FoAtntas DlAtent v (oturlnL
teto XVm.Y št 298.
Ljubljana, četrtek 23. decembra 1937
Cena 2 Dis
U|;i»bi«ivi» Mjubl J&U« CkOtUijeva
OlKa | — leieroe ti	S128,
SUH	S12B
laser« mi .HldeieK: Ljubljana Selen-Dur^oVB tli tt — Tei 4392, 3492. PooruZnira Maribor: (irajalo trg ?.
Telefon 31 MS6. Podružnica Celje. Kocenova ui St. 2
reiefoo St ItHJ Ra^um pn poŠt ček zavodih: Ljubljana *t 11 *45». Praga Ciaio 78.180, Wi»»P »t lOft 241
Izhaja raaM dao razen ponedeljka. Naročnina snate mesečno Ptn 25.—» Za inozemstvo Din —»
Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica S, telefon 8122. 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon it. 2440, Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1. telefon 8t 65.
Rokopisi se ne vraCajo.
Ljubljana—Sušak
Pred nekaj dnevi je bila izročena v javni promet nova železniška proga Koprivnica - Varaždin kot zaključni del severne vzporednice državni železniški magistrali Je to vsekako važna pridobitev za vso državo, saj smo ž njo prišli do pomembne nove zveze Beograda in Novega Sada z Mariborom. Kakor smo zadovoljni s tem napredkom, vendar smatramo za svojo dolžnost zopet enkrat opozoriti na nujno potrebo, da se končno uresniči tudi železniška zveza z Jadranom.
Ta splošna zahteva Slovenije je stara že skoraj dve desetletji. Ima torej poleg vsega gospodarskega in vsedržavnega velikega pomena tudi že zgodovinsko vrednost. Zgraditev te zveze je bila pred več ko 10 leti že tudi uzakonjena. In ko je izšla 1. 1935 uredba z zakonsko močjo o gradnji novih železnic, jo najdemo tudi tam celo na prvem mestu, in sicer v obliki proge od Črnomlja do Vrbovskega v bližini Srbskih Moravic. Javnosti je znano, da so že izgotovljeni vsi načrti za to progo in da je gradbena sekcija, ki posluje v Črnomlju že nad leto dni, vse pripravila, da bi se z nastopajočo pomladjo leta 1938. z gradnjo lahko pričelo Lahko se torej nadejamo, da bo železniška uprava tudi tukaj končno prešla od ob'iub k dejanjem.
Dokončanje zveze Črnomelj - Vrbov-sko bo imelo za posledico ostvaritev neposredne zveze Ljubljane do Srpskih Moravic in dalje na Sušak, toda po zvezi od Sevnice do Trebnjega tudi ostvaritev direktnega prometa med Mariborom in Sušakom S tem nad vse važnim dejstvom moramo računati v bodoče prav resno tako glede potniškega kakor glede tovornega prometa Saj je javnosti dovolj znano, kako komplicirana je zveza Slovenije z morjem preko Zagreba Če bosta dobila Maribor in Ljubljana svoji pokrajinski glavni žili proti Sušaku. bo s tem mnogo pridobljenega na času in na prevoznih stroških, kar bo vse služilo v prid narodnemu gospodarstvu
Promet, ki ga lahko pričakujemo na novo ustvarjenih zvezah Ljubljane in M a ribora s Sušakom, bo kmalu po otvoritvi zavzel znatne količine tako glede števila potnikov kakor tudi glede tovornega prometa Računati moramo po'eg lokalnega potniškega prometa skoraj vse leto tudi z mednarodnim, saj bo trajala vožnja z brzim vlakom od Jesenic do Sušaka samo 7 ur. s potniškim največ 10 ur. kar znatno skrajša sedanje potovanje Isto velja deloma tudi za Maribor Živahnejši gospodarski stiki med Slovenijo in Sušakom bi kaj kmalu dvignili tudi redni potniški promet ki je sedaj živahen le v leto-viščarski sezoni Glede tovornega prometa naj opozorimo le na to. da je Sušak danes za Slovenijo najbližja domača luka Skrajšanje prevoznega časa in pocenitev tovornine bosta znatno dvignili izvoz iz Slovenije k morju in preko morja v tuje države. Točni računi strokovnjakov kažejo, da moramo računati zlasti od Trebnjega naprej s prav gostim tovornim prometom, ker se bosta tamkaj zvezi iz Ljubljane in Maribora spojili v glavno žilo proti morju
Ne le interesi Slovenije, marveč tudi interesi države narekujejo, da se do spomladi na vsak način prične graditi proga med Črnomljem in Vrbovskim. Prav tako bo treba pospešeno dokončati gradbena dela med Sevnico in Trebnjem, obenem pa temeljito popraviti dolenjsko progo. Železnica med Ljubljano in Novim mestom, zgrajena 1 1894 kot lokalna železnica, je le delno sposobna za naloge, ki jo čakajo v bližnji bodočnosti Samo odseka Ljubljana - Grosuplje in Trebnje - Novo mesto imata že izmenjane tirnice, ki dovoljujejo tudi brzine do 75 km na uro. Na ostalih odsekih pa še čakajo stare, dotrajane tirnice na izmenjavo. Ako računamo, da bo trajala gradnja zveze od Črnomlja do Vrbovskega okrog tri leta. moramo tudi vedeti, da bo leta 1941 brezpogojno potrebno usposobiti vso progo od Ljubljane do Črnomlja v vseh ozirih. da bo ustrezala zahtevam bodočega prometa. Mimo tega dejstva ne bo mogel nihče.
Kraljevska rodbina za Božič
Beograd. 22 decembra A A. Danes ob devetih donoldne se je pripeljala v Beograd Nj Vel kraljica Marija s kraljevičem Tomislavom in kneževičema Aleksandrom in Nikolo. ki so prišli v Beograd, da prebijejo božične praznike v krogu kraljevske družine V spremstvu kraljice Marije je bi1 polkovnik Branko Pogačnik. Nj Vel. kraljico ie sprejel na postaji v Topčideru Ni. Vis knez namestnik Pavle, sprejemu so prisostvovale tudi vse dvorne dame in kraljev civilni in vojaški dom.
Nov poslanec
Beograd. 22 dec o Mandat pokojnega nan.dneaa poslanca Branka Rakov.da za »rez bohinjski bo seja* prevzel namestnik, gradbeni podietnik Peter Hrisfč Hristič je bil doslej pristal bivše HSS Včeraj je izjavil, da se bo priključil poslanskemu klubu JRZ.
VOLILNO PRESENEČENJE V RUMUNIJI
Po končnem izidu vladna koalicija ni dobila potrebnih 40 odstotkov glasov za abso>
lutno večino v parlamentu
Bukarešta, 22. dec. br. Prva poročila o izidu j>i. .amentarnih volitev so bila, kakor se je sedaj izkazalo, pretirana. Vlada dr. Tataresea ni dobila 40 odstotkov oddanih glasov in nima absolutne večine v novem parlamentu.
Danes je notranje ministrstvo objavilo začasne volilne rezultate, ki kažejo, da je vladna liberalna stranka dobila samo 37 5 do 38 odstotkov oddanih glasov. Druga najmočnejša stranka je narodna kmečka stranka, ki je dosegla 19.4 odstotka, bivša železna garda je dobila 16.1 odstotka, narodna krščanska stranka pa 9.7 odstotka oddanih glasov. Ostale skupine so dosegle neznatno število glasov in za presojo položaja ne pridejo v poštev.
Ti rezultati kažejo, da Je nastal v romunskem notranjepolitičnem živi jen hi docela nov položaj. Prvič se je zgodilo, da vlada nima absolutne večine v parlamentu in prvič po uveljavljen ju volilnega zakona je vlada izgubila volilno bitko.
Razdelitev mp.ndatov ne daje niti liberalni niti kaki drugI stranki potrebne večine. Volilni kartel, ki ga je sklenil Tatarescu, je docela odpovedal. Zato je sedaj položaj še bolj zamotan ln bo sestava nove koalicijske vla^e izredno težavna.
Po sodbi političnih krogov bo ostala sedanja vlada dr. Tataresea na krmilu do sestanka novoizvoljenega parlamenta dne 17. februarja. Med tem bo vodil Tatarescu pogajania za sestavo koalicijske vlade treh najmočnejših »knp»n. liberalne, narodno kmečke stranke ter skiinine bivših pristašev železne garde, če bodo ta pogaia-nia uspela, bo na čelu nove vlade zopet Tatarescu kot šef na!močne1še parlamentarne skupine, za seda' pa je še veliko vpra-šanie, ali bo snloh prišlo do sestave koalicijske vlade pod niegovim vodstvom, ker so volitve znova razburkale duhove in raz-palile strankarske strasti.
Končni izid
Bukarešta. 22 dec. g. Na podlagi zadnjih uradnih podatkov so dobili izmed
2,700.000 oddanih glasov: vladna stranka
971.000 ali 37.5 odstotka, narodna kmečka stranka 530.000 ali 19.4, 2elezna garda 430.000 ali 16.09, stranka Goge in Cuze 260.000 ali 9.7, Jurij Bratianu 107.000 aH 4 03, Junian 58.923 ali 2.21, Argetoianu 42.979 ali 1.6, madžarska stranka 117.892 ali 4.4, židovska nacionalna stranka 34.849 ali 1.3, socialno-demokratska stranka 22.740 ali 0.85 ljudska stranka Avaresca 21.775 ali 0.81 odstotka.
Mandati so razdeljeni takole: Vladna stranka 142, narodna kmečka stranka 77, Železna garda 62, Jurij Bratianu 12, Goga in Cuza 36, Junian 4 ali 5, madžarska stranka 15.
Kakor doznavajo, bo kralj do sestanka novega parlamenta poveril najbrie predsedniku liberalne stranke Konstantinu Bratianu sestavo koalicijske vlade, tako da bo liberalna stranka z drugo politično skupino sestavila novo vlado.
Mamu zahteva ostavko vlade
BukareSta, 22. dec. w. Zaradi neuspeha, ki ga je dosegel pri volitvah Tatarescu, zahteva Julij Maniu odstop njegove vlade.
Nekaj podrobnosti o volitvah
Tz prvih poročilih o poteku romunskih volitev ni Se razvidno, ali Je Tatarescova vlada dobila predpisanih 40»/» vseh oddanih glasov, kar bi ji jamčilo večino v parlamentu. v pojasnilo tega uspeha Je potrebno navesti nekaj podrobnosti o romunskem volilnem zakonu. Rumunski volilni sistem sloni na tako zvan-am premij-skem načelu, čim združi kaka stranka na svoji listi 40°/n vseh oddanih glasov, ima po zakonu pravico do premije, ki je praktično izražena v tem, da Ji pripade avtomatsko polovica vseh mandatov v parlamentu. Ostali del mandatov ae razdeli ta-
ko, da Je tzvoJJen za poslanca kandidat, ki Je v svojem volilnem okrožju dobil absolutno večino glasov. Novi ostanek mandatov se razdeli nato po proporčnem sistemu ln sicer tako ,da se zopet upošteva večinska stranka, ki je prejela 4O"/0 vseh oddanih glasov Ln ki ji zato že po zakonu priprada polovica vseh mandatov. Lista, ki je zbrala do 45% oddanih glasov, lahko računa na 70 do 80®/® vseh mandatov.
40"/. večine seveda ni lahko zbrati. Zato vse večje stranke navadno sestavijo skupno kandidatno listo, da postane možnost dosege zakonskega maksima verjetnejša. To se je zgodilo tudi to pot. Le v primeru, Ce nobena izmed udeleženih strank ne doseže predpisane 40V. večine, se mandati razdeJe med stranke po proporčnem sistemu. V tem primeru seveda nobena stranka ne razpolaga z absolutno večino mandatov in so posledica takega rezultata navadno koalicijske vlade več strank. Doslej najmočnejša romunska stranka so Se nadalje ostali rumunski liberalci, ki so meščanska, desničarsko usmerjena stranka. Kmetsko-meščanska stranka z levičarsko tendenco so tako zvani zaranisti ali narodna kmetska stranka pod vodstvom Mania. Pri volitvah so se v splošnem proti pričakovanju slabo odrezali, dasi se seveda mora upoštevati, da je stranka v ostri opoziciji proti vladi. Njihov neuspeh gre v glavnem v dobro fašist;čnl »železni gardi« ,ki je zbrala na svoji listi nepričakovano visoko število glasov.
Volitve v ponedeljek so v splošnem potekle zelo mirno ln brez posebnih incidentov. Mrzlo vreme s snežnimi meteži je vo-lilce odvrnilo od udeležbe pri volitvah, nasprotno pa je oba naslednja dneva vladalo veliko zanimanje za izid volitev, ki so ga vsi volilni upravičenci pričakovali z veliko napetostjo. Najprej se je zdelo, da je vladna lista zbrala najmanj 45®/« vseh oddanih glasov, toda nadaljnji podatki so pokazali napredovanje ostalih skupin, posebno v nekaterih volilnih okrožjih. Po-
poldne so bili znani rezultati iz nadaljnjih 14 okrožij, v katerih se je vladna Usta slabo odrezala, kajti povprečno Je zbrala v njih le 35 do 39°/» oddanih glasov.
Druga pomembna označba ponedeljskih volitev Je izredno napredovanje skrajno desničarske ln fašistične »železne garde«. Znano je sicer bilo, da se je ta stranka v poslednjem času zelo krepko razvila, toda nedvomno Ji je prišlo v pomoč predvsem ostro nasprotje med vladno liberalno in opozicijsko zaranistično stranko. Iz volilnih rezultatov je razvidno, da se je »Železna garda« proti slehernemu pričakovanju borila z zaranisti celo za drugo mesto po številu oddanih glasov. V tem Je morda najbolj zanimiv del izida panedeljskih romunskih volitev, kajti v romunskem javnem življenju se pojavlja tako stranka, ki ji doslej nihče ni pripisoval prevelikega pomena, vsekakor pa manjšega kakor prav tako dsničarsko usmerjenim krščanskim sociaicem pod vodstvom Goge in Guze. Pojavlja se s tem v Rumuniji znatna premaknitev političnega ravnotežja, ki je bilo doslej v znamenju popolne rivalno-sti med liberalci in zaranisti. Sedaj posegajo mednje še pristaši »železne garde«.
Volitve v senat
Davi so se pričele volitve t senat. livo_ ljenih bo Le 113 senatorjev, katerih mandat je pred kratkim potekel Tudi te volitve se vršijo po okrožjih in bo v vsakem okrožju izvoljenih 1 do 6 novih senatorjev. Po volilnem zakonu smejo voliti senatorje le moški v 6taroeti nad 40 let.
V dneh 28. in 29. decembra bodo nato Se volitve 72 senatorjev, ki jih volijo občinski odbori. Strokovne zbornice in vseučilišča, volijo 20 senatorjev. Nadalje ima senat Se okoli 40 članov na podlagi osebnih pravic. Med njimi eo pr.s^olonaslednifc, najvišji eer_ kveni dostojanstveniki in uo-leine poliUčne in vojaške osebnosti, ki izpolnijo določene pogoje.
Teruel zavzet
Po krvavih borbah so republikanci zavzeli to važno postojanko francovcev in jih prisilili k umiku
Madrid, 22. dec. p. Spauska vladna vojska je v poslednjih ineh rloeegl* nov ve i k vo_ jaški, politični in moralni uspeh, ki skoraj nič ne zai6?aja za ?unask'> obrambo Madrida ki io je volil v jrreteklem po'e ju gene. ral Miaja s tolik m uspehom Po ofenzivi, ki je rranla "eden dni. je snoči remibtikan;ka vojn k a zavela Teruel. Valenciji na »bližji nacionalistično postojanko. Spričo vesti dn se ie nacionalistična vojska baš /oinje -V oripavliala na veliko ofenzivo ki naj bi dovedla do končne zmage v Španiji r na. glim prodorom do zajvine španske sredozemske obale nekje v sreii mel Vaencijo in Barce ono. in zaradi okoli$č:ne. da so te priprave zaradi z'nskih neprilik zastale, je vest o republikanski zma-ri v Tern-eHi ;e to. liko večjega pomenn. Napovedi velike nari. ona'sične ofenzive ki so sprič" nacio^aM-6'ičnih uspehov v sevem: Španiji v znatni meri dtmo aMzirale republika-s o javnost so izsmVe ves svoi psihološki rv>men V tem tiči tuli nravi nomen padca Teruela Pol^ tega bo s«* V>j >emiblikancem vsekakor oliišana njhova nadaljnja borba za Sara. gos o.
Pri borKah za Teruel ie sodelovalo 9 re-pnbKkarsk'h divzij. Pide" tenelskega po-konaiišča je nacional's'ični vojaki v Teru. elu onemosrofc'1 umik proM severu Ko sp končno republikanci približali rcrs^u Sp od ju^a po cesti i? Sasniina. je bita usoda Te. roela ki 'e b;l s t.Pm o' kojVn ^ v^eb s4*--ni. zapečatena. 7,e snoči ok^og 19. so bili republikanci povsem gospodarji položaja v
mestu. Sire? »o se še vso noč nalaljevnle bon'e od hiše do h še. vei:dar je bila tedaj nacionalist ična vo 6ka v Tenielu že p^pol. noma razbita na več sto manjMh oddelkov, ki so se borili brez vsake?« pravega vod. stva. čeprav z velikim pojmom in požrtvovalnostjo.
Po h idih bo b h v terue'ekih pre rrestjih so r publikam-i vferai dopoldne presnnli te_ rue'sko meščansko jrardo z ulic v vojašni. ce. ki leže v vpadnem delu mesta Med fem so drusri republikanski oddelki v jucro-^apadnem delu v si'nem zaletu oredrl; po. sietnjo o-brambno linijo nacion; listov. z->m vzeli železniško oostajo n cerkev. Z njenim narlcem jim je bila pot v sredi če m* sta odprta. Nafional's*ičn' o por ie bi' g tem etri in po uličnih borbah, ki so tra;o 1 e celih 10 ur. so republikanci v mestu popolnomfl za_ ros tki da rili
Vest o repuM:karski zmasrl v -lužni Ara. <?oniii ie bzva'a do vsej republikanski Španiji veliko zadovoljstvo in je snet dvignila samo7ave«t repub':k,'.rskp javnosti, ki je bi. la spričo zadnjih Francovih uspehov v verni Španiji 7,e|o deforalizirana Compin^p ie k zma<ri pos^bei čes,;tal predsedniku re-ouhFkansk" vla''e Nevrinu in ministm na. ••0'lnp obrambe Prietn O 7ma°1 v Tenieln ie že snoči. razpravlja'« udi valen^reka via. da in obrambno m;n:s* s^vo je takoj nato izdalo vsp odretbp. da b' se 7.ma?a v poli-tičnpm in vor^kem poeled" č^m^r^i in čim. bolje izkoristila.
Mednarodni položaj
v angleški luči
Zanimiva zunanjepolitična razprava v angleški spodnji
zbornici
Bitka pri Hangčovu
Japonci so naleteli južnozapadno od šanghaja na
močan kitajski odpor
Šanghaj, 22. dec. o. Pred Hangčovom so naletele štiri japonske kolone, ki so bile poslane iz Šanghaja proti tej luki. na hud odpor dobro oborožene kitajske vojske, ki šteje okrog 100.000 voiakov in ji poveljuje general Čangkvejfej. Razvneli so se hudi boji, o katerih poteku pa za sedaj še niso znane podrobnosti.
Onstran Jangceja prodira veiika japonska vojska vzdolž proge Pukov-Tiencin Včeraj popoldne je zavzela strateško važno mesto Čangkuli, ki je 33 milj severozapad-no od Pukova. Japoncem se očitno zelo mudi, kar pričajo vesti iz severnih kitajskih pokrajin o večjih uspehih kitajske vojske. Velika kitajska vojska se je utrdila okrog mesta Sučuva na šantunški meii. Če bo japonski vojski, ki prodira od juga proti severnim kitajskim bojiščem, ob pravem času uspelo prodreti do njih. bo mogoče odkloniti nevarnost, ki grozi japonski vojski v pokrajinah Šansi in Santung od velike mongolske vojske, ki se pod vodstvom čangkajškovega sina v naglih pohodih bliža s severa
Med tem je večja eskadra japonskih letal napadla in hudo bomlardTala mesto Lančov, glavno mesto pokrajine Kvansi Japonci pravijo, da so se ob tej priliki spopadli s kitajskimi letali in sestrelili 6 kitajskih bombnikov ter dva lovca.
V južni Kitajski je položaj še nadalje nejasen. V Kantonu vlada slej ko prej panika. ker nihče ne ve, kdaj se bodo pričeli prvi spopadi z japonsko vojsko, ki se sedaj izkrcuje v Biaškem zalivu.
Tokio, 22. dec. o. Po nalogu vlade Je policija aretirala celotno vodstvo in tudi večje število pristašev stranke jaro.iskih proletar-eev in članov osrednjega sveta delavgkih organizacij. Policija ie ugotovila, da je bila stranka že dve leti v zvezi s kominterno in da je bila v lesnih stikih zlasti z ameriškimi kom/misti. Vsi aretirani voditelji stranke in delavskp zveze bodo sedaj postavljeni pred sodišče pod obtožbo, da so bili v stikih z japonskimi sovražniki :n da eo v času vojne med ljudstvom agitirali proti japonski vojski. Posebno jih obtožujejo, da so družine vojakov, ki se sedaj bore na Kitajskem. nagovarjali, naj od oblasti zahtevajo razne podpore.
Po poslednjih vesteh je bilo v raznih . prajih države doslej aretiranih že 5012 ljudi. Notranje ministrstvo je izdalo po-eben komunike. v katerem pravi, da sta bila stranka japonskih proletarcav in osrednia zveza delavskih organizarij razpuščmi zaradi de-lovania ki je pomenilo resno nevarnost za Japonsko. Med aret;ranimi je tudi več univerzitetnih profesoriev. pacifističnih pisateljev in dva parlamentarca. -
LONDON, 22. decembra. Pred popolnoma zasedeno spodnjo zbornico se je popoldne pričela po opoziciji izsiljena debata o zunanjepolitičnem položaju. Debato je otvoril vodja opozicije major Attlee, ki je poudarjal, da so se po zadmji zunanjepolitični debati v spodnji zbornici pri-! petili važni dogodki, zaradi katerih je potrebno. da poda vlada izjavo o položaju. Po teh uvodnih besedah se je major At-, ttlee zelo obširno bavil z zunanjepolitičnim naziranjem opozicije.
Govor predsednika vlade
Kot drugi govornik je nastopil ministrski predsednik Chamberlain, ki je najprej Izrazil svoje obžalovanje, ker je opozicija v sedanjem trenotku Izsilila razpravo o zunanjepolitičnem položaju. Nato je v kratkih besedah opisal zunanjepolitične dogodke v zadnjih tednih ter Izrazil zadovoljstvo angleške vlade zaradi obiska belgijskega kralja v Londonu.
Glede obiska lorda Halifaxa v Nemčiji Je dejal, da v početku niso niti pričakovali niti nameravali, da bi izmenjava misli med nemškim kancelarjem in njim imela kake neposredne rezultate. V Nemčiji so razpravljali o položaju, a se niso pogajali. Angleška vlada sedaj precej točno ve, katera vpražanja je treba po mnenju nemške vlade urediti, da se ustvari od vseh držav zaželeno ozračje, v katerem se ne bodo narodi med seboj gledali z nezaupanjem, temveč si bodo želeli sodelovanja.
Poročilo bivšega belgijskega ministrskega predsednika Van Zeelanda, je na^ daljeval Chamberlain, je skoraj izgotov-Ijeno ter bo prineslo gotove predloge za izvedlbo carinskih olajšav v svrho oživljen ja svetovne trgovine. Končna odločitev o sprejetju teb predlogov bo odvisna od raiznih vlad, zaradi česar ne more dalje razpravljati o tem vprašanju.
Po kratkem opisu obiska francoskih ministrov v Londonu, je Chamberlain kritiziral stališče opozicije glede španskega vprašanja. Angleški načrt za ureditev vprašanja prostovoljcev in pravic vosku-jočih se strank so sprejele vse države.
Chamberlain je nato govoril o sporu na Da1 jnem vzhodu ter }e pri tem, ne da bi se spufičal v podrobnosti, precej ostro kritiziraj Japonsko, češ, da ni skušala doseči mirne rešitve spora s Kitajsko.
Chamberlain je končal svoj govor z besedami: Končni cilj britanske vlade je splošna politična ureditev sveta brez vojne.
Stališče liberalne opozicije
Za premierom Chamberlainom je spregovoril v imenu liberalne opozicije Arci-bald Sinclair, ki je med drugim izvajal: V poslednjih letih smo ostali tako rekoč brez slehernega prijatelja z izjemo Francije, ki nam je iskrena in lojalna prijateljica. Navzlic temu sem mnen ja, da ne smemo ovirati v sedanjem položaju dela naše vlade Mislim, da se proti Japonski ne more misliti na kak gospodarski pritisk, ker je Japonska zbrala v zadnjem času dovolj sredstev, da bi vzdržala. Boljše bi bilo, da
bi sile, ki so podpisale pomorski sporazum, podvzele kako skupno akcijo. Angleška vlada mora točno informirati ameriško vlado o svojem stališču in sodelovanju za primer kake skupne akcije, dokler pa se to ne zgodi, je nujno potrebno, da se naše ladje odpošljejo na ona mesta, od koder bodo najprej in najlažje lahko zavarovale naše interese. Tak ukrep bi ne bil v nasprotju z angleškim nevtralnim stališčem na Daljnem vzhodu, podvzeti bi ga pa bilo treba samo v tesnem sodelovanju s Francijo. Sinclair je zaključil svoj govor z opozorilom, da bi bilo napačno misliti, da bi hotela Amerika sodelovati tam, kjer so prizadeti samo britanski interesi. Dobre rezultate bo mogoče doseči edino na ta način, da se okrepe sporazumi med anglosaškimi državami na osnovi spoštovanja svetosti podpisanih dogovorov in obramb« mednarodne pravice.
Eden o ciljih angleške politike
Za Sinclalrom se je oglasil k besedi zunanji minister Eden, ki je izjavil:
Položaj na Daljnem vzhodu je zelo resen. Za uteho nam je samo to, da smo z ameriško vlado v vsakdanjem stiku in posvetovanju. V več primerih smo podvzeli že skupno, enako ali vsaj približno enako akcijo, kar dokazuje, da je naše sodelovanje zares pristno. Velika Britanija nikakor ni brez prijateljev v svetu. Omenili sme že Francijo in Zedinjene države, toda dodati moramo še Malo antanto in Balkansko zvezo, ki se raztezata od Turčije do Češkoslovaške In s katerih vsako državo posebej smo v najboljših prijateljskih odnošajih. Najpomembnejše je seveda, da smo sedaj v najboljšem sodelovanju c Zedinjenimi državami, odkar se med nami pojavlja popolna istovetnost pogledov fn stališč. Zato navzlic velikim težkočam še vedno ni nikakega razloga za vznemirjenje in pesimizem. Domnevamo, da se mnogo govori o našem oboroževanju, toda Je še neka važnejša stvar od samega oboroževanja, to je duh naroda, ki stoji za tem oboroževanjem. V tem pogledu ne sme nihče niti za hip dvomiti, da bi se bH uporni britanski duh za las spremenil v poslednjih 1et»h. Biti moramo potrpežljivi, strpni in pomirljivi, ne da bi zaradi tega opustili oboroževanje, ker mislimo, da bomo samo na ta način lahko dosegli sporazum o razorožitvi. To je politika, ki jo hočemo nadaljevati.
Zunanjepolitična debata v spodnji zbornici je bila po teh Edenovih besedah zaključena brez glasovanja.
Van Zeeland povabljen v London
London, 22. dec. Britanska vlada Je povabila Van Zeelanda v London, da poroča o uspphih svoje gospodarske ankete.
V tukajšnj:h dobro Informiranih krogih zatrtujejo, da bo Van Zeeland po želji an-gleSke vlade v kratkem odpotoval tudi t Berlin, kjer ga bo sprejel tudi Hitler.
šolske razmere v Sloveniji
Iz govora post. Ivana Prekorška pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva v finančnem odboru
Frank Kellogg umrl
Smrt pobudnika pakta, ki obsoja vojno kot sredstvo za dooego političnih ciljev
Beograd. 21. dec. V razpravi o proračunu/prosvetnega ministrstva Je imel, kakor s/no že včeraj omenili, nar. posl. Prekoršek v finančnem odboru narodne skupščine obširen govor, v katerem je podrobno »obravnaval prosvetne prilike v dravski banovini. Med drugim je izvajal:
Prosvetni minister je lansko leto v svojem ekspoze ju ugotovil, da imamo v Jugoslaviji 230.000 šoloobveznih otrok, ki 90 brez šolskega pouka, ter da bi bilo potrebno zgraditi vsaj še 3.400 osnovnih šol. Ker vem, da se to ni v mnogočem spremenilo na bolje pozdravljam povečanje proračuna prosvetnega ministrstva. Samo škoda, da to povečanje ni še večje, ker bi bila to nujna potreba našega naroda. Nujna. je
ureditev položaja učiteljic ročnih del
na oenovnlh šolah v dravski banovini. Teh učiteljic je okrog 60 in ne gre za ustanovitev kakega novega stanja. Vse te učiteljice so že v državni službi, samo prosvetno ministrstvo še ni izvršilo razporeda njihovega zvanja po skupinah. Sedaj imamo anomalijo, da so učiteljice ročnih del, ki so že 15 let v službi, še vedno pripravnice. Drugo bolno vprašanje je
ureditev položaja pogodbenih učiteljev katerih je v dravski banovini 24. Vsi ti so naši državljani, emigranti iz Primorja, ter je naša moralna in nacionalna dolžnost, da se njihovo vprašanje končno uredi.
Delni celibat učiteljic je oškodoval učiteljice v njihovih Človeških ln državljanskih pravicah, na drugi strani pa ni dosegel zaželjenega uspeha.
Govornik je kritiziral postopanje, da se -učitelji premeščajo po službeni potrebi, a :ne dobe izplačanih selitvenih stroškov. Prehajajoč na osnovnošolski pouk je obširno govoril
o šolstvu v dravski banovini. Na osnovnih šolah v dravski banovini je 260 nezasedenih učiteljskih mest, istočasno pa imamo samo v dravski banovini 600 ■diplomiranih absolventov učiteljišč, ki v pomanjkanju, bedi in obupu čakajo na namestitev, nekateri že celih šest iet.
!»rt novih namestitvah z dne 22. in 28.
:septembra 1937, je bilo z maturo z leta 1936 nameščenih 7 absolventov, od tega trije dobro situirani, medtem ko čakajo iz leta 1932 še trije absolventi,
. Iz letnika 1935 je bilo nameščenih 55 absolventov, dočim jih iz leta 1933 čaka še 20, iz leta 1934 pa še danes 98. Taka prosvetna politika ni več prosvetna politika,
Srednje gole
Predlog proračuna predvideva na vseh srednjih šolah v državi novo namestitev 95 suplentov in 46 učiteljev veščin. Ker imamo v državi 150 srednjih šol, ne pride na eno srednjo šolo torej niti ena cela nova učna moč, dasi se občuti že sedaj na vseh srednjih šolah — morda z edino izjemo Beograda — veliko pomanjkanje učnih moči. V dravski banovini imamo primere, da se poedini po učnem načrtu predpisani predmeti sploh še niso niti pričeli poučevati, ker ni učnih moči, dasi gre prvi semester že h kraju. Učno osobie na 3rednjih šolan ;e preobloženo z delom kljub skrajno reduciranamu pouku. V dravski banovini bomo imeli z novim šolskim letom najmanj tri nove razrede zaradi razširjenja dosedai nepopolnih srednjih šol v Kočevju Murski Soboti in Ljubljani, a tudi na vseh ostalih srednjih šolah se obeta povečanje oddelkov.
Ustanovitev nove gimnazije t Celja
je nujno potrebna in se ne da več odlagati. Sedanja celjska gimnazija že davno več ne zadošča stvarnim potrebam. Na napredovanje raka nad l.OOft profesorjev to je dobra tretjina vseh razvrščenih učnih moči na srednjih šolah. Tozadevni krediti so v novem proračunu popolnoma nezadostni. Pouk veščin je na srednjih šolah v dravski banovini obsojen na počasno, a sigurno izumiranje. Proračun predvideva za srednje šole v dravski banovini samo 26 učiteljev veličin (petje, telovadba in risanje). Pri tem pa imamo nad 100 diplomiranih filozofov samo v dravski banovini ki že l®ta in leta čakajo na namestitev. Prav tako imamo veliko število diplomiranih učiteljev veščin, ki ne pridejo do dela in kruha. V svojih nadaljnih izvajanjih je omenil posl. Prekoršek tudi
vprašanje šolskih počitnic in nagla6il. da je Jugoslavija klasična država
Obsodba
De la Rocpea
Pariz. 22. dec. AA. Danes je sodišče izreklo razsodbo v procesu proti voditeljem francoske socialistične stranke, posebno proti polkovnikuDe la Rocqueju, ki so bili obtoženi. da so ponovno ustanavljali po zakonu razr uščene organizacije Ognjenih križov. Raz sodba pravi, da ima francosko socialna stranka (PSF) značarj zasebne milice. Sodišče je obsodilo polkovnika De la RocQuea na 3.000 frankov globe, ostale člane vodstva stranke, med njimi poslanec Ybarnegaraya pa vsakega na tisoč frankov globe in na poravnavo sodaih stroškov. Razsodba pravi, da se PSF ni omejila na delovanje v zakonskih mejah, ampak je ohranila vojaški značai starih skupin Ognjenih križev, narodnih prostovoljcev itd. PSF je popolnoma hierarhično urejena organizacija z odgovornostjo predstojnikov. Njene leteče čete so prava policija, izpopolnjena z motornimi vozili, da se hitreje zbe-ro- Razsodba pravi na koncu, da se ne da tajiti, da ima PSF značaj borbene organizacije in značaj zasebne milice.
Razpust neodvisne poljske delavske stranke
Varšava, 22. dec. AA. Notranje ministr. stvo je razpustilo neodvisno delavsko stran ko. ki pripada skraj"i levici in ima svoje pristal zlasti v okolici Krakova. Kot razpust itveni razlog navaja notranji minister zveze te stranke s kominterao. Razpuščena stranka ni bile v nobeni zvezi s polisko socialistično stranko.
sa eksperimente s šolskimi počitnicami Vedno mora biti nekaj novega. Do sedaj so pouka prosti dnevi rasli v aedogled, šolskemu pouku namenjeni dnevi pa se vedno bolj krčili. Prepričan sem, da je prosvetnega ministra pri najnovejšem ukrepu glede božičnih počitnic vodila upravičena skrb, da aač-ne z reformami na tem polju. Ta prvi poskus pa ni posrečen. Po novi ureditvi dobimo letos šole prosti dan 23. decembra, zato pa se naj vrši pouk med božičnimi prazniki in novim letom, to je 30. ia 31. decembra, ko je pri nas Silvestrovo in sledi nato novo leto, ki je za katoličane tudi cerkveni praanik. S to ureditvijo počitnic ee pridobi en učni dan, povzroča pa mnogo nevolje starišem, mladini in učiteljem. Ker je 2. januar letos vrh tega še nedelja in zopet pouika prost dan, mora mladina pred novim letom za dva dni z doma v mesto, da ima nato zopet dva prosta dneva, toda izven doma. Ako se je hotelo s preureditvijo božičnih počitnic pridobiti nekaj dni za pouk, bi bilo mladini, staršem in šoli Lolj ustreženo, ako bi se počitnice pričele, kakor je to v naših krajih že od nekdaj navada. s 24. decembrom in trajale do vključno 2. januarja. Izguba na šolskem pouku bi bila v tem primeru samo en dan, ki pa bi se dal z lahkoto nadomestiti pri neštetih drugih praznovanjih ali v začetku ali pa na koncu šolskega leta.
Ljubljanska univerza
V proračunu je predvidenih poleg rednih izdatkov še 1,083 840 Dia za anuitetno službo posojila za univerzitetno knjižnico, in za kemični institut ter 50.000 Din subvsncije za ureditev hidrotehničnega laboratorija v dosedanji provizorni zgradbi. Ko sem pri lanski proračunski razpravi opozoril prosvetnega ministra na potrebe univerze v Ljubljani, me je prekinil z zagotovilom in izjavo, da pride letos na vrsto univerza v Ljubljani, ko so potrebe Beograda in Zagreb« saturirane. Z obžalovanjem pa moram ugotovili, da potreb ljubljanske univerze tudi pri sestavi novega proračuna niso upoštevali. Nimam pravice, da bi sedanjemu prosvetnemu ministru delal zaradi tega očitke, imam pa dolžnost, da s tega mesta izrazim nevo-ijo nad takim postopanjem.
Naj omenim v zvezi s tem samo še dejstvo, da nimajo naravoslovci, zoologi, botaniki, fiziologi in mineralogi instituta, ki f»i omogočal znanstveno delo profesorjem in slušateljem, ki se danes gnetejo natrpani po tako zvanem provizornem institutu po hodnikih in raznih mrzlih nehigienskih kletnih prostorih. Inšpekcija dela bi industrijskim delavcem prepovedala delo v takih prostorih, naši profersorji in študentje pa naj v takih prostorih osebno in znanstveno propadajo. Kakor vpliva na znanstveno delo in duševno razpoloženje mladine tako stanje, ni treba posebej poudarjati.
Na vsab poljih našega javnega življenja vidimo rezultate in posledice tega bolnega slanja, ki vedno znova rodi odpor in rervolto in daje sveže hrane in netiva za razdorne in defetistične potiave med akademsko mladino. Gospod minister prosvete je imel pred kratkim ob priliki svojega bivanja v Ljubljani prilike, da je vse to videl. Prosim ga, da v zadnjem momentu popravi to za ljubljansko univerzo neznosno stanje in predloži aniand-man za zgradbo naravoslovnega instituta.
Posl. Prekoršek je opozoril prosvetnega ministra tudi na zapostavljanje dravske banovine v pogledu glasbene kulture. Navedel ie
državni konservatorij v Ljubljani,
ki zavzema mesto glasbene akademije, kakršna je v Beogradu in Zagrebu. Državni konservatorij v Ljubljani ima nižjo, srednjo in visoko šolo. Za vzdrževanje tega zavodia pa ne prispeva država niti dveh tretjin izdatkov. Kriti jih moraro učenci sami z ukovino, ki znaša 150 do 400 Din mesečno, do^lm eo glasbene akademije v Zagrebu in Beogradu teh prispevkov oproščene in jih v celoti vzdržuje država. Tudi učitelji na ljubljanskem državnem konservatoriju so zapostavljeni ter imajo samo položaj in plače učite ljev cenovnih šol. Zavod je brez rektorja in ima samo vršilca dolžnosti direktorja. Apeliram na prosvetnega ministra, naj tudi državnemu konservatoriju v Ljubljani prizna značaj glasbene akademije, ki ga tudi v polni meri zasluži, in nai država obravnava tudi ta zavod ta,ko da bo njeno postopanje odgovarjalo enakopravnosti tudi v materialnem pogledu, ker so tudi slovenski gojena' tega zavoda otroci davkoplačevalcev in državljani iste kraljevine Jugoslavije. Na koncu svojega govora je posl. Prekoršek omenil še
narodno gledališče v Ljubljani
in zahteval povečanje državne dotacije. Sedanja subvencija je nezadostna. Najvišja ustanova gledališke umetnosti v dravski banovini se mora boriti z najhujšimi finančnimi težavami, katerih posledice se Čutijo na vsej črti.
Včerajšnja seja" finančnega odbora
Beograd, 22. dec. p. Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva prosvete, ki še ni zaključena in se bo nadaljevala tudi še po božičnih praznikih. Na današnji seji so posegli v debato med drugimi tudi narodni poslanci dr. Jančič, Zupančič in inž. Lenarčič. Dr. Jančič je zlasti opozarjal na nujne potrebe mariborskega učiteljišča in grajal zapostavljanje in zanemarjanje Maribora v prosvetnem pogledu. Maribor igra kot obmejna nacionalna postojanka izredno važno vlogo še s posebnim ozLrom na našo narodno manjšino na Koroškem. V tej zvezi je opozoril na neenako postopanje v pogledu narodnih manjšin v Jugoslaviji in Avstriji." čeravno je Avstrija po mirovni pogodbi prevzela točno določene obveznosti, jih ne izpolnuje in je danes na Koroškem nad 16.000 slovenskih otrok brez pouka v maternem jeziku. Tu bi bila vsekakor naloga in dolžnost vlade, da temu problemu posveti večjo pozornost in z enakim merilom nastopa tudi proti nemški manjšini v Jugoslaviji. Nar. posl. Zupančič je prav tako govoril o stanju šolstva narodnih manjšin pri nas in naše narodne manjšine na zapadu ter apeliral na vlado, naj temu važnemu vprašanju posveča vso potrebno pozornost. Narodni poslanec Lenarčič je razpravljal o prosvetnih prilikah v dravski banovini ln opozarjal prosvetnega ministra na nevzdržne razmere, ki so zavladale v tem pogledu. Finančni odbor je danes zaključil svoje zasedanje pred prazniki. Prihodnja seja bo 9« 1» prihodnji torek po božičnih praznikih.	i
Beležke
Iz sv« pisma
Naše beležke o katoliškem časopisnem tednu so hudo razburil« •Slovenskega go-spodarja«.
Posebno hud je, ker seno k vi tiral i njegove katoliško poslovne izlive za povišanje naklade »katoliških listov« s par izreki iz sv. pisma, čeprav smo se pri tem poslužili od pokojnega nadškofa dr. Jegliča naročene Izdaje »Evangelijev fn apostolskih del,« ki so jih priredili najbolj ugledni Člani KatoliSkega tiskovnega društva gg. dr. Greg arij Pečjak, dr. Jere in dr. Snoj. Prav po farizejsko »e trka »Slovenski gospodar« na svoje pobožne prsi in kliče: »Liberalec je slab kristjan in še slabši razlagalec sv. pisma.«
Namesto odgovora naj mu navedemo zopet odlomek iz iste izdaje sv. pisma. Tam stoji, da je Kristus »nekaterim, ki so zaupali sami vase, da so pravični, in so druge zaničevali,« povedal naslednjo priliko:
»Dva Človeka sta Sla v tempelj molit, eden fari«j, drugi cesTiinar. Farizej se je ustopil in je sam pri sebi tako molil: »Bog zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki. prešestniki, a tudi, kakor ta cestninar ...« Cestninar pa je od daleč stal in Se oči ni hotel povzdigniti k nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril »Bog bodi milostljiv meni grešniku!« Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
Jugoslovenstvo JRZ
»Jugo&lovenska zastava«, tednik JRZ v Osijeku, razpravlja v uvodniku o vstopu di-sidentov bivše Samostojne demokratske stranke v JRZ. Po mnenju osiješkega lista je pripisovati vzrok za to preorientaoijo di-sidenlov nezadovoljstvu s politiko Ve^esla-va Vilderja in njegovih tovarišev, »poleg tega pa ebčutku potrebe po enotnem delu za dokončne izpeljavo jugoslovenske ideologije, ki je aosi JRZ. Bivši samostojni demokrati so spoznali, da morejo najbolj uspešno služiti svoji ideologiji, ki so ji bili zvesti sko zi dolga leta, s programom .JRZ, ki 6Ioni na narodnem edinstvu in jačanju države«.
„Samoupravine" fantazije
Kakor ljubljanski »Slovenec«, je tudi že njegova beograjska posestrima »Samouprava« neštetokrat definitivne pokopala JNS. Kljub temu pa je redka njena številka, da se ne bi bavila s to pokopano JNS. Najnovejša njena informacija je ta, da so »v vrstah JNS zelo nezadovoljni s predsednikom Petram 2ivkovičem in iščejo zopet novega, šefa stranke«. Da, celo to je »Samouprava« že izvedela, da je kandidat za novega predsednika sam — Boža Maksi-movič. »Samoupravo« pri tej smešni trditvi prav nič ne moti dejstvo, da je g. Maksimovič že takrat, ko je bila JNS Se na vladi, hodil svoja pota in da se je tudi na aunaj popolnoma ločil od stranke, odkar je prešla v opozicijo.
»Domoljub" bije samega sebe po zobeh
»Domoljub« nadaljuje svojo nedeljsko politično šolo. To pot obravnava poglavje »Kakšne im koliko strank?« »Domoljub« pravi, da je »stvar ljudstva samega in njegove politične zrelosti, koliko strank si osnuje, in prav nikogar drugega. Nihče na svetu nima v tem pogledu pravice ljudstvu kaj komandirati. Zato smatramo ukrep diktature, ki je razpustila L 1929 vse politične stranke za nasilstvo in prav tako nepravičen je sedanji volilni zakon, ki ljudstvu predpisuje, kdaj, kako in kakšne politične stranke si sme ustanavljati. Ta zakon mora čim prej izginiti in dovoljena mora biti v tem pogledu svoboda. Država bi smela prepovedati samo komunistične in fašistične stranke. Vse druge stranke bi morale biti dovoljene, kajti stvar ljudstva je, kakšne stranke si izbira.«
Izvajanje strica »Domoljuba« se prav lepo čitajo v nedeljo popoldne za pečjo. Žal pa malce šepajo. »Domoljub« je res star že 50 let, vendar pa to še daleč ni toliko, da bi mu lahko spomin že tako hudo opešal, da vež ne bi vedel, kdo je razpustil leta 1929 vse takratne stranke. Za praznike, ko bo tri orehe in zobal potico, naj si vzame s police svoj letnik iz 1. 1929. pa bo videl v 2. številki članek, v katerem on sam razlaga dobremu slovenskemu ljudstvu, kako ctfvišne so bile vse stranke. Se več. V tej številki bo tudi našel libero za pokojno SLS, ki jo je takrat sam hitel pokopavati in*se ji odrekati, kakor da bi bila gobava
Izterjevanje davkov
V ' b	, »Domoljubu«,
čitamo:
»Ljudje ne pomnijo, da ti se kdaj davki izterjevali tako neizprosno kakor letos. Saj ljudje radi plačajo, kolikor moretjo, in tudi proti izterjavanju miso, toda letos so v mnogih krajih po pri rodnih nezgodah preveč pri' zadeti, da bi mogli v redu izvršiti svoje obveznosti. Morda ne vsi, gotovo pa velika večina. Prepotrabno je, da bi ge tudi davčne oblasti nekoliko prilagodile dejanskim razmeram, pohitele v dobri letini, v slabi pa mak) potrpele. Ljudje so posebno nevoljni, ker jim letošnje izterjavanje nakopava posebno velike stroške. Davčne oblasti prosimo, naj nekoliko potrpi jo, občine pa naj tudi kaj od sebe najoc
Masonska loža v Ljubljani
Zagrebška »Hrvatska straža« je naše »Jutro« zopet enkrat proglasila za »jugo-masonsko« in za glasilo »novo osnovane masonslke lože v Ljubljani«. Nam ni o kaki stari ali novi masonski loži v LJubljani prav ničesar znanega. Vemo pa, da imata 1 »Hrvatska straža« i »Slovenec« s fra-masoni mnogo tesnejše stike kakor »Jutro«. Pri »Slovencu« imajo skrbno shranjene celo slovite klešče, s katerimi šCip-ljejo frnmasoni vratove svojim sovražni- , kom. Oba ta dva lista bosta radovedni javnosti zelo ustregla, Ce ka! več povesta o ljubljanski framasonskl loži, ako se ie re*; osnovala.
Poslovni odbor združene opozicije
Beograjsko »Vreme« je pred dnevi poročalo, baje i/s vrst združene Qjpoxioiju «»
New Torte, 22. deo. d. V Satat Paulu ▼ Mlnnesotl j« noči umrl znani ameriški državnik Frank Kellogg, ki je bil od L 1925. do 1929. državni tajnik za zunanje zadeve
Zedinjenih držav. Zadela ga je kap. ★
Frank BOUnga Kellogg je Ul rojen 22.
decembra 1856 v Potsdamu v državi New York, vendar pa ae je že v mladosti preselil s svojimi starti v državo Minnesoto. Posvetil ae je pravnim znanostim ter je posta1 eden izmed najbolj uglednih pravnikov v Ameriki. Kot tak je zastopal vlado v procesih proti papirnemu ln petrolejske-mu trustu in na velikem pravniškem kongresu 1. 1904. v St. Louisu, L 1912. in 1913. pa je bil tudi predsednik ameriške odvetniške zbornice.
V političnem pogledu je bil republikanec. L. 1916. je bil v Minnesoti izvoljen za senatorja v priznanje njegove borbe proti petrolej^kemu trustu. V senatu je 1. 1922. predlagal, naj bi Amerika zahtevala mesto v reparacijski komisiji. Ob koncu leta 1923. je bil Imenovan za ameriškega poslanika v Londonu, kjer je igral meseca julija L 1924. na konferenci, ki je razpravljala o Dawesovem načrtu, važno vlogo z Owenom G. Toungom.
Po Hunghesovem odstopu meseca januarja 1. 1926. Je postal njegov naslednik kot držnvni tajnik za zunanje zadeve. Na tem mestu je z veliko vnemo delal za zaključi-
Preprečen prevrat v Paragvaju
ASunciOn, 22. dec. br. V pretekli noči go poskušali komunisti izvesti državni prevrat. Dobro oborožena skupina komunistov je navalila na vojno ministrstvo, da bi tako dobila vodstvo nad vojsko tn se polastila oblasti v državi. Po krvavi borbi, v kateri je bil njihov vodja ubit, so se komunisti udali. Vlada je takoj odredila stroge varnostne ukrepe in je zaprla vse količkaj znane komuniste. Po uradnem poročilu vlada v državi red in mir.
Vojvoda Aosta v ASriki
Rim, 22. dec. AA. Novi abesinski podkralj vojvoda Aosta je snoči prispel v Masa vo, kjer so ga sprejeli zastopniki obla-stev. V pristanišču zbrana množica ga je živahno pozdravljala.
Nepravilna logika
Konec preteklega tedna je bila v Mostar-ju banovinska konferenca JRZ za primorsko banovino Na konferenci je bila sprejeta obširna resolucija, ki zahteva večie državne prispevke k primorskemu banovin-sskemu proračunu, zlasti večjo udeležbo na »kupnih banovinskih trošarinah ki jih pobira država in nato razdeljuje med banovine.
Nihče ne more predstavnikom JRZ iz primorske banovine odrekati pravice, da zahtevajo od države večji prispevek k banovinski™ izdatkom. Začuditi pa se moramo, ako v utemeljitev svoje zahteve navajajo primerjavo z dravsko banovino. V resoluciji namreč pravijo, da je primorska banovina za 3800 kvadratnih kilometrov večja od dravske banovine, da pa kljub temu pobere letno le 4 in pol milijona dinarjev banovinskih doklad na neposredne državne davke, dravska banovina pa preko 60 milijonov. Iz lastnih trošarin dobi primorska banovina 3.4, dravska pa 14 milijonov dinarjev. Gospodje so pri tem pozabili povedati, da zna "a jo banovinske doklade na neposredne državne davke v dravski banovini 86"/», v primorski banovini pa samo 20"/•. Enako je tudi obtežitev z ba-novinskimi trošarinami v Sloveniji neprimerno večja nego v Dalmaciji in Hercegovini, ki tvorita primorsko banovino.
Zato je popolnoma neumestno sklicevanje na visok: banovinski proračun Slovenije, ki ne pove ničesar drugega kakor to, da so davkoplačevalci na njenem ozemlju mnogo bolj obremenjeni kakor davkoplačevalci v drugih banovinah. Vidni dokaz te preobremenitve je tudi nerazveseljivo dejstvo. da se bolj in bolj množi število industrij, ki se ravno zaradi prevelikih banovinskih in občinskih doklad selijo iz Slovenije na jug in vzhod.
t——mh—i___m J.1 - aw—J——*
me, da bodo še pred božičnimi prazniki beograjski člani novega poslovnega odbora združene opozicije poeetili Zagreb in se sestali s predstavniki zagrebškega opozicijskega krila. Sedaj poroča »Obzor«, da o kakem takem sestanku v Zagrebu ničesar ne vedo in da niso prejeli Se nobenega obvestila o nameravanem obisku iz Beograda.
Sienkiewiczevi »Križarji" v Nemčiji prepovedani
Na odredbo ministra za propagando dr Goebbelsa je bil nedaivno prepovedan v Nemčiji sloviti S:enkiewiczev roman »Križarji«. Vse knjigama in javne knjižnice so morale izi >čiti policiji tako nemške kakor poljske izvode tega romana, ki je izšel dvakrat že tudi v slovenščini. Prepoved romana »Križarji« meče kaj čudno k*č na večno zatrjevanje narodnih socialistov, da visoko cenijo nacionalne tradicije slehernega naroda. Zakaj je prišel ravno ta roman na indeks, ni težko uganiti. Opisuje namreč strahoviti poraz nemškega viteškega reda v bitki pri Tannenbtrgu 1. 1410, ki ]e zadala -smrtni udarec takratni silni nemški ekspanziji proti vzhodu.
Nadškof Stepinac
In „Vreme44
Pred dnevi smo objavili izvleček iz nadvse zanimive izjave zagrebškega nadškofa dr. Stepinca sotrudniku beograjskega »Vremena«. Izjava je izzvala veliko senzacijo širom države. Sedaj pravi »Hrvatska straža«, da so ji dejali v zagrebški nadškofijski pisarni, n« »ni dal nadškof dr. Stepinac nobene izjave »Vremenu*. To kar je objavil dopisnik »Vremena«, se je nanašalo na davni razgovor med njim in dr. Stepincem ter je bolj izraz subjektivnega stališč« dopisnika.«
Oglasi v MJutru44 Imajo vedno največji uspeh!
ter pakta, ki obsoja vojno kot sredstvo trn
dosego političnih ciljev.
Načrt tega pakta je sestavil poleti leta
1928. ter ga predložil vsem vladam s pozivom k skupnemu podpisu v Parizu. Njegovemu pozivu se Je Nemčija odzvala pava. Dne 24. avgusta 1828. j« prispel v Pari* k podpisu pakta, ki J« bil izvršen 27. sep-tembra 1928. Za zasluge pri zaključitvi tega pakta, ki je znan pod Imenom Briand-Kelloggov pakt, mu je francoska vlada podelila veliki križ častne legije, orfordska univerza pa ga je Imenovala za častnega doktorja.
Ko je potekla poslovne dobe predsednika Zedinjenih držav Coolidgeja, Je Kellogg 4. marca 1929 odstopil kot državni tajnik za zunanje zadeve, prihodnje leto pa je bil imenovan za člana stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu. Med spornimi zadevami, ki Jih je na tem mestu reSeval, je bil tudi načrt nemško-avstrijske carinske unije, ki ga Je haaško sodišče a redno glasov odklonilo. Med sedmimi člani sodišča, ki so glasovali proti, Je b!l tudi Kellogg. Ob koncu septembra L 1935. Je Kellogg odložil iz zdravstvenih razlogov svoj mandat v haaškem razsodišču.
Za priznanje zaslug za pomirjen j« sveta s paktom, ki obsoja vojno kot politično sredstvo, Je bil Kellog-g meseca novembra 1. 1930. odlikovan z Nobelovo mirovno nagrado za L 1929.
Seja Suzorja
Zagreb, 22. dec. o RjivnAtoljstro Siraof* ja je danes razpravljalo o pravilnike za uslužbence in dnevničarje dolavskega zavarovanja, posebej o zboljšanju njihovih prejemkov, o proračunu bi še nekaterih drugih važnih zadevah.
Pravilnik za uslužbence določa dlfsra* ciacijo uslužbenskih dragin>s4cih doklad podobno, kakor volja »a državne uradnike.
Uradniška mesta se sistemizirejo ▼ skladu s Številom m varovancev. Pravilnik določa avtomatsko napredovanje vseh uradnikov glede plač v razdobjih po 3 leta, glede položaja pe po posebnih naročajih. Uvede se tudi poo«bna stopnja pripravnikov v uradniški službi. Pravilnik o dnevničarjSb je bil sestavljen v skladu s določbami obrtnega zakona Dnevničarjem se omogoča povišanje prejemkov v razdobjih po 5 let. Njihove plače »o urejene po strokah Tudi dnevničarji bodo pokojninsko aave-rovani.
Ravnateljstvo Je nadalje odobrilo proračun Suzorja z« leto 1938. Izdatki znašajo 11,800.000 din, za 1.6 milijona več od izdatkov po sedanjem proračunu. Odobreni so bili krediti za preureditev prostorov r Suzorjevi palači, ki jih je doslej tavzemala Delavska zbornica. Urejeni bodo tudi posebni prostori i& kartoteko delavskega starostnega zavarovanja.
Nadalje so razpravljali o zdravstveni službi in je direktor dr. Mrvoš podal poseben ekspoze o novih smernicah zdravstvenega poslovanja Suzorja. Za iefzdra*-nika OUZD v Beogradu je bil Imenovan dr. M:hajlo Isakovič, za njegovega namestnika pa dr. Djordje Leonič. Sklenjeno j® bilo, da se bodo tudi letos ined nameščen-stvo razdelile posebne božične nagrade.
Književni jubilej
dr. Sv. Stefanoviča
Beograd, 22. dec. p. V narodnem gledališču so »noči slovesno proslavili 40-letnico književnega dela znanega prevajalca Sha-kespearjevih dram in drugih angleških literarnih del dr. Svetislava Stefanoviča. Kraljev zastopnik kapetan Vukovič je sla vi j en cu Izročil red sv. Save II. stopnje. Osebno mu je čestital tudi angleški poala^ nik Campbell.
Promocija dr. Jeremlča za častnega doktorja
Beograd, 22. dec. p. V slavnostni dvorani beograjskega vseučilišča je bil d«ne» promoviran za častnega doktorja medicino beograjski zdravnik dr. Rista Jeremid, ki si je s svojimi znanstvenimi deli pridob« mnogo zaslug na medicinskem področjlk
Kongres mednarodno
smučarske zveze
Oslo, 22. dec. AA. Kongres mednarodne
smučarske zveze bo od 31. do 28. februar^ v Helsinkih. Na nje in bodo razpravi jaK 0 an»a;©i«tvu. o svetovnem sTmr&arekem pt* veratvu L 1940 in končno o skafcalnoak
Smrtna nesreča
v Rožni dolini
Ljubljana, 22. decembra.
Pri trgovcu Hinku Bartlu v Rožni dolini se je proti večeru pripetila huda nesreča. Njegov hlapec Anton Murjel se Je popoldne odpravil v svojo sobico s malo pečico, v kateri Je bilo žareče oglje. Mod se je vlegel v posteljo, po nekaj urah pe sa je z ogljikovim monoksidom zastrupil. Ko so okrog 8. zvečer prišli na Vič ljubljanski reševalci in vdrli v njegovo sobo, je bil že mrtev.
Pokojnik je bil doma z Dolnjega vrha pri Prečni na Dolenjskem. Bil je star 24 let.
Kakor je jolici.Vska komisija dognala, je po«. Btal žrtev lastne neprevidnosti. V svoji ro-biči 8e je hotel ogre*i s pečico ki so j^ po, preje rabili za Oltajanie cevi. Pri počitku j« najbrže nekoliko zadremal in se je pri tem od uhajajoče«* ogljikovega monoksida ta* strupiL
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Visok pritisk z dokaj niziko toploto, povprečno —10 stopenj, je nad severno, srednjo in Južno Evropo in ustvarja ponekod jasno vreme. Na britanskih otokih in nad Islandijo vladajo depresija s precej toplim vremenom. (toplota okoli 10 stopinj). Sneži ponekod v vzSiodni Evropi.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme v vsej državi % jutranjo meglo. Pritisnil bo še hujši mraz.
Zagrebška: Stalno, vedro, in še nadalje mrzlo vreme.
Dunajska: Mirno, po večini jasno vreme, v krajih, kjer bo jasno, zelo mrzlo, t nižinah ponekod megla.

Maši kraji in ljudje
Zahvala slovenskih novinarjev
Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja je na svoji seji dne 21 decembra sprejel in odobril zaključno poročilo pripravljalnega odbora za prvo Raz&iavo slovenskega novinarstva. Razstava je v poln: meri dosegla svoj namen, kar se je moglo zgoditi le zaradi vsestranske podpore, ki so jo novinarjem prožil' vsi činitelji našega življenja in vsa naša javnost. Zato smatra podpisani odbor za svojo dolžnost, da se ob priliki likvidacije razstavnega odbora v imenu vseh slovenskih novinarjev vsem podpornikom in sodelavcem iskreno zahvali.
Redni člani naše novinarske stanovske organizaci>e gg. notranji minister dr. Anton Korošec in ministra v p. dr. Albert Kramer in dr. Fran Kulovec so prevzeli častno predsedstvo odbora in s tem omogočil' plodno delo. Predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadinovič, predsednik narodne skupščine g. Stevan čirič, ban g. dr. Natlačen Marko, župana g. dr. Juro Adlešič, Ljubljana, in g. dr. Alojzij Juvanf Maribor, Ljubljanski vele-sejern, Združene papirnice Vevče, Goriča-ne in Medvode, kartonažna tovarna in papirna industrija l. Bonač sin, papirnica Bratje Piatnik v Radečah ter centralna uprasa in zagrebška sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja so z večjimi prispevki v denarju ali blagu položili materialne temelje za razstavo in za izdajo bibliografije slovenskega časopisja, ki je izšla v obliki razstavnega kataloga. Posebej še izdajo tega izrednega znanstvenega dela so podprle tudi številne tvrdke, ki so zanj naročile inserate.
Dragocena nam je bila pomoč, ki so nam jo predstavniki vseh panog državne uprave in nešteti drugi činitelji nudili s sodelovanjem v tej ali oni obliki, zlasti z izročitvijo najraznovrstnejšega gradiva za razstavo. Ne moremo se vsakemu posebej javno zahvaljevati. Najlepša zahvala naj jim bo zavest, da so pripomogli k lepi kulturni in splošno narodni prireditvi velike vrednosti. Isto velja tudi za sodelujoče umetnike, ki so nam priskočili deloma z novimi izvirnimi umetninami, slikami in kipi, deloma z načrti in nasveti. K zanimivosti, privlačnosti in k pomenu razstave so mnogo pripomogle tvrdke. ki so v njenem okviru razstavile najmodernejše stroje kot pripomočke novinarskega dela. Visoko cenimo pomoč, ki so nam jo izkazali službeni in neslužbeni, z novinarstvom v zvezi stoječi krogi iz Nemčije, na čelu jim direktor Instituta za novinarstvo na univerzi v Mo-nakovem g. univ. prof dr. Kari cTEster.
Ogromno organizacijsko delo so izvršili gospodje, ki so jih poleg naše stanovske organizacije delegirali v razstavni odbor Ljubljanski velesejem, Društvo tiskarnar-jev. Zveza faktorjev, ljubljanska podružni-
Dvajset let vodja hišnih posestnikov
Ljubljana, 22. decembra.
V ožjem krogu odbora Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani je bila v ponedeljek v Siamičovi restavraciji skromna, intimna slovesncst, s katero so predstavniki hišne posesti počastili 20-letnico, odkar vodi njihovo organizacijo predsednik Ivan FTelih, višji računski svetnik v p. Pri tej priliki je imel vladni svetnik d!r. Požar nagc*vor, v katerem je v bežnih obrisih očrta! plodovi to tn mnogovrstno delo, ki ga ima predsednik Frelih v teh gospodarsko nemirnih ki neurejenih časih za sabo.
Vodstvo društva je prevzea decembra L 1916. Takrat je bila organizacija naših hišnih posestnikov še na precej šibkih nogah. štela je v celem okrog 180 članov. A ko se je predsednik z vnemo vrgel na delo, je številka v kratkem zrasla na 1700, kolikor jih šteje še danes. Takrat so imeli hišni posestniki svoji strokovni reprezentanci samo v Ljubljani in Mariboru, a na jubilantovo pobudo so se kmalu organizirali še v vseh drugih večjih krajih, da je danes 19 društev v vsej banovini. Leta 1920. so se krajevne organizacije strnile v Zvezo društev hišnih posestnikov ▼ Sloveniji, ki ji prav tako od vsega, počet-ka predseduje jubilant. Takrat je Ivan Frelih ustanovil tudi stanovsko glasilo »Moj dom«, ki stalno prinaša hišnim posestnikom mnogo strokovnega, nazorno poučnega gradiva. Ko se je kasneje ustanovila še glavna zveza v Beogradu, je postal njen prvi predsednik:, dvakrat pa mu je pripadla tudi naloga, da je po eno leto vodil predsedniške posle. Ko je bila L 1923. po njegovi zaslugi ukinjena stanovanjska zaščita, ki je obstojala od leta 1917., je bil ta ukrep deležen v javnosti različnih komentarjev, dejstvo pa je ostalo, da se je po odpravi zaščite v Ljubljani razgibala živahna gradbena delavnost. Kot predsednik naših hišnih posestnikov je sodeloval na številnih mednarodnih zborovanjih (Haag, Berlin, Dunaj, Linz>, doma pa je uspešno zastopal interese hišne posesti v neštetih strokovnih in davčnih komisijah. Dvakrat je bil tudi po več let član mestnega občinskega sveta.
Jubilantu, ki je po rodu iz Poljanske doline, od koder je dobil nag narod že mnogo zaslužnih mož, tudi naše iskrene
čestitke!
ca Zveze grafičnih delavcev, ljubljanski Fotoklub ter slovenska časopisna podjetja. Slednja so poleg tega brez rezerve stavila na razpolago za razstavo vse svoje liste in ves svoj dragoceni arhivski material.
Bibliografijo slovenskega tiska je sestavil priznani naš strokovnjak g. dr. Janko Šlebinger, ravnatelj Študijske knjižnice v Ljubljani.
Njim vsem in vsej naši javnosti iskrena zahval al
★
Na isti seji je odbor ljubljanske sekcije JNU sprejel in odobril tudi poročilo prire-
ditvenega odseka za novinarski koncert 1. t. m. Tudi ta tradicionalna prireditev je dosegla lep moralen uspeh. Podpisani odbor se v imenu slovenskih novinarjev toplo zahvaljuje vsem glasbenim organizacijam in vsem g, pevkam, pevcem in glasbenikom, ki so omogočili tako lepi koncertni spored, vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu vse prireditve, in tudi vsem onim, ki so pokazali svoje ume-vanje za težnje novinarske stanovske organizacije s preplačilom vstopnic in z udeležbo na koncertu samem.
Ljubljana, dne 21. decembra 1937.
Odbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega
\
udruženja
Zagrebški Slovenci so obdarovali sirote
Prisrčna bcžičnica je bila na zlato nedeljo
Zagreb, 22. decembra.
Društvo zagrebških Slovencev »Narodni dom« je tudi letos po zgledu prejšnjih let priredilo na zlato nedeljo v svojih prostorih v Ulici kraljice Marije božionico za siromašne otroke. Marljive nabiralke, med katerimi sta se posebno odlikovali ga. Zor-kova in Majeričev-a. so nabrale pri ožjih rojakih in pri drugih dobrosrčnih ljudeh, ki so gmotno dobro preskrbljeni, mnogo potrebnega. Tako je bilo mogoče obdarovati 60 najsiromašnejših malih Slovencev z zimskim perilom, z oblekami, z obutvijo in si i oni m.
Ob 17. se je zbralo v društvenih prostorih nad 100 ljudi, večino so seveda tvorili malčiki. Predsednik g. univ. prof. dr. Boris Zamik je s prijetnim nago%rorom pozdravil najmlajše. V prikupljivi, šaljivi obliki jim je dal nekaj lepih nasvetov. Potem so
se na široko odprla vrata. V spremstvu dveh angelov je prispel Božiček. V tem svečanem trenutku je Mirica Mihaličeva čustveno deklamirala pesmico »Božičnim zvezdam«. Srčeca so burno utripala v pričakovanju. Štirikrat je moral Božiček napolniti svoj izdatni koš z darili. Amgeljčka pa sta h koristnim darilom dodeljevala še zavitke s slaščicami in pomarančami. Po obdarovanju so bili vsi malčki in odrasli spremljevalci pogoščeni z belo kavo, h kateri so prigrizovali ko pena topljiv mlečni kruh. Vsaj enkrat v letu so si mogli po mili volji privoščiti tega, kar je večini drugih otrok vsakodnevna hrana. »Narodni dom« je s tem najprisrčnejše dokazal, da je tesno povezan z najširšimi sloji Slovencev, živečih v Zagrebu. Požrtvovalnim na-biralkam in vsem dobrohotnim darovalcem pa gre za naklonjenost prisrčna zahvala.
Po treh letih najmnlejši december
Jezero mraza v Podunavju — Huda zima pred 50 leti
Ljubljana, 22. decembra.
Danes je otvorilo mrzlo jutro tudi astronomski začetek letošnje zime. že tri noči se je mraz občutno 9topnjeval in je Ljubljana zabeležila 20. t. m. —2.5° C jutranje temperature. Včeraj zjutraj je mraz dosegel že —7.6, v prostih legah celo —8° C. Davi je živo srebro zlezlo še niže na —8.4 stop., v odprtih legah na —10° C.
Zanimivo je, da je davi zabeleženi mraz v mesecu decembru od 1. 1933. dalje najnižji. Decamiber v zimi 1933. je bil precej mrzel in je živo srebro tičalo od 18. do 24. dne v mesecu stalno med —10 do —11° C. V Beogradu so imeli o božiču celo —19 stop. V decembru 1. 1934 je bila zima že dokaj milejša in je bilo zabeleženo najnižje stanje termometra na —1-8 stop. In to šele konec decembra, medtem ko je bilo ves ostali mesec najnižje stanje stalno preko 5 stop. nad ničlo, še v sledečem januarju ni bilo mraza izpod —5° C!
Za spoznanje hladnejši je bil začetek zime v decembru L 1935, ko je bila ves mesec dosežena najnižja temperatura —5.4 stop. Januar je bdi nato še toplejši kakor v prejšnjem letu, ko je beležil najnižji hlad na —1-2 stopnji! Lanski december je postavil konec meseca mrazov no znamko na —8°, januar je bil zopet toplejši kakor v običajnih zimah.
Letos je sedanji stopnjevani mraz znova potrdil domnevo dolgoletnih opazovanj, da se ponuja po treh zaporednih, izredno toplih zimah na jugu Evrope mrzlejši prehod v pomlad. Mrzli valovi se vztrajno pode a severa in vsako pot zavzamejo nižje
širine. Sedanje »jezero mraza« je izolirano na srednjo Evropo, točneje na donavsko porečje, kjer se je po sneženju krog in krog ustalil hlad z nižinsko meglo. Severno Alp, čeških gora, Karpatov, v Rumuniji, deloma v Bolgariji, Orni gori in Bosni je zapadlo precej novega snega. Sredi te snežne vihre je pa zavladalo mirno anticiklonalno vreme, ki obeta, če se bo držalo, prijetnejše praznike, kakor so bili prejšnja leta. Zrak je visoko sproščen, v suhem vremenu močno izžareva zemlja in ko se po polnoči izdatno ohladi, rastejo z vsakim jutrom ledene cvetke na oknih.
Naj še zabeležimo zanimivo ugotovitev, da je bila točno pred 50 leti pritisnila tsčas izredno ostra zima, kakršna je bila kasneje edinole še 1. 1929. Po močnem sneženju, ko je pokrila zemljo debela plast snega in so veliki zameti zavrli vsak promet za nekaj dni, je dne 21. decembra 1887. začel pritiskati mraz. Na današnji dan je bilo pred 50 leti —11.4° C, na Štefanovo zjutraj že —20, opoldne —13.2 stop. Dne 28. dec. zvečer je zlezlo živo srebro na —16 4, drugi dan na —18.4 stop. Na Silvestrovo se je nabiral v ljubljanski ravnini rekorden mraz in v jutru Novega leta 1888. je stalo živo srebro v cevki na —22.2« C!
Zelo mrzla zima je potem vladala še tja do srede februarja. Od 28. decembra do 28. januarja, torej mesec dni je bilo vedro in suho vreme, po večini jasno. Trinajst dni je ležala nad Ljubljano zelo gosta megla, ki je neprijeten mraz še stopnjevala.
Zakaj je bil proces proti sleparjem s »kokainom" postavljen na glavo
Ljubljana, 22. decembra.
Ko smo včeraj še poročali o kokain-skem procesu, se nihče ni nadejal nenadnega preokreta. Kajti čim dalje je razprav va potekala, tembolj je postajala zamotana, tako da se je stanje zdelo že kar obupno in je bilo težko obdržati pregled nad zam ©tavanjem in neprestanim spreminjanjem izpovedi ne samo obtožencev, ampak tudi prič. V zadnjem trenutku pa je predsedniku senata Rajku Lederhasu uspelo, da je s spretnim zastavljanjem vprašanj temeljito spremenil zavozljani tok in preokrenal razpravo z mrtve točke k uspešnemu razvitku.
Kališnik je izdal dobavitelja
Ko »o bile že vse priče zaslišane in ena tudd varno spravljena za zapahe, ker se je izkazalo, da z njenim pričevanjem ni vse v redu in da tudi sama poskuša vodi-
. ti sodišče za nos, se je razvilo še daljše ! »pomenkovanje« med obtožencem žumer-' jem in Kališnikom. Prvi se je namreč prostovoljno prijavil k besedi ln povedal spet to novost, da sta imela s Kališnikom steklenico lažnega kokaina, ki sta ga potem prodala Persuttijevi, spravljeno pri gostilničarju Anžonovcu v Stari vasi pri Poljanah. Ta je vzorec iz steklenice poslal v Italijo na pregled in ko je Kališnik med tem pregovoril Pereuttijevo za nakup, je Anžooovec celo nerad izročil steklenico in to Sede proti takojšnjemu plačilu. Kališnik je to žumerjevo izpoved potrdil.
Ko pa mu Je predsednik takoj nato ponovno zastavil tolikokrat neuspešno vprašanje, naj izda dobavitelja, ga je Kališnik najprej zavrnil: »Ce je žumer že vse iz-bobnal, naj pa še to pove, saj so bile »dr-žavne« priče zraven!« Ko je nato žumer še
Brez posebnega drgnenja z malo Vima se očistijo temeljito tudi velike površine!


vedno odločno vztrajal pri trditvi, da mu je bil dobavitelj vedno nepoznan, se je Kališnik najprej obrnil k predsedniku: »Ce bi Vi še Zumru dali malo paca, kakor ste ga dali nam, bi Vam že še to povedal!« (Kališnik je namreč ves čas v preiskovalnem zaporu z ostalimi, žumer pa se je branil iz prostosti). Potem se je okrenil k žumru: »No, žumer. ti lažeš! Kdo pa je drogerist Peter Detela, ki je bil z nami aretiran v žireh? To je glavna stvar, g. predsednik! Denarja pa Detela ni dobil niti pare, ker so ga za vse ogoljufali! Dobavljal je kokain in heroin.«
žumer je te Kališnikove trditve potrdil in še dodal: Kališnik je nosil vse priprave za paketiranje kokaina s sefboj. črni vosek in originalne pločevinaste etikete tvrdke iz Darmstadta. žumer je nato natanko popisal, kako je Kališnik ta posel opravil v kuhinji Ovelfarjeve gostilne v Poljanski dolini in je zaključil: »Ko je bil gotov, je zaključil: »Na, zdaj je pa orng!«
Te trditve je Kališnik le kratko zavrnil: »To pa nd res!« Nakar je žumer na predsednikovo vprašanje izjavil, da prič za to nima, ker je Kališnik še svojo ženo spravil iz kuhinje v gostinsko sobo. izjavil je tudi, da ne more trditi, da bi hil snovi dobavljaj Detela. Le tako bo vsa družba do kraja razkrinkana.
Le tako bo vsa družba do kraja razkrinkana
S temi izjavami je v teku razprave nastal tak preokret, da je državni tožilec za primer, da bi sodišče ne smatralo vseh stvari za dovolj pojasnjene, predlagal ogromno novega dokaznega gradiva: zaslišanje Bogataja, Koritnika, Anžonovca, Mlakarja, Persuttijeve, dobavo poročila orožništva in ljubljanske carinarnice, kaj so Kališniku in tovarišem zaplenili pri aretaciji v žireh, preiskavo napada v Kolodvorski ulici, ki naj bi ga bila Oprešni-ku naročila Kladnik in široik. Pridržal pa si je tudi pregon Detele zaradi zločinstva prevare.
Kakor smo poročali, se Je sodišče odločilo vrniti vse gradivo preiskovalnemu sodniku v svrho ponovne preiskave dokaznih predlogov državnega tožilca in branilcev dr. Muca tn dr. Borisa Puca.
Državni tožilec je namreč poročal, da je od sobote dalje, torej dva dneva pred otvoritvijo razprave, dobil še nove ovadbe proti nekaterim obtožencem. In sicer, da sta širok in Hladnik prevalila nekega mlekarja Alojzija Ruperja iz Rovt in nekega Ziherla na Planini pri prodaji kokaina. Hladnik je plačal kokain s fingira-nim šopom bankovcev, med katerimi je bil samo zgornji pravi, potem pa jo je naglo odkuril, še preden sta imela prodajalca priliko pogledati, kaj sta dobila. Nadalje sta obrala nekega upokojenca iz okolice Kranja za več tisočakov, širok, Hladnik in Svete so zagrešili še vrsto drugih prevar na račun nekih oseb, ki jih pa državni tožilec zaenkrat ni hotel izdati, da ne bi obtoženci s svojimi običajnimi obiski ln nadlegovanji skušali oškodo-
vancev pregovarjati. Dr. Muc je v intere* su svojega klijenta Mauserja predlagal osebno zasliševanje Pahorja, ki je sodeloval v kupčiji s Kavčičem, ter še poizvedbe na policiji o tem, da ima policija Kavčiča že nekaj let v evidenci zaradi tihotapstva kokaina. Enako je dr. Muc zahteval dobavo poročila finančne direkcije o tem, da so v žireh in na Planini v zadnjih letih že večkrat zaplenili Kavčiču kokain.
S tem je kokainski proces zašel v novo fazo, njegov obseg pa obeta zavzeti nepredviden obseg. Kajti izkazalo se je, da tisti, ki so v tem procesu nastopali deloma kot oškodovanci, niso imeli čiste vesti ln so zavestno prikrivali marsikaj, kar utegne zanimati sodišče, pa. tudi pckazati sedanje obtožence v pravilnejši lučL Zlasti pa je š§le izigravanje med Kališnikom in Žumerjem omogočilo, da se je sodišču odprl pogled v doslej skrbno varovane skrivnosti prebrisane družbe, ki je sleparila brezvestno kar na debelo in je videti, da se je pri svojih sleparijah počutila zelo varno. Saj bi sicer sleparije nikdar ne mo-. gle doseči takega obsega.
Upati pa je, da bo prihodnji proces, ki' bo gotovo imel s sedanjimi priznanji vse pogoje za popolno obračunan je s temnimi elementi, enkrat za dolgo pometel s »ko. kainskimi« sleparji.
Visok proračun za mariborske ceste
Maribor. 22. decembra.
Pravkar je sestavljen novi proračun sroškega cestnega odbora za Maribor levi io desni breg. Proračun izkazuje sledeče postavke: upravni in pisarniški stroški 58.479 din, materialni izdatki za vzdrževanje banovinskih cest 2.189.464 din, upravni in materialni izdatki za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam 38.450 din, preureditev in obnovitev banovinskih cest 260.000 din, nove zgradbe in preložitve banovinskih cest 1,500.000 din, zavarovanje in zaščitne naprave 75.000 din, odkup zemljišča 80.000 din, sreska cestna uprava 450.680 din, prispevki občinam za vzdrževanje občinskih cest 417.627 din, gradbeni skladi 194.210 din, gradnje novih občinskih cest 610.000 din. Skupni izdatki sreskega cestnega odbora za Maribor levi in desni breg so torej predvideni na 5,873.910 din.
Po proračunu za leto 1938 znašajo do hodki skupino 3,245.743 din in sicer pri banovinskih cestah 94.000, pri dovoznih cestah 500, prispevek banovine za vzdrževanje banovinskih cest 2,153.943 din, prispevek banovine za dovozne ceste 12.650 din, prispevek železniške uprave za vzdrževanje dovoznih cest 12.650 din, prispevek banovine za gradnje novih cest 957.500 din, dohodki iz naloženih glavnic 10.000, razni neprevideni dohodki pa 4.500 din.
Primanjkljaj 2,628.166 se bo kril i donosom skupne cestne doklade na neposredne državne davke.
Enkrat morate na Vogel!
Edinstven razglednik poleti in pozimi
O Skalaših se mnogo čuje. A včasi tudi premalo. Ne poznam jih in kar rad sem se odzval prijateljevemu vabilu, da greva pogledat k Skalašem na Vogel.
Konec marca je bilo. Opoldne nas je potegnil vlak iz Ljubljane. Razigrani smo zasedli nov smučarski voz. Spraševanje sem in tja, kam ta in oni. Med živahnim našim pogovarjanjem so brzele mimo nas postaje. Na Jesenicah nas je vlak potegnil nazaj in je zavil v loku desno v Bistriško dolino. Bolj rn bolj se ta zožuje ob zeleni Bistrici, na koncu pa se razprostre v bohinjsko ravan kakor pahljača. Pred kolodvorom Bohinjske Bistrice smo sedli v avto. ki nas je šest odpeljal proti jezeru. Za-pustivši vas mi je prijatelj pokazal visoko gori v daljavi črno piko, znameniti »Skalaški dom na Voglu.«
Pri Sv. Janezu smo plačali šoferju menda po 10 din, nategnili polenele noge in krenili kar preko hotelskega parka po viju-gah navzgor. Nekoliko nad hotelom Sv. Janez stoji drugi hotel, visok, lep, v planinskem slogu, ki bi delal čast tudi beli Ljubljani. Poleti je poln tujcev pa tudi domačini so zvedeli zanj. Pozdravila sva lastnico, skalaško sosedinjo, gospo Marico Jerajevo, ki nama je pokazala lepo notranjščino hotela in bližnjico na Vogel. Prijetno kramljaje sva hodila po ravnem, ob travniku pa se pot začne dvigati do vrha.
Vodila naju je zgažena pot, označke so bile odveč. Poldrugo uro sva imela za sabo, ko sva iz gozda prišla na neporaščeno planoto. Visoko nad njo vidiš koničasti Storeč vrh. zato se planota imenuje Sto-reč raven. Desno odtod vodi pot do lovske koče in naprej do Sv. Duha. Midva pa sva krenila kar naprej, pa naju je kmalu zopet zajel močan jelov gozd. Pot vodi vijugasto navzgor in tako sem ter tja do vrha slikovito, kakor bi se vrstile gozdne kulise.
Sonce se je nagibalo v zaton. Divni prizor naju ustavi. Pred temnomodrim ozadjem so prelestno se blesteče stale Karavanke Ln zdaj Kamniške planine, ožarjene od sonca kakor od močnega žarometa. Gledala sva in strmela pred to neznansko lepo prikaznijo. Videl sem že marsikak gorski optični prizor, tudi sem imel STečo videti »modri zastor«, takega čuda pa, pravim, še nisem doživel. Ko sva take nemo uživala to lepoto, se je kakor na mah vžgal Triglav z nasprotne strani krvavordeče, menda v odsevu vzhodnega žarenja. Barve so se naglo prelivale iz žive rdečine v oranžno, modro, vijolično barvo, dokler ni vsega prekrila siva koprena v večerni sen. Trajalo je morda deset minut
Pod vtisom doživetja sva spoštljivo molče stopala dalje in kmalu dospela do najvišjega mesta najinega cilja, pod Storeč
vrh na sedlo. Nisem še premeril te poti poleti, ali zdi se mi, da mora biti za počitka potrebnega človeka ta tiha, romantična pokrajina neznansko blagodejna. Samo četrt ure sva bila še oddaljena od koče, pa je še nisva zagledala. — Pot vodi s sedla malo navzdol in po ravnem do vznožja hol-ma, na katerem stoji z železnimi drogi na skalnata tla pripet »Skalaški dom na Voglu«, štirioglato, skodlasto ostenjeno poslopje s skoraj ravno streho. Kakor ponosen sokol stoji na robu visoke navpične stene ter gospoduje nad pokrajino in toriščem drznih podvigov svojih skalaških gospodarjev. Tudi tuji znameniti hribolazci trdijo, da je ta prostor najlepša razgledna točka, ki so jo videli, neprekosljiva tako v obsežnosti kakor mnogostranosti tega, kar tvoje oči lahko zajemajo. Na tako imenovanem Spodnjem bohinjskem gorovju, na »Rjavi skali« pritrjeno kočo objema Triglav kakor z roko s svojimi gorskimi podaljški s komolcem v bajnem Bogatinu in s končniki obkroža preko Komne zgodovinski legendarni bohinjski kotel s šumno padajočo »Savico«, Zlatorogom in romantično temnim Bohinjskim jezerom. Pred seboj imaš celoten pregled triglavskega masiva in njegove gorske verige, na vzhodu Karavanke in Kranjskogorske Alpe, daleč tam v ozadju pa ti obstane oko na biserno belih Kamniških planinah. Kakor s ptičje perspektive gledaš navzdol celotno Bohinjsko (Jolino od Savice preko jezera in belih bohinjskih vasic tja do Bohinjske Bistrice. V celotnem obsegu kakor v minia-
turi leži pred tabo črno jezero, dobro oko opazi čolniče, cela dolina je kakor skrbno negovan naravni vrt. da s prstom kažeš kakor na zemljevidu, posamezne kraje, koti-če in zanimivosti.
Tri ure zložne hoje sva potrebovala zdaj stojiva pred kočo. Preprosto poslopje daje občutek diskretnosti, prosit odušnosti in iskrenosti, kljubovalnosti drznih planincev mogočnim silam narave. Na pročelju zunaj je v povečavi okrogli belo-modro-rdeči skalaški znak, zdi se mi kot nekak simbol gorkega domoljubja.
Oskrbnica Cilka, Bohinjka, naju prijazno sprejme in v obedovalnici postreže s prvo podporo. Kakor je okoli koče čarobno tiho, ko da daleč okoli ni žive duše, je tudi živahno Vre tanje smučarjev, ki si pripovedujejo to in ono, kaj je bilo in kaj še bo, preden se sneg izsolzi. Prvi vtis je: ljubka domačnost vse notranjosti. Posebnega poudarka vredna pa je obednica z značilno domačo pečjo in velikimi širokimi okni, da si kakor v razglednem stolpu. Ni razkošja, vse pa je snažno in smotrno urejeno, preprosto in resno.
V jasnem večeru imaš nad sabo veJike lesketajoče se zvezde, pod teboj pa se blesti nebroj lučic od Zlatoroga pa do postaje. Vse je tiho, le od daleč čuješ šumenje padajoče »Savice«. Misli so odtrgane od doma, dnevni in večerni doživljaji zapuščajo v tebi neizbrisne vtise, kakor čaroben sen. Kakor molitev je še aadonela v polnem občutena pesem »Večerni zvone, j

Božična Številka „ Jutra" s pestro zanimivo vsebino bo izšla na pomnoženih straneh in v veliki nakladi
ŽE JUTRI ZJUTRAJ
Opozarjamo trgovce In drage podjetnike, ki nameravajo Izkoristiti potrojeno »Jutrovo« publikacijsko silo, da bomo oglase za to številko »Jutra« sprejemali DO DANES OPOLDNE. — Prosimo pa, da nam po možnosti pošljete
oglase že danes tn jutri.
lomače ve
♦ Odlikovanje. .Gospod Josip Znidarčič, banski svetnik drinske banovine v Sarajevu in bivši sreski načelnik v Ljubljani je pomaknjen v IU'2 položajno skupino in je bil za praznik uedinjenja odlikovan z redom B-elega orla.
I
Vedno naitepsa dama*
zs dame in gospode nudi ^pgCidl
oarfumerija Venus' orea g< poac
• Praktični učiteljski izpiti na državnem ročiteljišču t Ljubljani so t>e vršili od 2o- novembra do 20. decembra t l. Izpit so opravili: Aruar-Jenčič Valeriia, Radeče (Krško), Baiec Teodora. Sv. Anton (Brežicah Beranič Anialiia. Lepa njiva (Gornji grad). Boje-Lav-irič Ljudmila. Podbrezje (Kranj). Budin-Po-iifrajt Stanislava. Artiče (Brežice), Crniuoj Nada. Trebelno (Krško), Cuk Matilda, Kra-šnja (Kamnik), Dsmšar-Vrtaenik .Vlilka, Ga-brje (Novo jaesto), Dougan Ana, Krka (Litija), Eioiikitz Marjeta, bole pri Litiji (Litija), Erbežnik Frančiška, Fara vas (Kočevja). Fras Ivana. Pišece (Brežice), Gabiovec Avgust. Radrnirje (Gornji grad), Grašič Marija s. Milena. Ljubljana (Ljubljana), Grilc Juiijana, Sovodenj (Škofja Loka), Hafner Alojzija, Senovo (Brež ce). Jago lič-Zeinljak Stanislava. Toplice pri Zagorju (Litija), Je-ras Božt-na. Komenda (Kamnik) Jerin Sta-
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi Btolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
r-g s t»r. is issia
ruslava, Iržišče (Krško), Jesihar Gabrijela. Sv. Anton (Brežice), Juršič Hedvika. Dobo-vec (Litiia). Karlovič-Coiman Lidija, Podbli-ca (Kranj), Keržan-Božič Frančiška. Zalog (Kamnik), Konič A.itonija, Sromlje (Brežice). Kuiovic Terezija, Vaita vas (Novo mesto). Lampič-Bem Antonija, Martinj vrb (škofja Loka), Leskovic Ana. Polhov gradeč (Ljtibljana-okoliea), Leskovic He.lvjka. Ljubljana (Liubliana), Levstik Ljudmila, Struge (Kočevje). Levstik Ivan, Rajhenbursj (Brežice), Ljubic Baric-a. Mirna peč (Novo mesto), Lušin Karolina. Bizeljsko (Brežice), Makše-Huth Ana, Boh. Srednja vas, (Radovljica). Ma!ahovsky Hilda, Rob (Kočevje), Mali ladvisja, Stopiče (Novo mesto), Malin-ger Milena, Stopiče (Novo mesto). Mam Karolina. Sela (Kamnik), Mateln Vera. Reka (Laško). Mivšek Viktor. Kokra (Kranj). Vlo-
Zadovoljstvo ob praznikih pri
Lutz-peči, tovarna Ljubljana VTI. dic Helena. Trebelno (Knško), Miiller Anton, Zalog (Kamnik), Novljan-Mereiria Zdenka, Grahovo (Logatec). Obleseak Zora, Šmartno ob Dreti (Gornji grad). Pogorelec Terezija s- Ljudmila. Ljubljana. (Liubljana). Puc Marija. Rob (Kočevje). Robida Marija, Dol pri Ljubljani (Ljubljana). Rozin-Tomše Rozina. Zdole (Brežice), Schitnik Ana. Dobova (Brežice). Seliškar Marija, Stari trg (bogata). Suhadolnik Vida, Toplice pri Zagorju (Litija). štercin Cecilija, Komenda (Kamnik), Verbič Anuša. L.nče (Gornji grad), Višner Ana Dobrniče (Novo mesto). Vanič Viljem. Boštanj (Krško). Reprobiranih ja bilo 21 kandidatov in kandidatk.
♦ Osman Hadžič je umrl. Včeraj zjutraj je umrl v Beogradu književnik in javni delavec Osman Nuri Hadžič, državni svetnik. Rodil se je 28. junija 1869 v Mostarju Šerijatsko šolo je končal v Sarajevu, pravo pa na Dunaju in Zagrebu. Že v mlajših letih se je odlikoval e svojim velikim nacionalnim delom. Leta 1895. so ga zaradi sežiga madžarske zastave izključili z zagrebškega vseučilišča in obsodili na 5 mesecev zapora. V svetovni vojni je bil okrajni glavar v Dubici in Banjaluki. Po osvoboditvi je postal okrožni načelnik za banjaluško okrožje, pozneje pa načelnik notranjega ministrstva, kjer so ga leta 1924 upokojili. Državni svetnik je postal 12. februarja 1929 in je na tem mestu ostal do smrti. Ime Osmana Nurija Hadži-ča je znano v naših književnih in narodnih društvih. Sodeloval je že zelo zgodaj v političnih in književnih listih. Pod psevdonimom Osmana Azisa je napisal romana »Brez upa. brez cilja« in »Na pragu nove dobe«. Napisal le tudi mnogo pripovedk, prevajal je povrhu iz tujih jezikov. Nekaj časa se je bavil tudi z muslimansko prosvetno organizacijo v Bosni in je napisal študi jo o »Bojih bosensko-hercegovskih muslimanov za versko prosvetno avtonomijo«. V svetovni vojni je bil velik prijatelj Srbov, posebno onih ir veleizdainiškega procesa v Banjaluki, ki jim je storil velike usluge. Pokopali ga bodo danes ob 11.
ESENCA ZA RUM IN LIKERJE v
tvav a vr.mphotj^nik.
♦	Danes In jutri, ko kupujete darila, ne
pozabite ne knjigo: »Zgodbe brez groze«. Najcenejša in najprikladnejša. Vezana 15 din. broširana 10 din. Založba »Cesta«, Ljubljana. Knafljeva 5.
♦	Jugoslavischer Akademiseher Verein t MUnchenu, edina reprezentativna organizacija naših študentov v Nemčiji, je na svoji redni skupščini izvolila zaradi izrednih zaslug za naše študente v Nemčiji te-le gospode za svoje prva častne člane: Cincara Mar-koviča. izrednega ministra kraljevine Jugoslavije v Berlinu, dr. Milana Lazareviča, načelnika ministrstva trgovine in obrti in stalnega nemško-jugosloven&kega odbora, ter dr- Ziglerja. češkoslovaškega generalnega konzula v Miinchenu. Kot bivšemu študentu monakovsJte univerze pa je društvo podelilo častno članstvo tudii dr. Milanu Stajadi-noviču, ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru.
♦	Uprava »Zvončka« je priložila nedeljskemu »Jutru« reklamni prospekt. Iz mnogih krajev, kamor seže naš dnevnik, se je že odzvala mladina, so naročili starši in rodoljubi »Zvonček« in ga tudi že prejeli. Mnogo je pa tudi takih, ki še odlašajo. Te prijazno opozarjamo in prosimo ,da naj brž izstrižejo naročilnico in jo odpošljejo, da bodo že v praznikih lahko čitali božični »Zvonček«!
♦	Službeni list uprave dravske banovine ob 22. t. m- ima naslednjo vsebino: Pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in zbiranju podatkov o njih gibanju Popravki k trgovinskemu zakonu kraljevine Jugoslavije. Ratifikacija konvencije o odškodnini za brezposelnost ob izgubi zaradi brodoloma, po Mehiki Ratifikacija mednarodne konvencije o spremembi konvencije za zavarovanje metrskega sistema, po republiki Peru. Ratifikacija mednarodne konvencije za zatiranje prometa in trgovine z nemoralnimi publikacijami. po republiki Salvador Razglas ban-ske uprave o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. Razne objave iz »Službenih novin«.
Lepo in primerno božično
darilo fe fotoaparat,
katerih imamo že od Din 65.— dalje do
najnovejšega Rolleiflexautomata veliko na zalogi, ter Vam strokovno nasvetujemo pravilen nakup.
Smo še vedno sortirani v najnovejših
okraskih za božično drevo i" jaslicah
ter najraznovrstnejših otroških igračah z muziko, premikajočih figurah, avtomobilčkih, ki gredo v vse smeri Din 20.—, lepa darila za odrasle, kakor manicure, šivalne garniture, necesarje, brivske garniture itd.
Fot?? TonHst - Lftize šmuc,
foto galanterija in parfumerija
— ALtKiA^ L>iiO V A (J. 8.
♦	Za Tomo Zupanov sklad ie izročila podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju v spomin obletnice ro;stva in godu pok. msg. T. Zupana 200 din Hvala!
♦	Družba sv. Cirila in Metoda prosi in poziva svoje podružnice, da svoje nabrana prispevke nakažejo vodstveni blagajni po položnici.
♦	Za božična in novoletna voščila uporabljajte razglednice narodnoobrambne družbe sv. Cirila in Metoda!
♦	Maničin Stric * košem. Manica Romanova, stara znanka naše mladine, ki s tako živo radostjo požira njene drobcene zgodbe, je za božične praznike pripravila mlademu čitajočemu občinstvu še posebno vesalje. Odločila se je. da svoje stvarce v prozi in pesmi, raztresene po vseh koncih in krajih, zbere na kup in jih pokloni malčkom, da se bodo nasmejali do solz, mimogrede pa sa bodo učili ob njih, kaj je na svetu narobe in prav. Pred dnevi je iz5el prvi zvezek njenega zbranega dela pod zaglavjem »Siric s košem« in v drobni knjižici, bogato okra šeni z risbami Nikolaja Pirnata. ja v resnici živega, pestrega gradiva brez konca in kraja. Zgodbice so to. zajete iz tistega čudežnega sveta, ki ga sanja otrok pri belem dnevu z odprt:mi očmi. iz tistega drobnega sveta, ki tvori osnovo vsaki folklori in vsaki narodni umetnosti vobče. To je literatura v malem in vzgoja v velikem obenem — primerek mladinske knjige, ki je v enaki meri potrebna šoli in domu. »Stric e košem« je mlademu svetil brez dvoma najprimernejše darilo za bo?;č in novo leto.
P R O T E U S božično darilo!
Album planinskih slik ie najlepše božično darilo za planince. Album nudi 50 krasnih slik iz naših eora Album dobite v knjigarnah in v pisarni SPD, Ljubljana Aleksandrova cesta 4/1 Člani imajo popust
kupi takoj in plača najbolje
HRANILNE KNJIŽICE
bank in hranilnic
VREDNOSTNE PAPIRJE:
3% obveznice, bone, srečke, delnice itd.
VALUTE vseh držav.
PRODAJA SREČK DRŽ. RAZR. LOTERIJE
BANČNO KOM. ZAVOD,
Maribor, Aleksandrova 40
a Te« sto tetoflor boCMnega je bilo te 4ni Ce odposlanih ▼ nai« obmejne kraje tn slovenskim teeljeočkom po ■vetu. Rodoljubi, podprite nato narodno-obrambno akcijo! Darujte v »Zvončkov« fond!
♦	Nesreča na Neretvi. Italijanska motorna jadrnica >Carme)a«, ki je plula po Neretvi proti Metkoviču, je nasedla na nevarno plitvino Seget, ki ja blizu Opuzena. Ker je bila voda zelo narasla in razlita preko bregov, je poveljnik ladje izgubil orijentacijo. Prvi je ponesrečeni jadrnici prihitel na pomoč parnik xHvar« od Jadranske plovbe, ki je bil na svoji redni progi Split—Matkovič. Ko je skušal izvleči jadrnico, je parnik zašel v premočan tok, ki ga je zagnal proti obali. Na »Hvaru« se je zlomilo krmilo in padlo v reko. Zaradi tega je moral »Hvar« ostati zasidran v reki. Drugo jutro je parnik »Vis« odvlekel parnik »Hvar« v Split
♦	Sneg v Črni gori. Za nekaj dni po vsej Črni gori močno 9neži in je celo na Cetiuiu precej snega. Na planinah okrog Lovčena je dosegel sneg že višino dobrega metra. Poštni avtobusi zaostajajo, na cesti Cetinja—Pod-gorica pa je prekinjen ve*š promet Tudi v notranjosti zatske banovine so snežni meteži povzročili hude promelne ovire.
♦	Zasledovanje nevarnega razbojnika. I* zapora v Kragujevcu je pred dnevi, kakor znano, utekel razbojnik Ignjatijevič-Koreja, ki je bil obsojen na smrt. Orožniki so ga zasledovali z veo vnemo in ker ni bilo za njim sledu, so že domnevali, da se j? nevarnemu zločincu posrečilo zbežati v inozemstvo. Zdaj pa so mu le prišli na sled v gozdovih okrog Strugarja. Tam je v nekem malem naselju pred dnevi pri neki vašeanki mlad, oborožen človak kupoval sir. Ko je bila ženi pokaza-na slika hajduka Koreje, je izjavila, da predstavlja slika oboroženega neznanca. Po tej ugotovitvi so takoj pomnožili orožniške patrulje in zdaj išče hajdiuika nad 1U0 orožnikov.
SOENNECKEN
polnilno pero
Zastopstvo:
IV. BONAČ — Ljubljana
APARTNA BOŽIČNA DARILA
ČISTO, HITRO in VESTNO
so vedno gospodje postreženi v znanem brivskem salonu
G J U D ALEKSANDER, Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Matice)
VVintro - Wafza smučarske jopiče
modela Anarak, garantirano nepre-močljive in vso smuško opremo — dobite pri tvrdki
KOLB PREDALIČ, Ljubljana
KONGRESNI TRG 4.
Za praznike 24. in 25. t. m. bode Kosov avtobus, poleg redne vožnje na progi Krško—Novo mesto peljal še iz Krškega ob 16. uri. Prihod v Novo mesto ob 17.30.
Ščuke, krape, postrvi!
in razne morske ribe — nudi najceneje RIBA, J. Ogriuc, (Škofijska palača) Pogačarjev trg.
O praznikih kaj boljšega na mizo tako pravi vsaka preudarna gospodinja. Kaj naj bo boljše, kakor krožnik Jajnin, te odlične jedi naše hrane. — Pazite pri nakupu na napis »Jajnine«.
Nekaj razvedrila je vsak potreben
Mesečnik »Prijatelj« Vam vsak mesec
krajša čas. Sporočite svoj naslov upravi »Prijatelj«, Ljubljana 108, ki Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled.
Darujte praktično!
Veliko izbiro blaga za srajce, izgotovljene-ga moškega perila, kravat, puloverjev, svilenih in volnenih šalov rokavic in nogavic ter žepnih robcev Vam nudi Specijalna trgovina
L. M A H E R — TYRŠEVA CESTA 9.
NEGRO bonbon
je dimnikar grla.
Proizvodi: RUFF, SUBOTICa
I: M Mrl
ŠAMPAN7EC ^
GORNJA RADGONA
I Iz L|nbl|an€
' ■— Občani, ne pesabit« rerešer, ko boste
voščili svojim prijateljem vesel boiičl Vse ljubljanske trafike prodajajo mestni socialni kolek po 50 par in 1 dinar. Na vsako voščilo nalepite še mestni socialni kolek, da bo letošnja božično dopisovanje v znamenju socialne pomoči. Vsaj za tožič naj bi letos, Ljubljančani enodušno odprli srce onim, ki so pomoči potrebni. Z nakupom mestnega socialnega kolka pomagate podpirati ljubljanske reveže, kajti donos koleka ee bo porabil le za pomoč potrebnim-
■— »Evjrenij Onjcgin« t nali operi. Drevi bo v operi premiera mojstrovine »Evganij Onjegia«. 2e pri včerajšnji geneialkl se je v naslovni partiji najlepše uveljavil bari-tonist g. Aleksander Kolacio, ki si je utrdil sloves odličnega pevca in igralca že e partijo Schuberta. Nova in odlična je tudi Tatjana ge. Olge Oljdekopove, ki bo prav gotovo všeč vsej naši operni publiki. Tenorska partija Lenskega je za Banovca napisana kakor nalašč. Posebno pa opozarjamo vse operno občinstvo na krasno arijo kneza G ranima, ki ga poda g. ravnatelj Betetto. Glasbeno vodstvo ima mojster Niko Stritof. režijo pa g. prof. O. Sest.
Pristni sproti iz Kiela
iz nove pošiljke, dalje piklingi, jegulje ter vse druge vrste marini ranih in pre-kajenih rib so za postne dneve na izbero v delikatesni trgovini V. A. Janeš, Aleksandrova pri operL
u_ Trgovski ples pod pokroviteljstvom
predstavnikov IjubljacSKih trgovsk h organi, zacij in korporacij bo dne 8. jaDuarja v vseh prostorih flgovekega doma Ples prL redi Klub absolviranih trgovskih akademikov v Ljubljani. Nagode jazz.
u— Hinko Smrekar razstavlja v veliki iz. Iožbi Tiskovne zadruge nekaj izvrstnih risb. ki naj čimprej krasijo o'roške sobice Oglej, te izberite, — plačali boste malenkoBt.
u— Za društvo Dom slepih 60 darovali uradniki direkcije državnih železnic v Ljub. ljani 420 din nomestu venca Da grob pokoj, ne gespe Ane Ladihe. rratere načelnika občega oddelka, g. dr. Ljudevita Ladihe.
u— Siuuški tečaji so se pričeli, vi pa 3e nimate dresa. Največjo izbiro blaga za vsake vrete obleko ima tvrdka A. & E. Skaberne na Mestnem trgu.
n— Društvo »Tabor«. Drevi bo ob 20.80 redni članski sestanek s predavanjem g. prof. Ivana Rudolfa o gospodarskih konfliktih na Dalinem vzhodu. Vabljeni vsi.
n— Ptičkom za božič... Obiščite razstavo kanarčkov in ptic pevk. ki bo na ženskem oddelku učiteljske šole na Resljevi c. 10. od 25. do 28. t m., ker s tam pomagate pre-zimiti lačne otičke v Tivoliju.
o— Znhvala: Uprava zavola za zdravstveno zaščito mater in otrok ter Dečjega doma kraljice Marije v Ljubljani se zahvaljuje upravi m^tne ženske realne gimnazije, zlasti g. ravnatelju dr. Bajcu za nabrane predmete k božičnici revnih otrok. — Obenem se zahvaljuje ženski jugonlovenski zvezi za iniciativo.
u— Velikodušen dar. G. Karel Vokač je nakazal mestnemu socialnemu uradu 200.— dinarjev za bu/.ičnioo. Mestno poglavarstvo se mu najlepše zahvaljuje.
u— Kličite za elektro. popravila tel. št 3421! Priporoča se Havliček Fran. samo Sv. Petra cesta 5.
u— Prikrojevalne tečaje za krojače ln krojaču« v Ljubljani priredi kr. benska uprava v prostorih tehnične srednje 5o'e. Tečaje bo volil obrtni učitelj Alojzij Kna. felj. Interesenti nai priglnse svojo udeležbo osebno ali p'smeno najkasneje do 7. januarja 1938 na roi^ov: Kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrta, Erjavčeva ulic št 12.. tu dobe tudi vse podrobne in. formacije.
n— Božično preseljevanje naroda ee ja pričelo včeraj popoldne, ko so naši šolarji in študentje takoj po končanem pouku p>opadli kovčege in torbe in hiteli na kelodvor. da bodo čimprej doma. Prtljago so nesli nekam lahkotno Seveda! Saj domov neso prazne košare, zato ee boto pa vračali obloženi, da jim bo pot v curkih lil s čela. Prav. bodo vsaj tako odškodovanj za prekratke počitnice. 2e štajerski vlak je bil včeraj popoldne neznansko dolg in se je naroliil do zadnjega sedeža. Grali so ga z dvema lokomotivama.	v
u— Hudo poledico smo imeli včeraj popoldne po mnogih ljubljanskih ulicah m cestah. Povzročil pa je ni nihče drugi kakor ljubljanski mastni škropilri. Res, da se je zaradi sušnega vremena nabralo po ulicah mnogo prahu, toda izdatno škropiienie je naenkrat napravilo ledeno skorjo, na kateri so spodrsnili mnogi L;ubljančani Se posebno prizadeta pa ie bila žival. V Selenburgovi ulici se konji še premakniti niso mogli in hlapci se jih niso upali naganjati- Kdo to tve gal. da se mu sredi Ljubl jane na lepem ugonobi žival, ki je vredna štiri tisočake ali še več?
o— Obdarovati koga. pravijo, je posebna umetnost, zakaj darilo za praznike ali za god je zmerom izraz nekega intimnega čustva in s čustvi ni kar tako Ni za nobena težka umetnost, napraviti nekomu veselje z umetnostjo samo V prostorih arh Mathia-na na Tjrrševi cesti je za praznike odprta razstava izbranih de! mlajše in starajše likovne generacije Razstaiva nudi pester razgled po snovanju sodobnih umetnikov in na nji boste brez dvoma našli priliko, da izberete za svoje drage resnično lepo božično darilo-
n— Za družino r hlevu. Za narečno družino brezposelnega brivskega pomočnika, o kateri je poročalo »Jutro«, sta darovali ga. Annie Rismondo in Slavi Mikuš iz Splita namasto venca na grob ge Elizabete Miku-ševe 200 din- Dob-otnicama v imenu bedne družine iskrena zahvala!
u— Nezeoda v škofovih zavodih. Včerai eo pripeliali na kirurški oddelek lo-letnega dijaka škofovih za volov v št. Vidu. Ivana Suštenšiča. Ivan je v zavodu tako nesrečno radel. da si je zlomil roko in dobil tudi ue-rodne po"-kodbe po glavi.
n— Bron je trden in trajen, toda če«ar vam ie treba v vsakdanjem ž;vljeniu. mora biti iz finejših. tenko^nt-iejših materialov Med nam!»men'te;še vr*te spadajo brez dvoma stek'o. kr;sfal keramika, norrelan. Nai-SogateiŠo 'zh^ro doma^ga 'n inozemskega dapa '"ma *Mn0 na zalogi tvdka Kollmann
Mestnem tr«?u
o— Na K'iroe?«^ v071 avtobus na bož;č lb t. m in Ste'flnm-0 t m oh 8 uri ziu-,rai izpred Mec»T>><Tfi rforna Smučarji, pozor! Priiave telefon 30- 70.
>ol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja i
Robert Tajlor la Janet Oajnor V velikem —Dzadjonatnam tnm%
»Devetna]stletna<c
ftUSilVI rt 16., 18.15 n 21.15 uri
Iz Celja
•— Javna mestna knjižnica bo odprta dane« od 17. do 20., ▼ petek in <oboto pa bo saprta. V nedeljo bo topet poelovala.
t— Aretacija zaradi tatvine 18.000 din. Maja je I8letni Josip M. h Vinice » Beli krajini ukradel kleparskemu pomočniku Agrežu v Celju iz njegove sobe Pred grofi, jo ve« njegov prihranek 18.000 din in izginil nato brez sledu Josipa M. vse doslej niso mogli izslediti. Dne 18. t tn. pa »o ga aretirali na Sušaku« ko je hotel pod lažnim imenom pobegniti v Itali>o. Pri zaslišanju je povedal evoje pravo ime ln prizn.il tatvL no. Denar je zapravil Aretiranoa bodo pre-petinli v OeMe.
KINO METROPOL. — Efenes zadnUkrat prekrasen film »POSLEDNJI MOlilKA-NEC«.
e— Dva prijatelja tujih kole«. V We«t_
novi tovarni v Ga^erju so bila ▼ »adr.jih dneh ukradena t dvorišča, kjer shranjujejo delavci svoja kolesa, taporei štiri mo. ška kolesa. Takoj je bilo jasno, da je Morile« eden izmel tovarniških delavcev. V to. rek so policijski agenti in etrainiki zasedld vee tri izhode, ki vodijo iz Westnove tovar. ne in perlustrirali vse delavce, ki so imeli kolesa. Tako ustavili tudi 161eTnega delavca Ivana V h Zagrada pri Celju, ki je imel pri sebi popolnoma novo kolo. Fant je dejnl. da nima prometne knjižice pri §&» bi. Peljal je kolo nazaj na dvorišče to ga pustil v stojalu za kolesa, nato pa o.šeL Policija ie zaplenila ko'o. Včeraj zjutraj pa je den Izmed Wcernovih delavcev prijavil polknji, da mu >e bilo ukradeno kolo. Ko so imi pokazali zaplenjeno kolo. ga je sw>. znal kot svojo last. Ivana V. go nato aretira. li. V nedeljo malo pred 17 je delavec Dm. goj® G. ukradel ns Babnem čevlja-ekemo pomočniku Francu Pošu h Me-iloga moffto kolo. Drasroje je k Prijedora. Kolo Je pro. dal za 800 din.
DARILA
In vse drugo za Božič
v
Frančiškanski ulici!
Priporoča se trgovfcaa
Ivan Krivic
Tvrdka osnovana 1873". Špecerijsko,
kolonijalno in materijalno blago — Telefon 39-15, Frančiškanska ul. 10.
Krzna rs tvo KraSssfa
nudi prekrasno izbero Jcožuhovlne ta svoje velike zaloge vseh vrst krzna.
V	parfumeriji „NadaM
dobit® najlepše darilo v velOd tebiri.
Cvetličarna „Roža"
ima vedno veliko Izbero svežega cvetja vencev, aranžmajev in prevzema cvetlične dekoracije.
MODO ZA GOSPODE
in dame zastopa odlični modni salon
K. Pučnik,
Velika iz bera blaga za vse I
Božič—Bazelj
Briljanti, zlatnina, ure, srebrntna In sodobni nakit. Specijalna delavnica za popravilo ur. Strokovna postrežba.
Glasbila	dokjatu jakob
specijalna delavnica m zaloga vseh
potrebščin, popravila tn uglaSevanj® klavirjev.
V	hotelu Slon
nemoteno obratujejo hotel, kop&BMs In buffet — Vhod v FrančtSanski uL
Cvetličarna »Split"
nudi za praznike prekrasno cvetje ln aražmane.
Viničarfeva smrt pod hlodi
Maribor, 22. decembra.
Na Relserjevem posestvu v Pekrah so spravljali hlode, ki so jih bili prepeljali « Pohorja. Pomagal je tudi tamkaj uslužbe-ni viničar 58-letni Franc Lesjak. Po nesrečnem naključju so zcrmeli nanj hlodi, ki so bil; naloženi na vozu tn so ga pokopali pod seboj. Štrli so mu prsni koš, tako da ie nesrečnež obležal v nezavesti, krvaveč s hudimi notranjimi poškodbami. Na kraj nesreče poklicani mariborski reševalci so Les-jaka prepeljali v mariborsko splošno bolnišnici. kjer pa je kljub skrbni prizadevnosti zdravnikov nekaj ur zatem podlegel. Vest o tragični smrti marljivega in skrbnega viničarja ki so ga imeli vsi radi. je izzvala v tamkajšnji oko'»ci splošno sočutje s hudo prizadeto družino Sreski cestni odbor — —
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v decembru po stoletnem koledarju
menjajoče oblačno,
C. 23. Viktorija Zmagoslava
I
precej mrzlo
Nove lepe nagrade za božič
Bicikelj, drsalke, kasete ln zbirke knjig
Jutri izide božična Številka »Jutra*. V njej bo velik razpis nagrad. Ker vemo, da mnogi že nestrpno čakajo, naj podnetimo njihovo radovednost se z nekaterimi besedami o nagradah. Lahko poudarimo, da bo ena najlepših in najdragocenejših nagrad zbirka IV knjig »Življenja in sveta*. Vseh deset knjig bo enotno in okusno vezanih, da bodo v o&ras vsaki knjižnici Kdor pa knjižnice Se nima, mu bo prav ta krasna zbirka dala osnovo zanjo Vezane zbirke ».Življenja in sveta* predstavljajo veliko kulturno zakladnico.
Ali poznate lepe »Jutrove« albume pokrajinskih slik Slovenije? 90 Izbranih fotografskih umetnin predstavlja najlepše planinske in dolenjske	vasi„ mesta
in trge. Vse slike so reproducirane v ba-krotisku. v formatu 15 X 30 cm in povezane v album z lepo naslovno stranjo 10 takih albumov bo razdeljenih med ugan kar je, katerim hodo dostojen okras na mizi.
Mislili smo tudi na mladino. Deset nagrad je namenjenih mladim reševalcem. Vsaka nagrada obsega zbirko »Jutrovih« mladinskih knjig, ki so zncr.e po mični vsebini in prikupni opremi S srečnimi dobitniki se bo teh nagrad veselila vsa družina.
Še nekaj za naš damski svet. V dehtečo pomlad bo prestavljena prijateljica — da bi jih imeli mnogo/ — ki bo dobila za nagrado kaseto z najfinejšim parfumom. Kaseto smo izbrali v strokovni lepotilnici in parfumeriji »Nada« v Frančiškanski uliqL
Ii Maribora
e— Članski sestanek JNS v Mariboru V torek 28 t. m. ob 20 bo v mali dv>rani Narodnega doma članski sestanek sreske organizacije JNS, ns katerem predaval 2 narodni poslanec An+e ¥/r>vač iz Zagreba o temi: »Hrvati in Jugoslavija«. Vsi somišljeniki iz mesta in okolice so vljudno vabljen"
a— Prvi ravnanj mariborske Glasbene matice !e umrl. Te dni je preminil v Sarajevu v 56. '<*tu starosti prvi ravnate!i tu-"kaišrnie Glasbene matice prof. Fran Topič Njegove zemsike os>tanke so prepevali pre-1<o Maribora v Gradec, kjer so b;li vpe-peljeni v tamošnjem krenraforiju. Ohranimo časten spomin zaslužnemu glasbeniku, ki je vse svoje sposobnosti posvetil glasbeni ku'turi.
a— Važno za tuberkulozne. V Mariboru je še vedno mnogo ljudi, ki ne vedo. da obstoja proti tuberkulozni disnanzer. Zato se ponovno pozivajo prebivalci, da se ob vsakem sumu na tuberkulozna obolenja zatečejo v dispanzer, kjer se ugotovi njihovo zdravstveno stanje. Dispanzer posluje v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Marijini ulici vsak dan od 8. do 12 ure V dispanzerju preiščejo "sako-gar brezplačno, prav tako je tudi zdravljenje s pneumothoraxom brezplačno za gmotno šibkejše sloje. Posebno važno je, da pridejo k preiskavi oni, ki imajo v družini kakega bolnika, ki je tuberkulozen, ali kjer je kdo umrl na tuberkulozi.
a— Boi>č v mariborskem gledališču. Spored božičnih predstav je izbran z oči-vidnim namenom, da služi duševnemu u-dobju in srčnemu razvedrilu obiskovalcev gledališča. Na sveti dan popoldne se tudi okoličanom zopet nudi vžitek priljubljene Sch"hertove operete »Pri treh mladenkah«. — Zvečer bo oremiera »Cvrček za pečjo« vsestransko nadomestila idilo božičnega večera. — V nedeljo (Štefanovo) pa sta obe predstavi (popoldan »Pesem s ceste«, zve-čei;. »Pod to goro zeleno«) namenjeni bolj zabavnemu razpoloženju.
a— Lepa gesta. Tukajšnji tovarnar g. Marko Rosner ie za letošnjo božičnico obdaroval IftO najrevnejših dijakov tukaj-rije klasične gimnazije in je vsak diiak dobi! po dve zimski srajci. Za lepo gesto g. ?!r»nerja se ravnate'jstvo zavoda v imenu •jibdarovancev najiskrenejše zahvaljuje. — Trgovec A Gusel pa jt poklonil dijakom 1 a razreda real. gimn. za božičn-co 8 nakaznic za 10 kg moke, 2 kg masti, 2 kg sladkorja. 2 kg riža. četrt kg žgane kave. 1 kg testenin, 1 kg mila. 2 kg orehov, četrt kg rozin.
a— Razstavo kanarčkov priredi Društvo rejcev malih živali od 24. do 26. t. m v prostorih bivše Mariborske tiskarne v Jurčičevi ulici.
a— Nova davščina namesto Pomožne akcije? V četrtek zvečer je bila v mestni posvetovalnici seja širšega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje mesta Maribora, ki io je otvoril in vodil mastni predsednik u. dr. Juvan. Po poročilu o delovanju Pomožne akcije v zimi 1936/37, iz katerega posnemamo, da je bilo obdarovanih 2175 članov siromašnih rodbin in sieer v gotovini din 581.924, v blagu pa 19.540 din. m^d katerimi vsotami ie zapopadeoa tudi sivota. ki jo ie vdirala mestma občina, se mestni načelnik zahvalil vsem za dosedanjo pomoč 7a doppdanje uspehe se je zahvalil zlasti ravnatelju mestnega soeialno-političnega urada g Brandnerju ter pripomnil, da ima mestna občina v vidiku uvedbo kot nadomestilo za Pom. a.keilo posebno novo davščino- ki jo bo pa moralo še odobriti finančno ministrstvo Podpor P. a. je bilo deležnih lani 725 družin, skupno število podpiran-cev je bilo 2175. Od leta 19S1'2 pa do lstos so znašali dohodki Pomožne akciie skupno 4.408 807 dinarjev. Od tega je prispevala banovina 1.143."00 din., industrija 1,209.014 din., mestna občina 584.692 din, prebivalci 1.471.571 din.
a— Za božič cene kvišku To se je or>a-zilo tudi na včerajšnjem »malem trgu«. Cene zelpi so poskočile za 3 do 4 din za kg. Rdeči zimski radič po 10 do 12 din za kg! Tudi perutnini so se zvišale cene. vendar je b'lo tržno vrvenje navzlic vsemu zelo živahno.
a— Ustreljeni dijak Je podlegel poškodbam Poročali smo o nesrečnem naključju, ki se je pripetil na dvorišču Jezdarstke ulice 8, ko je neki tovariš pri igri ustrelil s samokresom 13-letnega učenca II deške meščanske šole Erika Pegelaua Par ur po prevozu v splošno bolnišnico je revček podlegel poškodbam Tragično smrt nesrečnega učenca obžalujejo vsi, ki so ga poznali. sočustvujoč s hudo prizadetimi starši in svojci
a— Strel iz zasede Na poti proti domu Je obležal na cesti zaradi strela iz zasede 18-letni posestnikov »in Jože Nakar, doma
Ljubljanske dame nam bodo pritrdile, da smo se obrnili na pravo adreso.
In katera dama si ne ieli Izvrstnega toaletnega mila? Čim finejše je, tem rajši ga imamo. Za označbo finega higieničnega in prijetno vonjavega mila pa tploino velja ime »Elidam. Mih »Elida« je preizkušeno od razvajenih gospodov in dam. Ker je res odlične kakovosti, smo Izbrali dve veliki, imenitni kaseti »Elide«, ki bosta gotovo žeto dobrodošli nagradi.
Včeraj smo pozabili obvestiti vse, ki se zanimajo ta nagradno uganko, da nam je tvrdka A. Goreč, družba z o. z. v Ljubljani, poslala poleg smuči tudi par izvrstnih drsalk slovite znamke »Stella« Svetijo se kakor srebro in so moderne linije. Drsalke od srca privoščimo enemu izmed naših mladih čitateljev ali čitateljic, ki naj postane pretendentka za prestol kraljice na ledu.
Ko smo ravno hoteli pristaviti piko, Je pr:hrumel v uredništvo naš selfmademan, industrijec in pokrovitelj kolesarjev g Bat-jel. »Na ko>o ste pozabili! Kakšna bo nagradna uganka, če ne bo med nagradami kolesa za dečke!« — Prav ima g. Batiel. Kolesarski šport nad v*te/ Tudi v tej panogi športa si skušaj mo vzgojiti svetovnega rekorderja. vsaj do ene izmed bodočih olim-piiad. Bicikelj je izbran iz ogromne zbirke koles svetovne znamke »Tribuna«. Če bo še žreb tako dobro pogodil primernega mladega reševalca, bomo že na praznik Treh kraliev vedeli% kdo bo naS bodoči svetovni dirkač.
i* Srazovja pri Podovi. Dobil je strel v desno nogo in prepeljali so ga v splošno bolnišnico. Napadalec še ni zman.
a— Zloglasnega vlomilca V Novaka so na policiji ves dan zasliševali Glede dvomljivo izginulih cekinov je navajal nekatere tvrdke, vendar se je pri zasliševanju precej zapletal. Zasliševanje je bilo včeraj končano in bo Novak najbrže že danes izročen sodišču.
Iz Zagorja
z— Predavanje o ženski iašfiti je priredilo delavsko kulturno društvo »Naprej« v kinu »Triglav«. Govoril je dr. Reisman iz Maribora. Svoje pripombe in izkušnje pa je dostavil tajnik ZRJ g. Arh. Značilno je, da so gotovi krogi v Zagorju želeli, da bi se žene predavanja ne udelpžrile, čeprav je bilo za naše razmere koristno. Udeležba pa je pokazala zrelost n^ših žen, ki rajši posečajo kulturna dela vsepovsod bolj, kakor v Zadružnem domu.
z— Potrebna pojasnitev. Nedavno je poročal neki delavski list o nekakšni skrivnosti družabnega življenja v naSam revirju- Med drugim je zapisal: »Če kdo malo bolj pogleda v temo za Sokolekim domom, bo videl sen ce. ki podlegajo v borbi proti naravi«. Da javnost ne bo napačno sodila, lahko ugotovimo. da s to navedbo niso prizadeti člani Sokolskega društva.
0 čem govori naš rudarski revir
Trbovlje, 22. decembra.
Na prošnjo delavskih zastopnikov pri generalnem ravnateljstvu TPD v Ljubljani je TPD prisitala, da se da rudarjem in njihovim družinam gotova količina moke za božične praznike. TPD ie izjavila, da bo moko nakazala iz svojih lastnih konzumov. Naposled je bilo sklenjeno, da bodo moko oddajali tudi ostali konzumi.
Ta sklep, ki izločuje trgovce v naših črnih revirjih, čeprav imajo med rudarji veliko odjemalcev, je napravil mučen vtis. Trgovci so utrpeli velike vsote, ko so rudarjem v dobi slabega zaslužka in drugih neprilik voljno dajali živila na kredit. Danes zaslužka in drugih neprilik eniatx dg nes obremenjujejo trgovce čedalje hujše davščine. Toda po sedanjem sklepu je prav lahko mogoče, da bodo trgovci pri morebitnem prihodnjem nakazilu masti ali drugega živila zopet izključeni od oddaje. No, potem pa lahko trgovine mirno zapro.
Govorilo se je in se še govori, da so tega krivi zastopniki delavstva. Vse te govorice pa niso osnovane. Zastopniki so samo zaprosili za nakazilo, odločali pa so drugi. Pa če se je že tokrat napačno sklenilo, naj se vsaj ob prihodnjih prilikah vpoštevajo vsi prodajalci, ki zalagajo najširši krog odjemalcev v rudarskih pevirjih.
Čuje se tudi, da niso vsi rudarji zadovoljni s tem- kar so zastopniki delavstva i/,poslovali. Mnogo res ni, a nekaj je vendar. vsaj začetek je tu in bo morda obdaritev večja. Spiošna želja je da bi rudarji tudi v bodočem letu opravljali vse šihte. Posebno pa želijo rudarji, da bi marsikateri napravil v eni sami plačilni periodi (15 dni) 26 šihtov, kakor je to uspelo mlademu delavcu pri nekem zasavskem rudniku.
Zaslužen gasilski veteran Joško Ritošek
Šoštanj, božič 1937.
Kdo ga ne pozna, čilega in krepkega, nič postaranega in upognjenega Janka Ritoška? 26. decembra že poteče 80 let. odkar je za. glodal luč zelenega Kaloija blizu Celja. V Šoštanj je prišel L 1882.. kjer je kmalu zaslovel v svoji obrti kot sedl:tski mojster, saj ie 1. 1888. prejel na obrtni razstavi v Celju častno diplomo. Rad še pripoveduje, kako je njegov prekrasni izdelek — gala konjsko opremo — takoj o kupil medžareki baron pl. Eder za težke novce.
E. pomni še Janko t:ste zlate čase za sedlarje. ko so po belih cestah Šaleške doline razgetali krepk' konjiči! Ko pa je začel plakati šmentani lukamatija gor od celjskega kota, 6e ie vse nekam ugnalo in umiralo in furmanski cvenk je postal vedno bolj redek za Ritoška. tako da je mogel 1« s silnim narvorom odgajati evoj 12 članski dečji naraščaj. pri čemur mu je blia glavna opora njegova že po-koina soproga Ana roj. Bra-teničeva. Ce'ih 55 let je Ritošek že zvest član šoštanj,ske gasilske čete, ki ji je načelo val dolga desetletja! Kdo bi štel vsa odlikovanja, ki kras° njegove »generalske prsi?« Pa si v odlikovanji pošten n zaslužil' Nik 'ar ni okleval, kadar je b!lo treba re-ši?i življenje in imet.ie svojega bližnjega Np_ štetokirt je tvegal svoje 1asfno ž:vl"«nje ?a dni?e. Vsi znanci in prijatelji želijo g. Jan. ku Ritoška, da bi v krogu svojih ljubljenih otrok in vnukov, kakor tudi po'eg svojih . prijateljev gasilcev živel zdrav in veder še j lepo vrsto »tečnih in brezskrbnih leti 1
Gospodarstvo
Nadaljnje naraščanje naših klirinških terjatev v Italiji
Medtem ko se je saldo naših terjatev v novem kliringu z Italijo v prvi polovici novembra nekako ustalil na višini okrog 35 milijonov lir, je v drugi polovici novembra pričel znova naraščati in se je 22. novembra dvignil na 37.8 milijona lir, ob koncu novembra na 40.6 milijona lir, 8. decembra na 42 milijonov lir in po najnovejšem izkazu od 15. decembra že na 43.2 milijona lir, tako da znaša povečanje od 15 novembra skoro 8 milijonov lir. Temu nasproti se je saldo v starem kliringu od 15. novembra do 15. decembra zmanjšal za 6 milijonov lir na 33.8 milijona lir. To zmanjšanje pa prihaja v prid le Narodni banki, ki je že lani odkupila od izvoznikov pretežni del terjatev v starem kliringu.
V klirinškem prometu z Nemčijo je znašal saldo naših terjatev ob koncu novembra 12.0 milijona mark, S decembra se je dvignil na 13.6 milijona mark, 15. decembra pa je zopet padel na 12.7 milijona mark. Ta saldo se v zadnjem času mnogo ne spreminja.
Od aktivnih kliringov zaznamuje izkaz do 15. decembra za malenkostno povečanje saldo naših terjatev v Poljski na 15.8 milijona Din, medtem ko se je saldo naših terjatev v Turčiji dvignil od 1.2 na 8.8 milijona Din.
Med pasivnimi kliringi opažamo nadaljnje naraščanje našega klirinškega dolga v Češkoslovaški. Ta klirinški dolg se je od 8 do 15. decembra dvignil od 5.3 na 105.9 milijona Kč, medtem ko se je še ob koncu avgusta gibal na višini okrog 120 milijonov Kč Nadalje je narastel naš klirinški dolg v Madžarski za 2.8 na 10.7 milijona Din in naš klirinški dolg v Svid za 0.2 na 2.2 milijona švicarskih frankov Ker je Prizad kupil v Bolgariji 50P vagonov solnčničnega semena, smo v kliringu z Bolgarijo postali dolžniki za 5.4 milijona Din, medtem ko smo imeli po Izkazu od 8. t m. v Bolgariji še terjatev za 4.0 milijona Din.
Pred likvidacijo kUrlngov 8 Francijo in
Belgijo
S 1. Januarjem bo prenehal klirinški plačilni promet s Francijo in Belgijo. Dolžni saldo v teh dveh kliringih bomo morali izplačati v devizah. Belgiji smo v kliringu dolžni po stanju od 15. t. m. 4.9 milijona belg (36 milijonov Din), Franciji pa smo dolžni v kliringu 9.4 milijona francoskih frankov (13.8 milijona Din).
Novi blagajniški zapisi zagrebške občine
Leta 1934. je zagrebška občina v zvezi z akcijo za sanacijo Gradske štedionice izdala za 50 milijonov Din 5% blagajniških zapisov z amortizacijsko dobo 10 let in sicer kot prvo emisijo teh zapisov, medtem ko je bila druga emisija v višini nadaljnjih 20 milijonov Din odložena za poznejši čas. Finančno ministrstvo je odobrilo mestni občini, da lahko izda za 70 milijonov Dia takih zapisov. Sedaj bo zagrebška občina izvršila še drugo emisijo 5% blagajniških zapisov za 20 milijonov Din in bo amortizacijska doba teh zapisov prav tako 10 let. Čeprav je medtem nastopila večja likvidnost na denarnem trgu, je zagrebška mestna občina obdržala nespremenjene pogoje emisije kakor v letu 1934, upoštevajoč, da se je takrat emisija izvršila po večini z vplačilom vpisanega zneska v hranilnih knjižicah Gradske štedionice. Emisijski tečaj bo 97 Din za 100 Din nominala, tako da bo znašalo dejansko obrestovanje 5.3%. Blagajniški zapisi bodo izdani v komadih po 1000, 5000 in 10.000 Din. Obresti bo plačala občina polletno za nazaj. Zapisi se bodo amortizirali z žrebanjem po odplačilnem načrtu, tako da bodo v desetih letih izžrebane vse obveznice. Prvo žrebanje bo 1. januarja 1939. Izžrebani zapisi pa se bodo izplačali šest mesecev po žrebanju. Zagrebška mestna občina si pridržuje pravico predčasne amortizacije po nominalnem znesku, bodisi s povečanjem vsakoletne amortizacije z žrebanjem ali pa z odpovedjo vseh neamortiziranih zapisov na šestmesečni rok Vpisovanje no-vin blagajniških zapisov se je pričelo 22. tega meseca.
Gospodarske vesti
= Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Na osnovi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je minister pravde izdal avtentično tolmačenje uredbe, ki pravi, da se v skupni dolg po čl. 24. uredbe (pri ugotovitvi ali je večji ah manjši od 25.000 Din) računajo dolgovi, ki jih kmet dolguje kot glavni dolžnik, kakor tudi oni, ki jih dolguje kot porok po obveznosti, glede ka«tere je bilo zahtevano plačilo od poroka do 1. junija 1937 (do roka za vlaganje prošenj za zmanjšanje dolgov). V skupni dolg pa se ne vštejejo dolgovi kmeta kot poroka po obveznostih, glede katerih je bilo od poroka zahtevano plačilo šele po 1. juniju 1937. Take obveznosti poroka se smatrajo kot posebni dolgovi. če je bil glavni dolžnik kmet po uredbi, ima porok vse pravice po uredbi, ki jih je imel glavni dolžnik. Ako pa glavni dolžnik ni bil kmet po uredbi, tedaj veljajo za poroka-kmeta v vsem predpisi uredbe, če v gornjih primerih dolg presega 25.000 Din, tedaj pričenja teči dvomesečni rok (iz 61. 26. uredbe) za'vlaganje prošnje za zmanjšanje dolga z dnem, ko je bilo od poroka zahtevano plačilo.
= Železniške gradnje in naročila železniškega materiala. Kakor znano, je bila
Nadalje bo železniška uprava naročila 8® vagonov, med drugim nekaj specialnih ta
konopljo in hmelj, nekaj velikih tovornih vagonov, večje itevilo potniških vagonov, pa tudi nekaj običajnih tovornih vagonov. Tudi licitacija za te vagone se Je vršila te dni in je pričakovati, da bodo naročila v kratkem oddana. Nove lokomotive pa Je železniška uprava že naročila v brodski Tvornid vagonov.
= Končno besedilo načrta uredbe e samoupravnih hranilnicah. Iz Beograda poročajo, da se je v trgovinskem ministrstvu te dni ponovno sestala komisija zaradi sestave definitivnega besedila predloga uredbe o samoupravnih hranilnicah Člani komisije zahtevajo, da se v to definitivno besedilo vnese določba, s katero naj M hranilnicam vrne pravica sprejemati pu-pilne vloge.
Sodelovanje med Jugoslovensko-čefko-slovaško trgovinsko ibornico v Pragi ta Češkoslovaško-jugoslovensko »borni co V
Beograda. Iz Prage poročajo, da bo Ju-goslovensko-češkoslovaška trgovin zbornica v Pragi reorganizirala svoje sodelovanje s Češkoslovaško-jugoslovensko trgovinsko zbornico v Beogradu, in sicer na ta način, da se pri obeh zbornicah za vsako blagovno skupino uvede poseben referat Referenti istih skupin bodo ostali v medsebojnem stiku in bodo na podlagi zbranega gradiva in izkušenj skupaj sestavili predloge za konference gospodarskega sveta Male antante. Ta ureditev naj pripomore k temu, da bi zasedanja gospodarskega sveta Male antante dobila več praktičnega pomena.
= Anketa o železniški tarifi za rudarske in topilniške proizvode Kakor je znano, je tarifni odbor gleie na predlog nove blagovne tarife sklenil prirediti ankete, na katerih naj se razpravlja o tarifah za posemez. De gospodarske panoge. Prva taka anketa je bila te dni v Beogradu. Na tej anketi so predstavniki rudaiske in topilniške industrije pred tarifnim odborom iz nesli svoje pripombe k načrtu za revizijo blagovne tari. fe. Po zaslišanju interesentov je tarifni odbor sklenil, da izdela konkretni predlog glede spremembe predlaiene nove hlagovne tarife za rudaiske in topileiške proizvole.
= Konferenca obrtnih zbornic ln obrtnih odsekov skupnih zbornic. Včeraj se je pričele v Beogralu konferenca obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic. Na dnevnem redu te konferenc« so vprašanja o delovnem času pomožnega osobja v zvezi z anketo, ki jo je v tem vprašanju sklicalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ze 18. in 19. januar v Sarajevu. Poleg tega je na dnevnem relu tudi posvetovanje o udeležbi obrtnikov na mednarodnih obrtnih razstavah, ki bodo prihodnje leto v Pariz« in Berlinu.
= Mednarodna konvencija za mehki rezani les k oslabitvi tendence na lesnem trgu. Mednarodna konvencija za mehki rezani les sklicuje za 20. januar p. L v Varšavo letno skupščino, ki ji bodo prisostvovali delegati vseh ižvozniških držav v Evropi. Skupščina se bo bavila predvsem z vprašanjem, kako odstraniti trenutno oslabitev, ki se je pojavila na mednarodnem lesnem trgu, s posebnim ozirom na okol-nost, da je v prihodnjem letu pričakovati znatnejše povpraševanje.
= Eskont kuponov domačih posojil pri DHB. Pred kratkim je Državna hipotekar-na banka uvedla eskontiranje kuponov vseh državnih in po državi zajamčenih obveznic. ki so predmet borznih transakcij na domačih efektnih tržiščih. Glede na ugodne pogoje, pod katerimi vrši DHB eskont (eskontna mera znaša 6%) in glede na koristi, ki jih bodo imeli naSi imetniki državnih obveznie, ker bodo lahko predčasno vnovčili kupone svojih papirjev, še preden bodo dospeli, bo uvedba tega eskonta ugodno vplivala na likvidnost domačega tržišča kratkoročnih kreditov.
= Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo 24. t. m. poslovala za stranke od 8. do 12.
= Zlata podlaga italijanske lire. Te dn!
.je italijanski finančni minister izjavil, da se od 5. okfobna lanskega leta, ko je bila zvr_ šena devalvacija lire, ni zmanjšala zlafa po laga Italijanske banke. Zla'e podlag znaša preko 4 milijarde lir. 2e v maja 1937.
Za božične praznike
M pravočasno nabavite vtao lz bogate zaloge prvovrstnih vin ls vseh delov naše držav«, ki Vam jih nudi
klet »Zvezda"
Vino tez ulico lv— Din prt litra
Točimo nov cviček
te Vlnjega vrha prt Gadovi pefiL
j« italijanski finančni minister izjavil, da znaša ciata podlaga tir« 4023 milijona br.
Borze
ti. deoembm
Na ljubljanski borzi bo b« r prtvatnem
kliringu avstrijski šilingi trgovali po 8.67. V aagreMfkem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60 (r Beogradu po 8.6313), v grških bonih po 26 ln v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.00, za konec pa je bil v Zagrebu zabeležen ček) višji tečaj, namreč 14.02.
Na zagreMkem efektnem tržišču je Vojna Škoda prt mirni tendenci nottrala 424— 224.50 (v Beogradu 424.50—225.50). Zaključek pa je bil zabeležen v 7% Blairovem posojilu po 84 (v Beogradu po 84.50) in v delnicah PAB 210 (v Beogradu po 216).
OGVUft
Ljubljana. Amsterdam 2895.50—2410.50, Berlin 1735.03—1748.91, Bruselj 732.06— 737.11, Curih 996.45—1003.52, London 215.01—217. Newyork 4276—4312.31, Pariz 146.11—147.55. Praga 151.33—152.43, Trst 225.85—228.93.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.6825, London 21.6050, Newyork 432.25, Bruselj 73.45, Milan 22.74, Amsterdam 240.30, Berlin 174.20 Dunaj 80.80, Stockholm 111.3750, Oslo i08.5750, Kobenhavn 96.45, Praga 15.19, Varšava 84.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
KKKKT1
Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda 424—425.50, 4% agrarne 54.75—56, 4% severne agrarne 54.50 den., 6% begluške 79 den., 6% dalm. agrarne 77.50 den., 7% sta-v>i.Uy.. 88 den., 7% invest 96.50 den., 7% Drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 84— 84.25, 8% Blair 93 den., delnice: Narodna banka 7550 den., PAB 210—213 Trboveljska 210—225, Gutmann 51 den., Šečerana Osijek 160—165, Dubrovačka 405 den., Jadranska 405 den.
Beograd. Vojna škoda 424.50—425 50, 4 agrarne 54.75 den., 4% severne agrarne 55 den., 6% begluške 79.50—80 (79 75>, 6% dalm. agrarne 77.50—78 (77.50), stabiliz. 89—90 (89), 7% Drž. hip. banka 100—101, 7% Blair 84.25—84.75 (84.50), 8% Blair 94 bi. f94.25), Narodna banka 7550 bL (7500). PAB 215.50—217 (216).
Blagovna tržišča
£ITO
+ Chlcago, 22. decembra. Začetni tečajli pšenica: za dec. 95.625, za maj 92, za julij 86; koruza: za dec. 59.375, za maj 60, za
julij 57.
+ VVinnipeg, 22. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 123.50« za maj 117, za julij 110.50.
+ Novosadska blagovna borza (21. t m.L Tendenca nespremenjena- Plenica (78/79 kg)t baška 175 — 177; baška ladja Tisa 177 — 179; ladja Begej 176 178; bana ska 171 — 178; sremska 175 — 175; slavonska 176 — 18. Koruza: baška in sremska 105 — l(fl, banatska 102 — 104, baška nove, su?ena 99 _ 100. Oves: baški sremski in slavonski 122 — 126. Rž: baSka 172 — 174. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 - 132.50. Moka: baška in srtmska »Og« ln Ogar« 272.50 — 282.50, »2« 252.50 — 262 V): »5« 232.50 — 242 50; »6« 212.50 — 222.50: »7« 182.50 — 192.50; »8« 125 — 130. Otrobi: baški, sremski in banatski v vrečah 90 — 93
BOMBA«
+ Llverpool, 21. decembra. Tendenc« dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za dec. 4 77 (prejšnji dan 4.68), za maj 4.88 (4.79), za avg. 4.94 (4.84).
+ New York, 21. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za Jan. 8.29 (8.23^ za maj 8.49 (8.41).
Kljub številnim tegobam — visoka leta
Ob osemdesetletnici šolskega upravitelja Reicha
Maribor, 23. decembra
»Ce bi še enkrat prišel na svet, bi zopet postal učitelj.« Kolikokrat je ie izgovoril te besede nasproti svojim mlajšim poklicnim tovarišem, če so se mu pritoževali zaradi ent ali druge nevšečnosti, naš stari učitelj ideal;6t Jane? Reich. šolski upravitelj v pokoju, ki pravkar praznuje o8€»m>e_ setletnko. Vkljiub težkim borbam skozi pretežni del življenja si je ohranil izredno diuševno svežino.
Rodil se je 24. decembra 1857 na Cvenu pri Ljutomeru kot dvojček. Srstrica .je umrla. Na mariborskem učiteljišču je maturi-ral 1. 1878. Učiteljeval je tri leta pri Mali Nedelji, nato kot nadučitelj 11 let na Go-milskem. kjer je na njegovo pobudo in pod njegovim vodstvom bila zgrajena nova šola. L. 1892 je prišel kot nadučitelj k Sv. Bolfenku. Tu li ta mse je pod njegovim vodstvom zgradila nova šola, katero so dnugi poprej že 14 let z beseiami zidali, a niti enega k?rrana niso položili On jo je
imel v dveh letih pjoU s'reho. Leta 1906 je zaradi spora s firmo Losinger že pred leti j odšel kot nadučitelj v St. Janž na Drav-ustavljena gradnja proge Požarevac - Ku- | 6kem polju, kjer je preprečil zgradbo ncm_ čevo, ki je napol zgrajena. Letos je prišlo i ške šole. za katero so pripravljali tla ptuj-do sporazuma s firmo Losinger, nakar je j gki Ornig in njegovi zavezniki. Tega mu dela prevzel švicarski podjetnik Rotpletz. | Nemci in nemškutarii niso mogli porabi i Te dni je podjetje Rotpletza pričelo z deli ! in so ga kmalu po pričgtku svetovne vojne na progi. Železniške tračnice za to progo , ovadili kot srbofila, češ da je ob priliki sa-so naročene v Nemčiji. V zvezi z gradnjo j rajevs'<ega atentata javno branil S:be. Bil novih železnic kakor tudi v zvezi z obno- i je 60 dni v gTaških zaporih sa<m v celi'1. vitvijo obstoječih prog bo naša železniška ' ker je bil takrat star že 58 let. je tn eeve.
uprava letos potrebovala veliko število železniških pragov. Pragove bo železniška uprava potrebovala za rekonstrukcijo glavne železniške proge od Beograda do Zagreba Generalna direkcija državnih železnic je spričo te povečane potrebe pragov razp'sala licHaciJo za 1,800 000 pragov v vrednosti okrog 65 milijonov Din Licita clja se je te dni vršila v Beopradu Na licitaciji so sodelovale vse tvrdke. ki «e ba-vijo z Izdelovanjem pragov Ponudbe je predložilo 36 tvrdk iz vseh krajev naše države. Dobava bo najbrž razdeljena na večje število tvrdk, ki so ponudile blago, i
da poleg tomanjkanja in zl st'v!.iania no vplivalo na njegovo zdravje. CVlabsl je tako- da se je naslanjal na zidov*-, ko js izpuščen na svobolo šel domov. Ko se je vrnil v St. Jam. 'v> vso svoV) skrb posvetil obramb' ljudstva ki eo mu hnt 'i skoro v« ž;vež pobrati i? že itak »>«irotpMh lomov 0«t?l fe tam Se o 1- 1921 ko je oo 431etnfm službovanju stopil v poVj in Ta užival šest let v StnrSču. zdaj pa prebiva žo 3eset let v Mariboru.
L. ,CQ1 se je pomočil z gospo Rozo rojeno < oiičevo od Mal« Nedelje, sestro uglednega ia t politični agodovmi Štajer-
skih Slovencev dobro poznanega odvetnika v Ptuju, dr. Alojza Gregoriča. Umrla mu je pred neaj tedni po 56 letih skupnega *a-konskega življenja. Njegovi štirje 5e živeči sinovi zavzemajo odlična mesta: Milan je poštni kontiolor v Mariboru, Slavko profesor v Ljubljani, Rudi in Oiril pa dentista. prvi v Ptuju, drugi v Ljurfzmeru. Peti »in Janko- je padel kot častnik ob prevratu v obrambi ogromnih zalog raznega blaga, iz. postavljenih ropanju in plenjenju po ivja_ nih množic. Cela vrsta vnukov bo slavila visok življenjski jubilej svojega dragega, dobrega dedeka.
Slavljenec, ki je od prvega početka ivest naročnik »Jutra«, kakor je bil tudi poprej vedno zvest podpornik narodnih in naprednih Ps ov, lahko s ponosom in samozavestjo gleda na svjih osem križev. zakaj bil Je vsikdar odločen, značajen. neomahljiv na_ cionalist in zvest sodelavec slovenskih na_ robnih voditeljev, še na mnoga, mnoga le. ta!
Danes dobimo novo torpedovko
Beograd, 22. decembra. AA. Jutri ob 9.15 bodo spustili v morje v ladjedelnici v Nantesu prvo od treh velikih naših torpe-devk, ki bodo v kratkem pomnožile našo vojno mornarico. Po tradiciji naših pomor-cev bosta ladjo pred spustitvijo v morje blagoslovila pravoslavni in katoliški duhovnik, nato jo bo pa krstila njena botra ga. Avgusta Stojadinovičeva. soproga predsednika vlade in zunanjega ministra. Tor-pedovka dobi ime »Beograd«. Svečanost bedo prenašale vse naše radijske postaje.
Bojkot Židov v Cdanskn
Gdansk, 22. dec. AA. Tik pred božičnimi prazniki se je bojkot židovskih trgovin v mestu povečal. V židovske nrodadalne ne post* nobenega kupca.
Dr. Euwe o Aljehinu
in o svojem porazu
Objektivni pogledi na pravkar končani mateh za svetovno šahovsko prvenstvo
Pod naslovom »lastnega nekrologa« ob- | končnici je bila tudi na zelo visoki stopnji.
javlja bivši svetovni prvak dr. Euwe v »Manchester Guardian-u« zelo zanimive in objektivne poglede na pravkar končani mateh za svetovno šahovsko prvenstva Dr. Euwe pravi med drugim:
Igrati ta mateh z Aljehinom je bila v gotovem oziru nehvaležna naloga zame, ker je bila igralna moč mojega nasprotnika tako izpremenljiva. Večina strokovnjakov je mislila, da je Aljehin občutno nazadoval, toda bilo jih je tudi nekaj, ki so smatrali Aljehina za sposobnega ponoviti formo iz San Rema L 1930.
Aljehin
Tako je imel naš mateh rešiti problem, fci ga je postavil Aljehin sam; imel je dati odgovor na vpraašnje: Ali je res ali ni res, da je Aljehin zelo močan? In izid tekme, ki je bila ravno končana, je odgovoril na to vprašanje v popolnoma prepričujoči obliki: Aljehin ni samo zelo močan, temveč ga je smatrati za najboljšega šahista na svetu. Na osnovi partij z enim nasprotnikom ni mogoče soditi, če je to spet Aljehin iz San Rema, sigurno pa ne obstoja velika razlika. Aljehin je igral občudovanja vredno, tako da nikakor ne smatram za sramoto, da sem zaostal za takim nasprotnikom. Vsekakor pa obžalujem svoj zlom proti koncu. Ta zlom je bil tako hud, da sem podal premalo odpora, tako da številčno razmerje rezultata nI resničen odraz odnosa naših moči tekom celotnega mateha.
Ta zlom ie imel ravno tako fizične kakor psihološke vzroke. Predvsem sem se počutil zelo utrujenega v drugi polovici mateha, mogoče kot posledica zelo velikega naoora na olimpiadi v Stockholmu, na kateri sem igral z namenom, da se vigram v svojo najboljšo formo. V 21. partiji sem imel občutek, da so moji možgani odpovedali in začeli stavkati. Nisem mogel oblikovati nobenega pametnega načrta in moj poraz tu je treba pripisovati bolj nelogičnim kakor slabim potezam.
Toda celo bo1! važni kakor fizični razlogi so bili psihološki. Ko sem spoznal po 10. partiji, s kakšne vrste nasprotnikom se imam boriti, sem bil v stvari že 3 točke zaostal. Tedaj sem spoznal, kako resna je situacija in sem se potrudil z vso razpoložljivo močjo, da zmanjšam razliko, s katero je moj nasprotnik vodil. Spočetka mi to ni šlo prav gladko. Toda začenši s 15. partijo sem dobil raznovrstne šanse. Po J7 partiiah sem bil samo 2 točki zadaj in če bi bilo potem takrat šlo dobro, bi se bil mosrel rešiti. Toda stvar se enostavno ni hotela razvijati meni v prid. niti v 18., niti v 19. ali 20. partiji. To je bilo pripisovati deloma mojim lastnim nppaknm, deloma pa dejstvu, da so pozicije nudile mojemu nasprotniku skrite možnosti, ki jih je bilo težko videti v naprei. V^e tri partije so se končale remis, tako da sem b;l po 20. partiji še vedno 2 točki nazaj. Tn neuspeh mi je vzel pogum v toliki meri, da sem igral o-tali del mateha v depresij-skpm razpoloženju.
Če preiskujem kvaliteto naše iere s popolnoma tehničnega vidika in pogledam Aljehincvo igro skozi povečevalno steklo, pridem do zaključka, da se je odlikoval v vseh ozirih. Ni prinesel samo raznih novosti v otvoritvah, temveč je tudi gradil osnovo partij v enostavni strateški obliki, ki je običajno karakterizirala njegovo igro. Nje?-va taktična iznajdljivost in kombinacijska sposobnost so tako znane in tako tipične za nje?ov stil, da mi ni treba ! jih podrobno opisovati. Njegova igra v I
Predvsem pa moram občudovati način, kako je obravnaval prekinjene pozicije. To tem bolj, ko sem vendar tudi sam moral analizirati prekinjene partije in sem jih tako skozi in skozi poznal. Ce pomislim na stvarilne ideje, ki jih je vdihnil moj nasprotnik včasih pozicijam, na nepričakovane obrate, ki jih je znal najti, potem moram izraziti največje občudovanje za njegovo mojstrstvo v tej fazi igre.
Moja lastna igra je mnogo manj zadovoljiva. Ce pustim na strani otvoritve, moram priznati, da je ta mateh spravil jasno na dan različne nedostatke v moji igri: pomanjkanje absolutne preciznosti v kombinacijah, od časa do časa hude napake, posebno pa popolno pomanjkanje tehnike v remiziranju. Pokazalo se je, da je bil ta zadnji nedostatek največje važnosti: nisem vedel, kako držati remis v partijah, ki so stale na remis. To so bile pozicije r materialnim ravnovesjem, kjer pa je motda imel moj nasprotnik majhno pozicijsko prednost. Kadar nisem videl jasne poti k remiju, sem igral brez veselja, včasih pa forsiral pozicijo in sem pri tem hitro zašel v izgubljeno pozicijo. Ta slabost je zlasti vidna v 2., 7., 8., 21. in 24. partiji. Mateh me je torej spravil na sled neki slabosti v moji igri in odločen sem, da odstranim to slabost z vso energijo in resnostjo, ki mi je na razpolago.
Ni moj namen, da bi izzval svojega nasprotnika čim preje k revanži, ker se dobro zavedam, da imajo sedaj zahteve drugih za mateh za najvišjo šahovsko čast veC veljave. Kljub temu bom pač napravil v 4 ali 5 letih poskus, da osvojim prvenstvo nazaj, če bodo moji turnirski rezultati tak poskus upravičevali. Trenutno je taka ideja izven diskusije, ker je moj nasprotnik brez dvoma močnejši od mene.
Kratki valovi proti
zobobolu
Na zadnjem sestanku dunajske tobo. »dravniške družbe je Imel dr. O. Scheuer zanimivo predavanje o zdravljenja sobnih bolezni e pomočjo kratkih valov. Ti kratki radijski valovi, ki so se v medicini obnesli že v mnogih primerih, eo se v zobo. zdravništvu le pogasi uveljavili Po izkušnjah dr. Soheuerja pa ge dado tudi tnkej uporabiti z uspehom, če ee aparature, ki jih proizvajajo, poenostavijo in prilagodi. di.jo zahtevam zohozdravniškege dela.
Kratki valovi prihajajo trn v poštev m obsevanje, za ceMtev ran in za operacije * »električnim ndžem«. Izkazali so ee tudi ta iskanje bacilnih ognjišč v mrtvih »obeh. ki vodijo, kakor znano, «cfo obolenj v odda* 1 .jenih organih. Dr. Scheuer je pokazal v rentgenskih slikah nazorne primere za uspešno zdravljenje kroničnih obolenj v »ob. nih koreninah, ki zahtevajo drugače dolgotrajne in bolestne obravnave. Kratki valo. lovi so jih ozdravili večinoma ie po enkratni obravnavi
Od avstrijslke meje proti bavarski metropoli
Nov prezident Švice
Euwe
Ker je potekel mandat dosedanjemu državnemu predstavitelju Švice Motti, je bil za voditelja Švicarske konfederacije Izvoljen dr. Baumann
Papiga zdelala zločince
Neapeljska policija je prijela dva mlada moška v starosti 17 in 22 let, ki sta vdrla v stanovanje neke ženske, jo umorila in oropala. Papiga, ki jo je imela starka v stanovanju, se je pri zasliševanju morilcev s silnim besom vrgla na zločinca ter ju s kremplji razpraskala po glavi. Slednjič so papigo zaradi nepomirljivosti, ki jo je kazala zbodli s Škarjami
Hitlerjeva cesta med Siegsdorfom ln Bad Reichenhallom
Drama v zasneženem barju
Grozotna noč z blizzardom — Grgrajoče vode, tuleči
vihar
Trije mladi ljudje ležijo v bolnišnici v Middlevvoodu na Angleškem, dva mlada moška in 171etna Margaret Darleyeva, ki je grozote viharne noči v barju bolje prebila nego njena tovariša in je zato bolj sposobna poročati o njih.
»Ob najlepšem soncu«, pripoveduje dekle, »smo odšli mi trije in Norah Leary-jeva na izlet iz Middlevvooda proti Der-wentu, izlet, ki smo ga že večkrat napravili. Pot vodi skozi Broomheadsko barje, toda ta pot Je lepa in če jo poznaš, je fcudi brez vsake nevarnosti. Dekleti najinih spremljevalcev še nisva dolgo poznali.
Pot meri kakšnih 30 km. Ko smo bili eredi barja, se Je nebo nenadno pooblačilo. Sklenili smo, da se hitro vrnemo. Kmalu potem se je začel snežni metež. Veste, kakšen je blizzard? Deset minut pozneje je bil tu. V strašnem viharju se nismo mogla držati pokonci, počasi smo se plazili naprej. Stiskali smo se drug k drugemu, samo eden se je plazil malo pred nami, da bd ne zašli poti. Na levi in na desni je grgralo barje, kadar se je za trenutek ustavil silovit^ vihar.
Naše gibanje naprej je bilo brez smisla, toda če bi se ustavili v snegu, bi to pomenilo našo smrt. Včasih smo poskušali stopati pokonci, tedaj smo morali Noro podpirati, kajti vihar jo je strašno zdelal. Ko je nastala tema, nas je prosila: »Pu-
Sreča zastonjkarskega potnika
Brezposelni je naSel srečo pod Pullmanovim vagonom
V Kališu blizu poljsko-nemške meje so v eni zadnjih noči pod Pullmanovim vozom brzovlaka, ki obratuje na progi Pariz-Varšava odkrili miladega moškega, ki se je dal brez odpora prijeti. Ugotovili 90, da gre za 22-letnega knjigoveškega po-
Temni oblaki v vesoljstvu
Predeli neba brez zvezd — Medzvezdna masa
Skoraj do najnovejšega česa so astTono. mi preštevali zvezde na podlagi domneve, da je prostor med zver ami prazen. Na tej podlagi je temeljilo tudi naje dosedanje no-zinanje o razdelitvi zvezd v svetovni di-o_ stornini in o podobi sistema naše Rimska oeste. Že Herschel. ki je pred nekako 150 le;i tako rekoč kot prvi začel proučevati vesoljstvo izven sončnega sistema, je začel preštevati zvezde. In že njegovemu bistremu vidu ni ušlo, da so po®din predeii Deba brez zvezd. Napol v šali je nekoč dejal, de ima nebo na takšnih mestih »luknje«.
Ni tšioLgo tega. kar vemo. da prestav. Ijajo te »luknje v nebu« samo mesta, kjer zaslanojo temni oblaki silno tenko razdeljene snovi svetlobo zvezd. Ti oblaki nam ne zapirajo samo pogleda na posamezne zvezdne skup n^. temveč tudi na meglen:ce, torej na cele svetovne sisteme onkraj Rimske ceste. Mnogo razlogov govori za to. do je vse vesoljstvo napolnjeno z materijo, ki se na mnogih mestih zgo-ščuje v temne oblake. Tudi naš sončni sestav sam leži bržkone v takšnem oblaku.
Nemški astronom Junc pravi sedaj, da ti oblaki ne morejo biti v bistvu plinasti temveč da sestoje iz prašnih delcev. Plinaste mase takšne gostote, da bi mogla na ta
način zadrževati svetlobo zvezd bi na. mireč s svojo privlačnostjo vpKvale na gibanje zvezd Ta me "zvezdna materija sestoji očitno iz najmanjših in tudi večjih kovinskih delcev, ki svetlo' o zvezd uklanja. jo oziroma jo vsrkavajo. V prvem primeru so drobci manjši nego valovne dolžine evet-lobe. v dragem pa jih za nekaj prekašajo.
Ker temni oblaki ne slabijo enakomerno svetlob*1 vseh valovnih dolžin, povzročajo neke barvne spremembe, ki so povzročile že mnogo pomot.. Nainovejši pogledi v zgradbo veso^tva nos silijo, da bomo morali naše naziranje o obliki in razsežnosti zvezdnega prostora še enkrat temeljito popraviti.
Lepo perilo
res lepo In čisto oprano, dosežete z uporabo dobrega pralnega praška. — Tak je
močnika Teodorja Brendisza iz Varšave.
Mladi mož je bil že mesece brez dela in se je z nekim prijateljem dogovoril, da odpotujeta kot zastonjkarja na Francosko. Najprvo bi šla v Pariz, od tam bi se prebila do Riviere. Brendiszev tovariš pa se je v zadnjem trenutku skesal in ostal v Varšavi, med tem ko je nastopil Bren-disz potovanje pod Pullmanovim vozom.
Ko so ga vprašali, zakaj se je v Kališu pokazal izpod voza. je pokazal listnico, v kateri je bilo 22.000 zlotov in kup izredno važnih listin. Lastnik te listnice, neki varšavski veletrgovec, se je vozil v vlaku. Listnico je bil izgubil na neki vmesni postaji, ko je za trenutek izstopil. Mož sploh ni opazil, da mu je zmanjkala. Brendisz pa jo je videl pasti in jo je pobral, da jo v Kališu izroči njenemu lastniku. Zastonj-kar je prejel nato od veletrgovea znatno vsoto v dar in se je s tem denarjem, ki ga je za mesece rešilo vseh skrbi, vrnil v Varšavo.
PEFJON
kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kupujte in uporablajte ga!
Japonci ne poznajo britske zastave. •.
Poveljnik japonskih čet pri Vuhuju, polkovnik Hašimoto, je sporočil britskim oblastem, da za tri dni njegovi ljudje ne bo trpeli nobene ladje na Jangceju. Na vsako ladjo, ki bo prekršila to prepoved, bodo streljali. Polkovnik Hašimoto pravi, da nima nobene zveze z japonskim glavnim stanom in da njegovi ljudje niso sposobni spoznati britske zastave.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
sti me samo, umreti moram itak. VI p« z mano ne pridete naprej in sem vam samo v breme. Ce me ne ubogate, boste umrli tudi vi — pojdite torej!«
Da, težko smo napredovali, kajti nositi smo jo morali vso pot. Položili smo Jo v sneg in jo masirati. »To je lepo od vas,« je dejala, »toda nesmiselno!« Med tem se je popolnoma zndtilo.
Nora je mogla še košček poti z nami toda potem sta nas noč in sneg ustavila. Bilo bi blazno, če bi hotela še kaj naprej. Oba moška spremljevalca sta zato v zametu izgrebla jamo in zgTadila pravo snežno kočo, v kateri je bilo komaj dovolj prostora za vse. Dala sta Dam svo.ia plašča in jaz sem stisnila Noro k sebi, da bi jo grela. Začelo se ji je že blesti.
V tej noči ni spal nihče izmed nas. Pod nami in okrog nas je grgrala voda, nad nami je tulil blizzard in pretil, da zasuje naše bedno pribežališče z nami vred. A čeprav bi se sesul ves sneg nad nami, ne bi imeli več moči, da bi še kaj storili. Počasi je postalo nekaj topleje, ker smo ležali tesno drug pri drugem. Nora je postajala v mojih rokah čedalje mirnejša, postala je popolnoma mirna ... Samo mrzla je bila še vedno, strašno mrzla.
Zdanilo se je. Nismo vedeli, kako dolgo smo še prebili napol nezavestni. Nad nami je divjal še vedno blizzard. Ko je končno popustil, smo zlezli ven. Potegnili smo Noro s seboj. Bila je čudno bleda in ni se ganila. Tedaj smo opazili, da je mrtva ... «
Neki kmet Je zagledal, kako so prihajale tri popolnoma izčrpane postave z barja. Dal jim je na razpolago svoj voz. Policija pa išče sedaj truplo mrtve Nore, ki jo je trojica odložila na kup snega ln jo zavila v dva plašča, čeprav bi Ju mladi ljudje za nadaljnjo pot sami krvavo potrebovali.
ANEKDOTA
\Vilhelm Ludwig iz Tubingena, telesni zdravnik wiirtemberškega kralja, je bil duhovit možakar. Ko ga je pozvala k ssbi neka histerična ženska in se ji je približal z vprašanjem, kako se posuti, je dejala:
»Gosipod profesor, meui je tako neumno!«
»Proti tej bolezni nažalost ni leka!« je rekel Ludwig. vzel klobuk in plašč ter izginil pkozi vrata.
VSAK DAN ENA
»Kaj se je pa zgodiilo?« »Neki avtomobilist je skušal zaviti v stransko ulico.« »Nu, kaj je na tem posebnega?« »To je posebno, da tiste stranska udice tukaj nikjer ni...«
(»Tidens Tegnc)
7
feiice Nataie;
4 >
smrtnih areno
Povest I2 Casarovovih dni
Stremela sva k starim bogovom, pa jih nisva bila našla, novega boga, ki sva mu bila zaobljub-ljena, sva pa zatajevala in zasmehovala V tisti strašni uri tega spoznanja sem se primerjal z apostolom, ki je ihte sedel na dvorišču velikega duhovna, ko je petelin v tretje zapel, z njim, ki mu je bilo vendarle nekdaj naročeno: »Ako me ljubiš, Simon Janez, tedaj pasi moja jagnjeta!«
Zunaj v preddvorju so se oglasili tiki koraki pod jonskimi stebri. Poskočil sem. Ali je bil vendarle moj Jacinto? Ali se je bil odtrgal iz mehkih in zapeljivih ženskih rok in se spomnil samotnega starca, v čigar odmirajoče srce ie bilo posijalo milo solnce njegove mladosti in lepote, kakor posije topel žarek kampanskega novembra na rožo, ki je že drgetala od nočnih mrazov?
A ne. takšna sreča mi ni bila namenjena. Vrata dvorane so se odprla, in pred menoj je stala . . Rebecca Montefiore.
Skoraj deset let je bilo minilo od dne. ko sem io bil pod pomorančevci v svojem škofovskem mestu nezavestno dvignil s tal, in draži, s katerimi je takrat omrežila moje neumno srce, so bile ovenile.
Ali, v tej minuti sem začutil: prečuden mir, ka-
kršen ni bil meni nikoli usojen, je ležal na obličju te edinstvene žene, ki mi je bila vse žrtvovala in ki sem ji bil poplačal z grdo nehvaležnostjo, kakor še vsem v svojem prekletem življenju.
Stopila je k meni in mi položila roko na glavo.
Zdelo se mi je, kakor da bi izhajala iz te roke moč, podobna tisti, ki so jo nekdaj rimski bolniki iskali v mojih lastnih rokah, in glas ji je zvenel kakor zvonjenje zdravemarije ob slovesu poletnega dne, ko je zdaj izpregovorila: »Trpiš, Vito, je-li?«
Niti besedice odgovora nisem bil zmožen. Ona je pa menda mislila, da sem nejevoljen, ker je brez mojega klica stopila v marmornato dvorano; zato se je opravičila: »Ne bi bila prišla, Vito, če ne bi bila zanesljivo slutila, da v tej urj tudi ti potrebuješ človeka.«
»Tudi jaz,« sem zajecljal, »zakaj pa tudi jaz? Kako misliš to, Rebeka?«
Prijela me je za roko.
In mene je obšlo neizrekljivo strašno čustvo, da je tudi to spet greh, hkratu pa poražajoče in obenem povzdigujoče prepričanje, da me more rešiti samo to, ako vzame Rebecca Montefiore večji del bremena, ki se je spuščalo name in mi grozilo z uničenjem, na močne roke svoje ljubezni.
A tudi to se po zapovedih naše Cerkve ni smelo in ni moglo zgoditi. Saj nisem bil zvezan z nlo po zakramentu svetega zakona, in vse. kar mi je bila in kar mi je bila dala, je slonelo na kaznivem nečistovanju, ki je bilo v mojem duhovniškem položaju dvojen, da, trojen greh.
»Mere nisi poznal, Vito,« sem še začul Rebekin glas.
Toda nisem ji odgovoril. Pokazal sem proti vratom, in Rebeka je odšla.
Ne grški mladenič Jacinto, ki mi je bil vlil najglobljo slast spoznanja, ne žena Rebeka, ki mj je bila dala vroči ogenj mesa — nobeden izmed njiju me ni imel.
Bil sem last Cerkve ln svojega škofovskega dostojanstva.
Bil sem Lorenzov in Lorenzov sem ostal.
Zakaj moja neučakana noga se še ni bila povzpela na zadnji klin lestvice, ki mi jo je bilo postavilo časthlepje.
Zato sem pustil Rebeko Montefiore, da je šla od mene.
Zato sem si tudi Jacinta izruval iz srca.
Dal sem poklicati hlevarja, in ko je vstopil, sem mu ukazal: »Zaprezi konje. Romolo: Dreden vzide solnce. moram biti v škofijski palači!«
Iz okvirja visokega obokanega okna se je ob mojem vstoDU v delovno dvorano nalik MuriHovi «15ki vzdignila patrova senca.
Lorenzo me je čakal... že nekaj ur.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«
•»Na veke. amen!«
Nato se je iz svetlobe Dravksr vzhajajočega iu-tra umaknil v senco sobane in z nemim priklonom. kakor ie bila njegova navada v uradnih rečeh, položil listino na bralno mizo, za katero sem bil sedel
Oba sva molčala.
»In nomine Patris et Filii et Spiritus saneti,« mi je nazadnje udaril na uho glas neizprosnega, nepodkupljivega svetovalca.
Tedaj sem vzel list v roko in ga prebral.
Bila je obtožnica zoper duhovnika Jacinta Oneglia, rojenega v Messini na Siciliji. Strašni spis mu je očital nenravno življenje in... bogoklet-stvo. Obračal se je do Zaglavnega sodišča in terjal preiskavo in kaznovanje zločinov zoper Boga, našega Gospoda in svetega Duha.
Po udih mi je .lezlo kakor mrliška otrplost
Nazadnje se mi je utrgalo z ustnic: »Ali veste, pater, kaj delate?«
In Lorenzo je odvrnil: »Vem... On ali vi!«
Tedaj me je pograbila izkušnjava, da bi planil kvišku in ga popadel za vrat. Toda bil sem pre-strahopeten; kajti poznal sem njegovo moč in moč njegove družbe, ki razpreda svoje niti povsod, koder častijo križ.
Saj je bil celo Rim kakor brez moči proti nji; kolikokrat se ji ie bila uklonila sama Njegova Svetost z vatikanskim koncili jem vred!
Zato nisem našel drugega kakor klavrni odgovor: »Premislite!«
Pol minute je prešlo.
Nato Lorenzov odeovor: »Vse sem premislil.«
Tedaj sem v divji besnosti bruhnil iz sebe: »To je umor, pater!«
Lorenzo se je hladno nasmehnil in z izrazom ohialovania skoraiizrril z rameni
MODEREN NARODNI SPREJEMNIK
je poceni oktodni super kvalitetni sprejemnik — za majhen
denar!	"
„V6" |e 4+ 1 elektronski oktodni snper, ▼ ceni vsega nekoliko stotakov dinarjev dražji od 2 + 1 sprejemnika. Primerjajte njegovo reprodukcijo, selektivnost In manipuliranje z 2 + 1 sprejemnikom, da se uverite o prednostih tega sprejemnika
Mesečni obroki odplačevanja po din 140.—
POJASNILA DAJEJO VSI PHILIPS -TBGOVOI
PHILIPS RAD
Sioltnrni pregled
Mariborsko glasbeno pismo
Letošnjo koncertno sezono so otvorili naši »"I/boveljski slavčki«. Nastopili so s popolnoma novim programom skladateljev E. Adamiča, Iv. Grbca, J. Vrhovskega, I. Ma-ifetiča, A. Lajovica, SI. Osterca in dr. D. Švare. Dirigent A. Suligoj je to odlično pevsko družino dvignil že na takšno višino, da lahko tekmuje z najboljšimi tovrstnimi zbori na svetu. Na koncertu je sodelovala tudi Rezika Koritnikova, ki je pa male »Slavčke« že prerasla in vstopa že v krog koncertnih pevk. Pri klavirju je sodeloval stalni spremljevalec »Slavčkov«, ljubljanski pianist in operni dirigent dr. D. Šva-ra. Kakor drugod, si je ta naš mladinski zbor s svojim dirigentom g. Šuligojem ustvaril tudi v našem mestu že tak sloves, da napolni naše občinstvo ob vsakem njihovem prihodu veliko unionsko dvorano. — Naslednjega dne je zbor priredil še matinejo za šolsko mladino, v počastitev spomina pok. skladatelja E. Adamiča, ki je s svojimi mnogoštevilnimi deli najizdatne-je zalagal zbor »Slavčkov«. Na tej matineji je zbor izvajal izključno skladbe E. Adamiča Upajmo, da nas bodo odslej obiskali »SLavčki« redno vsako leto.
Na predvečer žalostnega dogodka — smrti našega Viteškega kralja Aleksandra I. —- dne 8. oktobra, je priredilo pevsko društvo »Jadran« pod vodstvom g. M. Vrabca s sodelovanjem mariborske violinske umetnice ge. F Brandlove in ljubljanskega organista in skladatelja g. B. Amiča duhovni koncert v frančiškanski cerkvi. Spored je obsegal moške zbore a capela kakor: Tartinijev »Usmili se. o Gospod«; Palestri-nijev »Tema nastala je«; Gallusov »Oj, velik Bog!«; J. Rheinbergerjev »Iz globin«; R. Tachkov »Nad grobom« in Bortnjanskega »Sosvjatuni upokoj«. Dolje violinske sole ob spremi jevan ju orgel: Beethovnov »Andan-te piuttosto allegretto« iz viol. sonate op. 12 št 2; J. Havdnov »Largo«: J. S. Bachovo »Narabajdo«; Mozartov »Andante cantabile« iz viol. koncerta v D-duru in J. S. Bachov »Pre udij in fugo« v c-molu za orgle. Koncert je v vsakem pogledu odlično uspel in je bil tako spomin na ta tragični dogodek 13jdostojneje proslavljen.
Koncertna poslovalnica mariborske Glasbene matice nam obeta v tem letu mnogo prvovrstnih koncertnih prireditev. Kot prvi je v tem okvirju nastopil Mozartov god. kvartet iz Solnograda (Hofmann, Schrocks-nadel. Stumvol! in Grunsky), z Mozartovim godalnim kvartetom v C-duru št. 465; Bergerjevim god. kvartetom op. 2 v e-molu in Dvorak o vi ir. god. kvartetom op. %_v F-duru To prominentno komorno združenje sestavljajo sami mladi člani, ki so se pa povzpeli s svojo globoko interpretacijo in mojstrskim obvladanjem svojih instrumentov že do formata sličnih svetovnih združenj. Posebno nas je na tem koncertu zanimalo delo sodobnega avstrijskega skladatelja Bergerja, ki je doživelo na koncertu gotovo največji uspeh in kateremu so se izvajalci posvetili s posebno vnemo.
Svoj samostojni koncert je absolviral dne 3. nov. pred polno kazinsko dvorano »Mariborski klavirski trio«, katerega se-
Zapiski
»MISEL IN DELO*
Zaključuje tretji letnik s pravkaT izišlo 12. številko, ki prinaša na uvodnem mestu članek dr. Gregorja Cremošnika >0b 150 ietniei Vuka S. Karadžiča«. Pisec označuje s kratkimi, a čvrstimi potezami osebnost in delo nesmrtnega reformatorja srb-skohrvatfkega jazika. Nadaljuje in zaklju-čuie se razprava Lava Cermelja o Julijski kraiini; v tem delu obravnava pisec demografsko stanje Puljeke in Reke pokrajine in prehaja nato k orisal Slovencev v Videm>ki pokrajini. V svojpreglednem spisu uporablja pisec najnovejše statistične vire. V Obzorniku so objavljeni tile prispevki: Dr. Branko Vrčon razglablja v članku >Zapad v akciji« zunanjepolitični položaj zadnjega meseca in glosira z enotnega vidika posamezne pomembna pojave. Temu pogledu se pridružuje notranjepolitični pregled. ki se iz znanih razlogov omejuje na ugotavljanje dejstev. Dr. Ivan Lah je prispeval svoje marszinalije h knjigi dr. Prijatelja »Boiba za individualnost slovenskega knjižnega jezika« Ln je v članku toplo orisal bežni profil dr. Ivena Prijatelja izza prvih let po prevratu, obenem pa je zavzel svoje stališče gl?de tako zvanih jezikovno-zedinjevalnih stremljenj, ki tu in tam se vedno koga vznemirjajo, čeprav je vprašanje slovenske jezikovne individualnosti že zdavnaj rešsno in ne bo noten razumen človek pomnoževal naših notranjih težkoč še s takimi protinaravnimi zahtevami. B. kaže delo jugoslov univerz v zimskem semestru 1937 38. B. Borko pa poroča o knjigi češkega znanstvenika ing. A. Blžhe »Sociologie se-dl5ka a dčlnika« (Orble, Praga). Med poročili čitamo B- B. rsferat o učbeniku ruske zgodovine »Kratkij kurs istorii SSSRc in Te« poročil o novih knjigah. Nekaj drobtin iakove satire »Iz bukev naše kranjšne spa-
rtavljajo matični učitelji gg. dr. R. Klasinc (klavir), T. Poljanec (violina) in O. Bajde (čelo). Spored tega koncerta je obsegal obširni Dvorakov trio op. 65; Čerepninovo II. sonato op 30 za čelo in klavir ter Brahmsov trio op. 40 v Es-duru (tako zva-ni »Waldhorn-trio«). Torej samo večja dela, izmed katerih nas je seveda še najbolj zanimala Čerepninova sonata, ki sloni na dognanjih sodobnega glasbenega ustvarjanja. To komorno združenje je še zelo mlado in je bil to šele njih drugi koncert. Priznati moram, da so člani Združenja pokazali od svojega prvega koncerta, ki se je vršil lansko leto, znaten napredek.
Drugič nas je posetil mladi češki pianist Ruda Firkušny in izvedel ob nabito polni unionski dvorani obsežen spored: A. Scar-lattijevo »Sonato v h-molu« in »Pastora-le«; Beethovnovih 32 varijacij v c-molu; Schubertov »Impromptu« op. 80 št. 4; Smetanov »VCechach« iz cikla o»Sanje«; dva stavka Janačekove nedokončane sonate Con moto in Adagio; ter mogočno Pro-kofjevo »Toccato«. Zaključil je svoj krasno uspeli koncert z Dvorakov im koncertom v g-molu op. 33, ob spremljevanju pomnoženega matičnega orkestra pod vodstvom dirigenta ravn. g. M. Kozine. S svojim moj-strsko-virtuoznim podajanjem težkega sporeda, je mladi pianist dosegel velikanski uspeh. Številno občinstvo je mladega umetnika priklicalo neštetokrat na oder tako, da je moral dodati kar štiri stvari; kljub temu je navdušeno občinstvo le težko zapustilo dvorano.
V okvirju mariborskega kulturnega tedna se je vršil v Unionu instrumentalno-vo-kalen koncert, katerega namen je bil, prikazati glasbeno ustvarjanje na področju mariborskega kulturnega območja. Zato so bile na sporedu samo skladbe onih skladateljev, ki so delovali in delujejo še danes na tem kulturnem območju. Spored je obsegal najprej dve instrumentalni deli, ki sta bili ob priliki letošnjega razpisa nagrajeni in sicer D. Cvetkova klav. sonatina (II. nagrada) in godalni kvartet podpisanega (I. nagrada). Ostali del sporeda so tvorila zborska dela a capela in s spremljevanjem klavirja, kakor: B. Ipavic: »Jutro« in U. Vrabec: »Prihod« (moški zbor »Jadran« — dirigent M. Vrabec); »Polžja suita podpisanega (mešani zbor Glasb, matice — dirigent M. Kozina); A. Schvvab: »Večer na morju« in O. Dev: »Kvišku plava moje hrepenenje« (moški zbor »Drava« — dirigent A. Horvat); V Mirk: »Napitnica« in R. Savin: »Tam nad jezerom« iz opere »Gosposvetski sen« (mešani zbor »Maribor« — dirigent J. E. Gašparič, pri klavirju gdč. M. Zacherlova). Cvetkovo klav. sonatino je izvajal dr. R. Klasinc, godalni kvartet podpisanega pa »Ljublj. kvartet« (Pfeifer, Stanič, šušteršič in Miiller). V meritorno stran tega koncerta se kot prizadeti ne morem spuščati, pač pa naj zapišemo, da je »Umetniški klub« s svojo zamislijo, prirediti vsako leto »Kulturni teden« z upoštevanjem umetniških vrednot vseh panog umetnosti, zarisal ž« s svojo prvo prireditvijo globoko brazdo v umetniško ustvarjanje mariborskega kulturnega območja.
Prof. Karol Pahor
kedrane« in »Naših Kranjcev zlati vek« zaključuje številko in letnik.
Na platnicah čitamo: »Uredništvo in uprava sla našli toliko moralne in tndi materialna opore pri sotrudnikih m naročnikih kakor tudi pri drugih čitateljih, da si upamo pogumno stopiti v četrti letnik.« V teh razmerah je to res že uspeh in eno najlepših priznanj, ki jih je lahko deležna revija.
Dimo Kazasov o Jugoslaviji. Bivši poslanik, ugledni bolgarski publicist in zaslužni delavec za bolgarsko-jugoslovensko bratstvo g. Dimo Kazasov je pravkar izdal v Sofiji 160 strani obsegajočo knjigo »Dne-gna Jugoslavija«. O tej pregledno spisani, na stvarnih podatkih sloneči, informativno mnogostranski knjigi objavimo v kratkem podrobnejši prikaz.
0 Levstiku kot narodnem vreojitelju je predaval v torek v beli dvorani Uniona prof. dr. S1 o d n j a k. Predavanje se je vršilo v okviru Slovenskega društva, ki ima na programu za mesec januar še celo vrsto poučnih in zanimivih predavanj. V krepkih besedah je prof- Slodnjak zajel in očrtal Levstikovo narodno vzgojno delo in njegov pomen še posebno danes, ko nam tako občutno primanjkuje čistih in jeklenih značajev, kakršen je bil Levstik. Levstiku je bila družba in civilizacija laž; kdor hoče graditi na zdravi podlagi, mora črpati iz naroda, iz te absolutne vrednote. Jszik ljudstva, ljudstvo samo — to ie vidik, iz katerega izvira vsa Levstikova miselnost in njemu namenjeno vse njegovo ustvarjanje. Tudi kot tvorec je hotel ostati v miselni skupnosti z ljudstvom. Zato j 3 tako naglalal pomen ljudske šole in učiL da brez narodne omike ni narodnega razvoja. Narodni jezik je najboljše poroštvo narodne moči in uspeha, popoln slovstveni jezik P® pomeni tudi popoln narod. S tem v zvezA ie potreba kritike, ki jo je poudarjal ob vsaki priložnosti in do konca življe-
nja. Prvi pri nas Je apozarjafl na penit fO-
spodarske probleme. Vse življenje se Je eo-til del naroda, zato mora njegovo delo pred ali slej postati last vsega naroda. S to mislijo je prof. Slodnjak zaključil •vaj« »pelo predavanje.
Tone Seligkar v hrvatskem preroda. V Zagrebu je ustanovljena knjižnica s* mladinsko književnost »Švjetska omladin^a literatura« (SOL). Kot prvi zvezek iašel v pre. vodu Toneta Peruška mladinski roman Toneta Seliškarja »Bratovščina sinjega galeba«. Izdaja je opremljena z ilustracijami A. Sirka in naslovno stranjo Iva Režka.
Andrej Strug nmrL V Varšavi j« mnri pred dnevi poljski pisatelj Andrej Strog, s pravim imenom TadeRffl® GaleokL Udejstvo-val se je v poljskem osvobodiknem gibanja, politično pa je pripadal poljski socialistični stranki. Slovenci imamo v pr svoda njegovo knjigo »Jutri«, ki jo ie izdala 1. 1922 Tiskovna zadruga v Ljubljani. Knjižico Js preval Vilko Mazi.
Točno plačal »Jutni« naročnino Vnruf svojcem zavarovalnino
ajpbimernejše božično
darilo za H ».m* so kosmetični preparati
ELIZABETH ARDEN
sastopstvo v Ljubljani edino v
DROGERIJI A D RIJ A
d E L E N B U Ii G O V A ULICA L

P O R T
Smučarski tečaji na izbiro
Za učitelje, tekmovalce vseh disciplin in tudi za ostale
smučarje
Jugoslovenski zimsko-sportni savez v
Ljubljani obvešča, da priredi ministrstvo za telesno vzgojo s sodelovanjem JZSS tečaj za smučarske učitelje ln tečaj za smučarke — tekmovalke. Tečaja bosta od 10. do 30. Januarja 1938. Tečaj za smučarske učitelje bo na Crepoljskem pri Sarajevu, tečaj za smučarke — tekmovalke pa na Pokljuki.
Kandidati — kandidatke morajo izpolniti naslednje pogoje: kandidat ne sme biti mlajši od 18 let in če starejši kakor 30 let, kandidatka pa ne mlajSa od 16 let in ne starejša kakor 26 let; biti mora organiziran smučar (smučarka), kar potrdi organizacija, pri kateri je kandidat (kandidatka) včlanjen; obvladati mora vso smučarsko tehniko, kar dokaže z Izpitom, kjer mora izvajati kristjanijo in telemark in s seboj mora prinesti kompletno smučarsko opremo (smuči, obleko in pribor). Potne stroške, polovično vožnjo HI. razreda br-zega vlaka ter stanovanje in hrano plača ministrstvo.
Pravilno kolekovane prošnje je treba nasloviti ministrstvu za telesno vzgojo v Beogradu in jih poslati preko pristojnih zimsko-sportnih podsavezov ali sokolskih
fcup najkasneje do 3. januarja 1938. Podsa-vezi ln klubi se opozarjajo, naj pošljejo v tečaja le resne kandidate (kandidatke), od katerih bo kasneje smučaratvo res tudi imelo koristi.	JZSS.
Tečaji JASO.
Zaradi udeležbe na mednarodnih tekmah v Svicl bo na Rožci od 26. t. m. do 5. januarja tečaj za smuk in slalom pod vodstvom Huberta Heima. Pravico udeležbe v tem tečaju imajo samo izvežbani smučarji — tekmovalci. Stroški znašajo 35 Din dnevno za osebo. Prijave sprejema vratar na univerzi.
Tečaj za dame: Pod vodstvom gg. Mira Dermelja ln Borisa Kranjca bo od 2. do 9. januarja tečaj za dame na Krvavcu. Dnevna oskrba znaša 35 Din. Prijave sprejema vratar na univerzi. Pravico do udeležbe
imajo vse akademičarke.
*
SmuSki začetnlšld in turni tečaji, Id jih priredi Zveza za tujski promet, se prlčno na praznik 25. t. m. ob 14. pred streliščem na Spodnjem Rožniku. Prijave ln Informacije v biljetarnah »Putnik«, Ljubljana.
Plavalni tečaj
za srednješolce
Božični plavalni tečaj za srednješolsko mladino, ki ga priredi splošna plavalna šola v zimskem kopališču SK Ilirije, bo imel sledečo razdelitev:
V	dneh 23., 26., 29. dec. In 1. jan.: dopoldne od 9—12 ure (26. od 10—12 ure) dečki meščanske šole Prule, popoldne od 14— 15.30 ure klasična gimnazija (deklice), od 15.30—17 ure licej.
24., 27., 30. dec. in 2. Jan.: dop. od 9—12 ure (2. L od 10—12 ure) dečki, klasična gimnazija, meščanske šole Vič, meščanske šole šiška, pop od 14—17 ure deklice H. drž. realne gimnazije in učiteljišča.
25., 28. in 81. dec.: dop. od 9—12 (25. od 10—12 ure) dečki mešč. šole Bežigrad pop. od 14—17 dečki m. in L drž. realne gimnazije in učiteljišča.
V	slučaju skrajšanih počitnic se v tistih dneh udeleže dopoldne določeni učenci popoldne plavanja po končanem redu. Plavanju prisostvuje stalno profesor odn. učitelj zavoda, ki ima takrat vaje. Vstopnina je 1.— Din, revni dijaki bodo na predlog profesorja oproščeni. Vsakdo mora prinesti k plavanju lastno brisačo. V kopališču je odrejena najstrožja disciplina in red ter morajo vsi točno izvajati navodila učitelja in vse za šolo določene odredbe.
V nekaj vrstah
Božični nogometni spored pri nas ne bo
posebno bogat. V Ljubljani bomo na nogometnih igriščih brez prireditve, v Zagrebu bodo imeli samo turnir nižjerazrednih klubov, beograjski vodilni klubi pa bodo deloma odšli na gostovanja drugam. Tako se Bask odpravlja na turnejo na Sušak, kjer bo igral s tamkajšnjim Orijentom, BSK pa bo v nedeljo nastopil v Subotici proti 2aku.
Glede tekem za zimski pokaj, ki so jih
naši ligaši hoteli začeti že sredi tega meseca, so se zdaj iz poučenih krogov izvedele nove podrobnosti. BSK kot organizator tega tekmovanja je razposlal vsem klubom iz lige nove propozicije, na katere Je hotel imeti dokončne odgovore do 20. t. m. Na ta vprašanja je dosedaj pritrdilno odgovorilo šest klubov, tako da ni več toliko problematično, da se te tekme takoj po novem letu ne bi mogle res pričeti. Prvo kolo je določeno za termina 2. in 9. januar, in sicer bi se v njem srečali naslednji pari: BSK—Jedinstvo, Jugoslavija—Bask, Hašk —Ljubljana, Gradjanski—Viktorija. Razpored po ostalih kolih bi ostal nespremenjen. kakor je bil v prvotnem razpisu.
Prihodnje leto čaka nado državno nogo-
metno reprezentanco — kolikor Je dosedaj deflnitivno sklenjeno — sedem mednarodnih tekem, in sicer 3. aprila s Poljsko (izločilna za svetovno prvenstvo), 8. maja z Rumunijo, 29. maja z Belgijo, 3. julija z Madžarsko, 27. avgusta s Češkoslovaško, 6. septembra z Rumunijo in 25. septembra s Poljsko.
Igralec zagrebškega Gradjanskega Pogačnik, ki je na tekmi s plzensko Viktorijo povzročil sirov incident nad nasprotnikom in tudi nad delom občinstva, je bil pral kazenskim odborom ZNP kaznovan z en j-letno prepovedjo igranja. Pogačnika je že klub sam »zašil« za 3 mesece enake kazni podsavez pa je bil glede tega še bolj ri-gorozen. Imel pa je tudi popolnoma prav, kajti glas o nediscipliniranem nastopu tega zagrebškega petelina je Šel daleč preko meje.
Za predsednika sodniškega odbora pri 'JNS je bil pred kratkim izvoljen beograjski sodnik Stanko Joksimovič, tajnik pa je ostal lanski g. Hija Paranos.
SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob pol
19. obvezen trening na dva gola. Pri tem se bo razdelila oprema in proste vstopnice. Pridite vsi in točno, ker bo prva tekma že v nedeljo 26. t. m. Načelnik.
SK Ljubljana. Danes ob 14.30 obvezen trening ligine skupine. Vsi in točno.
Seja smučarske sekcije SK Ilirije bo drevi ob 18. v k tubo vem lokalu. Pol ure poz. neje pa bo istotam važen sestanek sekcije zaradi tečaja.
Izlet na Komno. Dne 2. januarja do 9. januarja priredi JASO ekskurzijo na Planino na Kraju. Točen čae odhola se določi kasneje. Pravico do udeležbe imajo srumo člani JASO. Prijave sprejema univerzitetni vratar.
Kolesarsko hi motocftl:st!čno dru?tvo »Sava« v Ljubljani lx> imelo kakor običajno 2. februarja redni letni občni zbor pri »Amerikanou«. Florijanska cesta, o*> 10. do_ poldne. Opozarjajo se cenj. dirkači, do P-r sprejemna jo novi dirkači za prihodnje leto do 1. februarja 1938 ter bodo za prihod n.ie leto razpisana zelo lena in bogata »iarila za veliko fes t no in »lirkaH&čno dirko.
Službena vremenska poročila
po stanju z dne 22. t. m. Rateče-PIanica, 870 m: —15. Jasno, mirno. pršič na podlagi 105 cm. Kranjska gora, 810 m: —15, barometsr se dviga, lasno, mirno pršič na podlagi 90 em,
Vittč-Erjavčeva koča, 1501 m: pršič na 150 cm*
BI8trioa-Bo h. jezer«, 510 m: —10, poofofau*
čano, pršič na podlagi 50 cm, Skalaški dom na Voglu, 1540 m: —14« jasno, mirno, pršič na podlagi 230 ena Polževo, 620 m: —8 barometer se dviga, jasno, mirno, pršič na podlagi 20 cm, Koča na KureščKu, 833 m: — 7, jasno, jugovzhod, pršič, 10 ctm na 40 podlage, Pohorski dom, 1030 m: —6, pooblačeno mirno, pršič, 20 cm na 40 cm podlaga, Mariborska koea, 1080 m: —6, pooblačeno, mirno, pršič, 20 em na 40 podlage,
Baška koča, 1219: —6 pooblačano, mirna*
pršič, 20 cm na .40 podlage, Koča na Klopuem vrha, 1269 m: —13, pooblačeno, vetrovno, pršič, 20 cm na 80 podlage,
Koča na Pesku, 1382 m: —15, pooblačeno^
vetrovno, pršič, 20 cm na SO podlage, Senjorjev dom, 1522 m: —13, pooblačeno*
vetrovno, pršič, 20 cm na b0 podlage. Koča pod Kopo, 1377 m: —10, pooblačeno*
vetrovno, pršič, 20 cm na 70 poilage, Koča na Kremžarjs*«™ vrha, 1161 m: — 1<V pooblačeno, vetrovno, pršič, 20 cm na 70 cm podlage, Guštanj, 401 m: —5, pooUačeno, pršiž, 5Q cm,
Uletora k®fet na Peci, 1654 nn —10, poobla* čeno, vetrovno, pršič, 30 on na 220 cofe podlage,
Hozirska kota, 1344 m: —8, pooblačeno^ mirno, pršič, 20 cm na 120 cm podlage. Celjska koča, 700 m: —5, jasno, mirno, pr-žič, 35 cm
Dodatno poročilo z dne 2L XIL 1937? Sv. Križ nad Jesenieami, 1000 m: —9, bagrom eter miren, pooblačeno, sever, pi* šič, 10 cm na 45 cm podlage. Gorjuše, 1084 m: —10, delno jasno, minKV
pršič na podlagi 90 cm. Koča na Zelenici, 1534 m: —6, jasno, severovzhod, pršič, 20 cm na 150 podlage* Sv. Marjeta v žlebeh, 488 m: —6. jasna*, mirno, 20 cm srena. Ziatoroj?, 530 ta: —<11, jasno, mirno, pr* šič 60 cm,
Dom na Komiri, 1520 m: —11, jasno, mreno, pršič. 15 cm na 240 podlage.
Kako je na vrhovih? Putnikovo vremensko poročilo z dne 21. t. m. ob 19. pravi: Pohorski dom, Mariborska koča, Ruška koča: —4, veter vzbodnik, 20 cm pršiča na stari podlagi 40 cm, pršič; Klopni vrh. Pesek: —6, mimo, 35 cm novega snega na podlagi 60 om, pršič; Senjorjev dom: —11» oblačno nalahko. mirno, 60 cm suhega pršiča na podlagi 40 cm; Koča pod Kopo: —10, oblačno, mirno, 60 cm pršiča na podlagi 10 cm; Koča na Kremžarjerem vrliui —9, oblačno in malo vetrovno, 55 cm pršiča na podlagi 10 em; Sv. Lovrenc na Poh.: —5. 10 can pršiča na podlagi 30 om. mirno; Ribnica na Poh.: —3. 440 cm novega snega, malo oblačno; Pec»: —7, oHačno, rak1-no. 150 cm pršiča na podlagi 100 cm.
Iz Ptuja
J— Izredni občni zbor Sokolskega drnštv*
je bil v soboto, pod predsedstvom starosto Šalamuna v Mladiki. Prisostvovalo je 300-članov. Na dnevnem redu je bila postavitev Sokolskega doma v Ptujai. Zgraditev je žo dolga leta predvidena in je iz nacionalnih ozirov tudi zelo važna. Društvo se vedno bolj razširja. Na občnam zboru se je razpravljal pravilnik društva Sokolski dom ter je bila istočasno izvoljena sledeča uprava: predsednik Milko Senčar, tajnik Uršič, blagajnik Burger. gosrodar Tomšič. Novemu odboru se je prepustila izpopolnitev pravil, ki bodo na občnem zboru v februarju sprejeta. Do taga časa bodo tudi izdelani vsi načrti. Sklenjeno je bilo, da se Čdmprej začnejo nabiralna akcije.
j— Pomožna akcija. Kar Je letos posebno!
zaradi ukinitve dela v Petoviji izredno naraslo število brezposelnih in siromašnih, je mestni svet na seji 19. t m. skleniL da občina organizira zimsko pomožno akcijo. Akcija je že rodila lepe uspehe. Darovali eo tvrdlka Reinhardt 5.000, Lenart 500 in Predu-jemno društvo 400 din. Nadalje 5» prispevalo tvrdke Jos. Pirich usnje v vrednosti 700 din in Paul Pirich za 1.000 din. Tvrdke Sonnen-schein. Rechnitzer, Ornig in Senčar eo prispevale razna živila. Graščina Lipit je darovala 8 kubikov drv, Vemateks v Majšp?rku 12 m platna za moško perilo in razni drugI trgovci in zasebniki znatne prispevke. Doslej vsega za 13.000. din. Občina bo še pred prazniki razdelila voc premoga h raznega drugega blaga.
VtCecl egtemue $aCege SS^STi odptodajame v»a oMaiiCa
iS do (MGc/c popustom. (Presfcer,
Ljubljana, Sv, Petra c, 14.
MALI O €■ I> ,4 NI
Kam packam ?
Beaeaa i uiu. aavek o Dia Zb šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilna pri
»Fajmoštru«
SV. PfcTRA NASIP 5 priporoča za praznike: cviček 12,— belo nanii/no 10.— žamrtovka 14.—> črnina 12.— rizling 12,— ljotom. jilvnet 16.— Čez ulico 2 Din cenejSe.
3I9J5 18
Beseda 1 Din davek Din za Sirro al! 3aianj»-naalova 5 Din Najmanjši zntu.eS 17 Din.
Restavracijsko
kuharico
|J) kuharja ličem Ponudbe S referencami pod »Res ta vracnski prakt kant« na po druinico Jutra Maribor.
32028-1
em
Vuka Ue»»l* tU	IA
»<*k f LUd Ul iifro al" ie janj' (14SI..VS 5 l> Q, a»j uiAiiji: tcwt-i 12 t)Ji
Trgovsko
naobražena
3t mnogoletno prakso v trgovini io ¥ pisarni, išče kicfkoli in kakršnekoli za posi.tve Ponudbe na ogl. edililek /utra pod značko »1 akoi«.
32609-2
Besi-aa i Din davek 3 Din Siiro ali dajanje naslova 5 t>ln Najmanjši
ZT'l»-l5 n Din.
Fri dobrem
zaslužku
iščem zmožne, ie dobro p privatnih strankah vseh slo ev ypel|ane putn;ke. pot n ce Ponudbe na ogl odd Jut.; pod »Priložnost«
319^9
i.n JavttR o
Din ia širro ali dajanje
nadli";a 5 l>in Najmanjši ant-rek 17 Din
Za polovično ceno
oo J*.Jaiin sn.ku^, n Ja<*it> t* tli'	<ja.i»ur
D'»ne tl»t:ce SraMt 'ji sel* S-v-^i & ti. mt>. Ljufujatis 31471) t i
Sanke in smuči
X >1111' rti,r — 1 lir v UfT' iliiT 'Ufii-nJOD
f A J r AH l>ai v«k* at. H 51577 -t
Mostno tehtnico
3t*>u;>«uj pieci^nu, v uaj boljšem stanju picda občina Grajena v ptuj »kerp srezu	31664 6
Smuči in smuč.
potrebščine
najemne dr te pri Baniai, Liubliana, Miklošičeva 20.
31725-6
Wol£ova llL 14«	Podruž. Kongresni trg
Slaščičarna Pelicon
nudi svojo bogato zalogo bonbonjer ln krasnih obeskov za božično drevesce: najfinejše čajno pecivo — Peliconov punč desert in pa prvovrstne potice.
Vsem svojim cenj. obiskovalcem želi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
ln jih obvešča, da bo slaščičarna na SVETI DAN cel dan ZAPRTA — na ŠTEFANOVO pa cel dan ODPRTA.
I
Pridelki
deseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aii dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Perutnina
Mtana. uk.tua puran £'>»: race kdpum. Suj«r ■*ka jabolka ia,j<-.a i ai^ po iiajmtj b crnaD — Krt-lnarofila tW«-f'>n 3: "6 Kmetijska družba N"V' ug St a	SlSSeSŽ
Svinjsko mast
v *f*1^kir> i*. 1] Dit. nun Viurua ek m 'tn.ja PioiN-vo VoJvihIc H:&'A« 4.
9149«-*-
Parno lokomobilu
iiijmanj 80 HP oormamr '.m •glj-:v<««ti kut>im Pr-pi>«-,»l> rjr* » tt-.tlu aa S:m< iu Wwfi S- ■ rji r>< »i
811 -tt* a*
Prodamo 2 motorja
na vrtilni tok 2 HP in 2.^ HP »Sat hsenwerk« 220-380 oltov 910 obratov z zaga niačem (Vollastanlasser) s pritrdilnim pr borom — (Spannsthienen) in ierme mcami Oba motoria sta prvovrstna in malo rabhe na Naslov: Koceli Man bot	31245 29
dragocenosti
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih cenab
CFRNE iiivelii
ijubljana (Vnlfnva ul i
MJBBm
V stkjt	z trm.
i 1>D '» lalaiije n»i»l"vi 5 [>JJ! niim«af tore«k ?(i Dul
Milena
Ptosim razveselji me. 23. ob s uri pri meni.
32012-24
ozabite S
Božična številka „Jutra" bo izšla Se
JUTRI zjutraj;
Male oglase za njo borna sprejemali
do danes opoldne!
Š"/4	si , " Ž--,"' " 1
" —-u.j r/v
Pohištvo
Best-da I L)in davek 3 Din. za šifro ali dajanje ■lasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Lepo kredenco
iz trdega lesa, z rdečkasto marmorno ploščo 70'1 D n, veliko jedilno mizo iz tr dega lesa 300 D;n. prodam Korytkova 28, parter
31991-12



Naiboli^i frlovpliski
PREMOG
bre2 prahu, kokn. suha drva
1. Pogačnik,
BOHoKICEVA 5. Jeiet 20-59
ftanicim "It TKA« so zavarovani mimo |>in.
za
3eseda 1 Din aaveit 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneses 17 Din.
Hrastove hlode
prodam 170 kub. m 12 do 30 cm debeline, 2 do 7 m dolžine, 60 kub. m topolo vih 15—30 cm debel ne 2 —10 m dolžine, 15 kub m gabrovih 12—25 cm debeline. 1—3 m dolžine. Vse postavljeno vagon Zagreb Ponudbe pros m na : Bartol Lipper, Kustošija.
31990-15
Hranilne knjižice
tu d podeicli-ke 3°/. OtSVL/.N r E ta Lik vi la'-i i«' km^klb iolgo*
VKEPNDSINt 1-AP1RJE S'l A L.V 0 KUHJLM
ix> aajv šj: iu ili 'ako.t
injemu zplaf. Iu l/.POSi.l JtM VSt ttANC Nt LN BLAGOVNE POSl.E NAKUP IN UtuDAJO PREMIČNIN IN NE
PREMIČNIN BLAGU IIISE VILE PARCELE ITD.
Al. Planinšek
trg. ag ta binčue posle. LJUBLJANA. BEEIHUV NOVA UL 14/1 T e I e t o o &5-10
39 16
Prispela nova
ne pošiljka
krasnih gramofonskih plošt Velika zaloga gramofonov, radio aparatov. — Baniai. Liubliana, Miklošičeva 20 31724 26
Dražbe
Beseda 1 Din dave& 3 Din. m šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izredna priložnost
23 decembra ob 10 uri na sodišču, soba 16. dražba h še gospodarsk h poslopii hleva, ganže. vrta. Vod matsk' trg 4 Naimaniš' ponudek 105.368 50 Kav riia 15 810	31097 52
Beseda 1 Din da veji 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova š Din Najmanjši zrFt.ek 17 Otn
Trgovski lokal
na zelo piume'-i točki Ljub liane, oddam takoi Poias m!a daie: Uran. Mestni trg št 11.	32033 19
Šivalne stroje
prvovrstne s 151etnim lam-stvo po nizkih cenah dobite pri Baniai, Liubliana.
Mikloš čeva 20.
31723-29
Cauche
— fotelje— m vse drugo priznano soDdno delo dobavi
SEVER — Marijin trg 2.
ti. I h Rotiuan:
Gcspod Kozamurnik postane umetni jahač
85
Lekarnarjev avtomobil je bil ljubek voziček izza tistih dni. ko so jih bili pravkar izumili, a vendar je vozil še dovolj hitro, da je omogočal nesreče — in to je bilo menda glavno! Belca sta privezala nanj za vajete tako da je moral teči za vozom. »Nu, kako je neki to, da se j a z ne smem peljati?« je ogorčen ugibal sam pri sebi.
Beseda 1 Din dava* 3 Din, za šifro ali dajange mi osra 5 Dil Najmanjši znesek 17 Din.
Večje število parcel
k,. ^k-uv po?*-i«l«-v ifo *1o\ tre iv-Rib io »Umi vanjskili Dij ter rU tu* nni "!nj ihen str-ikov no tiobraieo uo«rt»lnvaiec
KUNAVtR LUDVIK
^Bfta J9 okto bra 6 I elrtuu 37 38 Ponb.aJten *ra.l 1*1; n luvlnl ceniit t« 'v-t* brezplačno tu r&r.U"l»fi' riO »>
Gostilno s
posestvom
enonadstropna hiša, v man|-šem ndustrnskem kraju. — ugodno prodam Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »F. F. H. 110«.
32010-20
Večje posestvo
prodam v Ltubliani. perife-r ja obstoieče iz velike priti čne hiSe r 2 stanovanie-ma (4 sobe in prit kline in 1 s^b « ' "'nami) Na-dal'e hlev za 3 glave ži-v ne 3 lope. pr'pravne za skbd-šče oz. delavnice in i ca 5 OOC kv m stavbnega j sveta 7gr3jba ,e da upo-| rabit' za vsak obrt, poseb- i ! no za pekarno, ki ie v hli- ! | ž n> ni Piloti zelo ugodni, ! ker ie pievzeti hipoteki za I Din 120 000 Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro I »Per ferna«.	31998-20
Stanovanja
Beseda 1 Din daveK 3 Din. z* šifro aa' dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanje
sobo s kuh nio, iščem v centru ali bliž ni Sv Krištofa takoi ali do 1. febru-aria Ceni ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Čisto« 32022-21a
Stanovanje
2—3 sob v severnem delu ljubljanske okolice, iščem z 1 lanuar ali pozneje — Naslov sporočite na ogl. odd Jutra pod	0(V,0«
32000 21a
MUL
Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Preprosto sobico
majhno, opremlieno, brez peči, s prostim vhodom, oddam 1. lanuaria Napoleonov trg 6/II1.
32003-23
Med mestom in deželo
»osrertnie ».lutrm-
i IA ZIMO...
| KLAVIRSKE
U HARMOMIKE
'480
zahtevajte brezplačen katalos 1
MEIMEL' HEROLD
JAl tVOONICI GLASBIL. M AR I BOR tf. 101
Božična darila
bomo letos kupovali v znani veletrgovini
Ra M I K L A U C
„PRI ŠKOFU" L j u b 1 i a n a
Lingarjeva ul. S — Pred škofijo 3
Zakaj ?
ZATO. ker se bo prodajalo dobro blago po znižanih cenah, vrhu tega je na izbiro veliko raznih ostankov po zelo znižanih cenah.
Glavna zaloga
R/JDIOAPARATOV
LNGELEN, BLAUPUNKT, SACUMKNVVERH I.T.D.
Najodličnejši aparati po nizkih cenah!
n
His Master*s Voice"
Samoprodaja za Ljubljano tn okolico
„TEHNIK" J. BANJA1
LJUBLJANA. Miklošičeva 20
.^ovi model.
.imsKe suknje, oe ,jremočljive Hubei na plašče, obleke «enlo l.t.d proda amo še vedno i natnim popusloti
PRESKER,
Sv Pet r» (
Klavirji
piamm. Harmoniji: Steinway,
Bosendorfer, Fttrster, Holzl, Man borg — so nesporno najboljši fabrikati na
svetu. Dobite Jih le pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK
LJUBLJANA, Aleksandrova 7. Majhni obrokt nizka izposojriina. — Tudi preigrani klavirji na
zalogi Istotam velika Izbira vseh glasbil, muzikalij in strun!
8232
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
tz lekarne dr G HKVUI.IJA v LJubljani se pnporoč8 bledim in slabotnim o5w»bam
Za svojo livarno IŠČEMO ZA TAKOJ
2 ROČNA LIVARJA
(ročna obUkovaJca). -Ponudbe z navedbo dosedanieera zapnsle-nja pod »48340« na Piihficlta.s d. d., Zagreb, Ilica 9.
IDEALEN DAR ZA
SPREJMEMO
ELEKTROTEHNIKA
instalaterja, poslovodjo obrata (Betriebs-leiter), z diplomo (visoka napetost) ev. inženjerja.
Pismene ponudbe pod »Betriebsleiter« na PubUcitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
Lh BOZ1C je prispela nova partija-
VERITAS.
«fSTf»w£f«
BIVALNI
Stroji »VEBITAS« ID »VIKTORIJA« ženski obrtniški z okroglim čol ničkom. šiva naprej Id nazaj Stopa štlka ln veze, cena z glavo na vzgor din 1 650.—. kabl net din 2.000,—
R A 1» I O
aparati »NORDMARK, nov. za tok eleganten za vse valovne dolžine, cena din 2.500.— Oka zijsko kupljeni na Ucl tacljj propadlih zalog »PHILIPS« »TELEFON KEN«. .BLAUPUNKT« ln »STANDART. 3 - 4 cevni din 1000,- Na ba terijl »STANDARD. 4 cevni din 1000.—. 8 cev ni din 1.50D.—
PISALNI
stroji masivni portabel, v elegantnem kovčegu z 80 znaki črk v clrlll cl ali latinici cena din 1.500.—
KOLESA
(BICIKLI) a prostim te kom ln zavoro (kontra) mo«ka. ženska ln dir kalna, kompletna din 750,—
Tn navedeno klico
tud| na plačilne obroke Naplaillo din 100,— Je treba poslati obenem z naročilom Mesečno od plačevanje za radio. pla. stroje ln blclkle din 100 za šivalne stroje dtn 150 Za bla?o ki vas zanl ma zahtevajte Uustrl ran cenik ln priložite v pismu 1.— din v pošt nlh znamkah aU kolkih Vse blaeo je porekla znamenitih nemSklh to varn. kupljeno ln pla čano (po k!lrlnj?u) v za meno za na*e Jugoslo venske produkte zato le tako poceni TS*pmo *»«t"onlke ln posredo vale«
..MRKHCR" - J? » V«l»
Beoerad PaM^eva 2 pre ^liar 800 telef 28 021., poft. ček m4un Beo grad. br. 57682.
Iz Julijske krajine
Telefonsko omrežje na Goriškem
Kokor smo že poročali, je jro i^ki pokra, finski upravni odboi določil v novem p.>kra-iin«kem proračunu večjo poetavko z« do_ trra<li ev telefoiinkesa omrežja na deželi Pokrajinska uurava je celo že sklen ia z druiž. bo »Te I ve« pttsebno pouo bo. po kat^Ti bo družba do kotila i. 1940 iovrAila tnlefoneko oinrežj« io posamezne centrale hkratu deloma tudi avtomatizirala.
Na Goriškem imrt sedaj od 42 le 19 o^čin svoje telefonske centrale Stroški za posta, vitev central in zvez v ostalih 28 občinah so bili proračune u i skoraj na 1.481 0 0 lir. Zaradi odlasranja del bo morala družba v smislu pojrorlbe zn;žati svoie zahtevke za 110.000 lir. Pokraji s'a u;.irave bo sama prispevala 100 000 Na račun pri7ade ih občin ie že na.iela r>osoj:lo v znenku 1.271 00!) lir
00	obresti, ki se bo amorti7jralo v 25 letih Fin.inono ministrstvo pa eo pridobili za to de bo poravna'o 2 tretjini obwi. Ostale amortizacijske obroke bo'o plačnvj lp občine oo določenem ključu K amortizaciji iolea pa i^cmIo priteio-niene vse občine, tudi one. ki imajo že svoje telefonske naprave, to oa za nudi re;ra ker se bolo z raz4irienim 'elfforiskiin prometom nedvomno n^k ,!i'<o oko ristile in k?r bodo njibove centrale deloma avtomatizirane.
Češkoslovaški blagovni promet v Trstu in na Reki
Zadmi petek je bn v TiKtu občm zbor italijai^ko čeSkoslo^aAice »rpovinske zbornice. Predsednik zlniriiice Rattalma je na njem fK>dai daljAe poročilo o češkoslovaški /.unanji trgovini. Med drugim je navedel tudi :»odatke o ra/voju tranziinejra prometa če^kosiovaškejra blaga v tržaiki in reški luki.
Ta promet je znaAal v t-a^ki luki 193H sko_ raj 259 0 0 ton blaga. 19H-1 ,koraj 2!H) 000,
1	1985 290 000. lani 2f><i.li0(i ton blaga. .4e leta 1929 oa je znašal 517 0(10 ton. ta .o (lo se je <!o larii /maniša! skoro na pilovico. V reški luki »e bil promet češkoslovaškega blaga sevela mnogo manjši Tudi tam je nrič-el nazadovati Tako je znašil 1 193H še 70.000 tou. 1. 1934 64.000. I 19:^5 dob iti 51 tRiič ton. lani pa samo še 42 000 top b'aga. Od teh po'trkov pa jf treba n pr za lansko leto odšteti v obeh lukah skoraj21 000 ton blaga ki je bilo namenjen') neinisredno obtfna mwoma. ta kri da jt bil 'ra> zi ni Dromet za to množino pavzapiavše man:ši
V glavnem so zadnja leta niihijale iz Ce_ ^koslovaške v obe luki nasb^lnje v ste blaga: ži'o premog, sladkor sod za m n°raL na olja. stroji bombaževinasti izdelki kov:-ne. steklo in porcelan. Kakor je ugotovil Rattalm«. je nazadoval tranzitni promet v obeh tadranskih lukih v prvi v^ti zaradi ve ^iio manjšega izvoza češkoslovaškega sladkorja pieko njih. V veliki meri so r obema lukama gleie izvoza češkoslovaškega blaga konkurirale poleg nemških tudi ooljske in rumunske Inke. Zaradi tega. je menil Ratta'ma. bi morale italijinske oblasti določiti za obe luki nove nizke prevoz, ne in pristaniške taiife ter po*krtv>tj še za razne druge prevozne in carireke olajšave.
Drobne novice
Novo zavetišče za deco. (Jpravni odbor znane šolske družbe »Italia Redenta« je na svoji poslednji eeji sklenil ustanoviti večje zavetišče za ruda.sko deco v novi nasplbi. ni Raši v Labmsčini. Zavetišče bo pričelo delovali v najkrajšem času. Pretežni del rudarskih družin v Raši je iz Istre. Zato bo, kakoi zatrjujejo listi vzgoja njihovih otrok v tem zavetišču toliko večjega pomena.
Rezultat prot.tuber^ulozre k niparje ni Goriškem. Te dni so listi objavili p ve podatke o rezultatih letošnje p roti tuberkulozne akcije v goriški pokrajini. 0 priliki p i. reditve »dneva dveh križev« in s prodaio pro'ituberku'o'Jiih znamk 60 zbrali preko t30 tisoč lir prostovoljni prispevkov to je za 15.000 več ko lani. Dognali 60. da je odpadlo na vsakega prebivalca v Anhovem po 1.02. v Gorici 1. v Tolminu 0 8^ Temenici 0.73, Hriii 0.70. Soči 0.69. Krminu 0.67. Zagraju 0.65 lir prispevkov itrit.
Naše gledališče
DRAMA
Zntetek »li 211 nri Četrtek, 23-: Šimkovi. Red Cjtrtek. Petek. 24.: Zaprto.
Sobota. 25 : ob 15. Peterckove poslednje sanje. Mladinska predstava Znižane cene. Ob 20 Bela tolezMi. Izven. Znižane cene.
Prazniki v drami. Golieve »Peterčkova po-<ledn'e saujo< so poetična zgodba o blodnjah na smrt bolnega Peter"ka Igra »P-inceska in pastirček* pa ie zelo vedrega značaja, ter ia dosegla tudi lelo® nenavaien uspeh. Za obe pred-tav veliajo znižane cene. Čarkova epohalna drama >Bela bolezenc je sodobno
zasnovano delo, ki nas postavi pre>d najbolj pereče probleme sodobnosti. Silno učinkovita scene in zanimivi dialogi, ter odlične igralske kreacije, so ustvarili resničen gledališki uspeh. Bourdelova komedija »Svedrovci« (Fric-frac) spada med igre popolnoma zabavnega lahkotnega značaja, ter nudi s svojo pestrostjo zanimivo sliko iz pariškega življenja.
OPERA
Začetek ob 20 ari Četrtek. 23.: Evgenij Onjegin. Premie<ra.
Premierski abonma. Petek. 24.: Zaprto.
Sobota. 25.: ob 15. Pri belem konjičku. Is-ven. Znižane cene. Ob 20. Evganij Onjegin- Izven.
Nedelja. 26.: ob 15. Ančka. Izven. Znižane cene. Ob 20. Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 27.: Zaprto.
Čajkovski »Evgenij On|egln<. 0. Strltof je oskrbel nov prevod, pa tudi inscenacija je nova po osnutkih inscenatorja inž. arh. Fraa-za. deloma pa je nova tudi zasedba posameznih vlog V glavnih vlogah nastopajo: ge. Oljdekopova, Kogejeva. Spanova in Skerian-čava. ter gg.. Pri;nož;č, Banovec Ln Betelto. Dirigira kapcinik otritol, režija je prof. 5<v siova.
lipozariamo na operni repertoar, ki Je določen Li oba tožicna praznika Popoldne v soboto in v nedeljo sta operetni prodstavi, zvečer pd operni- Za vse predstave veljajo znižane cene, le za »Onjegina« veliajo običajne oj>erne cene Uprava sprejema tudi zunanja naroČila, ki naj se naslove na gla-daližko upravo.
Prihodnja nova uprizorit^? » operi bo Pucciniieva »Tosca«. Na vrslo pride prihodnji teden.
MARIBORSKO GLEDALIftCB
Četrtek. 23.: Lo[»ovščine. Red C. Petek. 24.: Zaprlo.
Solata. 25-: ob 15. Prt treh mladenkah. Znižane cene. Ob '20. G\veek za jeao. Premiera.
H A
Četrtek. 23. decembra ?
Ljubljana 12: i riljubijeni gU=ovi (plošče).
—	12.45: Vreme, porodila. — 13: Cao, »|*>-red, obvestila- — 13.15: O, oldauskj koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza.
—	18: Klarinet solo igra g. F. Lrlatiec. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. K. Kola-rič). — 19: Cao. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30. Nac. ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Plošče. — 20.10: Vraiusa: »Mati Klara«. — žaloigra (člani rad. igr. družine). — 21: Koncert operne glasbe (Radijski orkester). — 22: Cas, vreme, porodila, sjjo-red. — 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Petek. 24- decembra
Ljubljana 12: Pred svetim dnevom (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.30: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Zvonjenje. — 18.10: Pojdimo v Betlehem (dr. Andrej Snoj). — 18-30: Božiček prihaja (mladinske recitacije, flavta šolo s spremljevanjem klavirja) g. Slavko Korošec (plošče). — 19.'20: Cas, vreme, spored,
—	19.30: Slovenski božič v davnini (g. R. Dostal). — 19.50: Narodne božične pesmi (poje tercet Stritar) in citre solo (g- E. Mezgolits). — 20.35: Božični prizor (napisal J. Vombergar, izvajajo člani rad igr. družine). — 20.50: Ilandlov oratorii Mesija L del (sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova. ga. Mila Kogejeva. g. Jože Gostič. g- Tone Petrov-čič. komorni zbor dirigira dr. A. Dolinar. — 22: Nagovor. — 22.10: Koncert Radijskega orkestra, vmes recitira stare božične pesmi Fr. Lipah. — 23.15: Božične pesmi raznih narodov (plošče). — 24: Prenos polnočnice iz trnovske cerkve-
Beograd 17.20: Orkester in petje. — 20: I* Zagreba. — 21: Narodna glasba. — 24: Pol-nočnica. — Zagreb 17: Božični koncert. — 19.25: Orgle. — 20: Božične pesmi. — 21.15: Božični koncert. — 22-30: Plošče. — 23.45: Zvonovi in polnočnica. — Praga 19: O ke-6tralni. zborovski in violinski koncert. — 20-15: Solisti, zbor in orkester. — 21: Nagovor prezidenta dr. Beneša. — 22 25" Pester spored. — 24: Polnočnica. — Varšava 20 30: Pester božični spored- — 21.15: Lahka glasba. — 23: Slovanski božič. — 23.45: Polnočnica. — Dunaj 11.15: Požične pesmi. — 12: Orkester. — 16.45: Plošče. — 18: Zborovsko petie. — 19.35: Komorni orkester. — 20: Božični zvoki. — 21: Božič samotarjev. — 21.35: Orkester. — 22.25: Plošče. — 23.30: Zvonovi in polnočn i ca. — Berlin 18: Božične melodije. — 20-20: Svečani božični koncert. — 22: Zvonovi in vedra muzika. — Mtinchen 19: Svečani koncert. — 20.20: Nadaljevani koncerta. — 21: Zvonovi in stare božične pesmi. — 23.10: Božična legenda. — 24: Božični zvoki. — Stntfgatt 18: Pod božičnim drevesom. — 21-15: Božiične melodije. — 22.45: Iz Berlina. — 24: No^ni koncert zbora in orkestra.
'JrejUJ« Davorin RavJjea. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno Uakarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za tnseratni del Ja odgovoren Alojs Novak. — Vsi v Ljubljani