Gospodarske stvari. Štajersko vinogradarstvo ali 7iuorejstvo. II. Na vprašanje: kako pomagati vinogradarjem, da bi leži vino v denar spravljali, odgovoril je zdravnik g. Scbauer kratko to-le: ,,7!ada se mora poprositi, naj na tuje vino naloži toliko colnino, da ga ne bo lehko k nam vvažati mogo6e, dalje pa naj poskrbi za postavo, ki bo ponarejevalcem vina do živega prišla in kaženje božjega daru zabranila ali vsaj precej ustavila." Zdravnik je tukaj gotovo pravo zadel, posebno zastran tako zvanega numetnega vina" (Kunstvvein). 0 tej reči je za njim obširneje govoril 6. g. Proboat, župnik v Ernaužu. Vrli mož je rekel: ntežavno, drago in uimam a!i nevihtam hudo na poakodovaDJe postavljeno je na Stajerskem pridelovanje vina. Vrh tega zadevlje vino dvojna da6a. Prvi6 mora vino- gradar odrajtavati gruntno da6o od vinograda; drugi6 pa še kr6mar plačevati nžitnino ali ,,dac". Tem bolj mu je želeti, da najde 7inogradar hitrih in dobrih kapce7. Ali ravno teh ne najde. Tuje vino, potem ogersko in brvatsko, mu odteguje kapcev in gubi ceno. Vendar najbolj mu škoduje ponarejeno ali umetno narejeno viuo (Kunstwein). Najve6 takega vina naredijo kr6marji po velikih mestih, ki imajo, kakor Gradec, več kakor 20.000 prebivalcev. V takib mestih namreč se pobere Bdac" od vsakega bokala vina, preden sme v mesto. Tukaj pa sedaj krčmarji vnemar lehko vino pomnožujejo ali si ga na umetni način sami delajo, kakor ho6ejo, to pa na znatno škodo viuogradarjem. Kajti krčmarju v njegovej kleti se ni bati ne zime, ne slane, ne toče, ne druge nobene nesreče, ki zunaj vinogradarja celo leto strasi. Dalje mu ni treba pla6evati gruntne dace in še naposled uide užitnini ali ,,dacu". Tako se bogati na škodo drugim krčmarjem, na škodo vinogradarjem, in kone6no na velik kvar vsemu vinorej8tvu, ker ponarejeno vino kakor pravo vino to6i in tako vinopivce ne samo goljufa, ampak jim tudi na zdravja škodi in od vinopitja odvrača. Vsled tega ljudje po mestih vina čedalje menje popijejo. Bogatejši pijejo pivo ali ,,bir", ubožniši pa šle^ajo ,,šnops". Uže iz tega je raz^idno, kako opra^ičena je tirjate7 7inogradarje7, da jih vlada zoper umetno narejanje vina brani. Treba je vsaj take postave, katera bi vaakega krčmarja prisilila na stekleuicah ali na kak drug primei en na6in gostom povedati, kako vino to6i •• pravo (naturno) ali umetno vino. Do sedaj se je državni zbor branil tako postavo skleniti. Pcalanci so ae izgovarjali rekoč: da se ne da do pike zvesto povedati, kaj je nmetno vino, pa tudi ne trdno določiti, kde je meja med naturnim in nmetnim vinom, kde preneha pravo, kde za6ne umetno vino. Vendar to so jalovi izgovori. Teko6ina vinu podobna, pa brez grozdja pripravIjena, ni pravo vino, ampak umetno vino. Dalje tekočina vinu podobna pa le deloma iz grozdja pdpravljenajjtako, dase jenjej drugih tvarin pridjalo v ta namen, da bi se mogoče veliko sodo7 napolnilo, ni pravo vino, ampak je umetno vino. Zato tudi ,,galizirano" [t. j. 6e se je prekislemu moštu vode prililo in ^grozdnega cukra" kupilo in primešalo], potem ,,petijotizirano"[ t. j. 6e se je na sprešane tropine vode nalilo in ^grozdnega cukra" pridjalo, kar je prava 6orba — nemški: Pantsch, okoli Maribora: pikola —] vino, ni pravo, naturno vino, ampak ponarejeno, pra7 umetno 7ino. Kdor tako teko6ino vendar kot pravo vino to6i in proda7a, ta je pravi alepar in goljuf. Celo druga6e pa je tam, kder se vinu dodajajo re6i, ki ,a ne pomnožnjejo, ampak le njegovo čistost. > arvo, okns, mo6 zboljaujejo. To se ne graja m e tudi ne more, dokler se ne rabijo take reči, ki bi bile škodljive, kar je po obstoječih postavah itak uže dovolj ostro prepovedano. Tukaj nam ni treba nove poatave, ampak želeti je, da gosposka bolje pazi na spolno^anje ovih postav. Pa6 pa nam je treba postave zoper ljudi, ki vino na umetni način celo brez grozdja delajo, ali iz grozdja ali iz vina vinsko tekočino v ogromnej meri pomnožujejo in njo potem kot pravo vino prodavajo, kar se najpogosteje po trgih in mestib godi. Nekdo je kupil štrtinjak izvrstne kapljice Pekerske pod Pohorjem za 100 fl. tedaj za 4J/2 kr. J/4 litra. Ko bi jo bil v mesencu iztočil po 12 kr. za '/4 liter, tako bi bil ziešil 324 fl. Lebko bi ael po drugi štrtinjak in v letu raztoČil 12 štrtinjakov ter prejel lepih 3740 fl., med tem ko bi ga vino bilo samo 1200 gold. Ali novošegni kr6mar ni hotel tako po starej poštenej uavadi ravnati. Marveč je kupil 3 štrtinjake omenjene dobre kapljiee za 300 fl. njo prepeljal v svojo klet iu iz nje napravil 12 štrtinjakov ,,umetnega vina", ki ga je tudi točil po 12 kr. V4 litra pa tako ljudi opeharil najmenje za 2768 gold. Res je, nepoateni krčmar je polagoma pivce splašil, goste zgubil, ali tudi Pekerskemu vinu je dobro ime pokazil in vinogradarjem kupce vzel. Največja škoda zadela je tukaj za goljufanimi vinopivci — vinogradarje, davkeplačilce. Zato je treb;i postave, ki bo z ostro kaznijo kr6marje silila pivc .11 povedati, ali na ateklenicah zaznamvati, kaKd vino tocijo, pravo ali umetno, in dalje, da bodu narejalci umetnega vina prisiljeni od svoje umetnosti dačo plačevati, kakor jo mora vinogradni posestnik od vinograda odrajtavati." Poslušalci so dali 6. g. župniku prav, sklenili prihodnjemu državnemu zboru prošnjo doposlati, naj ta omenjeno postavo na korist sedaj goljufanim vinopivcem in hasek poškodovanim vinogradarjem sklene! PogO7ori 0 povzdigi živinorejstva so se letos do sedaj vrsili pri sv. Lenartu 7 SI07. goricab, Mahrenbergu, SI07. Gradcu in Slov. Biatrici. Nadaljevali se bodo 21. marca 7 Slatini, 22. 7 Konjicah, 24. 7 Celju, 26. na Vranskem, 27. 7 Trbo7ljah, 28. v Sevnici, 29. v Kozjem in 31. v Brežicah. Deželni živinozdravnik g. dr. Klingan potuje in Slovencem razlaga umno ži7inorejst7o — nemaki, ker slovenaki ne zna. S kolikim uspebom, to si lebko bralci sami domislijo! Seme kanadskega ovsa, ranega in poznega krompirja, prodaja grajščina Unterlichtenvvald pri Sevnici, seme kuruze, znamenite: Pignoleto in Cinquantino, grajačina Thurniscb pri Ptuju, 1 novi cent velja na železniško poatajo (Pettau) postavljen 7 fl. - Dober pomoček zoper uai pri živini: 7 loncu ali piskru se med vodo saje dobro vmešajo, in 8 mešanico ušiva žival dobro spira! Nov in velik konjski sejem bo zanaprej v Celovcu na Koroškem vsak prvi delavnik vsakega mesenca; 6e je takrat praznik, pa den poprej! Sejmovi na Štajerskem. 27. marca Podplat; 29. marca av. gora pri Podsredi: 31. marca Wet- man8tetten, Lo6e, 87. Eriž naJVfurskem polju, Ruše, Se^nica na Savi, št. Uj pri Šostanju. Sejmo7i na Koroškem. 24. marea Grebinje, Pliberk; 26. marca Milatadt; 27. marca Velikovec; 31. marca Ukva.