Katolišk cerkven lisi. Danica izhaja 1.. 10. in 20. dnu v>aciga nicsca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 »Id., za pol leta I glJ t»o kr.. v ti>karniri sprejemana na leto 2 gld. G0 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v netijo ali praznik, izide Danica dan poprej. Tetivi WI. V Ljubljani 10. *u.šca 1863. Li*< h. s B> © Id H 33 a ® & Preeastitcnui gospodu JANEZU NEPOMUKU ŠLAKAR-JU, nekdaj voditelju normalnih sol. šolskemu evetovavru. častnemu korarju v Ljubljani, vitezu Krunc-Jožefovega reda. itd. f 3. sušen 1*419. šel tedaj si v varno krilo, kjer se mirno. r>ladko spi. Al življenje jc vfasnilo ? Nikdar; — z deli duh živi! — Bil voditelj si mladini. Cerkvi dika. čaru čast. Z umom. z dlanjo domovini Blagor stvarjal. dvigal rast. Tega pa ne bom prepeval, Naj ti dom hvaležen bo. Jaz bom cvetu razodeval, kak »i meni dal roko. Pomlad perva je sijala, Hrepenelo mi serce. Zelja vroča v mesto gnala, Umu luči tam gore. Al doseči žar bliščobe Revež si ne more sam, Skriva se mu vir svitlobe . Ni odpert modriški hram. Ti pa si mi luč prižigal, Duh Mecenov te je vžgal, Do svitlobe si me dvigal, Da bi v častnem svitu stal. Se mi serce gorko bije, Hvala Ti je zadnji dar; V krilu lepše domačije Naj Ti sveti rajski žar ! Svojemu blagoserčnemu zavetniku 4. O ki s ki ANDREJ, po Božjim usmiljenji in po milosti svetega apostolskega Sedeža Nadškof Goriški, doktor sr. pisma i. f. d. častitemu duhovstva in vernim Goriške škofije po zdravljenje in blagoslov od Gospoda našega Jezusa Kristusa! Preljubeznjivi! Sveti postni čas je tu, čas pokore, čas zatajevanja in dobrih del. Ta čas nas spominja ua Jezusa Kristusa, Gospoda našega, na njegov post, na njegovo terpljenje, na njegovo smert. S postom je On začel, in s smertjo na krizi je dokončal delo našega zveličanja. Mi smo po Božji milosti Kristijani, v kopeli sv. kersta smo bili oprani vseli madežev greha, ter posvečeni in poklicani k deležnosti večnega življenja. Pri sv. kerstu smo Bogu obljubili, skerbno ohraniti pre jeto gnado Božjo, in svoje zvcličanje z dobrimi deli zagotoviti. Ali smo pa to obljubo špolnili? Ali nam ne očita naša vest, da smo gnado Božjo lahko-mišljeno zapravili, in da smo odveč leni in nemarni, zgubljeno milost zopet zadobiti in pokoro delati? Preljubeznjivi bralje v Kristusu! sedanji čas milosti nas opominja, naj se spreobernemo, naj se vernemu zopet k Bogu, kterega smo z grehi zgubili. O". - -ninio tadaj svoje oči gori k Očetu usmiljenja, kterega smo tako hudo razžalili, in povzdignimo gori k nebesom svoje skesane serca, da zopet milost dosežemo. Bog pa terja od nas pokoro, ali ne take, ktera le ene dni terpi, ampak terja vreden sad pokore, to je, Ičrja, da v djanji pokažemo, da smo se v resnici poboljšali, da v vsem svojem djanji in nehanji pravično in pošteno živimo. Naša vera je le takrat živa, le takrat živimo pravično in pošteno, kadar se naše novo življenje polno dobrih del skaže. Zakaj vera brez dobrih del je mertva, pravi apostelj, in taka uiertva vera človeka ne more zveličati. (Jak. 3£, 17.) — To versko resnico, da so dobre dela k zveličanju potrebne, je cerkveni Tridcntinski zbor zoper krivo-verce šestnajstega stoletja očitno izrekel. Ona se tudi s pametjo popolnoma vjema, in sv. pismo jo razločilo uči. Zakaj po besedah sv. pisma so dobre dela, storjene v veri, ktera se po ljubezni skazit je, ne le samo znamnje, da kristjan po svojem poklicu živi, ampak ta poklic tudi vterdijo in vgotovijo, kakor uči sv. Peter: „Za tega voljo, bratje! prizadevajte si bolj in bolj, da po dobrih delih svoj poklic in svoje izvoljenje vgotovite.u (3£. Pet. I. 10.) — Po besedah sv. pisma množijo dobre dela gnado Božjo v človeku, iu ga vodijo k popolnosti, kakor govori sv. Jakop apostelj od Abrahama, ki je bil pripravljen, svojega sinti Bogii v dar zaklali; pravi namreč: „Ali ne vidiš, da je vera z njegovimi deli delala, in da je bila iz del vera popolna?*4 (Jak. 2, tčlč.) — Nadalje, dobre dela delajo dobro vest človeku, da se zamore z zaupanjem bližati Božjemu tronu. Gospodov ljubljenec piše: ,,Preljubi, ako nam naše serce nič ne očita, imamo zaupanje k Bogu: in kar koli prosimo, bomo od njega prejeli, ker njegove zapovedi spolnujemo, in delamo to, kar njemu dopade.4* (I. Jan. II. 21. 22.) — Poslednjič store dobre dela, da kdor ima vero, ktera po ljubezni dela, plačila od Boga zaupljivo pričakuje. Zato piše apostelj: ,,Dobro sem se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil; zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik." (2. Tim. 4, 7. 8.) Ako mi, preljubeznjivi! te besede sv. pisma dobro premislimo, lahko zapopademo, zakaj cerkev vernim dobre dela tolikanj priporočuje. Krivoverci nimajo prav, ko pravijo, da mi katoličani z dobrimi deli hočemo ie na videz pobožni se kazati; naša sv. cerkev ne uči, da zgolj človeško delo vero podpira ali nebesa zasluži, ampak ona uči, da kadar kaj dobrega delamo, Bog z nami in v nas dela. Mi delamo dobro tadaj z Božjo pomočjo, in Božja gnada je tista, ktera našim dobrim delom vrednost zasluženja daje. „Jez sem terta, pravi Kristus, vi mladiki. Kdor ostane v meni, in jez v njem, on rodi veliko sadu: ker brez mene ne morete nič storiti." (Jan. 15, 5.) Moramo tadaj po nauku nase sv. cerkve živo vero imeti, ktera po ljubezni dela, in kakor zares opravičeni z dobrimi deli si nebesa služiti. Naj poglavitnimi dobre dela pa, ki jih moramo doprmašati, so: Molitev, post in miloščina ali al mož na. „Molitev," tako je govoril Tobiju augelj, „molitev s postom in z miloščino je bolji, kakor spravljati zaklade zlata." (Tob. 12, 8.J — Kristus sam nam priporočuje te dela z besedo in z djanjem, ali svari nas, naj se varujemo farizejskega hinavstva in svetohlinstva. — Molitev pa ne obstoji samo v tem, da to ali uno molitvico pobožno govorimo, temuč cerkev nas opominja besed aposteljnovih: ,.Molite brez prenehanja." (I. Tes. 5, i7.J Kar bi nam bilo nemogoče, ako bi imeli zmiraj le z ustmi moliti. Brez prenehanja tadaj md-iimo. ako je nase serce, in vse kar mislimo in želimo, le na Boga namerjeno; ako v vsem samo le Božje časti iščemo. " S takim Bogu vdanim sereem opravljana moli le v je pač dobro, Bogu dopadljivo delo. Taka molitev nam pomaga, boljšati se, ker dela, da mislimo na Boga, naj svetejšega iu neskončno pravičnega, in da živo spoznamo svojo lastno nevrednost, tadaj da bolje sami sebe spoznamo: občutki spostovanja, hvaležnosti in hrepenenja po nebesih, ki se med molitvijo v nas zbujajo, morejo le pospeševati našo čeduost. In ob, kako nas vpokoji iu tolaži molitev, kadar verno in zaupljivo kakor otroci pred svojim ljubim očetom, pred Bogom klečimo, svoje roke k njemu povzdigujemo, ki zamore in tudi hoče naui pomagati, in stori, da tem, ki njega ljubijo, zares vse k dobremu pom».ga! — Molitev je dokaz ceznatornega življenja v človeku, in je za duhovno življenje to, kar je dihanje za telesno življenje. Kdor več ne diha, je telesno mertev: kdor ne moli. je duhovno mertev. Le nevednost, kaj je prav za prav molitev; potem pomanjkanje spoznanja, da je vse. kar smo in kar imamo, od Boga: posebno pa hudobna poželjivost mesa, ki se ogiba vsakega pobožnega življenja, brez kterega vender nič nismo, in biti ne moremo — ti so žalostni vzroki, da nuiogo njih molitev zanemarja. Žalostno je viiliti v tem našem času. da je molitev popolnama zanemarjena posebno od tistih kristjanov, kteri se k bolj učenim prištevajo. Več hiš je, posebno po mestih, v kterih se kar nič več ne moli. Nobeden ne pomisli na molitev ne zjutrej, ne pred jedjo, ne zvečer. Hiša, v kteri se več ne moli, se tudi ne more več v resnici kersanska imenovati. Nam pa, preljubeznjivi! bodi Jezusova beseda in njegov zgled dovolj, da si prizadenemo, neprenehoma moliti, zakaj molitev nas povzdiguje od zemlje, in nam nebo odpira. Drugo dobro delo je post, t. j., zderžanje in priterganje nekterih jedi. Post je tako star, kakor cerkev, Jezus Kristus sam se je večkrat postil, ravno tako so se pogostoma postili aposteljni in vsi svetniki Oni so dobro vedili, da človeka nič ne ognusi, kar užije, in vender niso zanemarjali posta, ker so vedili da tisto človeka ognusi, kar mu gre iz ust. Tistih kristjanov, kteri ali iz lahkomišljenosti, ali iz nemarnosti , ali iz prederznosti zaničujejo cerkveno zapoved ktera nam veli se postiti, ne ognusi to, kar jejo' ampak jih oguusi tista nevkrotena poželjivost takih jedi in pa zaničevanje svete cerkve, od ktere pravi Kristus, da kdor cerkve ne posluša, je nejevernik in očiten grešnik. — Vender pak, preljubeznjivi! če smo tudi na tanko se tako postili, kakor nam cerkev zapoveduje, je vender še treba, da tudi tisti splošni post zvesto spolnujemo, od kterega pravi sv. Avguštin, da v tem obstoji, „da se zderžimo vsake krivice in vsega nedovoljenega posvetnega poželenja." — Postiti se tedaj se pravi, samega sebe zatajevati. Ako hočemo, da nase serce vedno za Boga bije, moramo posvetno poželenje v sebi zatirati, ki nas doli vleče, in nam brani, k Bogu iu k nebesam svoje misli povzdigovati. Apostelj pravi: „Jez tarem svoje telo, in ga devam v sužnost." (1. Kor. 9. 27.) Zatajujmo tadaj sami sebe, preljubeznjivi! in ne zanemarjajmo teh pripomočkov, med kteriuii je post v pervi versti. ampak modro in pametno ga spolnujmo: zakaj ne le sauio se molitev iu post med seboj naj bolje podpirata, temuc post čisti tudi dušo, jo povzdiguje k nebosom, meso podverže duhu, pripomore človeku, svoje serce ponižati in krotiti, odganja meseno poželenje, gasi ogenj nečistosti, in prižiga luč svete čistosti. Tretje dobro delo je miloščina ali al m ozn a. Dobro vemo, koliko vrednost imajo dela usmiljenja pri Bogu, kteri vzame vsak tudi naj manjši dar, ki ga komu damo, kakor da bi £a bili njemu samemu dali in ga tadaj gotovo poverne. Dela usmiljenja so mnogotere, ne le telesne, ampak tudi in posebno duhovne. Kakor nam je zapovedano, lačne nasitovati, nage oblačiti, bolnike obiskovati; ravno tako moramo tudi grešnike svariti, da se poboljšajo, nevedne podučevati, žalostne tolažiti, sovražnikom odpustiti, za žive in mertve Boga prositi. Vsaka dobrodelna misel, beseda ali delo, s kterim zamoremo bližnjemu kakor si bodi pomagati, je zapopadena pod miloščino. Sv. Avguštin pravi razločno, da je več sort miloščine. Človeška reva je velika; naša dolžnost je, kjer revo najdemo, pomagati ji duhovno in telesno. Ne pozabimo nikdar besed sv. pisma: „Eden druzega bremena nosite: bodite usmiljeni, da zadobite usmiljenje; ljubite svoje sovražnike: storite dobro tem, kteri vas sovražijo: molit»* za nje, kteri vas žalijo." t'as, v kterega zdaj stopimo, je čas pokore. Ako hočemo vreden sad pokore storiti, vadimo se ta sveti čas zvesto v dobrih delih molitve, posta in miloščine. Ako to storimo, nam bo sv. postni čas k zveličanju pomagal, in naša pokora bo naj bolji priprava k veselemu praznovanju častitljivega vstajenja Kristusovega. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vami. Amen. Mimetorarec, rojak, sodnik, pu ti ar ni k in sretnik — rse r eni osebi• (Dalje.) In pa res, če prebiramo in premišljujemo življenje kake device iu mueenice. ki je bila berhka in lepiga obraza, ki je imela čuda in čuda zlata in biserov, in je zaraogla v vesolji in obilnoati živeti; ki pa jc za Jezusa to vse zaničevala in z veselim sercam na moriše hitela, in tam svoj labudji vratec rabeljnn pomolila, de naj ji glavo odseka za vero v praviga Boga in njegoviga edinorojeniga Sina: Kaj je li v tema vražniga ali nepristojniga? In če v tih bukvah najdemo, kako de je nektera po-božoa in sveta cesarica, kraljica, vojvodiuja ali knežnja v ostudne bajtice pohajala, iu sama ubogim kruha nosila, jih na svojim naročju iz postelje na posteljo prenašala in umirajočim z lastnim zavojem mertvaski pot brisala, koga li bi pri temtakein solze ne oblivale, iu kdo bi se mogel prederzniti, tako djanje zvati porabljeno snovo? Mislimo in se nadjamo, kristjanski čitatelj „Zgoduje Danice," de si si te mične in resnične besede pobožniga moža globoko v serce vtisnil, zato ti pa tudi hočemo za poskušino zdaj podati življenje svetnika, ki smo ga na čeli tega sostavka omenili. Prebiraj ga zvesto in pazljivo, in prepričani srno, de boš (tudi o Pusti) v njem tako veselje najšel, ki se ga nikoli kesal ne bodeš. t'uj in beri! V švicarski deželi ee je rodil pred nekimi 444 leti otrok moškega spola, ki so mu dali pri sv. kerstu ime Nikolaj (Miklavž). Imel je prav pobožne starše, ki so ga v Božjim strahu odgojili, iu ravuo zato pa tudi nad njim toliko več veselja doživeli, ker je bil krotak, bogljiv io nedolžin. Njegovo nar ljubše opravilo je bilo moliti in pa delati, zato pa je tudi cvetel, kakor lilija med ternjem, in pa rastel tako na telesi kakor v čednostih. K svoji sreči ni nič potreboval, in pa za tega voljo ne, ker prid in delo mu je dajalo dovelj kruha, njegova ljubeziu do Jezusa, do prečiste Device Marije in do svetnikov, iu njegova pokoršina proti sveti materi katoliški cerkvi pa nebesa že na zemlji. Ub kratkem rečeno, temu verlimu mladeuču je tekla mladost, kakor prijazui dnevi blage spomladi. Vender pa taka ni zmiram ostala, temuč tudi njega zadene neka prememba. Njegovi starši namreč priletvajo od dne do dne iu se zna, de tudi slabijo, in prav zato skleuejo sinaho v hišo vzeti, ki bi jiin ne le samo pomočnica in pa ljuba hčerica, temuč njih sinu tudi draga in zvesta družica bila. Sv. pismo sicer pravi, de je dobro, se pozakouiti, boljše pa se vender le prostimu ostati, in take misli je bil tudi mladi Miklavž. Ker pa je že od svoje mladosti ali prav za prav detinstva imel uavado, in čisto v vsem ubogati starše, se tudi zdaj brez vse protivnosti v njih voljo vda in vzame v zakou po njih želji neko berhko, pridno, pa kar še več velja, boga-boječo devico. Ime ji je bilo Rotija. Če dva človeka s takimi iastnostimi, kot sta jih imela Miklavž in pa Kotija, stopita v stan svetega zakona, se je gotovo nadjati, de bota tudi prenašala v njem veselje, križe in težave s hvaležnim sercam do Boga. In tako se tudi zgodi. Bog da njima deset otrok, sploh močnih in zdravih na duši iu na telesu, ki sta jih v vsih čednostih izredila in nad njimi dopadajenje in veselje vživala. Ali skušnja nas uči, de na zemlji po-poluama sreče ui. To je skusil tudi naš Miklavž. Živel je namreč v prav nemirnih časih in zadene ga, de inora na vojsko iti. Kako de so žena in otroci žalovali, koliko solz prelil*. kadar so častiti oča od njih slovo jemali, mislimo de se ložej občuti, kot pa z besedami dopove. Tri iu dvajset let star gre v pervi boj. Veselil se sicer ni, in pa toliko manj, ker bil je prepričan, de Bog svojiga dopadajenja nima nad vojsko, temuč de je ona le samo kazeu njegove pravičnosti; vender pa je pokoren oblasti, ki je od Boga postavljena, in se v boju tako hrabro obnaša, de ga vsi spoštujejo in ga vojskovodja častnika ali oficirja okličejo. Pa ne le saino na častuim polji, kakor po navadi bit— više zovejo. se Miklavž pogumno obnaša, ampak tako tudi skoz devetnajst let v vradu ko pravičen iu torej priljuden župan in moder svetovavec svojiga kantona. Ni gledal ne ua obiluo plačo in ua častitne trake, in na časne dobičke, toliko več pa na dobro iu korist svoje domovine. De mu je bilo pa dušno zveličanje še bolj pri sercu. kot vsa posvetna čast, spričuje ta-le prigodba. Nekdaj sedi pri sodnji mizi, kjer so imeli s posebno zviti pravdo opraviti. Od ene in druge strani se rabijo vse le mogoče zvijače, in tudi med svetvavci edinosti ni. — H koncu po redu svoje razsodbe dajejo, kar zagleda Miklavž, de več sod-nikatn ognjen plamen iz ust šviga. To ga vale prepriča, kako težek odgovor sodnike in uradnike čaka pred Gospodam nebes iu zemlje, pred Soduikain živih in mertvih. Ta misel ga vsega pretrese, in hipoma odloči, se zanaprej znebiti vsake posvetue službe. Nič ne pomaga ne prošnja ne očitanje, ne opominjanje lic svarjenje. ..Boga je treba več ubogati. kot ljudi," veli vredni mož, in se svojimu vradništvu odpove. Petdeset let je svoji deželi častito in zvesto služil in se za njo trudil in mučil, — in kakošniga plačila zdaj tirja ? — Njegova hiša je v nar lepšim redo, predragi oča mu še živijo, in če tudi več ne delajo, vender pa dobro svetvajo; sinovi in hčere so mu odrašeni in dobri, skerbna in zvedena Rotija pričakuje blaženiga večera svojiga pozemeljskiga življenja. Pri tem takim stopi neko jutro Miklavž k nji in spregovori: „Rotija! dosti let že imam v svojim sercu neko željo. ki naj ti jo zdaj razo-denem, in jo razodeti moram. Mislim, de sim tako gospodaril, kakor b mi bilo vsako uro umreti, moja oporoka je narejena, iu >t vse je preskerbljeno. — zato se pa zdaj ločim od svojega priletuiga očeta, od tebe in od svojih dragih otrok — zri zmiram. Nar perva umetnost življenja je: „s reč n o umreti." Zveličanje moje duše mi zapoveduje, od dne do .. ne si bolj do živiga gnati to umetnost, in to želim z Bo- o pomočjo, kolikorkoli bo mogoče, tudi si prizadeti. Ves hočem svetu odmreti . in v postu in molitvi v pušavi Bogu služiti. Glej. moja Rotija! lo je Božja volja, ki mi kar miru in pokoja ue da, se ji li ti hočeš ustavljati?" Kaki občutki, de so sprehajali žlahtno serce blage družice Miklavževe, se ue more popisali. Ločili se od bitja, ki ji je bilo za Bogam in svetniki na svetu nar ljubši! — Pa pobožna žena se kinali zave, oberne svoje oči proti nebesam in zdihne: ..Zgodi Le tvoja volje, kakor v nebesih, tako tudi na zemlji!" — Ne tako lahko se dajo vtolažiti do smerti žalostni otroci, ki ga prosijo, rotijo, stokajo in jokajo, de bi se kamen mogel vsmiliti, ue zapustiti jih. Ali če se je ravno temu blagimu možu serce tergalo. ou v molitvi polajšanja za svojo brit-kost iše, in terden pri svojim sklepu ostane. Zdelo se mu je, de njegovo dušo ujeti neumerljivi Ženin v pušavo kliče, dc bi se tam ločena od sveta v sveti samoti in v preserčnih pogovorih ž njim veselila iu le samo njemu živela. (Konec nasled.) \ehotiho Moto. nespremenljivo ostane, n. p., ako iiuaui v kaki posodvi vodo, zamorem ravno tisto vodo enkrat v led. drugokrat pa v sapor spremenili, iu tako dobim na videz v svojo posodvo čisto drugo novo reč, ako ravuo sim prepričan, da jc ravuo tista voda še zdaj pričujoča v podobi ledu ali pa saporja, če je posodva za sapor pripravna; oblike so sicer različne, pa veudar mora nekaj v vodi biti. kar se ue spremeni, akoravno se oblika spremeni, in kar je vsem oblikam lastilo, kajti da bi se tudi to spremenilo, tedaj bi morala tudi v naši priliki druga stvar, kakor oiueujcna voda. v posodvo priti, kar se pa ui zgodilo; in ravno ta nezapopadljiva stvar, ki se med spremembami ne spremeni, je bistvo. Ker so pa naši duši vse lastnosti bistva lastne, zato mora tudi naša duša bistvo biti. Da ima naša duša vse lastnosti bistva, nam priča neoveržljivo naša zavest, kajti človek si je svesl, da biva nekaj v njem, kar čuti, misli in prosto voljo ima. in se nikdar ne spremeni, akoravno se čutila, misli in volja človeka spreminja, zakaj, ako bi se tudi to bistvo, ktero čuti. misli in hoče s svojimi čutili, mislimi in voljo spreminjalo, tedaj bi se tudi s čutilom. mislijo in voljo vred spremenjeno bistvo (ki bi še tega imena vredno ue bilo), poprejšnjih čutil, misel iu volje nič več spominjati ne moglo, kajti ono bi bilo od poprejšnjega čisto razločno; ker pa vemo, da se še čez dolge leta človek svojih nekdanjih čutil, misel in volje spominja, mora tudi podstava, na kteri se razne čutila, misli in djanja volje po versti vresuičujejo, zmirej ravno tista, nespremenjena ostati, to se pravi, bistvo biti. Da je duša človeška bistvo, tega si se, kakor mislim, prepričal; da je pa duša bistvo razločno od trupla, izvira iz tega. ker |e duši lastno misliti, kar truplo nikdar ue more. ker je truplo tvarina iz mnogo posamesnih delov obstoječa; kar pa ni enojno to tudi misliti ne more, zakaj ako bi tista stvar, ktera misli, iz sledečih treh A, B, C obstala, bi zamogel del A ob enem času svojo lastno misel imeti, kakor B iu C ob ravno tistem častu svojo lastno, iu vse te misli, ktere bi ti trije deli ob enem času imeli, bi znale razločne biti. tako, da bi del A, ravno tisti čas, ko bi. postavim, del B pesme zlagal, iu del C pravoslovja se učil, neizmerne pote, po kterih se zvezde takajo, premišljeval. Ker pa na celem svetu ni človeka, ki bi ob enem iu ravno tistem času kos bil več kakor eno samo misel v glavi imeti, in ker vsakemu človeku njegova lastna zavest priča, da biva v njem eno samo bistvo, ki vse ve, kar koli misli; je jasno ko beli dan, da mora tista stvar, ktera v uas misli, enojna bili. Ce mora pa stvar misleča enojna biti, tedaj je tudi jasuo dokazano, da truplo ue more mislili, ker je iz posamesnih delov sostavljeno. Ce pa truplo misliti ne more, tedaj tudi ue more truplo iu duša vse eno biti, ampak zraven trupla šc mora biti človeku lastna druga stvar, od trupla, ki je iz več delov sostavljeno, celo razločna, enojna, kteri je lastno misliti, iu to euojuo, od trupla čisto razločno bistvo je duša človeška. Glej dragi uioj prijatel! človek ima tedaj dušo od trupla čisto razločno, ktera tudi s truplom vred ob času smerti konca nikdar vzeti ne more, ker je, kakor sem Ti dokazal, bistvu euojuo, ktero iz uikakoršnih delov ni zloženo; zakaj ker iz delov obstoji, sc tudi ne more v dele razdeliti, ker jih nima, kar se pa v dele ne da razdeliti, se tudi ne da pokončati, kar »e pa ne da pokončati, mora vedno to ostali, kar je, — in zato je tudi naša duša ueumerjoča, ker se ko stvar enojna, v dele razdeliti in tako pokončati ue da. Jožef S u c, kaplau. (Dalje prihodnjič.) V i* o Ho, pr^etno in koristno pre-miš(fera»{Je , s kterim se vsi znotranji počutki presveti Resnji kervi posvečujejo, zlasti pri sv. maši. (Za post.) 1. Duhovne oči gledajo presvetoKešnjo kri. — Ko se pri povzdigovanji zgodi nar veči skrivnost io se vino spremeni v sv. Kešnjo kri, glej s svojimi duhovnimi očmi to prežlahtuo rožnato kri. Kadar se v tvojim lastnim telesu godi skrivnost natorua iu sc jed iu pijača spreminja v tvojo lastno rudečo in zdravo kri, takrat ti tega čudeža ne moreš viditi s telesnimi, ampak k vecimu z duhovnimi očmi. Pa tudi ko se na altarji spremeui vino v Jezusovo kri, tega ne moreš s telesnimi, ampak le z duhovnimi očmi gledati; zapopasti pa ne tega ne uniga ue moreš, ker oboje je skrivnost: ena natorna, druga čezuatorna. Toliko zve-stejši torej glej z duhovnimi očmi to predrago sv. Hešujo kri, ki jo je nas Zveličar za nas prelival, in prevdarjaj: kdo je tisti, ki jo je prelival, zakaj, kako iu s kakošno ljubeznijo jo je prelival. Kakor se razlija lepa mavrica po obnebji, tako se je izlijala sv. Rešnja kri iz Jezusovih ran, v tolikih mavricah, kolikor je njenih predragih curkov in studencov bilo. Prelepe barve te mavrice pa so imenitne čednosti Zveličarjeve, ki so se po tem prelivanji razodevale: poterpežljivost, ponižnost, ljubezen do človeških otrok, in brez števila druzih. O pregleduj te inuogobarviue iu predrage mavrice! Kadar pa gledaš z znotranjimi očmi sv. Rešnjo kri, se zavzemi, obudi ljubezen in naj priserčniši hvaležnost za ta visoki nebeški dar iu reci s pobožnim Ludvikam de Ponte: „Ali je to vender mogoče, de bi Bog tolikiga veličastva za tako nevredno stvar, kakor sim jest, tolikanj predrago kri prelival, in de bi s tolikim lastnim terpljenjem meni pomoči iskal? Bodi hvaljena dobrota, ktera nima ne meje, ne mere !•• O predraga kri mojiga Zveličarja! kar koli sim s svojimi duhovnimi očmi vidil, nič ni bilo tako lepiga, tako častit-Ijiviga, tako razveseljivuiga, nič tako poiivljavniga, nič tako zveličavniga, kakor je prežlahtna mavrica, sveta Rešnja kri mojiga Zveličarja na altarji. 2. Z duhovnimi ušesi poslušaj glas iu prijetni šum, s kterim teče iu kliče predraga Jezusova kri. Kadar spomladi po vertih iu travnikih začne poganjati iu rasli, vidiš sicer, de se zlagama spreminja sočnost iz zemlje in vlaga iz obnebja v pisano rožnato cvetje, pa nič ne slišiš, kako natora — ta od Boga stvarjena tovarna — dela, melje iu tolklja, ko se to godi, — to zamoreš slišati k veči mu z duhovnimi ušesi, to je, v svojih mislih. Enako zamoreš le 7. duhovnim ušesam poslušati, kako se na altarji iz vina kar na enkrat naredijo in razcveto prelepe rožice sv. Rešuje kervi Jezusove. Poslušaj pa tudi z duhovnim ušesam glas te presvete Rešuje kervi in premišljuj ter reci: Res je veliko grešnikov v cerkvi pri sv. maši, vender pa ta preimeniina kri ne kliče za maševanje k nebeškimu Očetu, kakor nekdaj Abelnova. ampak, kakor kri pohlevuiga Jag-njeta, kliče za usmiljenje in odpušanje ubogim grešnikam. O kako ljubeznjiv je ta glas presvete kervi tvojim ušesam, revni grešnik, in s kolikim zaupanjem zamoreš pričakovati odpušenja svojih grehov! Boš mar pustil zastonj ta milostljivi studenček odšuinljati? Ne boš li svojiga glasu z glasam Jagnjetove kervi sklenil in klical: Usmili se, o Bog, usmili se mene! Uaj, de Jezusova predraga kri nad menoj ne bo zgubljena !" Poslušati pa tudi hočem pri sv. maši tisti glas Jezusov, ki me nagovarja in pravi: ..Ker sim jest svojo predrago kri zavoljo tebe in v tvoj prid prelival; daj tudi ti meni svojo kri v pokoršino, ustavljaj se namreč grehu, če je treba, tudi celo do prelivanja kervi, iu ne privoli vanj." ( Konec nas-lcd.) Ogletl po Slovenskem in dopisi* iz Ljubljane. 3. t. m. ob 9 dopoldne je po dolgi bolehuosti v 72. letu svojiga življenja umeri gosp. Jauez Nep. Slakar, vitez ces. Franc-Jožefoviga reda, častni korar, knežje - škofijski in šolski častni svetnik, dosluženi vodja normalue glavne šole, vodnik kranjske hranilnice itd. Ranjki je bil rojen v Kamniku i. 1791, mašnik posvečen 1816, in potem nekako 1 leto kaplan na Berdu in nektere mesce v Mokronogu, potem katehet na ljubljanskih dekliških šolah pri čč. gg Uršulinaricah, naslednjič ondi spovednik in šolski vodja, potlej tudi vodja normalnih šol (ne- kaj časa je imel obč službi ob enim) in učenik za pedagogiko. I.. 1858 je bil po dolgi delavnosti v pokoj prestopil in se je potem kakor vodja zlasti z vravnavo ljubljanske hranilnice pečal, kteri je s svojo umnostjo, znajdenestjo in marljivostjo nad vse misli veliko veljavo pridobil. Kakor je že v življenji veliko dobriga storil, je tudi svoje premoženje v poslednji volji nar veči del za uboge odločil. Kamniška ubožuica dobi za istino (kapital) šest banknih delnic (akcij), ubožuica ljubljanska 100O gold., uhožni v predmestu Gradiši 200 gold., oskerbiiištiica malih otrok 200 gold., usmiljene sestre v Ljubljani 500 gold., zaloga za učeniške vdove inetalikno obligacijo za 1000 gold.. /a sv. maše je določeno 200 gold. Med ubožne šolarje ljubljanske izgledne glavne šole se ima razdeliti 1000 gold.. iu med ubožne šolarice uršulinske dekliške šole v Ljubljani tudi 1000 gold. Peterim prijatlam jc določeno po 20 cekinov. Iz deržavnih dolžnih pisem za 2000 gold. sc ima narediti šolska zaloga letnih 90 gold. za ranjciga žlahto, ktero bo zamogel učenec že v 2. odredu glavne šole začeti vživati. Ko bi ue bilo nikogar iz žlahte, je vloga za kamniške mestnjauske sinove sploh, pa Ic dokler ne bo za vlogo sposobniga učenca iz ranjciga sorodovinc. Uršuliuska dekliška šola dobi tudi domestikalno obligacijo za 1510 gold., s ktere odstotki (zdaj po 2 gold. od sto | se bodo kupovale šolske darila ali premije. Mil. škofu so zročene vse podobe iu zlata korarska verižica. Potem ie odmenjeno nekaj za žlahto, posle iu zvcrševavca poslednje volje (gosp. dr. Kavčiča). Se je v pristavku določenih 3000 gold. mestu Kamniku za vredbo dobre poti iz mesta na Žale (pokopališč). Kar čez vse to ostane, se bo obernilo za napravo ubožnice v Šmartnim ua Tuhinskim. Ta prihodnja naprava je tedaj prav za prav počezna dednica ranjciga dobrotniga gospoda. — Kdo bi pri takim testamentu ue sklical: Bog mu daj večni mir iu pokoj, in večna luč naj mu sveti! Pristavimo naj še. de k sv. Krištofu sprem-Ijen je bil ranjki v četertek, to je, 5. t. m. dopoldne ob devetih od veliko duhovnov, med kterimi so bilo tudi mil. škof. in velike množice druzih vernikov. Pri sv. Krištofu so se brale še sv. maše in potem jc šlo truplo počivat k deležu vsiga človeštva. V Ljubljani sc je god prestavnih aposteljnov ss. Cirila in Metoda šc dokaj obhajal. Zc v nedeljo ju je več pridigarjev v svojih ogovorili prestavljalo ; v nedeljo-večer je v čitavmei g. dr. Bieiu eis z veliko pohvalo bral njuno življenje, ob kratkem sestavljeno po gosp. Levsteku; v god sam pa so imeli prečastitljivi gosp. stoljui prošt Anton Kos v stoljui cerkvi slovesno sv. maša z asislencijo, pri kteri so gg. bogoslovci po svoji navadi prav izversluo peli. vjnes tudi več pesem od ss. Cirila iu Metoda. Na zadnje sc ie prav lepo podala zahvaina pesem (Te lleum) - ne le sploh zavolj ohranitve sv. vere, ampak tudi sicer zavolj mile skerbi Božje za Slovene, ker akoravno so marsikaj terpeli od časov velikih teh aposteljnov, nas jc vender šc čedin kupček do 80 milijouov. Ce tudi sta ss. Ciril in Metod ta dan s snegom belila, kakor bi bil plahte tergal. četudi je bilo šolstvo (ob 9) pri svojem uku. iu je bila precej ob 10ih seja deželnega zbora, se jc bilo vender toliko ljudstva iz vsih stanov zbralo, kakor sicer ob nedeljah, iu moia se reči. da so se pri svetem opravilu po slovensko, t i., čedno obnašali. Tudi v predmestni ternovski cerkvi sv. Janeza Kcrstnika je bila v ta uanieu zjutraj peta sv. maša z blagoslovoma, in pela se je med drugimi tudi pesem ss. Cirila in Metoda g. Ilitzingerja (Koled. 18ti2). Prav veliko ljudstva se je bilo zbralo. Ravno ta cerkev, ki ima že podobi ss. Hermagora iu Fortunata, dobi še to leto tu li podobi ss. Cirila in Metoda k altarju sv. Križa. — Bog daj, da bi bilo vse v čas m in večni blagor Slovencem! Prošnja zastran Smarnic. Smaruice so se na Slovenskim ljudstvu vsih stanov brez razločka neizrečeno prikupile, iu le slep bi mogel biti, kdor bi ue spo- km I obilniga prida, ki ga to priserčno opravilo obrodaje. Mogočno se s njimi verski dah poživlja in čednost pospešuje. Torej ni dvomiti, de se bo ta pobožnost ne le ohranila, ampak tadi čezdalje bolj razširjala; ljudstvo jih želi, in če jih doma aima, gre po cele are in še delj, de jih dobi. Kakor pa se v pridigah tvarina menja, tako je dobro in treba tadi pri šmaraicah. Desiravno imamo še več prav primernih šmaraičnih bukev, bo vender še srni raj novih treba. Pa tadi na razaont oblike in dražili okolišin je dobro gledati, kolikor ne da. Smarnično opravil« je aamreč cvetlična pobožnost. in kakor je spomlad s raznimi cvetlicami pisana ali barvana; tako pristnje tadi Smernicam. Po Slovenskim pa je veliko Božjih potov iMarije Device, nem ter tje ne ve kaj posebniga in spodbadniga, kar bi ne v Smernicah dobro dalo porabiti. Veliko vernih kristjanov je o S mar ni ca h ali o druzih prilikah od Boga po Marii kako posebuo milost ali gnado doseglo, bilo kake velike nesreče obvarvanih itd. Take reči poživljajo zaupanje v Božjo pomoč na Marijno prošnjo iu se v Sinarnicah lepo podajo. Kdor je v tacih okolišinah. de kaj enaciga zanes-Ijiviga ve, prosimo naj bi nam naznanil v boljši prid Smar-nic, ki jih zopet želimo pisati, ako bo Bog dal. Tako delajo Nemci, Italijani iu drugi olikaui narodi, de razne do-godbe svojiga naroda v spodbudo mlajšim zapisujejo; tako delajmo tudi mi. Prosimo torej, kdor koli ima ali ve kaj take, bi djali, d o m or o d n o -Ma r i j 11 e tvarine, primerne za Smarnice, naj nam jo blagovoli poslati, nar prej ko je moč. jo bomo dobro porabili pri Smarnicah, ako bo le koli-kaj malo čas dopustil, jih izdelovati. Vredništvo. V Brežicah bodo 23.. 24. in 25. t. m. obhajali slovesnost 23. japonskih svetnikov. Začetek je tiho nedeljo zvečer. Iz Niotranjskiga. (O Kalvariji.) Vem, „Danicau blaga, de od mnogih dopisov si preobložena;*) al vender želim, de bi te-le besede kam vmes pridjala; — vem pa tudi, de ti ne gledaš na to. od koga de je pisano, ker ti gledaš več na pravico, kakor na stanove in obraze. Imam ti povedati, de pred malo časam se podajo (sic?) družina delat na pristavo svojega gospoda; gospod jim je pa tudi, preden se podajo, vso pot do pristave natanko razločil, tako de imeli niso kam zaiti. Al domačim je bilo več pri sercu blago, katero so s svojim spačenim veseljem pridobili, kakor nauk njih razumniga gospoda, in zategavoljo so tudi pot zgrešili. Bilo je pa mnogo dobrih ljudi, kateri so jiin v sili pot kazali, in med drugimi je šel tudi ravno po tajisti poti moder mož, s svojimi tovarši, kateri je vedil svojo in svojim bližnjim pot ravnati. — Moževa dobrota je bila v kratkim obilno znana; tedaj dobrimu možu vsaj nekoliko hvale skažejo n tem. ker z drugim niso mogli, de no razglasili po celi okolici, koliko dobriga de jim je dobri mož storil. — O* ) Tako tudi jez. kakor nevedin mnogih zapopadkov, postavim tukaj ene benede „0 Kalvariji", ker vender upam, de nisim nar bolj neveden med vsimi stanovi, duhovne bukve zapopasti. Rečem tedaj: tri reči no. katere tem preime-nituim bukvam nlavo kličejo. I. Te bukve nlavi njih zvunanje ime „Kalvarijau; ker ime te nv. gore je više. kakor vse zemeljnke gore in hribi; nje ime na vekomaj ne bo pozabljeno; ker pripustil je naš mili Stvarnik, de reči nar večih skrivnosti Božjih no ne le na proti neba kipečih gorah godile, kakor: kadar je Bog hotel svojih deset zapovedi Izraela dati, si je k temu goro Sinaj izvolil; Sin Božji je onem zveličatmkih čednonti svojim ačencam na gori razlagal; na gori Tabora ne je trem nvojim aposteljnam. Petru. Jakopu in Janeza v svitli po- *) Dopisov ai nikoli preveč, ker v njih je hram d a ha ia c godov i a e aloveaske dežele; torej prooimo dopisov od vsih krajev. kjer koli se kaj saaaeaitiga igodi. ali pa če želi kdo o kaki aadevi kaj spregovoriti itd. Vr. ••) Spirat spiritcs veteran Slavorum. qai io similitodinikue loqai solekaat, ati qaaa> amiaie apostolus Sloveaoram Cyrillos, si-cat ei ejas vita patet. Vr. dobi prikazal; ko se je kotel z molitvijo k svojima terpljenja pripravljati, se je on na Oljsko goro podal; kadar ga je pa Ijabezen gnala, del« človekovega odrešenja dokončati, si je k tema Kalvarsko goro izvolil. — Ravno kakor je bil Abraham na viaok hrib stopil, kedar ne je kil namenil po akasa Gospodovim svojega ediniga sina Izaka Gospoda darovati. Tak« je tadi nebeški Oče hotel, de naj bi ae njemu kervavi dar za odrešenje človeskiga roda od Sina Božjiga na Kalvarnki gori opravil. Tedaj slava vam bakve, ker ate tako s dišečim vencam „ Kal varijatf ovite; al še vikši slava bodi moža, kateri jih je a tem neprecenljivim imenam kerstil! 2. Te bakve slavi petnajst križcvih potov, ker oni vse ntanove obsežejo: no za grešnike in npokorne, so tadi v veliko duhovno rant nedolžnosti; razlaga podob je tadi neprecenljiva dobrota in vse zahvale vredno delo. Pridni bravec, kateriga je venelje al ne venelje, beri le razlago podob, in kmali ti bo zadosti, de se boš v duhu znašel pri vsim Kristusovim terpljenji, de boš tako rekoč v Kristusovim terpljeuji kakor zamaknjeu, tako de vse mesene strasti bodo zdajci od tebe odstopile. 3. Te bukve slavijo tako žive in razločne podobe; tadi te podobe glej z vernim očesam in rečem ti: veliko duhovne koristi ti bo pogled obrodil. Bodi tedaj serčna zahvala preč. gosp. Jožefu Zupanu in vsim pomagavcam tih tolikiga spoštovanja vrednih bukev, po smerti pa večno plačilo. Z Bogam ! (Ker je bilo zastran tega že poprej dostikrat govorjenje, smo zdaj ta spis sprejeli le zato, de bi se premišljevanje Jezusoviga terpljenja tolikanj bolj razširilo in se v njem serca vernih obilniši posvečevale ta postni čas. Torej naj še to pristavimo, de po želji več duhovnov se v prid ubožniših „Kalvarijaterdo vezana, brez podob, dobiva tudi po silno nizki ceni, 70 kr. Vr.) T —č. Sežanska fara je poslednjo nedeljo pretečeniga mesca obhajala veliko veselje, namreč vmestenje svojiga noviga gospoda fajmoštra. Sežana, do zdaj kaplanija Povirske fare, ima do 1800 duš; ker pa je vedno, posebno poleti, tudi veliko ptujcov, je bilo silno težavno, samo enimu duhovnimu vse potrebne duhovske opravila dopolnovati, zlasti ker tukaj niso samo Sloveuci, ampak tudi Italijani. Sežanci, spoznavši potrebo, so delali in prosili že skorej 15 let, da naj bi se Sežana povzdignila za samostalno faro, in dobila duhovniga pomočnika. Kakor povsod se najdejo težave in oviri, tako je bilo tudi tukaj. Ali pri gorečnosti nevtrudljiviga c. k. okrajniga predstojnika gosp. Avgusta Rechfelda, in enako za blagor Sežancov vnetiga župana gosp. Dragotina Polaja so zginili vsi oviri. Sad nju truda je. da je Sežana povzdignjena v samostalno duhovnijo. iu je dobila duhovniga pomočnika, io ker ima duhovnija volitno pravico, si je 29. grud. 1862 izvolila perviga fajmoštra. Izmed gospodov, ki so za faro prosili, so bili enoglasuo izvoljeni častiti gosp. Jožef Koman. Germenje topov in veselo zvonenje je naznanovalo vsiduhovnii, daje dobila očeta. Poslednjo nedeljo pretečeuiga menca pa je bilo vme-ntovanje. Veliko ljudi iz ptujih dahovnij, veliko gospodov iu gospe iz bližnjiga Tersta ne je bilo zbralo k slovennosti. Tudi naš prečantiti milostljivi škof no nas s svojo pričajoč-no.-tjo obilno razveselili, ter so sami v Sežani vinestili čast. gonp. fajmoštra. Po navadnih obredih, ki jih sv. Cerkev predpisaje, stopijo prečastiti milostljivi škof pred altar, ter v gladkim čistim slovenskim jezika hvalijo vpervič Sežance, da niso le z besedo, ampak tudi v djanji pokazali, da občutijo živo potrebo, duhovniga pomočnika dobiti; duhovnija namreč sama plačuje gosp. duhovniga pomočnika. Potem prijazno razlagajo tehtne dolžnosti, ktere imajo farani do svojiga fajmoštra, in posledujič priporočujejo, da cant. gonp. fajmošter naj skerbijo z lepim naukam iu zgledam časno in večuo sebi izročene verne osrečiti. Po slovesni sv. maši so milostljivi vikši pastir slovesno podelili sveti blagoslov. V lepi okinčani sobi po slovesnosti niso le blagi gospodje in gospe, ampak tadi prosti kmetji in njih gospodinje pri dobrim obede napivali na zdravje novoizvoljenima gospodu fajmeštru. Slovesno, kakor smo Jih sprejeli, spremimo poslednjič prečastiga našiga vladika na kolodvor; slavoklici in hvaležne serca Sežancov so Jih spremljali dalje v bližnji Terst. O tej prelepi slovesnosti se še vedno govori, in dokler bodo serca pričujočih bile, gotovo v živiui spominu ostane, kakor tudi pri njih mlajših. Daj pa tudi, večni Oče! da bi Sezanci združeni s svojim gosp. fajmoštroui enkrat pri Teki se večji in čistejši veselje obhajali. V lavantinski škofii je po novem duhovskein imeniku: 172 fara; 46 lokalij; 194 kaplanij; kuratnih in grajskih beneficij 6. Duhovnih pastirjev je 386; v druzih slažbah je svetnih duhovnov 28, redovnih 31; dosluženih iu obnemoglih 46; vsih duhovnov 495; cerkva iu kapel 620; vsih vernikov 417 650. Umerlo je preteklo leto z mil. škofom Slomšekom vred 14 duhovuov. V Konjicah na Štajerskem so imeli pretečeni advent duhovne vaje za device; ravno uni tedeu pa za zakonske žene — z dekanijskimi gg. duhovni. Kolikor nam je znano so imeli v. č. g. Virk unkrat te-le mične 3 nagovore: 1. Namen sv. vaj in namen keršanske device. II. od smerti iu sodbe. III. Štirje mertvaški grobi (mesnice) nedolžnosti in čistosti: a) gizdost (lišpanost in prevzetnost), b) dušna in telesna lenoba, c) obiskovanje oštarij ali kerčem, d) nečistost. — Slovesnost ss. Cirila iu Metoda po Štajerskem po več krajih prav lepo obhajajo, po nekterih s splošujim podučevanjem in obhajilain po stanovih med osmino tega praznika. Želimo, da bi se nam te obhajauja od vsih strani naznanile, ker so silo tehtne za zgodovino zavolj tisočlet-uice, da se tudi v odmenjeui spominici kaj ohrani. Iz Zagreba. Težko je, draga »Danicada bi Ti te dneve kaj primernega naznanil. Kamorkoli se je oziral človek, vidil je le veselje, čul jahukanje in druge posvetue veselice. Tu se je godlo, tam plesalo, tu igralo itd., — vse je hotlo pustnih časov navžiti se in strastim svojim zadovoliti. „Kjer je ples, tam je vrag," sem velikrat slišal, in tudi poleg mnogokratuega prepričanja previdil sem tudi letos resničnost tih besed, začuvši, kako je marsikteri noč-njak napil se pri plesih smertnega leka, in drugi zopet pri drugi kaki zabavi si bučo okervavil, ter je potem s tako več dni v lepih verižicah pusto kako izbico mogel premišljevati. Gotovo mora stari oča Kurent že veliko tacih vernih svojih sinkov zaznamovanih imeti v svoji pisarnici! "*) Ta navada jc pa vkoreuinjena menda le bolj po mestih, ker prosti kmečki ljudje razun nekterih razuzdanih kerčem, navadno pusta s primernimi veselicami^odpravijo: pijejo in jedo nekoliko obilnimi imenovani večer, malo kaj pokremljajo, potem pa obrišejo nože in vilice, jih zamotajo, ter za kako polico spravijo, da uaj se tam — kakor vele -— tudi te mesene priprave postijo. Kjer tako delajo, se ni še bati pregrešnih razvad. So pa tudi laki, kteriui je vse eno. petek ali svetek, post ali nepost. ki nič ne mislijo na Boga in sv. vero. Cerkev in njene zapovedi. Taki tudi po krivici Pust obhajajo, ki se potlej ne postijo; zakaj pastsvanje po naši misli ima bili poslednja nedolžna veselica tistim, ki se potlej res 40 dni postijo. Drugi pu-stovavci pa ravno tako brez vzroka in torej brez glave pustujejo, kakor uni, ki na medvedovo kožo pijejo, dasi-ravno še nad-nj ne gredo. Takim se smituj Bog! — Kako gerdo in nesrarnuo se vedejo nekteri brezbožni ne-sramneži, naj pričuje, kar je neki znanec doživel, in more v sedanjem postnem času v rezni poduk biti, kam človek pride, kteri nima strahu Božjega. ,,Sedim," mi pripoveduje, „v neki kerčmi, ter pijem ol. Naproti meni — bil *) Oče kurent jim tudi ,,penzijon" daje: enemu slepo oko. drugemu santavo nogo. skvecen nos. nar večkrat pa gnjile pljuča in kratko sapo. Vr. je ravno postni dan — okrepčuje se tudi mala neznatna drožbica s sladkim vinom in z dišečo pečenko. Brez ozira ua njih pogovore, zaslišim naključno zaraščenega vinoljuba. kako živo je terdil, da posta nikdar po postavah ne spolnuje. Potein pa drugi zamkarnež moško vstane, vdari hrabro z debelo roko po mizi vprašaje, kdo vgane, kako zamoremo Boga najhuje razjeziti? Slone na mizi vsi raz-mišljojejo in mnogotero odgovarjajo, vendar pa nobeden pravega ne zadene. Potem sam svojo nesramno razuzdanost razvozla, rekoč, da Boga zamoremo najhuje razžaliti, če kak velik post jed z maslom iu mašobo zabelimo. Pri tek besedah zakrohotajo se vsi ter kličejo, da, res, resnica je. Ves sem derhtal (se tresel), nadaljuje poslašavec, serce se je balo tolči, ko sem slišal take razgovore. Mislil sem, da bode kazen božja očitno in neutegama prišla nad te bogopsovce (prcklinjevavce), in nekako boječ sem »>e tiho izmuznil iz te kerčme." Ce imenovana družba še vživa Božjo milost, ne vem; — povedal sem le, kakor sem slišal — Med tem časom, ko so nekteri bedarili po mestu iu v obilni meri vživali pustne čase, imela je šolska mladost po navadi tri dni pred pustom vsaki dau ob 9. uri zjutraj pri sv. Marku mašo in po maši molitev (klečanje) pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesam. Tega klečanja so se vdeležiti mogli vsi dijaki, ki so bili v Zagrebu pustne dni. K tej blagi iu serčni pobožnosti se je zbiralo tudi dovolj ljudstva od zunaj mesta; posebno so zopet kazali kmečki ljudje svoje pobožno serce, ker njih veči del je po golih kolenih hodilo po cerkvi ter ponižno prosilo blago-dara od Najsvetejšega. Lepo priložnost, post spodobno posvečevati, dajejo zlasti postne pridige, polne lepih naukov, ki se obhajajo v tem le redu: V pervostojui cerkvi pridiga preč. gosp. kanonik Tomaž Gajdek; o sredah v cerkvi sv. Katarine čast. gosp. Štefan Novotnv; o četertkih čast. gosp Fidelis llopperger, kanonik, v cerkvi usmiljenih sestra; o petkih v cerkvi sv. Marka čast. oče Henrik Hergovič, gvardijan tukajšnjega frančiškanskega reda; o sabotah v cerkvi Marije Device čast. g. Jožef Svec, prebendar pervostoljne cerkve, in o nedeljah pri sv. Ivanu čast. gosp. Anton Vranic, ondotni fajmošter. — „Katolički list" naznanja, da je preč. gosp. dr. Franc Rački priredil za tisk važni glagolski rokopis vatikanske knjižnice, kterega je še v Rimu prepisal. Za potrebne pismenke ali čerke je poprosil ..češki muzej." da naj bi se naredile primerne pismena, ktere bo kupil tu-kajšuji tiskar Jakič. Veli se tudi, da je češki muzej neki že vse viavnal. Tako se bode hervaška literatura zopet za korak naprej pomaknila, in Zagreb dobi imenitne tiskarske čerke, kakoršnih ne premore vsak tiskar. — Koncu naj še nekaj dodam. V Ljubljani in po druzih mestih mora velikokrat ta ali uni dijak šolo pustiti, ker nima, da bi učuiuo plačal. Tukaj se kaj tacega zelo redko pripeti. Dijaki pokažejo blagočutne svoje serca v tacih zadevali s tein. da za takega sošolca nabirajo potem krajcarčke, ter mu pomorejo iz stiske. Ali ni to hvale vredno? Ravno te dui sem čul z veseljem tak primerljej iz nekega razreda. Tako se morejo Slovenci marsikaj dobriga od Hervatev naučiti. I- T. RazfjleU po Her#an#hitn »reUt. Zagrebška zgodovinska družba bo sveto leto ss. Cirila in Metoda z mnogimi slovesnostmi obhajala. Na svitlo misli dati spomenico, razdeljeno v zgodovinsko-jeziko-slovni in pesniški del. Šolski sv etnik in vikši ogleda, g. dr. Fr. Rački, ima za pervi oddelik žc dokaj tvarine, povabili pa bodo tudi vse jugoslovenske pisatelje , besedoslovce iu iz-verstue pesnike, da naj pošljejo odboru primernih spisov — *) Lento gradu procedit Divina vindieta. ped tarditatem judicii gravitate compensat. Počasi se bliža Božje maševaaje ; toda pozno sodbo z njeno težo nadomesti. Bog se zasramovati ne da. Vred. verskih, narodovnih in sploh tacih, ki segajo v delavnost »•(••venskih aposteljnov in na slovensko obredoslovje. V od-»oru /.a to reč so gg. Ivan Kukuljevič, dr. Rački iu Veber. poprosili bodo domorodce tudi radovoljne denarne pomoči v ta uaiatn. ker so pa kardinal vikši pastir za cerkveno-versko obhajanje tega godu 5. mal. serp. odločili, bode sre-dišinj odbor vsih slovstvenih in vedrilnih družb za to skerbel , da se bodo vse slovstvene in glavne družbe te cerkvene slovesnosti vdelcžile. in prosili bodo svitlega kardinala. da na| bi se list in sv. evangelij pri slovesni službi Božji pela v slovenskem jeziku. Enako si hočejo prizadeti za primerno glasbo iu slovensko petje pri službi Božji. Tudi za zunanje proslavljenje te slovesnosti in za besedo na večer se bo poskerbelo. Vse to ..Kat. L.u bolj obširno naznanuje. Trienski knez in skof vabijo v latinskem listu avstrijanske in nemške duhovne k sklepu tristoletnice sv. tri— denškega zbora, ki je bil dokončan sicer v grudnu 1563, tukaj pa se bo zavolj zime v grudnu sklep obhajal 25. rozn. tekočega leta. Nobena reč ne daje sadanjo dobo toliko opraviti, kolikor poljski upor; nemški, francoski, laški, angleški, slovanski listi polemizirajo vsak posvojeni, vender so skorej vsi zoper rusovsko trinoštvo iu grozovitost iu zoper prusovsko zavezo z Rusom. Girardin v rJournal-u des Debatsu meni, „če Rusi tudi zmagajo, da ta zmaga bo ravno tako malo razločila, kakor malo so razločile druge, ker poljska reč je reč, ki ie ne more več sila rešiti. Sila je v tem vse storila, kar koli je veuda in znala. Da sila nič ne premore, se je ska-zalo. ker ji vse zmage nič ne pomagajo. Mora se tadaj s cim drugim začeti, na pr.. s pravico ..." On meni, da poljsko vprašanje je izmed tistih, ki se moraja rešiti, — ali s tem. da se mu dajo pravice I. 1815, ali pa da se nekdanje Poljsko brez tadanjih napak poverne. Ker sta pa llus in Prus takrat tergala. čemur se je pravična Avstrija ustavljala, torej sc ni čuditi ujunimu sadanjemu obnašanju.— Iz l.aškega se sliši, da je Mazzinova stranka silno marljiva med vojaki iu delavci, da bi jih za prekuc- obdelala, iu pArrnoiiiau s strahom suuii, da je nkervava dobaa prav blizo. — lešniki, jabelka in tesnika. Neki prismodež v Verdunu na Francoskem je volil svo-jema vnukinjama 30.0(10 frankov s pristavkom, ako odstopite iz reda usmiljenih sester; sodnija pa je ta pristavek po čl. 900 Napoleonovega zakonika prištela med take, ki so postavam iu čednosti nasprotni, in je sestrama denar zročila. Slava taki sodnii ! (kat. J..) — Major Miša Atanazijevič v Beligradu je vladi podaril novo poslopje, ki je 100.000 cekinov vredno, da naj se napravi vseučiliše, in je še voljan na svoje stroške poslopje v red djati. kdaj se bo v Ljubljani kaj tacega slišalo ? — Spodnje-avstrijanski zbor je sklenil, da 12 zalog ali sti pendij na dunajsko-iiovoineški akademii naj se v prihodnje vravna ..brez razločka na stau in vero." „Vaterlaud" pravi: „Tega sklepa ne moremo poterditi, ki volji pervih založnikov silo dela." Po takih skokih si lahko kak zbor na vse zadnje izmisli, skleniti, da do avstrijanske krone naj tudi Garibaldi pravico ima. — Bik v življenji ss. Cirila in Metoda je dokazal. da Slovani so se le s tem barbarstva rešili iu v zgodovini ohranili, ker so keršanstvo sprejeli; ravno tako gotovo jc. da le v zvestem ohranjenji katoliškega značaja je Avstrii njena prihodnost zagotovljena. Sovražnik tega značaja je dušman mogočne Avstrije. — Rokovičar Jože B. v Pilznu je z britvo vrat prerezal neki Bat bi J., s ktero je imel nesramno zavezo. Morivca nato preganjajo in najdejo ga v logu mertvega; ravno s tisto britvo si je sam sebi vrat prerezal. — Lejte keršanske dekleta! takih zgledov je brez števila, de dekle, ki nesramno znanje stori, zapravi dušno in telesno življenje. Ne delajte znanja pred zakonom z nikomur, ampak živite čisto in pošteno, in ako menite, de ste za zakonski stan odmenjene, kadar pošten snubec pride, podajte mu takrat roko. Nikar ne prebirajte iu ne poslušajte bukev od sa-njarske ljubezni, in ako vam mevžarske pesmi od mevžar-skih zaljubljenih pesnikov v roke pridejo, verzite jih na oginj. Taki pisavci imajo veliko morij, samomorov iu dvobojev na svoji vesti. — Neki pijanec je bil 19. u. m. svoja dva otročiča, štirletnega dečka in dveletno deklico, v Pragi v reko Moldavo zadegal, ki sta bila k sreči od de-lavcov rešena. Pomanjkanje ga je menda v toliko grozovit-nost zapeljalo. — Časniške srake srakajo zoper Tirolce zato. ker se krivovereov branijo: psujejo jih, da so „iutolerant.u Dr. Hasselvvanter pa je rekel v tirolskem zboru: „Ako tudi na Tirolskem ne dopustimo nobenih nekatoliških občin ali srenj, smo veuder še bolj zanašljivi (tolerant), kakor pa uezanaš-Ijivo Angleško, al Svedija, Holstinsko, Lauensko, Turingija. Sakseu-Vajiiiarsko, Brunsvik, Saksonsko. Badensko, in celo bolj kot Švicarsko." — Dnevniški in drugi srakarji, ki nam tolikrat v tisti „preljubi Brankobrod" kažejo, bi radi nam tudi frankobrodsko „aufklarungou vsilili, tisto „presrečno aufklaruugou, vsled ktere je po poslednji štetvi v Branko-brodu 2000 ljudi, ki čisto nobene vere uimajo ! Pojdite se solit — vi. vaša „aufklaruugatt v tem pomenu, in vaš Brankobrod ! — Freimaurarji so bili uboge Lombarde zapeljali, da z Avstrijo niso bili zadovoljni, zdaj bi reveži svojo zmoto radi popravili, ko bi mogli. V pismu, ki ga podpisujejo do svitlega cesarja avstrijanskega, pravijo: vSrečni, mirni in zadovoljni bi bili lahko pod milo, ljubeznjivo avstrijansko vlado: to srečo smo zaničevali, in se za ničememostjo dervili. Toda ako premore terpljenje zadolženo zmoto spraviti, o potem. Gospod, so naši grehi spravljeni, zakaj terpeli smo hudo, da bi tako ne! Namesto pravice, ki je pod pohlevno vlado Vašega veličanstva tukaj vladala, je nastopilo zatiranje, divjaška sila; vero nam z nogami taptajo, naše blagostanje se razdira. Tožili smo zoper tuje gospodovauje, ktero gospodovauje pa je bilo našemu sercu kdej bolj tuje, kakor je gospodovauje naših zatiravcov, ki nam kri iu premoženje požirajo z volčjo gla-dovnostjo, ki uas skorej učijo gubiti spoštovanje sami za-se iu za Italijo. O Gospod, grenko smo se pokorili, in le zaupanje, da la zoperuatorni, revni stan ne more dolgo terpeti, nas še poživlja. Res, posvečeno apostoljsko Veličanstvo, zaupanje ua avstrijanskega dvoglavnega orla nam pomaga poterpežljivo prenašati svojo nesrečo. Do tistega časa Bog z Vami iu z nami! Da se kmalo veseli zopet vidiino ! Zvesti ..Lombardi". Duhovske spremembe, V goriški nadškofi i. Čast. gosp. Jož. Mara-šič je poterjen katehet na c. k. norinalki; čast. gosp. Jan. Bressani je prišel iz Monfalkona za kaplana v Pieris. in č. g. Bened. Trevisan iz Pierisa kot duh. pom. v Mon-falkon. 1'merla sta čč. gg. Dom. Deperis, duhovnik v pokoji, in Peter Zgombič, kaplan v Gorijanskem. R. I. P.! V I j u b I j a n s k i škofii. Čast. gosp. Mih. Gogala, mestni kaplan v Idrii, gre za nasamnika v Harije. Č. g. F i I. C ve k za duh. pom. v spodnjo Idrijo. C?, g. Lor. Stupica, fajmoštru v Godoviču, je privoljeno v pokoj se podati, in Godovič je 28. u. m. razpisan. lTmerla sta: 3. t. m. g. Jau. Ne p. S lak ar (gl. Ogl.); 5. t. m. g. Jan. Sular, fajmošter v Trebelnem, ki je 7. t. m. razpisano. R. I. P.! V lavantinski škofii. Čast. gosp. Joan Fras je prestavljen za kaplana v Ormuž. Čast. gosp. Mihael Klejnšek. dozdaj v počitku, je stopil zopet v službo za kaplana pri *v. Marii v Vurbergi. Čast. g. Alojzi Mulec, farmešter pri sv. UrbaDU poleg Ptuja, je umeri. R. I. P.!