v je kuhala proti poldnevu kosilo Ana Pavlin iz Polhovice pri St. 11 Jerneju. Ckrog nje si je dal o- r
praviti njen, m kaj čez leto star, sir.ček Janko, ki je šele shodil: .v. Mati ni zapazila, kdaj se je iz-muzal, sinček iz veže. l\o je bilo#treba iti h kosilu, ga je šla iskat in ga našla vtopljenega p tiedahč cd den ače hiše v n'ki lV luži. Mati se je trko vstrašila, da se je onesvestila. — Djie 12. julija pa ?ta delala na polju t. zakonska Akjzij in Marija Mo- s že iz Gorenj "h Kamene pri Pe- n čini. S seboj sta imela petLtno p hčer Marijo, doč m sta bila , pustila v hiši dva mlajša otro- ^ ka/ Proti vtčerju pošljeta sta- s. risa hčerko Marijo demov po- 3 gledat k m,alima otrokoma. De- ^ kletce je odšlo, vrnila se pa ni. Ko pridejo stariši domov,, ne . j nž.jtkjo hčere. Gredo jo iskat . ter jo šele pozno zvečer dobe ^ ■v bližnjem pptokit utopljeno ;n sicer komaj kakih 400 korakov od tam, kjer sta delala po dnevu oče m »»ati. Dekletce je šlo št menda domov grede čez potok ai in padlo v vodo, ki je tam skoro ia poldrugi met:r globoka. De-kletce je bilo baje zelo pametno je in mirno.	1 .
ŠTAJERSKO.	™
Požar. Pri Sv. Petru pod Ma-	^
rrbororo je zgorelo v eni zr.d-	lp' njih noči gospodarsko poslopje Al. Veiceria. Zgorel je tudi en
vol, tri svinje in vsa perotnina.	3*
Nazadr.je se je ogenj lotil še	e
hiše in jo uničil. ,	^
Ponesrečeni rudar. V Trbo- te vljah se je ponesrečil rudar F. Učaker. Padla mu je velika s:< kruda premoga na desno roko in mu jo zmečkala. Spravili so ga v ruelarsko bolnišnico.	Ju
T
Samoumor vojaka. Ustrelil v se je na vojaiškem*pohodu bli- pe zu Slov. Bistrice prostak 4. do- V *nobranskega polka iz Celov- tr; ca Jože Spelec. Vzro(k samo-umora je baje kazen. Etil je pri vojakih že večkrat kaznovan pc in je pred kratkim žopet dobil ni večjo kazen.	. VV
^ Nevihta »n strela. Pri^ zadnji
L1_ ga hudo ožgala. Leži že par \z dni v nezavesti in je dvomljivo, 0 če bo ozdravel. — Iz št, Pe-
t- tra pod Sv. Gcrnmi: 11. julija je z_ b la v našem okraju huda ne-; ra \ ihta, Okolu 5. ure popoldne □ je udarila strela v neko gespo-j_ darsko poslopje naše najbližje hrvatske vasi Kumrovce. Takoj je bilo pet posleffij v plamenu, o. Samo gašenju pežarnikov se je z- zahvaliti, da n> zgorela cela vas o (ckoli 22 hiš). — Tudi v Ka-> pelah pri Brežicah je strela v al istem času uničila 3 poslopja, u — Iz Mute: Strefca je udarila i al pri posestniku Barthu v hlev u i rt ubila eno kravo. Pri gostilni-a. carju Atterju pa je udarilo v ;a gospodarsko poslopje in ubilo i- psa.
n..	,
x. Utonil je pri kopanju v re-a kem ribniku pri Lipnici 22 let-a ni delavec Franc P;angl.
!"	PRIMORSKO.
cl
a (Stavka zidarjev v Gorici še 1
u vedno ni prenehala. Stavkujoče vzdržuje osrednja zidarska or-11 rantzacija. ki jim je izplačala/ dosedaj že nad 15.000 kros:, j'
0	Stavkujoči se drle vzoylo,' ra- ' zen kakih 10. ki so se kljub temu. da so dobili podporo, ! ponudili v delo laški "Camera
f del lavoro". >	'
Ogoljufani krčmari. V Gorici št je sešla /lobna družba | " nemških sleparjev, ki na nesrd- .
men način škodujejo sloven- , ' ikim krčmarjem po deželi. Krč-mer dobi pi^mo. v katerem na,-'' roča pisec kosilo, recimo za } 10 ali 12 oseb, in sicer dobro kosilo. V dveh slučajih sta bila Ijrčmarja tako neprevidna, da ; J -ita takemu naročilu kratkoma-r. .0 vrjeia in pripravila izborno , j -o-ilo. Dottčnih izletnikov pa ■ -evcia ni bilo in krčma rja sta t . imeja precej škode.	»
Velik požar v'Podbrdu. Pretekli teden je udarila ponoči strela y poses-tvo Tomaža Tor- s [ karja v Podbrdu. Strela je za- i netila oge: j, ki se je tako hi- c tfo širil, da so bila v kratkem
1	v °g'-ju P°'eg hiše vsa gospo-) thrska poslopja in več sosednjih hiš. Prebivalci so si komaj .
[ res li življenje. Pretila je veli- ^
ka nevarnost, da pogori cela . vas in le okolišc:ni se je zahvaliti, da ni bilo vetra, da so 1110-, i^li o<-enj omejiti. Skupno ško-.0 cenijo čez 42.000 K, proti kateri je zavarovaliink malen-j kostna,	s
t
Imenovanje Slovenca za srb-kega polkovnika. Iz Belgrade 1 iiaru poročajo: Na kraljev roj- ,, stni (ian (15. julija) je bil imenovan za polkovnika pehotni podpolkovnik, raš goriški rojak g. Janko Vusakovič - Stibil, ki je vstopil v armr.ido za časa * srbsko-turške vojne leta 1876. 0 Sodelovaf je v treh vojnah in se povsod odlikoval z izreilno hrabrostjo, radi česar uživa v srb-ki armadi velik ugled. Gospod v po kcMiik VukasovjČ-Stibil j? " .e r>o let star, ali krepak 11a duši in teie.-u, kot kak mladenič.
* \ > Zmžanje istrske obali. Pred
štirimi leti je konstatiral znani ^ arheolog dr. A, Gnirs na podlagi študij starih pristanišč, da f1 se istrska obaia redtfo znižu-je. Izračunal je, da je padla o- 11 ! al." v zadnjih 2000 letih za 1.5 11 m, torej v enem letu približno za 75 mm. To trditev je pred kratkim potrdilo uradno poročilo hidrografičnega urada v Pulju. V- teku 30 let se je pokazalo, da je vodna površina za 3.5 cm višja sedaj kot pred 30 L leti. To je edino mogoče na ta nači, da s-e obala znižuje. Dr. Gnirsova trditev je s tem u-temeljena in dokaze no je, da *e istrska obala res znižuje, irj sicer na leto približno za 1 nffn.
Nesreča ha železnici. Vlak južne železnice, ki odhaja iz g Trsta ob 9. uri 25 minut zvečer v Kormin, je blizu Sv. Križa povozil železniškega delavca Vidmarja in ga popolnoma raz-( trgal.	; ^
Umor. V Trstu je v soboto
»*	P
ponoči umoril v neki toleranč-
ni'Jiiši v ulici S. Filippo, Karel Witt neko Liseto Alfonsi. Zadal ji je 21 ran z nožem. Prepe- P [jali io je v bolnišnico, kjer je ir
ir ve". Po-licija je prepovedala tr-: ža-škim kinematografskim gle-! daliiščem predstavljanje d'An-e niiDzijeve drame "La Nave".
e ' Ženske v kopaliSČu. 16. jidi-lija popoldne se je kopala v " ljudskem kopališču v Trstu np-. ka Vanda Remondini. Ko je le-^ žala sama v pesku na obrežju, e se je priphzil neznan človek " od zadaj in ji nenadoma odre-zal lase. Dekle je skočilo po-^ konci, toda zločinec je že pre-^ sko*il ograjo in izginil.
a ■ Velike tatvine v tržaški pro-v sti luki. Vesti o velikanskih tat-~ vinah, ki so jih odkriH že mese-v ca marca, ko je prišlo tudi več
0	osumljencev v preiskavo, so povzročile med trgovci precejšno razburjenje. •— Državno pravdr.ištvo je celo zadevo do sedaj preiskavalo, pred kratkim pa je preiskavo vsled pomanjkljivih dokazov ustavilo.
e Velik gozdni požar pri Op-
b čini. 16 .julija je zanetila iskra iz lokomotive državne žekzni-
1	ce ogenj v gozdu pod obelis-jkom pri Opčini. Ogenj se. je po mladem, s silno težavo in
j večletmim trudom zasejanem gozdu silno hitro širil in uničil I vse nasade v izmeri 10.000 kva-diatnih metrov.
Stavka zidarjev v Gorici je •
1 končana. Dosegel se je spora- f zum, glasom katerega so dosegli zidarji precejšnje uspehe.
1
, t Sorodstvo.
1 Jean: "Prosim gospod baron, J 1 zunaj čaka- naš krojač!"	I
Baron nestrpno: "Kaj pa go- | > v oris — "naš"?" 1 Jean: "No ja, jaz sem mu tudi dolžan.".
• * * i
Če Človek sam sebe ne pozna, j
Ja, ja, če je človek pijan, j stori marsikako neumnost. Jaz šem se zaeinjič v pijanosti celo
odrekel pijači...
» » *
Krivica.	j
Pijanec: "Pa pravijo, da je	i
človek krona stvarjenja. —	j
Vsak navaden hrošč, ima šest	,
nog, človek pa naj bi balanciral	j
samo na dveh,..
♦ * »
Težka pomoč.
Sodnik: "Pri vas je to že 11. slučaj, da ste vkradli damsko . torbico."	J
Obtoženec: "Prosim gospod c sodnik, če pa v njih nikdar nič ni bilo..."
' * * *	I
Nadkriljuje ga.	1
11
"Vaš soprog obvlada sedem tujih jcaikov? To je pa ob- j. cuxiovanja vredno!"	c
"Toda jaz oblvadam še več!" j "Kako to, milostljiva?" c "No, svojega moža z njego- j( vimi sedmimi jeziki."	p
Priporočilo.
Rojakom v Rock Springs, . Wyo. in v okolici naznanjamo. . da je naš zastopnik tam g. Fr. c Eržen in g. Anton Justin, ki ^ sta vsega zaupanja vredna rojaka in se slednji lahko vedno na nje obrnejo, za vse, kar od * nas potrebujejo. Rojakom ji'h prav toplo priporočamo.
Uprav. "Clev. Amerike". 1
___A
Priporočilo.'	^
Naš zastopnik za Waukegan p m n8 • Chicago, 111. je Mr. Fr. Osredkar, Box 546 No. Chicago, 111., ki je pooblaščen, da ir pobira naročnino. Rojakom ga <& priporočamo.	d
Društveni oglasi.
--H
Slov. Žensko pedp. .društvo	3*
Sokol, št. 62. S. D. P. Z. ima	J<
svoje refdne mesečne seje vsak	E
prvi torek v mesecu v Setni-	b
karjevih prostorih ob 8. uri zv.	a Starostka Zofija Birk, 6029 Glass ave. tajnica Mary Smock
1564 E. 41 St. blagajnica Mary	£
Poznik 1259 E. 59 St.	f)
avg. 13. p
Slovensko Narodno Pevsko (E Podp. Sam. društvo "Edinost" j 6 ima svoje redne seje vsako P
rtfiiirn nnHatin u rtiaeprn « TIra I«,
uriitjo iicticijo v iiit-sctu v Did- a
rr it	*	•
I vsak torek in petek.
j Predsednik Fr. Vihtelič, pod-r" j predsednik A. Žnidaršič, blag. j nik F. Pavšič, I. tajnik Frank ! l" Makse 4229 St. Clair ave. Vsa
pojasnila*daje prvi tajnik, j	, marc 29. 13
v Slov. Lovsko Podp. društvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo, v- mesecu in si-cer ob 2. uri popoldne v John Grd'novi dvorani. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 45. leta. .Vstopnina po starosti. Bolnika podpora znaša $500 na teden. Predsednik Jos. Rus,!
-	1306 E. 55 St.; tajnik Jakob; . Požun, 1164 E. 61 St.
1. jan. 13.
J Društvo sv. Janeza Krstnika,
. št. 37 T. S. K J. Predsednik Fr. 5 Milavec, 1031 E. 61 St.; tajnik j Iv. Avsec 3858 St. Clair ave.; 1 blag. Anton Prijatelj, 4015' St. _ Clair ave. zastopnik, Louis Lah 1033 R. St. Društvo plačuje lepo tedensko bolniško podpo-
-	ro in je eno najmočnejših dru« 1 štev. Seje se vrše vsako tretjo
*	nedeljo v mesecu v John Grel -
-	ilovi dvorani, 6021 St. Clair ave ' Dr. zdravnik J. M. /Seliškar,
1 6127 St. Clair ave. 1 apr 12
1	/ •	1
I Društvo "Sava" št. 87. S. S.
' P. Z. ima svoje redne seje vsa-
ko tretjo nedeljo v mesecu pri j k John Grdini, 6021 St. Clair ave.
*	Predsednik Anton Lekan 6307 Bonrna ave.; tajnik A. Naglič; ! 1037 E. 61 St.; blagajnik Tom 5 Jereb, 1268 t. 55 St. — V dru- ] štvo se sprejemajo rojaki od 16. leta do 55. Torej imajo rojaki, ki so preporačili 45, leto, j lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $500.00 smrtnine.
i. febr. 13. 1 i
K. K. podp. dr. Srca Jezusa <
ima svoje redne seje vsako dru- : go nedeljo v mesecu ob I. uri j popoldne v Knausovi dvorani. 1 Uradniki za leto 1912 so: John t Peikolj, predis. 6011 Bon-na ave. ] Jernej Kraševec, podpredsed. \ M'ath| Oblak, tajnik 1761 E. 3 41 St.; J. Brus rač. taj.; John £ Levstek blagajnik; F. Levstek i in F. Komidar odbornika, t Maršal A. Škulj. Društveni i zdravnik F. J. Schmoldt, 5132 \ Superior ave. Uradne ure od s "—8 zvečer.	30. dec. n.
<
K. Ž. P. dr. Srca Marijinega \
(staro), ima redne mesečne se* r je vsak drugi četrtek v mesecu r ob pol 8. zvečer v mali Kau- / sovi dvorani. Vstopnina od, 17 I do 30 leta $1.50; od 30 do 45 s leta $1.75. Mesečtiina je 40c C in bolniška podpora po $5,00 c na teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej v po društveni sestri. Predsedni* r ca Ana Stepec, 1204 E. 40 St.; y
1.	tajnica Ivanka Pelan, 6131 q St. Clair ave.; rač. tajnica He- c lena Mali; blagajničarka Ana ^ Povž, 4426 Hamilton ave.
19. marc 12. j
Samostojno K. K. P. dr. sv. jj Jožefa ima redne mesečne seje tetrtd nedeljo v mesecu ob
2.	uri pop. v Knausovi dvorani.
V stopili na od 18. do 30 leta v $1.50 od 30 do 35 $2.00 in od c do 40 leta $2.50. Predsed. 1 Frank Koren, 1583 E. 41 St. a I. tajnik Fr. Košmerlj, 455 E. 152nd St. Collinwood; IL taj. v Antpn Bolha, 1131 E. 63 St. n Blagaj. John Grm, 1089 E. 64 ^ St. Rojaki se vabijo k obilnem (] pristopu.	(i, jan, 13
n
Sam. pod. dr. "žužemberg" j
ima redne seje vsako zadnjo ^ ■nedeljo v mesecu v Brateljnovi g dvorani, vogal 31. ceste in Sj. Clair ave. Kdor hoče k društvu pristopiti, naj se o>bme na Ro- f man Maver, predsednik, 1562 11 E. 43rd St. Leopold Koren, v 3956 St. Clair ave., tajnik, ali F Jos. Fabijan, 1722 E. 43rd St. 8 Društveni zdravnik je-Dr. Silverman, E. 40th in St. Clair E ave.	• 25juli2. 3i
P
Društvo "Delavec" št. 51. S. L D. P. Z. ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2 pop. na 6006 St. Clair ave. » Društveni uradniki: Jos. 2ele, se 6108 St. Clair ave. predsednik, 2. Primož Kogoj, 6006 St. Clair č<
--jnik.
mm--
je štveni zdravnik za pristop je
dr. White. V društvo se spre-1- jemajo Slovenci od 16. do 55.
j leta. Za $1.25 na mesec se za-k varujete za $7.00 bolniške pod-a pore in $500 smrtnine. Za na-! daljna pojasn'la se obrnite na 3 društveni odbor.
15 marc 13.
o Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J.
ima svoje redne mesečne seje n prvo nedeljo v mesecu v Knau-ie sovi dvorani. Preds. Mike Set-3. nikar, 6131 St. Clair ave. 1. taj.
1.	Jos. Russ, 1306 E. 55 St. društ.
0	zdravnik J. Sliškar, 6127 St. 5,'Clair ave. Jer. Knaus, zastop-b; nik, 6129 St. Clair. Člani se
sprejmejo od 16 do 45 leta. j. Usmrtnina $500 ali $1000, in $f> bolniške podpore na teden, 'f Novovpisani 'član mora prine-sti zdravniške liste I. tajniku k pred sejo, nakar se pošljejo >' vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji h seji glasuje o njegovem spremi jetju. Isto velja za članice. Ro-jaki se vabijo k obilnem pri-stopu.	i. avg. 12
J Dr. Slovenija ima svoje re-dne seje vsako prvo nedejo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih na 3044 St. Clair ave.
, Kdor želi lahko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnij " upiisan, vstopnina od 17I do 25. leta prosta, od 25 do 30 let ustopnina $1.00. Bolnieka pod-
1	pora je $6.00 na teden, vpra-' šaj pri predsedniku F. ŠpcHco, 1 3504 St. Clair ave. ali Frank ~ Russ, tajnik 6104 St. Clair ave.
Za nove brate kateri pristopajo je zdravnik Dr. Jakob Sil-' berman na 3957 St. Clair ave. '	31. dec. 11.
SI. ml. pod. dr. Žal. Mate-	!
. re Božje ima redne mesečne	1
seje vsako trejo nedeljo v me-
» secu v Knausovi dvorani ob	1
- 2. uri pop. in redne vaje vsak	1
i pondeljelk v mesecu ob sedmih	1
. zvečer v veliki Knausovi dvo-	1
1 rani. — Predsednik Jak. Žele	•
. 1253 E. 60 St.; tajnik Jos. Gla-	1
, vič, 1126 E. 61 St.; blagajnik	]
. Matija Glavič, 6131 St. Clair	1
1 ave., načelnik F. H. Mrvar	''
: r336 E, 55 St. Društvo spreje-	!
. ma. osebe od 16 do 30 leta,	* i in plačuje $6.00 bolniške pod-? pore. Udnina znaša 50c na me-
1 sec.	(1. avg. 12.	i
1
Dr. sv. Frančiška, št. 66, K.	(
S.K.J. ima svoje redne seje	^
1 vsako drugo nedeljo v mesecu	J
♦ na 2695 E. 79th St. Predsed-	,
1 nik, Egidij Vrhove 2562 E.	,
79. cesta, prvi tajnik, Josip	,
r Perko, 6914 Grand Ave., za-	s
; stopnik Anton šušteršič, 1618	.
Otter ave. Rojaki se vabijo k	<
j obilnem pristopu. 1. marc 11	j
1 Tel. in pod. dr. Slov. Sokol, 1 ustanov. 3. jun. 1897 ima svoje
redne mesečne seje vsako 3.	s
nedeljo v mesecu na 6131 St	t
Clair ave ob 2. uri pop. s. č.	(
Starosta Jos. Kalan 6101 St.	1
Clair ave.; tajnik Fr. Hudover-	I
nik 1243 E. 60 St.; blagajnik	S
Ivan Pekolj, 6011 Bonna ave.;	\
dr. zdravnik J. M. Seliškar 6127	I
St. Clair ave. —- Tel. učitelj Iv.	1
Levar. Telovadne vaje se vrše	C
vsak 1. in 3j 1 torek v mesecu in	s
vsak petek, za naraščaj od 7.	5
do yig. za telovadce od 8 do	t
10. zv. s. č. na 6131 St. Clair	r ave. 1. jan. J3.
K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija
v Newburgu ima svoje redne
mesečne seje vsako prvo ne-	11
deljo v mesecu v Mike Plutovi	r
dvorani na 36n—81 St.
Predsednik John Lekan 3559	£
E. 80 St. S. E., tajnki Josip	*
Trček 3596 E. 78th St. S. E.	P
blagajnik Anton Fortuna 3593	n
E. 81 St. S. E. 1. jan. 13. P
s
Mlad. pod. dr. sv. Antona £
Padovanskega v Newburgu g
ima svoje redne mesečne seje n
vsako 4. nedeljo ob 2. pop. v M.
Plutovi dvorani na 3611 E. t
81 st St.	, f
Predsednik Jos. Lekan 3556 .
E. 80 St.; tajnik Dom. Blatnik j,
3538 E. 82 St.; blagajnik Fr, T
Plut 3611 E. 81 St.; Načelnik
Louis Gliha 3572 E.*82 St.
*	n
1. jan. 12
Slov. K. Vit dr. sv. Aloj- d zija, ima svoje redne mesečne S seje vsako 4. nedeljo pop. ob g
2.	uri in redne vaje vsaki 2. in IS
četrti torek ob 8. uri zv. v n ,.n.UJ?rj ^ ^ p j j
. Makše, 4034 St. Clair Avennoc. . Društveni zdravnik J. M. Se- , . liškar. Vsa pojasnila daje prvi
6. spadajoče k gl post. v Vo-' rest City, ima svoje redne mesene seje vsako prvo nedeljo » v mesecu in sicer ob 10. dopt. . V Grdinovl dvorani V društvo . se sprejemajo člani od 16 <te 45 I- Vstopnina je po starosd Bolniške podpore se plača na teden in takoj po vstopu. ! Predsednik M. Colarič 1188 , E. 61 St.; tajnik J. Widervol 6127 St. Clair ave.; blagaj. M. , Vintar, 1141 E. 60 St. Pojasnila dajeta predsednik in tajnik (X. krt.!-)
1 Slovenska Narodna Čitalnica
> ima svoje redne seje vsak prvi i četrtek'v mesecu ob 8. zvečer i v čitalniških prostorih na 1157 E. 61 st St.. Knjige se izpo-■ sojujejo vsako nedeljo od y do 11 ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 zveč. Vsa pojasnila dajejo: perdsednik Peter Pikš, 6305 Glass ave.; I. tajnik Ig. Smuk, 6312 Carl avenue. Blagajnik Jakob Pdžun, 1164 E. 61 St.	(i. jan. 13
Samostojno Pevsko in podp. dr. Vrh Planin, ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo n mesecu in pevske vaje vsak rek in petek zvečer ob Predsed. Maks Temistokle, 67a E. 152 St; podpredsednik P. Gr iadolnik 5706 Wa/terloo Rd. tajnik Carl Lampe 15809 Waterloo Kid.; blagajnik Martin Janež č 5706 Waterloo Road.
i. april 12.
Ciril Metodova Podružnica,
št. 24, ustanovljena 25. februa-rija, 1910 v pomoč onim slovenskim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci ali pa Italijani, ker ne morejo priti v slovenske šole. Letni prispevek za člane je £oe. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knausovi dvorani. ~ Predsednik, L. J. Pire, 6119 St. Clair ave: tajnik John Vidervol 6127 St. Clair ave. Mike Setnikar, 6131 St. Clair ave. blagjanjik 4. »vg. u.
Narodna dobrodelna Družba
v pomoč slovenski mladini, šolskim otrokom in siromakom v Clevelandu. Skrbi za učne knjige slovenskim otrokom ter jih drugače po možnosti materijai-no podpira. Letni prispevek je samo 50 centov, toda posamez nt darovi so dobrodošli. Predsed., L. J. Pire, 6119 St. Clair, ave.; tajnik J. Vidervol, 6127 St Clair ave • Mike Setnikar, blagajnik. 6131 St. Clair ave.
i avg. 11
Slovenski politični klub ima svoje redne seje vsaki drugi torek v mesecu v Knausovej dvorani. Odborniki so: Predsednik, Josip Jarc, H40 Norwood ave.; podpredsed. Iv. St Clair ave: podpreds. Ivan Žulič, 5704 Bonna ave.; tajnik Ivan Pekolj, 601,1 Bonna ave.; blagajnik Jos. Žele 6108 St. Clair ave.; zapisnikar Ivan Avsec 3858 St. Clair ave. Rojaki Slovenci se vabijo k temu klubu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba.	4 avg. 11
Žensko podporno društvo "Clevelandske Slovenke", spadajoče k S. D. P. Z. v Cone-maugh, Pa. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo ne- * deljo v mesecu v prostorih g. Smreka rja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na teden in $500 smrtnine, Slovenke se vabijo za pristop. Marija Polončič predsednica 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica, 3557 E. 81 St.; Frančiška Juh blagajnica, 3533 E. 82 St.
Dramatično in podp. društvo Lunder-Adamič, št. 20 S.S.PX ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne Društvo daje $8,00 bolniške ^ podpore na tedenjn $500 smrtnine. Reden mesečni asesment je $1.00 Predsednik j! Marti, 6401 Bonna ave. I. tajnik Ig.
gajnik A. BoHca, 1138 E. 6r. St- |

Josip Lovrenčič.
Vedi Bog, aH ga jc vzela jetika ali kaj — moj prijatelj Alojzij Vaientinič jc umrl. Zvedel »em šele tedaj, da ga ni več, ko sem dobil debelo, veliko pismo, naslovljeno s tresočo roka. V pismu je bilo par rokopisov in pesmi — vzdihi umirajoče mlade duše. Eden teh rokopisov je bil naslovljen Konfiteor. Berite ga I ♦ *
Vasoval 9em pri lepem dekletu v sosedni vasi. Roža v matjovem jutru bi klonila pred njo » zarja v mladem jutru b» ji rekla sestra — tako lepa je bila. Jaz ljubim lepoto in xato se mvzljubil tudi njo z ljubeznijo človeka, ki' mu je dom cesta, hrepenenje s sladkimi sanjami bogatstvo — vdanost lepe duše, sreča tega* sveta.
Razumela je to ljubezen in jo vračala in srečna sva bila do zvezd: potnik v kraljestvu •vojih sa»nj. ona zamaknjena v hi storijo, ki jo je čitala kdo-vek je in kdovekdaj in je prišla • potnikom k njej nepričakovano z besedo in dejanjem.
In jaz sem se bal in ona se je bala trenutka, ki bi zaklical trdo besedo: konec. Vedel sem jaz: potnik pojde žalost v srcu svojo cesto in spomin mu bo bridkost, ker izgubljena lepot« je vredna solz; vedela je ona: lepših dni ne bo nikoli in kar pride bo grenkejše od starti; smrt bi bila pika po lepem, kar pride, tižek vzdih.
'Nisva izgovorila tega, ker je bil že v sami nerazodeti misli kal gorja.
Tiho sva sc ljubila; v dnu srca je cvetelo prepričanje, da je najina ljubezen dokler veva Mma zanjo — najlepša. Včasih sem se ob tej misli kar tako nasmehnil in prašala me je, kaj se smejim. In povedal sem ji pravljico o petosolcu, ki je bil iKijcič in skrival svojo ljubezen iti zardel od svojih ljubezenskih verzih, če so jih drugi brali, dasiravno so bili pod pseu-donimom. In kljub svoji vsakdanjosti so poznali toliko du-ieslovja, da so vzklikali: Ga že imamo! Ooo, zaljubljen!
("In zato misliš, da bi sedaj zatbi! petošolca in šel, povedal svetu: Glejte, mojo ljubezen!?" "Ne rečem."
"Vidiš, vem: ni več peto-solstva v tebi — vse nekaj drugega je, a podobno mu je tako «lo. Tvoj prijatelj je zapisal:
Oči se tebi zablešče — že si pijan,
beraču groš daš — že idealist, ljubezen, kaj bi pravil, pogled vdan:
že i« srca privre ti verz kristal-nočist.
Ah in mladost! Visoko pne se most
preko življenja« in te k zvezdam pelje,
trpljenja vsa so sladka ti ra- , dost,	'	|
respica živa vse prikrite želje!
Takšen si >n takega te lju-j; bim. Ako greš in zakličeš be- ] lemu dnevu najino srečo, bi j postal v istem trenutku eden , izmed devetstodevetindevede- , setereh, vsakdanjost bi te kr-!l stila, nej krst b? bil gnojnica I j in kes bi bil tvoj delež." "Ah, draga...!"	>
Ljubil sem dekleta v mestih, ; študirala so in lepo govorila, < a ne ena me ni razumela, ne > ena ni govorila takih besed kot ( to inteligentno dekle —7 lepa 1 planinska roža.
In nisem šel in nisem zakli- i cal v svet besede, ki bi pove- I dala, da nisem petošolec. 1 A svet je vendar zvedel in I krstil petošolstvo potnika, ki t tnu je dom cesta, hrepenenje i s sladkimi sanjami bogastvo in vdanost lepe duše sreča tega ; sveta — z drugo besedo: I Zgodilo se je večer po Ste- 1 fanjem <lnevu. Slednje leto je 1 na Stefanji dan krst robidni- i kov, maslerjev v fante, krst in j podelitev vseh privilegijev. Krst se vrši v znamienju skraj- 1 lie pijanosti in fantovski župan proglasi v vsej svoji mogočno-;« sti še naslednje tri dni za pra-;i
IttfrfciMfrS,**,'	, V., , ližilt,-^
........... I
cestah in oštarijafc praznovali.
Tega jaz nisem vedel. Večer po prazniku je bil lep, cela sentimentalna mesečina je obsevala dolino. Nisem zapel še pesmi na- luno a ko sem sel I čez tiho polje sem bil res tako 1 veselo razpoložen, da bi ji najraje kaj lepega povedal, pa tudi če bi bilo v otročjesmešni pesmi.
Prišel sem na cesto. Zmrz-1 la je bila in koraki so odme-' ,vali kot bi stopal po mestnem trotoarju. Skoroda bi si zaželel gumijev na pete, ki so se že davno obrabili in ostali kdovekje na- graškem tlaku.
Vas je stala pred menoj, njih hiša in iz izbe je lila luč in se združila s mesečino.
Vstopil sem. Nje pogled me je pozdravil vdano in ljubeče, a pozdravil me je še ckug pogled jezen in neumen kakor noč. Sedela je ob enem koncu mize in šivala. Njej naproti ob druigem koncu pri peči je sedel fant, oči zabuhle, gla-s pijan in grob.
Nepravi čas sem prišel. Rekel sem par besed — se vsedel na peč, za-žgal cigareto, kadil, gledal in molčal. In vendar sem vžigal njen pogled. Ah! Govoril je fant z zabuhlimi očmi. Skušal je govoriti pametno in celo do sentenc je plezal. Krvavo se je martral, tako da se je dekle, ki ga je potrpežljivo poslušalo in mu odgovarjalo tupatam nasmehnilo in pogledalo vame. Dasi me ni ' videl v obraz, sem bil ob njegovem golku resen, a ob njenem pogledu sem se moral ču-ciino nasmehniti. To mu ni všlo. 1 Polil sem ogenj s petrolejem: kar je bilo morda že davno v srcu in prekuhano, v jezi, je pokazal. Govoril je sam, spočetka s prikritimi zbadljaji, ki je bil v nj'hi še pomislek. Molčal sem in nisem reagiral. Griz-ti ga je moralo to strašno, ker vsakotoliko je za spoznanje 0-hrnil glavo in me švignil z iz-zivajočim pogledom barufanta — a' jaz sem se le nasmehnil. In tedaj je vzrohnel, ni se 1110-gil več zdržati: Kedaj si nas p.ra«al po fantovskih postavah, da smeš v našo vas k dekletom? Kedaj so te anžvali? Ne še! Robidnik, maslar! Cesta- ni tvoja in naša vas je naša! Naš fantovski župan in naše postave so veljale in bodo! Zaškripal je z zobmi, vdaril z roko ob mizo in nadaljeval sikajoče: O, da so drugi tuakj, ki znajo drugače zaropotati, kje bi bil!
Dekle ga je prijelo s trdo besedo in krotek je postal njej naproti kotjagnje.
"Fant — sem rekel jaz — bodi pameten!" Drugega nič. A zastonj. Ploha besedi je lila naprej, v vsaki strup ljubo-sumnja, jeze in kar je podobnih stvari. Kaj bi odgovarjal! S pijanostjo se ne splača prerekati. Zato sem molčal, kadil svojo cigareto, si gladil zadovoljno brado in skoro da mi je bilo žal lepega večera, ki bi ga sicer imel. Vstrajal sem tako in čakal, kako se odigra konec. Prišel je kmalu. Zunaj so se oglasili nerodni koraki in v sobo sta stopila dva fanta: prvi visokorasel, za<rdel v obraz, za- j | span in še pod vpli-vom prejšnjega praznika in celega dne, brezobziren in nasilen; drugi, ' j fantovski župan, star fant. Z ' že sivimi brki in zato s pamet-i no mislijo v glavi. Vstopil jc in j I pozdravil v verzih. In oni prvi 'fant, ki me je bil z besedami, I se je obrnil do njega po po- . stavi in pravici — tudi v ver-zih — in ga prosil rešitve in * odločitve. Župan je pomislil, j vročil lahko noč s pozivom, da bi mu fanta sledila in ker j nista hotela slišati, odšel sam. Jaz sem v svojem srcu želel županu, da bi še dolga leta žu-panoval, a nad fanti, ki bi bili 1 vredni njega. Malo egoizma je s bilo v moji želji — ampak v j toliko je že lahko vsak ego- . ist!—	j
O fantu, ki je bil visokorasel, < zardel v »obraz, zaspan in še 1 pod vplivom prejšnjega praz- j nika in'celega dne, brezobzi- ( ren in nasilen, ne bom govoril < in tudi o njem ne več, ki se < je jezil. .	i
Videl sem dosti in videl nje i pogled, ki mi je rekel:	1
"Pojdi v kraljestvo svojih « sanj — jaz te nisem več vred- -na. Prijel je trenutek, ki si se ga bal ti, ki sem se ga bala JI
1 bi* ti pogleda J v oči in t»*bi 1 zabil sebe in postal eden teh. . Iz obupa in iz žalosti. Jaz te ; hočem gledati v besedah tvo-1 jega prijatelja — a ji zabriši
>	spomin na me in pojdi pot, ki - te k zvezdam pelje!..."
Prikrite solze so bile v očeh i in grenka misel, ki bi jo rada
izplakala do smrtk i Težko mi je hilo. Vstal sem, ■ se zavil v zimsko suknjo, odprl 1 vrata in vrgel s praga v izbo
•	truden adijo. —
>	Enajsta ura je šla po cesti, i ko sem stopil na njo. Prijazno
so sijale zvezde, kot bi se ve-1 selile blagoslova, ki ga je ža-! rel mednje brat njih šmarni križ. Sr.p prvega krajca se je : bližal črnemu oblaku nad goro , ;,n ga v čudni naglici dotekel,
•	a ni ga požel, dasi je zarume-
•	nel kakor pšenično morje v 1 solnčnem dmevu poletja, skril
►	se je zanj, kakor bi se izgubila
•	vesela misel v žalostno.	1
Polje je ležalo tiho in mirno in niti drevo ni zadrhtelo v
►	vejah, da bi vzbudilo plašno I misel v potniku, ki mu je dom , cesta, hrepenenje s sladkimi sa-
•	njami bogasttvo, odanost lepe
! duše tega sveta...
* *
iMir tvoji duši Alojzij Valen-tič! Kako sem ti jaz tako zelo podoben.
o
V noči.
Tiho, le iz mrstnih ulic so odmevali kričeči glasovi. A ni motilo tajnostnega niiru staro-rnestne ulice, k- ga je gledala svetilka na voglu. Ravno na voglu je svetila, tako da je lilo polovico žarkov .na drugo uljco, večjo in širšo. Drugi pa so padali na to, ki je postajala vedno bolj ozka, čim bolj se je bližala svetilki.
Prizibrl se je n>ož srednje postave in starosti. Kričal je in rentačil sam pri sebi. Orna 1 obldka mu je bila zamazana » blata in klobuk, visok in širo-
•	kih perut, pohabljen. Obraz v ! dolgi, črni bradi, v brkah in v ' dolgih, razkuŠtranih in črnih
lasCh je bil bled in izpit. Oči ' so bile kakor mrtve. Glas mu je bil izpit in strgan.
"Pravijo, da, da sem za nje zgubljen, Kdo so tisti? Kako I sem zgubljen, če sem pa tukaj,
ako pa v£'m, da sem tu? O ne, ■ ' nisem zgubljen! Oni le pravijo, \ mislijo... !..."
Zamajal se je, z obrazom je 1 padel na kamenita tla.
Težko jd vzihoval in ječal. ' Truplo je ležalo kakor mrtvo, } vrženo v hrano črnini vranom. 1
Zopet vse tiho in v oknih 1 tema. Le eno je bilo še v svitu brleče sveče, ki je gorela v majhni, zaduhli sobici na stari, s knjigami Obloženi mizici. Ob A njej je sedel mlad človek in * gledal v knjigo pred se. Bil je J v dvajsetem letu. Oči so zrle-veselo in hrepeneče iz pod visokega čela skozi dvoje stekel; 1 hotele so še življenja a obraz ' je bil bled. Mnogo je delal in ' hodil za delom — za srečo...
Zganil se je, ko je slišal prej c govorjenje in zidaj ječanje. Ni s stopil k oknu, da bi videl ta pri- 11 zor; poznal ga je in čutil..,
Hitro je zaprl debelo knjigo ® in ugasn'1 svečo, da bi šel spat. To ga je vznemirilo in razbu- y rilo. Večkrat je že mislil o tem j-in vselej končal z bolečino v srcu. Mislil je tudi zdaj in mi- (l slil in — kakor bi videl preld se- 11 boj prikazen, se je zgrudil na 0 posteljo. Ustni sta zatrepetali 11a lahko in duša je zaželela in 11 srce prosilo...
"Daj mi moči, daj mi stano- z vitnosti, da ne obleži m v blatu n življenja. Ti, ki vladaš in kra- v ljtiješ ^nad vse... Daj mi, da t se ne zgubim kakor oni za ti- č soče drugih, ki me čakajo z k odprtim srcem in dušo.., Koli- n ko so že tako obležali ali pa jih li je pogoltnila hudobna tujina! n Odšli so in se zgubili... Zapu- n stili pa so one tisoče in tisoče čakajočih v bedi in zmoti, kate- h rih bodočnost jet ostala daleč s in daleč, obdana s črnim in temnim pajčolanom... O življe- n nje, kako si težko in grenko p —polno življenja in sladkosti!" s j To je duša želela in srce š
>	Govorica mrtvih.
__
Od juga nekod je prišel ve-i trie in set je peljal čez goro. Smreke in bukve je v vrhovih oplazil, da so se lahko zazibali. 1 Prišel je drugi za njim, pople-1 sal je in se poradoval vrh gore in šel.
Mirno in tiho. Na sprejem 1 nevihte! se pripravlja planina. ) Iz morja se je izruval vihar in divji bežal čez doline in prirjul , <no goro. Butnil je med smreke
>	in bukve, da je zatulilo in za-. žvižgalo. Ob kočo sredi plani-
-	ne se jet zaletel in švignil sko-i	zi skrajne, da je ogenj na og-:	njišču vztrepetal in zaplahotal.
>	Pridivjali so viharji od severa ,	in juga, da pretehtajo svoje
-	moči J.ne bo Ijrvi in jadikovanja r in vendar bo najkrasnejši boj.
1 • Tuli in žvižga po planini, 1 smreke ječe kakor težko pijane omahujejo semi'ntja. Grom,
>	tresk, dolgi svetli bliski. Pod r nel>o v megle in oblake se zale-) tavajo viharji in prerivajo me-1 gle, da nerodno topo begajo • seimtertja.. Pa se zopet spuste : viharji na zemljo, jo oplazijo
in ošvrknejo. da zacvili in zaječi.
Noč je padla na planino in
>	iz oblakov je prišumel dež.
Najlepša izmed noči je taka
-	noč. Grom za oblaki se vali od severa na jug, od vzhoda na zahod. Bliski rfežejo oblake, na zemljo pada dež jezno in hitro. Madeže zemlje morda izbrisati in odplaviti nje grehe. Na streho kočice pada dež in poje
, zmedeno pesem, j V koči tema. Kakor velike I svetle oči gleda v temo slab t upa! ogenj, na ognjišču. Tupa-t tam stopi k njemu pastir Ma-. ti ja i ji pobrska po njem. Iskra , se rozpoči, druga, tretja, in zo-{ pet trho, — tiho, ki objame du-
1.	<
. Zunaj mogočna noč caruje in kaže svoj silni ponos, v ko-. či pa kleči ob postelji, pastir . Matija ponižen, neznaten v tej L mogočni mogočnosti narave. t Moli. Njega molitev še ni bila . tako udana in zaupna.
Za vse tiste, ki so na tej pla-r nini umrli... Oče naš,.. j Za vse tiste, ki so se ta tre-i nutek s sveta ločili: Oče naš... , Umrla je molitev počasi, tiho in ogen.j j si zadremal.
Zunaj divja boj viharjev in , bHski se križajo. Grom grmi. Najvišje je boj. Le hitro švigajte bliski, trdo in silno ropotaj .grom*, ker nocoj mora biti končan. Zjutraj bo solnce sijalo , in trava se bo svetlikala v solnem Viharji se bodo potuhnili čez gore in temne oblake bo pred solncem sram. Izgubljene in kakor zaostale bodo romale megle čez gore preč — daleč.
Trdo spo pastir Matija in brtiz ,sanj je njegovo spanje.
Polnoči. Počasi udarja udar v zvonikih po dolini in dolgo bije ura; mrliče budi iz grobov, trdo je njih spanje in mora jih klicati dolgo, počasi —--—
Ustajajo mrliči in razprše se po dolini. V podstrešju se je nekaj prevrnilo — kakor spomin. na okno je potrkalo — , kakor spomin. To je govorica očeta iz groba, družina, ne boj set in ne trepetaj. Žena je vzdi-hnila v duši: Bog mu daj večni mir... Dekle v cvetu let, kaj si planilo iz spanja in sanj: Ljobček, v boju ubit, je prišel vasovat in trkat na okno. Večna je ljubezen, ne boj se deklet! Po cesti, ki veže vasi, gredo fantje. Vrisk skače skozi noč in pesem pluje do vasi, pod okna.
Trdo spi pastir Matija na planini in brez sanj je njegovo spanje.
"Beee — e", je zaječalo skozi noč in netvihto Od vrha planine se je vtrgalo stokanje in vzdihovanje in tavalo, iskalo in trepetalo je po lesu. Okoli ko- J če je šlo, se oddaljilo in šlo težko in žalostno do sosednje pla- j ninet Prihitelo je nazaj do vrha, blisknilo od plotu okoli pla- | nine — tako žalostno in obupno, proseče in tarnajoče.
Kdo blodi po planini v viharju- in nevihti, tarna in prosi—?
Utihnilo je za hip, za kratko j misel. Matija se je prebudil iti ' pogledal po koči; le bodi brez
ljudij mir in življenje. Dolga je še njegova pot, preko oceanov,
gozdov in peščenjh puščav bo še plulo, potem šile bo poka-1 lo izza g6ra na vzhodu, spustilo bo žarke na planino in ■ na gore na zahodu. Zatisni Še oči, Matija, in počivaj!
Zatisnil je oči in počival.
Tehibnilo je ob kočo kakor bi se vrh gore odmajal in odtrgal in bi se v padcu zaletel na-I ravnost v kočo. Zaškripale so deske skozi špranje je zasto-• kalo in zaječalo pretresujoče tako. V divjem pijanem plesu je šlo okoli koče < stokrat.. tisočkrat. Zabobnalo je po durih, poplaz^Io se po stenah in na strehi je tolklo dolgo, — dolgo. To ni nevihte zalet in vihar se ne plaši po stenah.
"Vstani, povej — — —!" , kliče šumeče, ropotajoče.
čuješ Matija? On trdno spi , in ne sliši besed. I In kakor bi se razdražilo je hujše zaštrmelo in zahreščalo in šlo kakor na ognjenem vozu 1 po planini. Tja je bežalo, kjer je najvišji vrh planine in se spustilo umirajoče pojemajoče za planino med skalovje in prepade. Ječalo je v prepadih in se odbijalo od skal tam daleč za planino. Blodijo je in iskalo.
V	doHni je zdrsnilo v zvonikih in ura bije nitro. Hitro duhovi, mudi se !
Zaplesalo in zavrtelo se je po čereh stokanje, spuščalo se v prepade in švigalo kvišku. Priplezalo je izza planine in skočilo po planini navzdol do koče. Rohnelo je po durih, stenah in strehi, tresla se je koča in čakala nemirna dne.
"Matija..." je klicalo. ,
"Povej., In treslo je kočo.
Matija je planil iz postelje napol zaspan kakor pijan. Za vse tiste, ki so se ta trenutek ločili s tega sveta... Misli so mu zbegano šle po glavi. Mo-l'ti, prositi? Kaj Smrt? Opomin k pokori? Bog odpuščaj! Držal se je ob postelj in zrl v temo. Hrešči, rohni, prosi in kliče zunaj. Mrzlo je šlo Matiji od glave do nog. srce mu je stiskalo, tresel se je, pokrižoval in slabel, — slabel. Hudič... Duše mojo... moj Bog, za kateri greh. Sv. Barbara ,.. srečna zadnja ura... Milo zaprosilo, ponos gora bi se omehčal in delil usmiljenje tako milo, u-dano in boječe prosi, prosi. ...
Zdrsnilo je v zvokih v dolini. Ura 'bije. Ena, dve... hitro mrliči, dan bo zvonilo.
Zamajalo je kočo, završalo in popraskalo je po stneah tolklo po strehi, močno, silno, dvakrat... trikrat... in zamajali so se zvonovi in zapeli dnevu* pozdrav. Vse tiho po planini, nevihta in viharji so se zarili v zemljo---
V	strahu in trepetu odpre Matija duri in jutro se mu za-1 reži v obraz. Žarki solnca se dotikajo planine. 2ivina ustaja in okoli koče postaja. Zapoje bič pastirjev in po. planini skače veselo: hej, hej, heeej... in zvončki cigljajo.
"Trikrat je potolklo, ravno 1
vino pastir Matija in ugiba: Trikrat, natančno trikrat je potolklo, kaj pomeni, kdo je bil? Hudič? Molil sem, pokrižaval in izgovarjal, sveto ime. Zbal bi se hudič in bi takoj odkuril. Strah? Kar sem živ še^nisem storil slabega ljudem. Kdo bi me sovražil onstran groba? Smrt je morebiti iskala vhod, da «bi me vzela s seboj na po; £ez goro. Ne, Matija, smrt ne bi iskala uhoda, skozi špranje bi se stisnila in bi te odnesla —
Prišli so lesni delavci na planino in povedali, da je nocoj umrl ovčji pastir Matevž.
Za vse tiste, ki so se ta trenutek s tega sveta ločili--
In vedel je Matija: Spomin je bil. Matevž je prišel na planino, da se poslovi od nje. Duša ni bila čista in ni mogla v nebo, po planini je begala, da se očisti in spokori za grehe, storjene na planini. Njemu, prijatelju v življenju, je povedala, naj župnik pri fari daruje zanjo tri svete maše, tri, ja, ravno tri, ker trikrat je potolklo, trikrat.
RAZNOTEROSI.
Nova Kitajska pisava. Ker
se na Kitajskem vse prenavlja. so se kitajski reformatorji lotili tudi preosnovne kitajska pismenosti ter po dolgem tru- j du dosetbgli velik uspeh. Izdelali so novo kitajsko pisavo, ki jo , bodo sedaj povsod uvedli. Do sedaj je bilo mogoče samo u-čenjakom pisati kitajsko, kajti jezik nebeskjv države -nima nič j manj kot 80.000 besedij in ne-j srečnež, ki je hotel svoj ihater-1 ni jezik tudi pismeno obvladati, se je moral naučiti spoznavati nič manj kot 80.000 znamenj e>v. Sredstva, kako naj bi se kitajska pisava naredila enostavnejša, so se dostikrat predlagal in tudi uporabljala, toda do končne rešitve ni prišlo. Vsled prizadevanja kitajskega poslanika v Rimu Cao-Hi-Cu in njegovih dveh tovarišev Uen in Čev, je izdelal mlad jeziko-
SolongheSlo, novo kitajsko p\M savo.Pred dvema letoma se je, namreč ustanovila v RimuLj "Družba novih kitajskih pismenih znamenj", ki je na kkajjjH skiem našla mnogo pristasev. .i Po naročilih te družbe je profe-S s or Rivetta izdeilal novo kitaj- * sko abecedo, za katero je bilo 1 treba vzeti na posodo črke iz >* abeced raznih evropejskih jezi- \ kov, da so se mogli označiti po- 1 iamezni zvoki kitajskega jezi- , ka. Nova kitajska abefceda ima | 42 črk, od katerih je 23 vo- J kalov in 19 konzonantev. Od 23 vokalov je vzel profesor Rt-/ji vetta štiri iz grškega alfaibeta, > štiri iz ruskega, pet iz latinske- | ga in enega samega iz kitaj- | skega, od davet ostalih vokalov sta dva takozvana modificirana ali podaljšana vokala,f sedem pa je narobe obrnjenih | črk vokalov. Izmed 19 konzo-•nantov je 14 iz latinske abece- j de, trije iz ruske in dva iz gr-. J ške. S temi 42 črkami se. more ■ torej vse besedte kitajskega jezika zapisati. Nova kitajska' \ abeceda ima be sedaj mnogo 1 pristašev, zlasti na južnem Ki- s tajskem, kjelr se že polagoma udomačuje. Ustvaritelji nove abecede upajo, da bo republika | njih novo reformo oficijclno
priznala.
-- '
SEVEDA HOČETE NAJ-BOLJŠE — in vi hočete isto vsak dan. Dobri vz. roki so Zakaj dajajte svoji družini
LAUBftV GOLDEN
ROD KRUH. 1
f ■ *
Zavit v papir, varen proti prahu in boleznim.
5 Cts.
The
Jacob Laub Baking
. Compaay
4919 LORAIN AVE
I SLOVENSKA DVORANA,
I MIHAEL SETNIKAR,
%	«131 HT. CLAIR A.VIS.
4L	Tmt Princeton IM4 L
>	Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo-
A	tano v Clevelandu za veselice, igre. za poroke in kr-
•3	stne slavnosti kakor tudi za vse druge prilike.
J	r Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojimi
rrTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT TTTTTITTTTTTTTTTTTTTTTTTT^ - . . * .4	j j J	Delam in popravljam vozo- -
I ^ŠfeffiJmr	ve y9a^e vrs*e, barvam in ^
|W-1 I ^SSj/Ha^-	prodajam Ozdravljam konj- -
ske odtiske in preklan» ko-
• CENE' PRAVE IN DOBRA Z JOH3ST HOSTJ1, 1263 E. 55th St E
I t I : 1 11 1 Mill mill "inn * i ij t t » t l T i i M t 11 1 1 1 1 I I 11
> W	f
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino \ naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in grč s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. | Razume se, da je potreba poslati alt drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. |	Rojaki, uvažujte to in vednp bodete dobro in sigurno
postopali.	*
Pošiljatve je nasloviti:
. FRANK SAKSER^ n ^ (