fH)t m vta lata . |Mi Za »ol lila ILM UM largast Slortasaa DaQ| ta tka Hatted Štet« . M.000 Raadar* GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON 2876 CORTLANDT. Entered af Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Po«t Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. . TELEFON: 4687 CORTLANDT, MO. 227. — *TEV. 227. W®W YORK, SATURDAY, SEP TEMBER 27, 1919. — SOBOTA, 27. SEPTEMBRA, 1919. VOLUME XXVII. — LETNIK XXVIL IZJAVA LAZAROVIGA-HBEBEUANOVIČA ENEGA VODITELJEV JUG. REP. ZDRUŽENJA VELIKI NEWYORSKI ANGLEŠKI DNEVNIK "NEW YORK TRIBUNE" JE PRIOBČIL NA ODLIČNEM MESTU IZJAVO AKTIVNEGA ČLANA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIČANSKEGA ZDRUŽENJA KI PRAVI. DA BO IZBRUHNILA VOJNA MED JUCOSLAVIJO JN ITALIJO. Poročilo se glasi v prevodu: — Včertj zvečer je prerokoval Lazarevic-Hrebeljanovič, eden i7ined priznanih voditeljev Jugoslovanov v Združenih državah ter časnikar mednarodnega slovesa, da bo zastran reških in dalmatinskih vprašauj izbruhnila tekom petih mesecev vojna med Jugoslavije* in Italijo. — V tej vojni — pravi Lazarovič-Hrebeljanovic — bo podpirala Grška Jugoslavijo. — Pred izbruhom vojne bo italjanski kralj najbrže odstopil ali bo pa odstavljen. Italjanski prestol bo zasedel znani šovinist in imperialist vojvoda iz Aoste. Ta dogodek se bo izvršil neposredno pred izbruhom vojne. Vojvoda iz Aoste je podpiral dejanje Gabriela D' Annunzia, ki je prevzel kontrolo nad Reko ter namerava razširiti svojo kon. trolo nad na daljnim jugoslovanskim ozemljem. Njegovo akcijo so podpirali tudi razni krogi, ki so v stiku z Vatikanom ter skupina italjanskih finančnikov, ki hoče dobiti gospodarsko in finančno kontrolo nad celim Levantom. , Lazarovic zvrača vso krivdo za sedanjo situacijo na žensko _ leno vojvode iz Aoste, ki bi neizmerno rada nosila savojsko krono. Lazarovic je v veliki meri odgovoren za stališče, ki sta ga za. vzela predsednik Wilson in državni department glede jadranskega i vprašanja. On je dal obema glede tega vprašanja najtančnejše po-jdatke. Lazarovic se na.uerava v najkrajšem času vrniti v Jugoslavijo Lot načelnik delegacije katero bo izvolila konvencija Jugoslovanskega Republičanskega Združenja, ki se prične jutri v Clevelandu. Delegacija se bo vzdrževala s pomočjo miljondolarskega fonila, katerega zb.iajo Jugoslovani po Združenih državah. Naloga delegaciic po podpirati Jugoslovane v njihovem odporu proti Italiji ter delovati za republikansko formo vlade v Jugo slavi ji. PREDSEDNIK SE MORA VRNITI _ Predsednikov osebni zdravnik ad- 1 mir al Grayson je odredil, da se' j. mora takoj vrniti domov. »■ -- i Wichitta, Kaiw.. 2t>. septembra i Predsednik Wilson je danes preklical liadaljno potovanje po deželi so "lasno s povelji admirala [(iravsona. njegovega osebnega j zdravnika, ter se bo vrnil od tn ( I naravnost v Washington. , I Kot vzrok za svojo akcijo ji j, navedel admiral (Jravson boleh- 1 i:ost predsednika ter njegovo te- j 1'sno izčrpanost. j Čeprav ni baje ničesar resnega ] z oz'roni na zdravje predsednika. j j" njegov osebni zdravnik vendar izjavil, da je prekinjeuje nadalj-nega potovanja neobhodno po - j trebno vsled nervozne reakcije, i |l;i je nplivala na prebavne organe predsednika. 1 Predsednik Wilson je bil bolan a včeraj zvečer in sklep., da se vr-' no v glavno mesto. je bil storjen'j malo predno je dospel njegov j vlak sem. Predsednik sam je hote* i I nadaljevati svoje potovanje ter), zavrsiti svoj program, admirali, Grayson pa tega ni hotel dovoliti.' Vsled tega je hil tudi razveljavljen ] njegov govor, ki bi ga moral dr- , j/ati v Forum poslopju tekom današnjega jutra. j ŠE CELO SUŠAK HOČEJO IMETI ! Trst, 24. septembra,- — (Pore-clo Ass. Press). — Gabriel I)'Aii-ii.iiizio namerava utrditi svojo po-. pičijo na Reki ter je vsledtega postavil močan kordon izven tega! mesta. Najprej namerava zasesti Su-šak, potem pa vse višine krog Re- 1 ke. — To, — pravi, — da je vsled tega potrebno, ker bodo začeli Jugoslovani v najkrajšem času z oboroženo akcijo. Nihče ne sme na Reko in z Reke brez posebnega dovoljenja. Ita-l.iani odpirajo pošto ter stražijo vse prehode. Italjauska 'Kraljičina brigada'« o kateri se je poročalo, da se je I pridružila pesniku, je še vedno del redne italjanske armade ter se nahaja na Sušaku. VELIKA ŽELEZNIČARJUKA STAVKA V ANGLIJI. London, Anglija, 26. sept. — Konferenca med zastopniki želez-1 ričarjev ter vlade za uravnavo diferenc glede nove plačilne le, j stvice za železničarje je bila dares zaključena, ne da bi prišli pohlaščenci delavcev in vlade do kakega dogovora. Vsled tega so zastopniki želez-ničarskih unij proglasili stavko. ■ na vseh železnicah, ki naj bi postala pravomočna danes ob polnoči.- * - DENARNE POSlLJATVE V - - ISTRO, 51 GOKfcKO 0 * NOTRANJSKO. Ix vrinjeno o denarna isplsfili popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro pc celi litri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlja ki je sa -teden o po italjanski armadi. tlako poifljatev, toda za kake mo go&e zamude f izplačilu ne mor« mo prvneti nikake obveznosti 50 lir...... .....$ 0.00 100 lir............$ 11.40 j 600 lir............$ 56.60 * 1000 lir............$113.00 I Denar nam poslati jo najbolje po Domertfe Postal Mossy Otšm aH pa po Now York Baafr Draft TTiDumiKiim I Pazite na nove cene Potiljamo denar na Kranjsko, itajersko, Hrvatako, t Slavonijo, Bosno in Hercegovino popolnoma sanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo ta vsako poftfljater,* toda aa kake m*, loče zamude ▼ izplačila no moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pod jemo ▼ staro domorino, naprimer: 100 kron____$ 3.00 1,000 kron____% 26.50 300 kroti____% 9.00 5,000 kron____$130.00 500 kron____$13.25 10,000 kron____$260.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. — Denar nam poslati je najbolj« po Dnstln Postni Money Ordw sli pa yoMtw Tsrk Bank Draft lz Gary, Ind., kjer so bile naprave v ponedeljek skoro popolnoma zaprte, je prišlo poročilo, da se bo pričelo še v četrtek z d»*l-iiim obratovanjem. Delavci so pa-rirali to vest z objavo, da je šlo na simpatijsko stavko 195 inži-nirjev pri parnih kotlih. V Indinaua Harbor se je vršilo zborovanje delavcev, ki so zahtevali zavarovanje onih. ki s«* hočejo vrniti na delo. Govorniki se trdili, tla se hoče celih 80 odstotkov sedanjih stavkarjev vrniti na tlelo. Zastavkalo j«* približno 12,000 mož. Youngstown, O., ,ie še nadalj'* glavno središče pridobitev stav-karskih organizatorjev. 1'nijski organizatorji izjavljajo, da je na-'stop policije v tem kraju vse hvale vreden, dočiin dolže obla*! i v • drugih pennsvlvanskih okrajih vseh mogočih nepostavnosti. Zborovanje delavcev v Allen-town, Pa. ,je sklenilo, la bodo tlc-lavei uveljavili stavko proti Bethlehem Steel Co. prihodnji ponedeljek, razven če bi koinpanija privolila v konferenco z delavskimi voditelji, ki naj bi se vršila v petek. Taka stavka bi zaprla vse naprave v Bethlehem, Steelton. Reading, Lebanon in Sparrow-Point. Tekom napredovanja stavke je opaziti čim dalje manj nasilij. To je v glavnem pripisovati sklepu delodajalcev, da ne bodo zaposlili stavkokazov. ROJAKI NAROČAJTE S E NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. SPLOSNI PREGLED STAVKARSKEGA POLOŽAJA Delodajalci izjavljajo, da se vrača vedno več ljudi na delo. — Zaslišanje pred senatnim komitejem. Vedno večji optimizem od strani delodajalcev je bilo opaziti danes na podlagi poročil s pozorišč velikega boja med delodajalci in uslužbenci v jeklarski industriji. Glavno zanimanje se je osredo-točevalo danes na nastop John 1* itzpatrieka, voditelja stavke, v, j Washington!!, kjer bo podal preti ( senatnim komitejem izjavo na( vprašaije, zakaj so jeklarski delu vci zastavkali in zakaj so poskusili ustaviti obratovanje v eni najbolj važnih industrij v deželi.' Predno je odpotoval v Washington, je izjavil Fitzpatriek v Pittsburghu, da se ne bo vprizo-|iilo nobenega poskusa, da se iz-i premeni stavko v jeklarski indu-i stri ji v splošno narodno stavko v |vseh industrijah. Po mnenju nekaterih kaže to vedno manjše zasipanje od strani stavkarskih voditeljev, ki so bajt računali na aktivno pomoč cele ameriške delavske federacije, j Poročila iz pittsburškega okraja kažejo, da niso stavkarji nadalje napredovali. To je prav posebno razveselilo delodajalce, kajti glavni naval unijskih organiza torjev je bil vprizorjen na naprave, ki se nahajajo v Mononga-hela dolini. WILSON JEŽAM. ITALJANSKE ZAHTEVE Reka ne sme biti nikdar italjan-ska. — Italija bo čisto za blokirana, če bo vstr&jala. Pariz, Francija, 23. septembra. Tukajšnji italjanski krogi pravijo. da je dospela danes v Riin odločitev predsednika Wilsona glede Reke. Predsednik je odločno zavrnil vse italjanske zahteve glede tega mesta. Italiji je zapretil s popolno gospodarsko blokado, če bo prezrla cdlok mirovne konference ter se nt bo odpovedala Reki. Po Parizu krožijo tudi vesti, da je italjanski kronski svet anekti-ral Reko. Italjauska mirovna delegacija r i mogla te vesti niti potrditi ni-, u zanikati. Italjani so zelo razburjeni ter postajajo vedno bolj odločni na-i sprotniki predsednika Wilsona. Pravijo, da se Anglija in Fran-• eija ne boste vdeležili blokade ter tla je Amerika sama ne more izvesti. J Italiji preti velika kriza. Xitti-jeva vlada je brez moči. D'Annunzio je izjavil, da Italija ne bo dobila samo Reke, am-' pak mora dobiti tudi vso dalma-' tinsko obal. Umevno je, da nočejo Jugoslovani o tem ničesar slišati in že pošiljajo odločne proteste mirovni J konferenci. JUŽNOAMERIŠKI ITALJANI ur D* ANNUNZIO. • — lio Janeiro. Brazilija, 25. sept. Iz San Paulo poročajo, da se je > riilo tam veliko zborovanje Ita-ljanov. Vsi navzoči so odobravali početje Gabriela d'Annunzia, ker je prevzel kontrolo nad Reko. Sklenili so nabrati zanj en mi-ljon lir. Ijanska posadka, ki je zasedb. Trogir, umaknila v italjansko o-. ZMAGOVITI ITALJANSKI1 KRALJ BO ODSTOPIL; Tudi njegovi ministri bodo šli rakom žvižgat. — Jugoslovani zaše- 1 dli Snežnik. - j Pariz, Francija, 25. septembra. Sem so dospela nepotrjena poro-jčda, tla bo resigniral ves italjan-i;.ki kabinet in da bo najbrže tudi j kralj Viktor Emanuel odstopil, j če Italija ne bo dobila vsega, kar zahteva. Italjansko tiasopisje poroča, da so jugoslovanski prostovoljci za-! sedli Snežnik ter da kontrolirajo zelezniško progo med Reko in | Šen petrom. Iz Belgrada brzojavljajo, da so j D'Annunzijeve čete aretirale ve-lliko Jugoslovanov na Reki ter za-! plenile neko jugoslovansko tiskarno. _ Na tisoče beguncev prihaja v j Zagreb z Reke in Sušaka. Begunci prosijo jugoslovansko \lado, naj intervenira ter ščiti ju-| goslovanske interese, i General Peppino Garibaldi 3« • rekel, da zavezniki niso dali Italijanom vsega, kar jim gre po Lon-I donski pogodbi, ter da bodo vsled lega vstrajali pri Reki, pa maga-j j ti, če izbrhune nova vojna AMERKANC! SO j i PREGNALI LAHE ____I Italjanske čete so se morale umakniti is risedenega mesta. — Jugoslovani — gospodar j j i. Kodaaj, Dansko, 25. septembra. I Ameriški mornariški vojaki so se I izkrcali z nekega ameriškega tor-pednega ruši lea ter prisilili ita-jansko posadko, da se je umaknila iz Trogjra v Dalmaciji. Italjani so se umaknili, zatem, ko je oddalo nanje prebivalstvo ' par strplov. Trogir kontrolirajo sedaj jugoslovanski vojaki. IHn, Italija, 25. septembra. — I1' Hessaprgerov'' dopisnik, ki se modi v Tratn, poroča, da ae je its- •»/ j« •»«»«»» j' 11.111 "ii■ "t *'»j Med tradicije narodov pa spada-j 'j« tudi njih vojvodski. knežji, kraljevski in eesarski prestoli.; k zdavnaj spadajo med staro šaro, pa še vedno predstavljajo ur-l poluštva naroda. Tak starj 'n.eb«d je neškodljiv, dokler stoji v kotu ter ni nikomur na poti. j Kukorhitro pa je nevarnost, da! m inu mora vsakdo izogniti in j • '•.. s«» lahko vsakdo izpodtakne; ob»-nj, takrat pridf čas spraviti! ga pod streho ali pa v muzej, kjt/ ni nikomur na poti. Novi časi. nove navade. Ves s\>*t se j#- iznebii misli, tla, tr.ora stati ua čelu države krona ) na glava, če hoče dotična država* sploh živeti in obstajati. Zmagal j vsled preizkušenj svetovne j \ojne takozvani ameriški coni monsense. ki se ne ozira na tra-tiieije t«-r skuša uveljaviti to. kar je narodom najbolj koristno in j l-ar se najbolj prilega razmeram, j v katerih živimo. Po celem svetu opazimo zmago republikanske misli, in ni daleč tian. ko ne bo na celem svetu niti t ne kronane glave, ki bi samo-lastno in samopašno vodila usode narodov ali nplivala. direktnim ali indirektnim potom na I razvoj in napredek posameznih tir j za v. Jugoslovansko Republičansko j Združenje je dete tega modernega duha iu kot tako ima vse predpogoje za življenje in razvoj. Jugoslovansko Republičansko; /.druženje je bilo organizirano v Ameriki leta 1^17 kot javen pro test napredno mislečih ameriških Slovencev proti mahinacijam in /a vratnim »pletkam različnih profesorjev, dohtarjev in drugih emisarjev Londonskega odbora! ter naših starokra jskih 4* meščan-1 sk:h prvoboriteljev", ki so lezli | t ekam Italjanom ter koketirali z \semi, samo s tistimi ne, kater;i hi jim v resnici lahko pomagali., Jugoslovansko Republičansko' /druženje je predstavljalo, ko» j mislimo mi, v prvi vrsti protest j proti polovičarski in opurtunistič-;»i politiki naših takozvanih 4"ua-, t od na ka'rje v" in naše buržuazije, ,ii.ed katerimi je bilo v resnici par j lastnih izjem, ki pa je bila po svo-1 J.*i pretežni večini, dokler je slo,I 1 prav tako črnožolta iti avstrijska! ikot je tlanes kraljevsko srbska. { Jugoslovansko Republikansko ■ (Združenje je objavilo svoj pro-: gram, ki je inenua vsakemu znan, j ker ne obsega dosti točk. Te točke so pa lapidarne, in njih uresničenje in prevedenje v dejstvo; je naloga, s katero se ima pečati l letošnja konvencija Združenja. Jugoslovansko Republičansko! Združenje hoče prenesti svoj boj j tih naša rodna tla ter pojasniti, svoje nazore našim ljudem, ki so > postali vsled velikega trpljenja; petih lei okoreli ter pravcati o-; lientalski fatalisti. j Ponesti hoče met! naše ljudi! ooraa nov evangelij in bolj pfe-j pričevalcu evangelij kot je oui,| I ki ga pridigajo krsljevsši ter zastopniki kapitala in industrije v j naših jugoslovanskih zemljah, »j Ta evangelij je povsem pripros' j ui razumljiv tudi najbolj navad- j ' nemu in neizšolanemu človeku. Glavna stvar pa je, da ima za: (»eboj prepričanje in zaslombo. pretežne večine v vsakem narodu t (celega sveta in da mora zmagati j končno kljub vsem mahinacijam ,'in spletkam onih, v kojih intere-: mu je, da žive Še naprej okorene-» Je tradicije in inštitueije, ki niso j opravičene živeti v tej dobi pro-i ze in praktičnega vpoštevanja 1 vfega. kar je narodom v resnici m koristno. I Dane« m> je pričela v fievelan-«'u, Ohio, tretja letna kouvctieija J. R z. i Kot čujenio. zastopanih nad sto delegatov različnih krajevnih « r ganizaeij. j Poglavitni namen letošnje kon .... 1 teneije te organizacije je razpra rs, kako in s kakimi sredstvi bi m dalo prenesti na naša domača lla delovanje organ izsei je, k oje pragram je izražen v kratkem imenu orgsnizaeije same. Organizacija %e imenuje Jugoslovanske Republičansko Zdniže-, »tje, h čemur je natančno izraže-1.0, tla w zavzema za republika* sko vladno obliko. To je prvi in glavni cilj. Velika svetovna vojna je ime- t tuli svoje dobre strani poleg i.eštetih slabih. {/.bistrila je obzorje toliko, tla ne smatrajo ua-r-idi sveta kraljev in eesarjev za kar so jih smatrali prej, namreč /a potreben mcbel, ki mora biti v vsaki hiši, če bore. tlosiojuo izgledati. Tega usziranja so se evropski in drugi narodi tekom petletne krvave preizkušnje srečno 1 i/tiebili, če ne v dejanju pa vsaj v mislih. Ne bomo uaštevali eesarjev in kraljev, ki so se umaknili v pri- ! >atno življenje, kajti znani so vsakrmu, ki je zasledoval dogodke zadnjih štirih ali jietih let. Postala je nekaka moda strmoglav. . J/ati «-e*arje in kralj«", » tu moda 1 ti« bila vihrava in tudi ni sledila j trenutnemu razpoloženju in tr< 1 rotniin kapritain narodov, temveč je bila »lete svetovnega polo /.ija, ki je nastal vsled neizmernega gorja, ki ga je prinesla vojna na eel i svet. V prvi vrsti se je iznebii svet i udi eesarjev iu kraljev, ki sn iz- i javljali, tla so postavljeni od Koga samega, tla vladajo narodom ter vodijo njih usode. Svojo vladarsko moč so opirali 11a božjo postavo ter izjavljali, da uinia i:arod z ozimni na njih vladarske pravice nobene besede. To se bili eesarji in kralji po "božji milosti". Rili so re« po božji mi-j lost i, kajti vsakemu pametnemu človeku se je zdelo, tla mora biti, 1 tog neskončno milostljiv, kar jili je toliko časa gledal ter mirno o-' pazoval njih početja. Druga vrsta kraljev iu krona-1 tiih glav pa je obstajala iu obsta j ja še danes iz takih, ki so že ne j koliko modernizirali ter izjavlja-^ jo, da so cesarji in kralji po božji milosti in volji naroda. S tem hočejo reči, da bodo o-stali toliko časa dokler bo nad rjimi božja milost in dokler ho i.arod, kateremu vladajo, voljan Jrpeti jih v svoji sredi ter jim iz-j kazovati cesarske in kraljeve časti. Kot rečeno, je to že bolj moder-^ na vrsta, a žal i bog so še ved bo cesarji in kralji, in pretežni večini ne gre v glavo, zakaj bi ti polovičarski ljudje še nadalje ohrs-j nili svoja dostojanstva in časti, ko so bili vendar povsem easy strmoglavi jeni njih . višjestoječi j bratci (>o božji milosti iu brez pri-f v eska volje narodov. Vsakemu je znano, kako težko J M je človeku iznebiti starega mebla, kako teško je dati iz hiše staro miso, star polomljen klavir ali kak star stol, ki je služil ge-^ reracijam ter dovršil svoje koristno delo. Pieteto je opaziti v( fivljenjn vsakega navadnega elo veka napram staremu pohištvu,' katerega se ne proda, temveč spravi na podstrešje med staro I Kot pri posamezniku, tako tudi j*H narodu. Tradicija je mogočna ■atacdjig? iifljenju narodov in naj*« Konvencija J. R. Z. SPLOŠEN POLOŽAJ V JEKLARSKI STAVKI SEKAT JE ZASLIŠAI. PREDSEDNIKA AMERICAN FZDER ATI0N OF LABOR CLEDE VELIKE STAVKE. — DELAVCI V j IHIO SO GIjASOVALI DANES GLEDE PREDLAGANEGA P0-VRATfcA NA DELO — VPRAŠANJE RAZSODIŠČ. Včerajšnja poročila niso kazala nikakih bistvenih izpreinemb j v » « liki jrlil.ir^ki stavki ua obeh straneh, ki st> stojita nasproti. izjavi jo, tla je opaziti med stavkat ji »- Vseh okla \ j*!i \etlno \ ra/polo/euje. tla ?»e vrnejo na tlrlo ter izjavljajo ;utli. tla s»» l.otlo može vrnili na tlelo v velikih številih, kakorhitro IkhIo prepričaui. tla lal.ko store tti povsem varno. Samuel < iompt-r^. predsednik American Federation of i^abor je nastopil včt>i;!>.patriek. predsednik štrajkarskega otlbera je že v če-j ii?"k izjavil odboru -Li boilo stavkarji najbrže voljni izročiti svojo zatlevo tak-i. il razstnllŠčnemu svetu. j Sodnik Klbert it Gary, načelnik United States Ste«*l ('orpo-lation ni hotel govoriti v imenu korporacije ter dal le izraza svojemu naziranju, tla >0 'prizadeta vprašanja, tikajoča se moraličnlh j r»n«-ipov. t» katerih je vsaka razsoja nemogoča. V pittshurškem t»k»-aju se vrača baje vedno več ljudi 11a tlelo. V t»*m okraju niso mogli štrajkarski voditelji nikamor naprej. j V Gary, Ind.. izjavljata obe stranki, tla zmagujeta. Tnijski »Mlitelji ■•>>•••••■••<»«• »m fti Ml« trnu, m mm»i New T«t Nil Za Evropo u celo loto »...k*. .9B.0« < t A | M A i QJ> A HM mtT day a»o*pt Bondays ul BHM ^ Bob—rlstlon yoariy 9AM. _ _ -it— __1 Emmmr S* sT^njr—-" po _ m »IMIMII ^^"^^lažnSiiiHiJ«.«« nVJTmr^*1 * L Al NAROD A-■ f—r—— lil «1. Boroock of Manhattan, Now M M. SL & Tmm i It C«rtHn USODA EVROPE V ROKAH RUDARJEV Pariški "Matin" priobčil je me-! morandum, ki ga je predložil K.; Hoover gospodarskemu svetu oi premogovnem vprašanju. Memorandum je zelo pesimisti- j cen in pravi, da jc znašala po izvedeni statistiki produkcija premoga v Evropi izvzemši Rusijo ir Balkan, napram 680 milijonov ton j v letu 1914, letos le 443 milijonov | ton. — Amerika ni v stanu ta deficiti pokriti, ne glede na to, da je pre-j skrba z premogovnimi ladjami daj nes popolnoma, nemogoča stvar. Premogovno vprašanje stoji danes pred vsemi dragimi vpraša-1 nji, in lastniki premogovnikov in rudarji morajo vedeti, da je uso j da evropske civilizacije letos odvisna le od njih v taki meri, ka- KILO je ozdravil Ko sem pred par loti ndivml tetak uboj. sem Jako poSlL Zdravniki ao ml rekli, da Jo moje edino upanje operacija. Pa* art ao alao dobro obnesli. KoneSm aem p« dobil nekaj. J. ar me je hitro in pc^ poinoma ozdravelo. Minila ao leta ln kfla *e ni nikdar povrnila, Čeravno opravljam tedko delo kot mizar. Nlaem bil operiran nisem Časa, nlain Imet sitnosti. Jas nimam nlCeaar naprodaj toda vam ta bras operacije. Ca piAeta meni. Evgenu K- Panami, mtarfn. M F. Marceltns Avenue. Hi—hm, N. J. Najboijto Je, da tzroteta to vast ter Jo potentate drugim. ki ao paM. niM—ni baata Hvt Janje. aH p* ta vsaj wnMK »■■ »Piin kito tm si m mi — isitsoi kor bo odvisna prihodnje leto od; produeentov živil. Produkcijo premoga se more in j mora zvišati. Iloover predlaga, da naj se za Evropo določi posebno kontrolo! za produkcijo in razdelitev pre-i nioga s tem namenom, da se bo produkcija zvečala in da se bo' premog tako razdelil, da nc bo treba ustaviti najvažnejših poslov od katerih je odvisno vse gospodarsko iu politično ravnotežje. V intervieavu s *AMatiuovim" sotrudnikom je rekel Hoover: — Kvropski delavci uapnite vse sile! Enkrat sto že ohranili svet. nii T'il TI H O ir uo /liMirvi.". V Naprodaj velik kos najboljše ilovite zemlje p o$15.00 aker na zelo lahke obroke. 12 slovenskih družin se je naselilo v zadnjem času v ta okraj. Za pojasnila obrnite se na: JOHN KNAUS P. O. LIMESTONE, Alger County, Mich. > Navzoč i častnik, kot sodnik igre, je dal izključiti Spličana. Nato je 'med SpličaVii nastal hrup Za dr u ni pa ao zaceli žvižgati i . - _ m. KONVENCIJA JJ3LJL ( Do sedaj je prijavljenih 81 delegatov za tretjo konvencijo J. R. Z. in se jih je nekaj, ki niso ob vestili glavnega urada, tako da se je nadejati udeležbe preko sto delegatov. Ako primerjamo število delegatov lanskega leta in letos, moramo nehote priznati, da je organizacija napredovala nepričakovano dobro in «3a je vse obreko-| vanje naših nasprotnikov le privabilo veliko število novih somiš-, 1 jenikov. i Društva, ki so preoddaljena od iClevelanda, da ~im vsled prevelike daljine ne bo mogoče pošiljati delegatov, pooblaščajo svoje prijatelje v Clevelandu, da jih za stopajo na konvenciji, ker noben:* organizacija ni društvo noče zao-stati. da ne bi bilo reprezentirano | na tej najvažnejši konvenciji zgodovine ameriških Jugoslovanov, j Od zadnjega uradnega obvestila in imenika delegatov se je naknadno prijavilo sledeče število de-j legatov: Okr. org. JRZ Chicago, Tli štev. VI. Fr. Zaitz in F. Gottlicher. NSPJ. št. 131, Chicago ,111. sestra Katie Bemik. SSPZ. Aug. Kužnik, Chicago, El. SNPJ. št. 70, Irwin, Pa. Frank Stojan, Anton Kurd i 5. JRZ. št. 114, Detroit, Mich. L. Gorjnp. , JRZ. št. 63 West Newton, Pa. John Lngerhole in J. Juvan. SXPJ. "Ivan Cankar" Št. 380, Chicago, 111. sestra J. Stonič. JRZ. št. 73, Joliet, 111. Frank Zupančič. JRZ. št. 2, Cleveland, Ohio: L. i Medvedšek, V. Jurman, F. Čeme, ; Louis Pečenko. Okr. org. Št. Tin. Chicago, III. (hrvaška) 3 delegate. Razpošiljanje spominskih knjig lepo napreduje, čeprav smo se vsled delegacije v Washingtonu malo zamudili, kar nam bodo seveda rojaki radevolje oprostili, bilo je pač važnejše delo, ki jc moralo biti rešeno na določeno uro. Tekom tega tedna bo vse go tovo, da prejmete v početku drugega tedna. A. J. Terbovec, gl. tajnik. -__ PRVE MIROVNE ZNAMKE. Prve mirovne znamke sta izdali sedaj Švica in Japonska. V risbah pride to zelo natančno do izraza. Švicarska znamka za deset centimov kaže simbolično podobo miru ki razprostira preko celega sveta olčjo vejico. Neka druga Švicarska mirovna znamka kaže umirajočega gladijatorja, ki vidi pred seboj vizijo miru. Na tretji znamki si podajata vojaka na bojnem polju roko. Na japonskih mirovnih znamkah je videti goloba v različnih umetniških risbah. Tudi mala republika San Marino bo v kratkem izdala mirovne znamke. POKORI POZO?! Xslsl Ja nov obdiml —^ Zborovanje republikanske stran-1 he sa julijsko Bene*jo še je vrnilo v Trstu 13. julija. Iz-' med točk, ki so bile na dnevnem ledu, nag predvsem interesira ka-j ko stališče zavseina stranka na-1 sproti Jugoslovanom, ki imajo pripasti Italiji. Tozadevni sklep, ki je bil enoglasuo sprejet, slove:, Republikanci Julijske IVnečije,. zbrani na kongresu v Trstu dre 13. julija 1919, pretresujoč problem, ki ga nameravajo predložiti; naroda glede vedenja nasproti; slovanski manjšini v Italiji, poudarjajo Veliko razliko, ki se pojavlja med masami slovanskih de-želanov in ju^oslavonlskimi naei-jonalisti, ki »čuvajo na sovraštvo proti našemu narodu in smatrajo j za svojo dolžnost odtegniti slovanske ma-e pogubonosnemu vplivu jugoslavofilskega raznarodovanja j ter jih vzgojiti v čutu .solidarno-, sli in ljubezni naspreti Italiji s po-' litiko prisrčne velikodušnosti in! /. ekonomskimi dobrotami; nasprotno pa zagovarjajo politiko! največje ostrosti prolti agitatorjem. ki se rekmtirnjo posebno med duhovrfiki, učitelji, odvetniki j kateri ne bi prianavali pravice Italije do enotnosti in teritonj.dne j integritete v mejah, ki jili narava ;-;i>na zaznainenovala in ki sr. bile j zopet zavzete po stoletnih aspira-j i-ijah i žrtvovnnjem e«ncga miljona italjanskih mrtvih in pohabljenih;! iu — doeihi priznavajo, da se mora postopati s poštenimi in Italiji zvestimi slovanskimi masami enako kot z it al jonskim ljudstvom, da imajo uživati vse pravice kot i druj;i drčivljniii in da se morejo ' pr nega Jugoslovana, in ga na naj-!>rutalnej4i način mučili, da bi jim priznal svoj čin. On tega seveda ni mogel storiti, ker o poškodbi italjamskega vojaka ne prav niče-«ir iu ga sploh ni bilo na licu me-j s.ta. Bmčie je zaprt v kastavski ječi; karabinjerji mu ne dovolijo, 1 da bi dobil kaj jesti. Niti vod® mu 1 ne dajo. Podnevi ga mučijo z za-ponami in s privezovanjem. Pred i izpraševaaijem mu zvežejo roke in i vrat in ga tako obesijo ob zid. i Njegove muke so strašne. Kako bi i se odvrnilo to zlo ? — Pri vsakem ; koraku nas pkušajo Italjani uni-ji čiti in iztrebiti i Izzivanja in napadi v Dalmaciji. Iz Zadra poročajo od 10. julija: Včeraj se je začel takozvani šporf-^ ni teden. Že prvi dan so «e začeli} izgredi, iizivanja in napadi. Neki| splitski italjanaši so se drli In j1 vlekli |»o ulici Sv. Krševana. Neka Ltaljanska deklica je ravno zali-1 vala cvetje in izilila na cesto nekaj i vode, ki je oškropila tri vojske.; Ti se za to niti zmenili niso, neki zadrski fant al in pa jim je prigovarjal. naj pokličejo karabinerje.. če^. da je to storila družina Hrvata Sprajiea. Drugi lan talini pa so poklicali sjilitske ilaljanaš-i iu v kratkem času se je divna in junaška četa zbrala z zadrsko drhal jo • z nekoliko vojaki in častniki, ob- j oboroženimi s palicami, in lovila nedolžne žrtve deroč in psujoč in z najgmimi besedami za sramujoč Jugoslavijo in Jugoslovane. Navalili so se na stanov anje g. .Spra-jiča. Predoo pa so razbili vrata, je neka Italjanka prepričala te ju-rtke, da ix tega stanovanja ni nihče izlival vode. Naval na to stanovanje jc trajal nkoli tri četrt < ure ni pa bilo videči blizu nobe- j rtpa kil rabine rja. t Popoldne je bila nogometna < tekmii. v kateri so zmagali Zadra- J ni. Neki Spbčan je, videč, da Za- , dreni bolj* igrajo, udaril Zadra- , na Maierta, ki se Jc aotmitiLU ^mmmmmmmamMHmwmmmwmm*i^mmtfanAMawf^ 0=== ===tBl Jugoslovanska Kalof. Jednofa IOttammIjen leto 1896 - takorporiraaa leto 19M, Glavni urad v ELY, MINNJ _ _ SLAVNI URADNI Kit Predsednik: MIHAEL IOVaNSeK. box Ml. Conemancfe. pa. PodDredaednlk: LOUIS BALA NT boa 1M Pearl A*a. Lorain. Okia rajnik: JOSEPH P18KL1ER, Kly. Minn. ^^ Blaaajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn BlscaJnik neiiDUCuUi smrtnln: LOU 58 C08TKLIX). Sillffls OsH. _______ _• VRHOVNI ZDRAVNIKI Or. JOE OBAHZK MB M Oblo 81. KB. Plttsburzk, Pa. _____NADZORNIKU /OHN OOUŽE. my. Mba. ANTHONY MOTZ. »«41 At«. M. So. Chlcuo. m. IVAN VAROGA. 11« Natrona Allay Flttsbursfc it ______• POROTNIKI« GREGOR J. PORENTA, bes IT«. Black Diamond. Watt, LEONARD RLABODNIK. boa 4«0. Ely MlnnT ^^ JOHN R UPNIK. 8. B. boa 14. Export. Pa. InHTTm „ __PRAVNI ODBORI J08XPH PLADTZ, Jr. Ul-Ttk Bt. Calumet. MSsM. GOVERN. B24-2nd Ave.. DulntiTMlru? ^^ MATT POQOREL.C. 7 W. Madison Bt. Room IM Cbiea««. tU. Jednotlno claailo: GLAS NARODA. PO««ho uradrilh sadeT kakor tudi denarne oo«ljatTe naj si odbcS.%^ tajnika. Jednot«, tm pritožbe pa na predsednika porotneas osebnm ^uradna pisma od stn&nl Članov se ne bode oslralo. 1st. nSS^0^"1^ KatoU8k* Jednota se prlporoCa vsem Jogosio^nom sa ort m ^ 7-tlonal Fraternal Con^.Ttv ' v "a^ .ou SSiSi jusv>ak opr"icen ^ -1. ^ - Tam. k^^h ** r*xnUl slovenskih naaelbinak. • fflSniSi i^iUSi.9ri90T0ČMm0 vstanovltev novih. Druitvo se iabko vstanovl i «a nadaUna pojasnila se «a obrniti na KUvneaa tajnika. ' Boj za amerikanizem? S« nat Zdm/f*nih držav jf* postal vznemirjen vsprieo jeklarske stavke t»-r odredil pr>iakavo. Senatni delavski odbor je sklenil po-Llnati pr<.»v zastoj>nik<» industrije in delavskih organizacij, da U« bi oil njih informa ije iz prvega vira glede vzrokov, ki so dove- do sedanj" velike ndnstrijahie borbe. Olhur >kleml pozvati predse sodnika Gary-ja, načelnika fi-i.aiit'iifgu ka j»*klarsk" korporacije ter tudi Johna Fitzpatrieka, ponis^dnika organi/.'i'ijskejfa o ,i\ka \ gl: vnem !m>j med ameriškim elementom ter inozemci, ki' jo /a po si »• m v tej industriji. U*-kH j«\ tia so predvsem Slovani in prav poaebno oni iz juga i / hodmli d••*.•■ 1 Evropa ki prvi sledili pozivu na stavko. Rekel, j-* nalalje ,da je to ^rt'i. nehvalžnost od strani Slovanov, za katere! j«' Amerika tekom 1» ta iu pol žrtvovala svojo kri in svoje zaklade, j Izjuvil je, «l-i zahteva admmistraeija ae nadaljnih žrtev v prilog; isttm Slovauotu, ki s<» s.daj zastavkali v jeklarski industriji. Da je To besedičenje senatorja Knoxa prazna slama, je razvid-, no iwi prvi m>gled vsakemu, ki je zasledoval dogodke tekom vojne) ii prav pos» ono od «"asa naprej, ko je seje proieelo govoriti o splo-i mu stavki v jeklarski industriji. /nana stvar je. da so Slovani, to je slovanski delavci malen-j i < t na manjšina v jeklarski industriji in da so zastopani predvsem j \ razredu takozvamb strokovno-neizurjenih (unskilled) delaveev, j iu je v razredu navudiiili težakov, ki opravljajo najbolj težka ii» ] zdravju k varljiva dela v jeklarskih napravah. I Nadalje m glas* da so ti slovauski delavci obenem z drugimi,j iii prihajajo j/ juinovzhodne Evrope, oni, ki se nočejo dvigniti na rmeri^ki stntdard življenja, v namenu, da prihranijo čimveč deli i rja t«r se ialiko ■ imprej povrnejo v svojo staro domovino, kjeri bodo lahko uživali sadove svojega dela ter počivali. Senator Knox pa n! pojasnil vprašanja, ki mu ga stavljarao z j naslednjim : — Kdo je sklieal stavko? A1 i so jo skl»eali slovanski delavci, zaposljeni v jeklarski industriji? — Gotovo ne. Sklicala ,>o jc A-ut-riean Federetion cf I„abor potom svojih 24 t urbanizacij v jeklarakik uulnstrijati, zastopanih v centralnem telesu American federation of Labor. Xa dveh kouvcncijah pred letošnjo ko razpravljali zastopniki A. >'. of l^ahor s svo.um predsednikom kako bi bilo mogoče organi-r dosed-ij neorganizirane delavce v jeklarski in železninaiSki industriji Združenih držav. Ker se ilelavei v tej industriji niso hoteli odavati vabilom crtranizaeij v toliki meri kot so si organizatorji želeli, je oklenila konvencija A. K. of Labor vstanoviti posebni organizacijski odbor, kojega naloga bi bila organizirati delav-^ tej indu^riji tor prisditi podjetnike in delodajalce k prizna-x .u takozvancara siit^ma "closed shop". Po mam m krav.du v llouiesteadu prt'd 27. leti so izgubile de- I.vvk. organizacije %sak upi i v na delavce v jeklarski industriji. J'oderna s'riija \ federaciji je zahtevala organiziranje dosedaj ne-crganiziramh panog dela iu prva v tem oziru je prišla vpoštev jeklarska industrija. O so s. slovanski neizurjeni delavci odzvali pozivu na stavko v ve«;ji meri kot so se odzvali njih neizmerno boljše plačani ameriški in strokovno iz rrjen i tovariši, potem se še ne sme reč^ da predstavljajo slovanski drl* ve i v jeklarski industriji ekment, ki je sovražen državi in kojega končni eiij je strmoglavi jen je obstoječega družabnega dela. Vs« totade\-ne izjave kapitalističnih listov, kapitalistov samih jn njih pri^itnjačev *i»«o nič drugega, kot enostavno metanje peska y oči nerazsodnega občinstva, ki ne zna razločiti med dobrim in rlLra in ki rna vedno pred očmi pošast revolucije in državnega preobrata. SI ovatiskt delavei, zaposleni v jeklarski industriji ko zastavka-j II. ker so bdi prepričani, da je treba neke izpremembe in izboljšanja njih gmotnega položaja. Sledili so poveljem svojih ameriških' ivi'itelj#v pokroviteljstvom American Federation of Labor' ter ni nikakor njih k.-ivda. če so jih njih dobro plačani v Ameriki rojeni in strokovno Izurjeni tovariai pustili na cedilo ter izročili nasilju organizirane moči kapitala. ] # _ ^ ITALJAK8KO NJUtODHO FKEMOŽ2MJS ---- ' 1 Narodnogospodarski urtrdnili li- pa 20 mil^ard. Po tem načrtu bi sc ^ grta "Secolo" eeiii sedanje italjan- moglo vzpostaviti ravnotežje ita- 1 sko premoženje no sedanjem ki r- Ijanskih financ. Pač pa se je bati. 1 xu na 2J0 milj And. Oddaja preno da so oddaja premoženja prt po- 3 xenja hi po njetjovem mttniju zna- izVuto, izvesti je praktično, konč.i Šala 'iO miljard vojna odškodnina s flaskom. 1 Amen£»d"«lovenci nart>dajte at na GLAS XM&QTUL mij^Sjl ! ^ : ' ¥ —iia II ■ sini' tiai a*,^ . > I i ■ i J1 ....................n.............................................. SEDAJ 1AHK0 POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO A^JXS popolnotna ».rno, hitro doWMijenl. In p, n.lnlfj,, 65 BhM^way. Ntw Torlc i cenah potom I AMERICAN EXPRESS COMPANY Glavnica $18.000.000.00 Pošljite »voj denar potom stare poiten« tvrdka. Ta velika družba Je bila vstaiovljena leta 1841, Ima veliko glavnico, aoente |n urad« v vsakem delu svata ter pošilja v evropske dež' » veliko ve« denarja kot j vsak drugi odpošlljalec. V svoji trgovini Je popolnoma Doštena. Vsak odjemalec dobi Isto ceno Izmenjav«. Cene Izmenjave so sedaj ruz> za »2.65. Poštnina 25 centov za naročilo za vse krale v Jugoslav.J|. VI nam lahko pišete v svojem maternem Jeziku, ali pridete v katerkoli American Express Office. Varnost Hitrost Nizke Cene Izpolnite to dendrno nakaznico, prldenlte eks-presnl Money Order, poitni Money Order all cotovlno t reffistrii-anem pismu In poSljita na: Foreign Money Order Department —s. i AMERICAN EXPRESS COMPANY To veliko in krasno so- u . _ slopje J, zgradila Amerik Jt™?!?* Z™ Z"™' 118 W" M 8t" EUpreaa Compai* >ln Je New York New Yor* New York njana last. A rent Je In dopanlkl povsod. Kadarkoli odpočijete de-———--------- nar Klejth, da dobite American Express Co. do trdilo. waavia UUSUfltfl ZDRAVIL Ttr W Jn (priporoCanlh »o Sapnika Knetppa.) ] Pol* vMkcn zdravila ja na kratic , raaloteao. na kaj ln prt katar« Hiša aa rabi t Ta cenik bo vodnik k vMsmn sdnvjB Plflito ponj i. danaa PoAUaa ca braa vlaAM. p math, pezdis^ 8 •ox m. City Han eta. r NBW YORK. N. Y. UJ JE VISE ZDRAVJE VREDNO i 2CHTE? ^ flR OB Aka trpita na nervo _ na znosti, ialodtnlh M 1 Ijr ladienlh belaClnah. n prtjUi ipUnl slabo- ' / alavtMu, nI- J %. mata taka. imata na ] ilata kri. aka sta u a ftnijanf, as MtuUte onamo«ll zjutraj, p ako Imata feataCIna v hrktu. aavmatlae*, J poMJIts nam pismo s znamko za S can £ U bi s rrojlm naslovom ln ml vam be- B rno aasUM a abrotaa aaMa POPOLNO* n MA PROSTO popolno tridnevno zdrav- J IJaaJa n slepa JUVITO zdravila. U Ja * samavljana Iz &lotlh zdravtlnlli MBL d Adrdss: JUVITO LABORATORY, ta. « DNE............... 1» ZNESEK IME. KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAR .................................. KJE PREBIVA .............................................. POŠTA ..................................................... OKRAJ .................................................... DEŽELA ............................................................ IME ODPOŠILJALCA ..................................... p- ° B...................ŠTEVILKA ............ CESTA........ MESTO ............................................. DRŽAVA ................................................... Vi ste lahko zdravi Ca aa aata zdravfti pri prvvm in najboljiem zdravnklu v Plttsourghu, pOKTOR- JU OIBORNU, v katerega uradu mm govori Cl«to slovenski ln ki mm nahaja na 113 tmtthfleld Street, drugo nadstropja. Ooblts pa lahko. On Jam£l za pravo zdravljenje vaia bolezni, zdravi pa vss bolezni, moSks In ženske. Posebno o« pazi. da hitro ln trajna oadravl vsa privatno bolezni molkih. K njemu aa lahko a zaupa-nJem obrneta. On zna varovati tajnost. K njomu prlha-iaJo ljudje od Miz* In .dale« da Jih zdravi. Njegovo oo. n« •« amerno. zdravljenja najboljio. On Ima svojo last-no lekarno In vss sl«ktrl6ns stroje za pregledovanje. On zdravi vaakaga enako: bogatina In siromaka. Pojdita k a Jamu In aa sami prepričajte. Pazita na naaievi PROFESOR DOKTOR OSBORNE r, .iTni i. IliSaHMtaMSM, t. nadstropja) rratvCfll. ft* II ČRNI DAN s Pri spominih na dogodke, ki so se odigravali v avgustovili dneh prc«l petimi leti, ne moremo preiti molče preko 4. avgusta* črnega dneva^ nemške soeijalne demokracije. Ta dan je frakcija nemških *-ieijaino-dcmokratičnih poslancev v državnem zbora glsaovala kot en mož za dovolitev pet milijard mark vojnih kreditov in to s slavnostno izjavo, da v urah nevarnosti ne puste nemški socijalni dem<»-) rati svoje domovine na cedilu. Še nekaj dni popreje je oficijeluo izjavil tajnik nemške soet-,..ino demokratične stranke Herman Mueller kot zastopnik stranki nega vodstva delegi totn francoske stranke, da bol> nemSkl poslanci glasovali proti vojnim kreditom ali pa da se vzdrže gfasoVanja : zatrjeval je, da je dovoljenje izključeno. Toda. ko se je dne 3. avgusta sesla poslanska frakcija, je sklonila z 78 proti 14 glasovom, da dovoli kredite ter da poda izjavo, za katero si je zasigurala predvsem soglašanje vlade in nemških, meščanskih strank. V tej izjavi nemški socijalni demokratje odklanjajo odgovornost za izbruh vojne, spominjajo se na svoje dolgoletne boje proti nemškemu militarizmu in kapitalizmu, toda pravijo: — Dnnes nam ni odločevati za vojsko ali proti nji. ampak preskrbo sredstev, potrebnih za obrambo države; danes moramo misH-i na milijone pripadnikov naroda, ki so bili brez svoje krivde pri-redeni v to katastrofo. — Olajšati njihovo usodo in usodo njihovih mater, žen in otrok, je bila glasom izjave sveta dolžnost nemških socijalistov. "Za naš narod" — pravijo dalje v izjavi, —"in za njegovo svobodno bodočnost je treba položiti v slučaju zmage ruskega de-pot i z ma, ki je okrvavljen od krvi najboljših sinov svojega naroda, veliko, če ne vse, na tehtnico. Ta nevarnost se mora preprečiti, kultura in neodvisnost naše države se morata ohraniti. Izjavljamo to, kar smo vedno povdarjali: —V urah nevarnosti svoje domovine ne pustimo na ecdilu. t utimo, da ravnamo v duhu Internacijonale, ki je vsakemu trtrodu vedno vedno priznavala neodvisnost in samoobrambo, ravno tako kot obsojamo v soglasju z Internacijonale vsako imperijali Stično vojno". — (ilede tega ravnanja poslanske frakcije se je pozneje Se izvedelo, da je bilo 20 do 30 poslancev pripravljenih, tudi v slučaju, da rcčina odkloni svoje kredite, glasovati zanje. Ko je padla odločitev, je hotelo glasovati 14 poslancev proti kreditom ali se vsaj vzdrfatt ?U*ovanja. Toda koneeno se je tudi ta manjšina vdala in en član le manjšine (ILaase) se je "r korist disciplini" eelo odločil, da sata »goraj omenjeno izjavo v državnem zboru preber*. Pokojni F. Meh ring je sporočil pozneje javno-li. d* je delova! med člani poslanske frakcije tedaj tudi Kautskv za ta korak. še1, rri dragem glasovanju o vojni kreditih 2. decembra so odšli člani lianjšine —sedanji neodvisni soeijalisti — iz zbornice in edi«.i !,icbknecht je ostal in glasoval proti kreditom. Vsem je Se v sporni I II kfililrn lmina i« twirm '.Tl» t« « .1»______.__.1 Agrarno vprašanje v Jugoslaviji Hermann Wendel, član nemške narodne skupščine. jH.toni države, ne pa. kakor je to bilo v prejŠoih avstroogrskih naprtili. potom osvobojenega kmeta. V s«-kakor se je pa ta pohlevni reformatoriči*i načrt zdel za st- pnikom veleposestnikov — iu ne -arao posvetnim, kajti tudi v -luir —laviji ima cerkev še vedno dober želodec — kot ultra radikal na srrozota. I»o.'-im je edenin.dvajset članski parlamentarni »»dsek. v katerem ima no v a Jugoslovanska demc-kratična stranka- kakor v plenu-n.u. relativno večino in absolutne vidstvo. izza tncseea aprila e vedno gn jezdil nad p«>sameznimi toč kami agrarnega vprašanja, so raz lični tajni in javni priganjači v deželi ribarili v kalnem: osohito Savez t iospodara je skušal vpre-či pred interesni voz -velekmetov del srednjih in malih kmetov. Ko je Korač ne samo radi splošnega reakeijo£arnega gibanja proti so«-, demokraciji, marveč v prvi vrsti radi teko,". ki so .^e pojavile pri izvedbi .-grame reforme. prepustil svoje mesto demo kratn dr. Poljaku, se je takoj izkazalo. da ni bil brezuspešen tid-ni odpor čnvateljev privilegijev iii posestniških latifundij. Korač j* prenesil ureditev začasne najem ščine veleposestev pa ubožnih krne tov na občinske asrrarne odseke, ki bi se morali voliti še v teku tega leta in sicer v petih razredih ( kmetje a) brez sveta, b) z tako majhnim svetom, da morajo pole«? oega še dninariti. c) z toliki msvetom. da ga lahko obdeln jeji s člani svojih družin, /1) z tolikim svetom, da morajo uporabljati tuje delavske moči. e) taki-ki obdelujejo zemljo izključno samo s tujo pomočjo>. Po dvajset interesantov bi volilo enega zastopnika, tako. da bi v teh odsekih vedno veliko število onih kmetov ki nimajo zemlje ali le malo. imelo nepogojno premoč. Najnovejša odredba pa omejuje število članov odsekov na osem. od katerih volijo razredi a, b. in c po dva, razreda d in e po enega zastopnika. Nadalje se kmetom, ki so ali brez zemlje, ali je pa le malo imajo, znatno omejili odlo čilno moč. kajti razmerje med onimi, ki vpijejo po posestvu ir onimi, ki imajo obojega zadosti, je ostalo nezpremenjeno. Istotako ne zadovoljuje povsod razdelitev veleposestva po geografični legi v 5 razredov. v katerih varira maksimalna meja obdelane zemlje, ki se ne sme razlastiti med povprečno 100 in 500 ha. Pa naj tiči za protivniki resne agrarne reforme se toliki velemoč ni vpliv, temeljita rešitev agrarnega vprašanja se bo vsekakor izvedla, kajti revolucije se ne porajajo bras ožin k« ki vsak dan ia Ideja mednarodne akcije proletarijata, ki si danes težko de.a pot skozi nacijonalistično divjanje petih let, bi mogla sedaj razve-veseljevati pot proletarijata kot ideal, ki je prenesel ogenj svetovne vojske in kot protiutež impejijalističnemu barbarstvu kapitalistov ~'''^ ni 11^ I |J|| I »'iLaMii I ■ ■! a>, 'i Ivelep*»^e-»tv ame,* ubožne kmečke proletarce. 1 Ko s-. m* pred več kot sto leri Srbi v Sumadiji uprli proti sv.-| jim »—maf.skiiu tlačite!jem, so t* j na paraui-fe navezani ©tr.- I'rave agrarno vpraanje rešili jeduo -t a v no iu popolno po nesentimen-j talnem reeeptu: — Svaki svoga ubite subaš.i! Nejauscn sfK>iuic na ono gosp«»- I darsko osamosvojitev je *«stal v ! glavah kmečkih tolp. ki so takoj po razsulu av>:ro ogrskega «rf>-ispodstva v različnih jugoj>lov;.\-i >kih pokrajinah eksj»roprijir; lina lastno roko ter zapalile svoji « goospodarjem sttehe nad hišami, dokler niso srbske čete v kali /.:■.-trle njihovo početje ter vpostavl le zopet stari red. Pa četudi je vlada. me>to da preseka gordijsk: vozelj z d t z:, o odredbo <»dgodiila agrarno vpr;.-šanje v okvira postavodajne rešitve. -je bila vendar dozdevno p;: pravljena stvar temeljito razrešiti. — Vsak Srb. Hrvat in Slovene« — tako stoje v vladnem načrtu prestolonaslednika Aleksandra z Ine ti. januarja. -- naj je po*est- jnik na svoji zemlji. V naši sv«, bodni državi naj bivajo samo sve-'ntdni •jHisestniki zemlje. 1 "radni razglas z dne 22. istega meseca odpravlja razmerja kmetov in kolonov iti razglaša razde litev vsega veleposestva, ki preseda 100 do 500 ha. Posestva, ki so bila* last Ilabs-buržanov in ona, ki so jih le ti podarili svojim privržencem. — c poštev pridejo tu obsežni latifun-diji nadvojvoda Friderika, knezov Thurn Taxisa, Odelsealchija, Schauinburg Lippeja — bi se morala. kakor tudi vsa med vojno nridobljena veleposestva. razlastiti eelo brez vsake odškodnine; — isti cilj je imela ministerijalna »dredba z dne 2.">. februarja. Minister za soeijalno politiko, kojemu je bila poverjena izvršitev reforme, je bil vodja socijalistov, etlen najbolj izrazitih mož v jugosl delavskem gibanju. Dočim zavzema soc. demokracija kot taka stališče, katero je še pred kratkim njen j najstarejši srbski poslanec Pragiša Lapčevič v svoji brošuri o agrarnem problemu nanovo začrtal in v kateri se zopet zavzema za brezpdškodninsko odstranitev fevdalnih pravic in za razlastiitev veleposestev, se j • Korač še kot Član koaliei^ske vlade potegnil za to. da se prevzamejo vse pravice in vsa lastnina proti primerni odškodnini in sicer HENRY J. SCHN1TZER STATE BANK ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD 8TALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE 8 POLNO GARANCIJO PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČET* PO ORIGINALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU KI l«l« potovati v staro domovino, ki t«lo poslati dtnar sil kateri Ir««. lo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj ss otomojo na w. So banko, ki oluil svojim rojakom to proko S M v popolno sad-nroll-•tvo. poilano In stourao. VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi VOSkdc takoj« motorinokom jeziku. Henry J. Schnitzer State Bank 141 Wnfi Has Stmt Now York. N. Y. — 7. uslanovitvij.. jugoslovai* ske država se je v bistvu k«»n«*a-la meščanska rrvolueija Jug«~<:-vanov. ki se je začelo z velikim «»rl»skim ujmrom leta WM. raz-iirili potopa Ilirizma v fcaltsburik: državi- >e pojii% ila l«-ta l^r*. v uporih proti Ma»kih in eerkv*-i!»ii Uojili. uplivala v hrvaških in slovenskih stremljenjih i»o samor pravi t4-r ^topila v balkanski v..« ni z l^ta 1912. v s-voj za.lnji o.ll..-čilni »tadij. K«-r je j»ojfir. "^"a svetovno-zgodovinskega gibanja k;ik«»r pač v^ak pojt-in m»^'-aneke revolucije. /rušitev srednjega veka. prehod iz fevdalnega v meščanski pravni*red in oprostitev individua prejšnih zaveziitrftti. y državi SI1S mnogo na t<-m. da s«' r»-s; čimprej nesnage in trohnobe pro slih časov in ki r jo Jugoslavija agrarna deiela. v kateri žive štiri p<-lin«* prebivalstva p vpletli svoje nitke Rimljani. I»; zant i ne i in Turk:. C'i»n je Srbijr. iz/a leta svoje s.-:mostojnosti kla sična dežela malega kmeta br?:' veleposestva. v kateri se spaja obdelovalec zemlje z njenm lastnikom. se štiridesetletni habshur ski sistem v Bosni, niti ni upa! dotakniti se izza starih časov u-vedenega izkoriščanja ortodok^-nih kmetov ]»o mohamedanskil hegih lil ajrah: enako nasprotuj' v Dalmaciji staroslavni in slieni kolonat vsakemu zdravemu napredku; na Hrvaškem vpije 2".» tisoč kmečkih proletareev po zern ljb kjer poseduje okroglo 4(K" veleposestnikov več kot četrt obdelane zemlje: še hujše je v ju?o slovanskih pokrajinah protUlov je. ki so se rešili madžarske na«I vlade, med svetaželjnimi malim kmeti in prenasitenemi kmečkim' lortli in eelo v Sloveniji je 2.">0 ti soč deloma fideiknmisariČno ve zanih hektarov, v rokah tujih, večinoma nemških veleposestni kov. Kdor pomete ta Avgijev hlev. j v katerem se je pod vlado e. in 1 kr. činiteljev ena plast guane kopičila nad druga, ne sme \ytrajn-l ti pri transformaciji kmetoov, ko Ionov in čistitev v svobodne po-1 sestnike. temveč mora nadalje-1 vati svoje delo s tem. da razdeli l>»»nes bi nemška socijalna demokraeija 4. avrust najraje izbrl-^.ila i2 »'."»je zgodovine, fcele ▼ zadnjem času je bil o dogodkih teda njih dni odkrit večji del resnice, ki je bila ljudstvu med vso vojno .»rikrivtna in ki najbrž ni znana nobenemu od tedanjih poslancev nemškega državnega zbora. Toda to ne more biti olajšujoča okot-nost za nemško soeijalno demokracijo. Na njo bila tedaj obrnjena pozornost vsega socialističnega ^veta kot na najmočnejšo in najbole organizirano stranko socijal: stične Internacijonale in njen korak je bil odločujoč za vse ostal-Mftrijalitvtičue stranke. I^e v dveh državah so se nišli oh izbruhu ^ojske soeijalisti. ki m> glasovali proti nji. Bili so to srbeki in nt 'ki s«H-ij*!i„ti V siUki skupščini so odklonili soeijalisti I^pčevii in Tncovič ,lne 1. avgusta vojne kredite z izjavo, da ni v tem tre iiotkii glavno vprašanje, katera vlada napada in katera se brani, posebno \er ni mogoče v tej stvari priti do jasnosti, gotovo pa je da je vojska posledica kapitalistične politike vve d»*žav in zato je: Boj proti v.-.jhki, b«#j proti onim. ki jo vodijo, loj proti družabnemu redu, — neposredni cilj mednarodnega socij^lzima. Enako se je izjavil dne 8. avgusta v seji ruske dume tudi soe'-jalist Chaustvo v imenu menjševikov iu boljševikov proti vojski ;cot proti barbarskemn činu kapitalistične interniijonale. V izjavi je izraženo pn pričanje, da bo oe-Mchanel svoj govor z besedami; — Ali je used nami še kaj neprijateljev T Xi ilh! S^daj smo le Francož je! Tej zbornični seji je sledil vstop francoskih socijalistov Gues-•le.ia in Kembata v vlado. Na ta korak francoskih socijalistov nt uplivalo le dejstvo, da je Nemčija napovedala vojsko, ampak tudi odločitev nemških sodrugov, o katerih so že prišla v Pariz poročila m katera se bil* sprejeta vsled Muellerjevega zagotovljen ja z vel: kim ogorčenjem kot izdajalski čin. Od 4. avgusta nas loči pet let, oškropljenih od ljudske krvi la umazanih od milijonov umorjenih žrtev. Misel človečanstva, zastopana od sceijalistične Internacijonale bi v svetovni vojski tako sramotno ne zamrla, ako bi ne bilo one usodne odločitve nemške soeijalno demokratične jtoslanske frakcije. KočijaUsem bi izšel iz te vojake daleko zmagovitejši, brez kletev predvojiakinega polovičarstva in po vzdignjen nad vso odgovornost GLAS NARODA. 27. SEPT. 1010 VAŽNI FAKTORJI V JEKLARSKI STAVKI. Ob prevzemu ogrske vlade po komunistih Na članek dunajske '"Arbeiter Zeitung". v katerem ta oči a »nadžarskemu delavstvu da je pmlleglo v marcu nakanam komui i-'stov. o,000 organiziranih detaveev. po cktoberski revolucij' so pa imele strokovne organizacije nad 700 tisoč članov. Vsakdo je seveda vedel, »la je v strokovnih organize t ijah večina delavcev nezavednih. Gorje je večala še ogromna brezposelnost in neodgovorna agitacija komunistov. Hujša kot korupcija, ki so jo komunisti izvaj i-li, so bila njih demagogična sredstva. Zahtevali so zvišanje brezpo selnih podpor iz 10 na 25 kron dnevno, demobilizirane vojake so pa hujskali. voje zmage. > - _ VESTI 7. RT.KE I>n- 27. :iv«r.ista ^ „rVH š*»-vilka lisja * I«« Ved-tta d"l!i i.a 1 i*.t ima, i._ai».«_»«, pr.iitenirai italjans'io idej«, na !{i-ki m v oko hri. Sodeloval bo baj«- tudi d 'An minzhf. Vsak «!:»n vra.-a skoz: Reko i; Amerik«* \.-lik«. št «• vilo ju^o.do vansklh iz-eljenccv. ki s«» name njeni v domov hio. Pot \>. Ameriii« do lieke je y.»-!o draga in -»tane • nam j»ri tem velika ^t*,,j>o d.trska škitdn. k»-r ostaja -.es i d»- hiar v rokari tujcev, v precej ^ iji meri celo v italj.mskih. Pariška v«^t. »la s«- je rešitev re *-'eiu *k li z>>aiiik i i. Iia. I*! ogi tilat-l sti Obsojen, ker se je umaknil vojaški službi. IxniLs Pctrinae, ki je hotel |»o-stati jw»lic 1st v Clevelandu. Ohio, j je KI olisojen na 00 dni zapora ker se je umaknil vojaški službi j Rekel j" da kot Avstrijec ne bo | služil v ameriški armadi, za poll-i cista bi pa rad šel. __' SMRT Smrt je kazen, če dovolite svo j emu drobu, da se ne iičisti ter spušča s tem v sistem strašne nevarne strupe. Prezgodnje postaranje je najboljše znamenje nevarnih strupov. Dajte, da vam Laxcarin izčisti sistem in se nav semite navade, ki je pomagala mnogoterim trpečim. Nabavite si polno zdravljenja 6 škatelj Laxca-rina še danes, stanejo samo $5 24 ali ena škatlja $104 s takso vrelovansk '- kmetje v hoj le zato. da se rešijo - nacijonalnega nasilja marveč tudi v svrho rešitve iz sr^ijalne u tesne ti losti. i" V širokih vrstah hrezposestvr i> nili in zemljelačnih mas vre in ši*-1 tali: danes ne velja vev samo pri Dalmatincih stalna formula : i — Vlada in recrent sta nam po u darila zem!j«». ne pripoznamo pr>-t- benejra jrospodarja zemlje, kaj Š»*. . da bi kaj plačevali za zemljo, ki i jo olHlelujemik! — Ko je koncem meseca junija ? zborovala v Bel e rad u pod pred sestvom min. Poljaka anketa o n-k grarnem vprašanju, so zaorili ši-rom dvorane proti zastopnikom - bosanskih veleposestnikov, ki so r se pritoževali radi malenkostne odškodnine, krepki kliei kmetov. >- in opominjajo«' s staro pesmijo. j ziitrjevalo: k' — Ven z njimi, ne boste vee pi - li krvi ljudstva* In po odstranitvi napadenih s,-, > je osumljene posestnike ostro no-i :- dilo. To so znaki razpoloženja. I.i, - naj jih vpošteva vlada in parl.i-| i ment. b —---i Glas Naroda riisgfetkh slov. dnevnik v Ameriki < ♦ "S4.-1* f ? t' \ * t ' * Izhaja vsak dan razen nedelj in praz- f » j •1 nikov. i s i r* \ 7 \ Priobča najzanimivejše novice iz celega I r i* >1 >4 li ' . :■ ' ' sveta. . > # i - Priobča romajte, povesti, šalo, raznoterosti. Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja. Rasirjen je po vseh slovenskih naselbinah od Atlantida do Pacifika. Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze m Najboljše sredstvo za oglaševanje. • ■ Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto New York $5.50 Za pol leta $2.50 Za pol leta $3.00 Za četrt leta $1.25 Za četrt leta $2.00 Naročite ga za'svojce v starem kraju * i . Za Evropa za celo leto $6.00 Za Evropo zajpol leta $3.50 Tehnično osobje je organizirano. * Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street Hew York City r- .. , t 1 - - t ' riti drug proti drugemu, če hoče-^ iao hiti morili in napravili smo I ]M>Ktavo. da bo ubit vsak. lci bi l ubil koga drugega. Napravili smo I - nadaljno postave, da bo pleme u- I i bilo onega, ki bi ukradel ženo drujl - gega moža. Rekli smo, da bomo i I - ubili vsak epa, ki bo postal P*o-jI - več močan in s svojo močjo ško- j I doval svojim bratom v plemenu.! I f Če bi namreč pustili njegovo j I - m<-č, bi se bratje zbali in pleme jI i bi razpadlo in bili bi prav tako 11 i slabi kot smo bili takrat, ko so I > prišli mesojedci prvič nad nas in I1 ubili Bn-nhua. i I Debelonožec je bil zelo močan1 j r človek, zelo močan ter ni poznal 11 i nobene postave. Poznal je le svo-J i jo moč in v te j svoji moči je žel;J - ter vzel ženo Triškoljkarja. j F Triškoljkar se je ksaal boriti, j I f- a Debelonožec mu razbil črepi-ij '"i njo. — (j 1 Debelonožec pa je posabiL daN 1! srao mi vsi mačje dali svojo moč j j h'skupaj, da držimo med seboj po- j .1 stavo in ubili smo ffa, pri njego-l ft'vem drevesu ter obesili njegovo |j 't truplo na vejo v svarilo, da jej i- postava močnejša kot katerikoli J možki. Mi smo bili namreč posta-j j | va. mi vsi skupaj in nabsn človek t d ni bal večji kakor postava. | f, - s (Daljo prihodnjič) io --—:-;-i Bojsfci. amiajte m aa «LAftf ** 3d'Sila** JMiiiiffjŽS jal ter metal kanjenje nanj. j«! To je bil način v onih dneh. Mi ] i nismo vedeli, kako spraviti moč, r skupaj. * — Ali bi vzel brat ženo brata? - je vprašal Jelenar. — Da. če je odšel ter živel r.£ i, t drugem drevesu sam zase. z — Takih stvari ne delamo se- p daj več, — je rekel Bojazljivec. o — To raditega ker sem jaz na- j 1 učil vaše očete !>oljše. d Dolga H rada ;e potisnil sv >-. f jo kosmato roko v truplo med ve-da ter potegnil iz njega kos obi*- V ti, katere je pri<"el počasi vleči v ' usta. Zopet si je obrisal -roki ter * nadaljeval: c _ . « — Kar vam pripovedujem, se je zgodilo pred dolgim časom, še predno sino poznali kaj boljšega. — To ste morali biti bedaki, da niste vedeli nič boljšega. —je T bil komentar Jelen a rja in Plavo- 1 lasee je pritrjevalno pokimal. — To smo bili, a postali smo 1 še večji norci kot boste videli. Kljub temu pa smo se naučili ne- * kaj boljšega iu na ta način se je " zg«»dilo. Mi ribojedei nismo zna li združiti svoje moči. dokler bi ne bila naša moč ena vseh sku ' paj. Mesojedci, ki so živeli pre o čakali na to. ustrelili nanj s pšieami. To je bil konee moč-ne-! ga Bu-nhua. Nato so dobili mesojedci Kuo-okepa in njegovo družino v nje-' (rovi duplini. Napravili so ogei:j i pred izhodom ter ga izkadili. — prav kot izkadimo mi danes med-> veda. Nato so šli nad Aestprstni-ka na njegovo drevo in ko so pobijali njega ia njegove odraze sinove, smo mi ostali zbežali. T'jc-1i so par naših žensk ter ubili dva - stara moža- ki nista mogla dosti - hitro teči ter več otrok. Ženske so 11 odnesli s seboj v Veliko dolino. i Nato smo se mi ostali pripla--I žili nazaj in mogoče raditega. ker |smo bili v strahu ter potrebovali' i drug drugega, smo se pogovori i li o eel i stvari. To je bilo nase pr-vo posvetovanje, naše pno resnič - no posvetovanje. Na tem posveto- * vanju pa smo ustanovili nase pr-. - vs pleme. Dobili smo svoj naut.j - Od teh desetih mesojedcev je in««*l, - vsak mož moč desetih, kajti vseh' s deset se je borilo kot en mož... j IVsi so sprsvili svoje moči skupaj*.' Naših tridmet družin in šestdeset ii mož pa je imelo le m o? enega sa-,j nega človeka, kajti vsak se je bo-e ril zase. Bil js velik pogovor, a tudi tnl j in težaven pogovor, kajti takrat d nismo imeli kot sedaj besed, s o katerimi bi govorili. Stenica ja napravil nekaj besed ie dolgo po« e sne je in takp smo tmC mi ostali a delali besed« od ao «ssa. — i- KmmAni pa SMS" os 4agi Stari Dolfra Brada je prenehal ji v avojem prip<*vedovanjuf obli vil svoje mastne prste ter jih obrisal n nato ob golo stepno, kjer ga ni si pokrivala raztricaua meilvedja ko-j ža. l"'epeči krofe njega sn se nahajali trije mladi možje. njegovi vnuki Jelenar. P'avolasee in Bo-'di jazljivee. Na zunaj so izgleilnli preeej enako. K.»že divjih živali ^ so jih deloma pek ri rale. Bili s-»| suhi. tenki ob»bo!.u in krivih no^:. u udrtih prsi in z dolgimi rokami j Veliko las je bilo na njih prsih jf in hrbtih ter na zunanjih delih ^ rok in nog. .Glave so pokrivali dolgi, skuštrani lasje, debeli in čr- u ni. Razdalja med očmi je bila majhna in f^~čeljust je štr lela mogočno naprej. ^ Bila je jasna noč in nebo y bilo posuto z zvezdami. Pod njim:, so se stezali v daljavi gorski ob- • ronki> porasli z gozdom. V še ve«--ji razdalji je bilo nebo rdeče ml svita nekega ogi.jenika. Za njih hrbti so zijala črna usta neke dup ^ line. iz katere je od časa do časa ^ zapihal veter. : j. Na eni strani, deloma razkosa- 7y no. je ležalo truplo medveda in v u primerni razdalji od njega je sta- „ lo par motiih psov, kosmatih in p volku poilobnih. Ob vhodu v dup'i- ^ no je slonelo na skalo ve«" primi- s< tivnih aulie. j h — Tako se je rgodilo. ko smo p se preseliti iz jame na drevesa.[d — j* pričel zopet govoriti Dolga v Brada. "|h Mladi so se smejali kot veliki j« otroci, ko so se «fpomn!1i na prej- si In jo povest. Tndi Dolga Brada se je smejal in pri tem se je zibala č sempatja dolga kost, ki je bila zapičena skozi njegov nos. j j — In to je prva, kar me spo- u minja na Morsko dolino. — je na j a daijeval. — Bili smo kaj bedasta f tolpa. Niamo poznali tajnosti mo-: n či. Le poglejte! Vsaka družin« j je živela sama zrse ter se briga l la le zase. Bilo je trideset družin. «i a nobene moči nismo imeli dni-] ^ ga od druge. Ve« čas smo bili v « strahu drug pred drugim. Nikdo j i nt hodil na obiske. Na vrhu svo-ji jega drevesa smo zgradili kočo iz j trave in pred to kočo, na deski. U je bil kup skal. ki *u> bile name 1 njene za glave kateregakoli, ki bi < morda skušal obu&kati nas. Sevo-' \ da smo imeli tudi sulice in pšiee.tj Tudi nismo nikdi r hodili pod dre | vesi drugih družin. Moj brst je i storil to nekoe pod drevesom sta- 1 rega Bu-uhu in zlomilo mu je gin- I v«. To je bil njegov konec. i Stari Bu-uhu je bil selo močen. ] Rekli ao. da je v stanu narav- i nest odtrgati človeku glavo. Nik- ] dsr ntoeia čul. da bi storil ka)(i takega, kajti noben človek bi mu ne dal prilike ta to. Tudi oče tega ni hotel. |i Nekega dne, ko je bil oče doli ■ pri bregu, je prtfel Bu-uhu xa materjo. Ni mogla dosti hitro leteti, kajti dan poprej ji je med-ved opraskal nogo. ko je nabirala v gori jagode. Tako Jo je Ba-aha ujel ter odnesel na svoje drevo. Oče je ni dobil nikdar vse ua-saj. Bal se je. «tari Ba sku pa Emu je kazal jezike ter se norče j val. Oč e pa se n i brigal ia to. | Močna Boks je bil nadsljni, močni človek m\ jo eden od naj boljših ribičev. Nekega dne, ko je p local po skalah za jajei galeba | p« je imdel s pečin. Od tedsj naprej ni bil vt* močan. K aH j nI j« in njegova ramena ao vedno balj lasta skupaj Bad i tega je v-«4 ofci lacto Kotna Bake. Ko je. (V svoji fantaziji "Moč močnega" nam slavni socij&listični pisatelj Jack London na poljuden način pojasnuje razvoj človeško družbe. Ljudje, ki nastopajo v povesti so živeli v pradavnih časih, mogoče pred miljon leti. Bili so takozvani trogloditi ali prebivalci jam in duplin, a že toliko razviti, da so uporabljali kamenito orožjs pri svojem lovu na divje živali. Pisatelj nam na živahen način opi-tuje, kako so živeli ti ljudje in kako so polagoma iznajdli vse naprave, ki so znak moderne družbe. Kaže nam, kako so prišli do pto-pričanja, da se morejo le združeni boriti proti sovražnikom. Slika jam, kako so razdelili zemljo med seboj in kako se je končno najmočnejši polastil vrhovne oblasti v plemenu. V kratki povesti pre-hitirno veliko dobo, ko so se razvili različni stanovi kot jih imamo se danes, kako so nekateri le uživali sadove dela in kako so morali drugi le delati ter skrbeti za prehrano celega rodu. Op. ur.) MOČ MOČNEGA '"S ! Spisal Jack London. olas Nahoda. 27. sept. ima Pisma z stare domovne # p % J * . ,» ^P" ■■■ Fnpwt, B NjBM* -1,11 IIII .1,1 Biti ~ ■■■ - - . . . rgo posiuzm trpff mom hdsklsta ptjCTcb^^a hwaia tr^jM tagaxd^iSajo''^ Several Regulator (Sararov Bagnlater) in prostor kjsr ga dobilo Jo v vosh lekarnah. fc vada morate zahtevali pranja in odklonita vu pooaradba. kajti lo na ta ornim ste lahko sigurni, da doaa-tete "fjVffftji in naJutrtifi i opiti. Cona S 1*21 in k davka. SfcžS TOBODX 27, SEPT. 131«! _ r Novice iz Jugoslavije | IŠČE SE | I NAKLADALCE 1 PREMOGA | Največja maj na v Upshur I j County. Najboljše žavljen- j j ske razmere, nizka stanari- 1 j na. Najboljši strop v drža. 1 j vi, skoro 6 čevljev visoko. | j Naše cene so nad najvišjo | lestvico. Išče se samo tuje- I rodce. Dobra zaloga, vozov, | i koksove delavnice. Majne leže on Coal & Coke li i železnici. | Vprašajte pri C T. Grimn., 1 glavni superintendent Buck- f hannon River Coal Co., 1 Adrian, Upshur Co., W. Va. I j ■zda vi u: j ni več v službi pri rudniku. — Kaj p:*. 1mm!o še od d.-iav-I't'v vse za'itevall? i Obremenjen i 3 veleposestev. " Narodne Novine" priobčujejo naredho r**yr<*iitii Aleksandra o prepovedi odsvojitve velepose-\ st<*v. Naredim prepoveduje vsa-j kršilo o, 1 svoj i te v ]>otoin p ravnili poslov med živimi kakor tudi po-I torn draži), bodisi prostovoljnih, j bodisi javnih. Xadalje se prepodil je tudi obremenjen je prizadetih veleposestev. Pojem velepos< >tev j«' različen v različnih delih države. V Sloveniji se smatralo za veleposestva j tista, ki merijo nad 7.1 ha ohdela-I nego zemljišča ali 'J00 ha zemljiška sploh. Xa Goriškem, v Tstri it: • Dalmaciji so veleposestva 011*1 j posestva, ki merijo 50 ha obdelanega zemljišča aH pa 100 ha zemljišča sploh. V drugih pokrajinah države se gibljejo meje med 100 do -100 ha obdelanega, oziroma med 300 do ">00 ha zemljišča sploh j Za vsako odsvojitev. oziroma obremenitev teh zciuljišč je potrtih no posebno dovoljenje ministrstva j za agrarno reformo, i' - ! Ozdravi katar mehurja in od-| strani vse v 24 Byfe-BE^FM urah. N i WTTT|V9 V«k» piluU ftdiDYj i VUIIIIV n*«i ime JOT VV VHiBk^ Varajte se ponaredb. s kakšno vehemeneo da so ii gospodje agitirali od kmeta do kme ta za avstrijska vojna posojil«. Kdor s*« je temu upiral, tega so takoj raas vpili za izdaj ale a domo-ivii.e. Xa ta način so ti »»ospoJ j ■ vojno podal)šali ter pozabili ni i j tem iut sedmo božjo zapoved. Bur-no odobravanje ie sledilo v;ovor-jniku. fhrfasilo s«, j,. v»m*- posestnikov k besedi. Vsi so se o;:ravi » j imenovalo več hrvat sko, iu*rve* se mora rabiti naslov vseueiliš«"—' j kraljestva sHS. v Zaari obu. i Učni načrt za uč teljske pripravnice. Miiti>usi"o za prosve.o je izd«*-; j lalo učni načrt pripravnu-e. Tuj i na.":- i»« veljal za vse šole Ju«ro-i l«l«vije dokler se ne uvede »h H-' ;niti\-ni učni zakonski načrt. 7,OOO.COO bosanski vladi j Vlada je dovoiiia bosanski de-;/elni vladi, da določi 7 uiiijonov kron kot (prvo pomol- prehivale» :u vzhodnega dela Bosne in Hem jro-j vine, ki so v vojni trpeli. ! ! i Imenitna službi kočevskih stri- žajev. 1 Sbižba nočnih str.ižajev pri kočevskem preieogoi'*>vu je imenitna j h: zaradi tega. ker morajo kuhati ; za prašiče hrano i?i to eoir za pra-| šiče starega ravnatelja, ki /.r [ ---1 < kUtTHnite bole- Jt čine b /je^a Paio-EipelleijeBi rti V^^^vV X -X »pravil v r«*«l ^^ TP' /T otr*»'J* kit* i" uar«dil. -r <1ji 1io*U? <"utili ii«.hro in | j Pazite na znak SIDRO v^^^H P« wh lekunitK po JV \ ^m^P in 65c- ali pa pilite F. A D. R1CHTER A CO., 3K6-330 Broadway. New York Kranjskogorska el/jktrarna. V nedeljo 24. ta se je vi šil v Kranjski gori javni ljudski sh. d v hotelu pri "Slavcu Xa shodu j" razpravljali o občinskem gcspidarstvu. iirerlvseni o zadevi; kranjskogorske e'lektrarne. Žiu;-uik u. Krajec i« že navsezgodaj v cerkvi raz leee- o^iianj.-v.-ii. da ne sme nihee na ta shod, k*r jo j p;*o-!aši n pi *!vi sod, ki ptepnvf-duje vsak shed. Govoril je o eh k i trarni. katera je baje niegnva oziroma konzore ija. v katt rem on kot '.'kapo" Vtohiandira. (Jospod žuruiik je s sv mo pii.li-j SO do*tegel vavno nasprotno, karh je hotel. Xa -'hod so namrer prihiteli donralega vsi kranjskogorski posestniki, kar je pov^^ni n-meviio, k";- se ohčaiioiu v Kranjski gori gre za pol miljona kron, katere ^.o bili no Susteišičevi nu -todi ogoljufani. Sho^l je otvoril dr. Tičr.r, zdrav-j nik Kranjski »mi j., nm tudi pnnl-edoval. Pod ..i je objektivno pon;čilo o pocrodbi med gerent-i -tvoin ohčine in korw.-.»rcij»-m p«> so/ilniee. Iz pogodbe je -azvidn.«.• da je posojilnica posodila tiei»a-občini izključno »ipd tem poire iem da ostane elektrarna last posojil-j niee. Vrednost elel.trarm- se '*en;i d sne- na pol niil;,«M!a kron. poso-i jilniea na je dala par borih tisočakov za vso to iiasiravo. Najbolje j l>a t;; umazani egozime ihi>trii:'; dejstvo, da je zeientstvo pro«lain konzorciju za J(K> K eno \whio silo in tri parvele --veta Xtul teai poročilom so se zgražal: v-i po- strojno puško na 1111:0-1 žico. 22. septembra zvečer .sok štrajkarji razbili silo. ki je v aro ^ vala milK-arske konje. Miliearji ?:o |' hodili peš, nakar so streljali sp strojno puško. Cele noči se sliši i1 streljanje. Ambulance so zaposle-j^ ne. Mestni žujian se je odpovedal j vodstvu nad mestom Mestno u-pravo je vzel v svd$e roke county \ sherif. ljudstvo je besno. Tovar-ji ne vse stoje. V Camegiejevih na-|i pravah opravljajo mala de'a .Mirni 11 Frank Kramar. ——— ■ j, * * * ? * ^ložje, kateri imaio vzviše ni po- < klie, bodi, da jim ga je ljudstvo izročilo, bedi, da so ci ga sami iz- 1 volili ;po nekem notranjem nagibu. • vzvišen poklie. pravim, naroU\-11 ginjo: taki niožj? treba, la so cnl-Jr lični v vsakem oziru, odlični poli svoji duševni zmožnosti in omiki,1* odlični -po svojem značaju, po I vsem svojem vedenju v delih v|-•>«)> oni in v pisavi. Josip Stritar * * * 1 .Mlad lchkomišljen clove'; je s j kakor papirni čcli-ič v potoku: < jiHJi na v »da m mali valeki. včasih 1 ! li»di večje valovje iga nosi ali podi 1 I s seboj, pleročega in vrtečega c 1 [••h površju ko pa pridfvi doi jezu. vrže ga na lahko čezenj ] a t nkraj ped je-rnu pot<»;>: ga vr-t, tinee. .lauko Ki-siuk j, * * * [ .M )škr <>ko vidi bolje v daljavo, j |/-nsko je navadno '»dj o-tr-jv;d-j [no z» te. uar je IiJizu. In tako ,:c-: tudi pi.iv. ti je modru namlba j narave, tako se mož iu nena do-j poVnjujeta, da sta neka celota. To-: giblje v naših dneh na sveti. značaji bodo skoraj bele vrc.11 • zatorej njemu čast, kdor se ne gane. ko vihar bojni čuje prihrumeli. Josip Cimperman. • * • Mladosti jasnost... » gradove zida si v oblake. zelene trate stavi si v pnšeave. povsod vesele lueiee prižigu ji up goljlivi, k njim iz stisk ji miga. Fran Prešeren. KUHINJE SO CENEJŠE IN VELIKO BOLJ ČISTE. Iznajdljivi duh možkili in žensk v zadnjih si je posebno prizadeval, izboljšati nekaj, kar je aajpotreb-nejše v vsakem gospodinjstvu — kuhinjo. Dosegli so veliko. In to je bilo tudi potrebno v čami. k(» je velika draginja in ko je služi 11 čad taka draga. Kna najbolj neprijetnih sfrvari v kuhinji je zadušna atmoslcra tekom pripravljanja jedil. Ali ni neprijetno, če vaši bližnji sosedje že naprej vedo. kaj boste imeti za k; »ili. f Za preprečen je vsege tega je pa Mazola na .pravem mw*u. Lahko se jo .segreje visok> nad potrebno ( toploto, pa ne bo izhlapevala in ne bo kadila. Kakcrhitro vrt e kako stvar v Mazolo. jo obda s ' tanko trdo skorjo, ki ohrani njeno svežest m njen naravui duh. Mazola je veliko boljša kot sta maslo in salo. Pcraibi .se je skoraj eno tretino manj. To p* ni samo važna gospodarska •trim, pač pa so tudi jedi peeene v Masoli, veliko okimnegie. Mazola je napravljena k osrčja kemznih vršičkov ter je najboljš? destilirano olje, kar jih jo sedaj na trgu. Ljubijo jo eelo "Bni ljudje, ki so veliki pi^tHji italjanskega oliv-itffa olja. (Adv.? JOSEPH TRINER, /viiuiutaoturinglChemlst, 1 1333-1343 SI. ASHLAND AVF. CNICA68, ILL ^^KBffiR^^ »^Lixm^v BiritR^lME miMtMva ho^ke vino -—-V- ^JOSEPH TWIN«« Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje._In I to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje la | posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin J in razpošiljanja, toda novi vojni davki bo nas prisilili nekoliko zvišati i cene- — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi 2 lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu 1 na noben način ni mogoče izogniti — Toda izvrstna kakovost in I pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od- ( jemalca. TRINER-JEV meriški Elixir grenkega vina ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen | i svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu, j ITriaerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za- j I ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, 1 Iter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene I kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče l Ivino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni I r oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja I i žensk ali pri majnarjih in dragih delavcih, ki vdihavajo pline, se he ■vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila, r V vadi lekarnah. I I TRINERJEV LINIMENT ■ prodre vedno v pravi sedeš bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, Inevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč J I hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjehjn, j I napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od- 4 ■ strani vso utrujenost V vseh lekarnah, J I TRINERJEV ANTIPUTRIN je zelo uspešno in pomirjujoče ami- 1 ■ septično sredstvo za spl^Bno zunanjo uporabo. Uporablja se za gr-j J lljanje, izpiranje ugt, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. fl f Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 191K vestlHO 7nravilo rlola riirloTa sporočiš, nakar Te še lepo pozdravljam, kakor'tudi moji otroci. Tvoja sestra Frančiška, omožena Ti-^iia. Autun Ferdan je di»bil iz Fod-homa >Iede>e pismo ; Di i.}»i mi * Ravno sedaj ]>ied par dnevi smo prejeli pismo, kojega nam pišeš, in se Ti zanj ::ahvaLimo. Vprašal si, kako je kaj tukaj v mladi Jugoslaviji. Nič dobrega in veliko slabega. Tukaj je bila ves čas vojne \elika draginja in po-I manjkanje vsej?a* Kdo»- *ii imel j nič »vojega, moral je na vsak način stradati. Fpali smo, ko bo vojne konec, da bo boljše, ali se daj pa moramo reči. tla. je veliko j slabše kot je bilo med vojtio £>ra-•ginja v»ak dun narašča. Pri na>, | hvala. l>ogu. iii nam nič manjkalo in tudi Š4* sedaj ne, razen »ladkor I ja. Tega pač nimamo. Ves čas voj-ji-e smo ga imeli na izkaznice iu j j sicer po 1 kilo ua osebo za en uie- j j see. C'e bi se s*1 redno oddajal, bi, še šlo, ali ravno pretečeni mesec | ; »avgust; ga nismo nič d;>bili. veliko boljše je z drugimi živili. Gorje mu. kdor mora vse kupiti. Vprašal kako je z našimi ljudmi. Razen matere smo šc vsi iivi. Kur smo pa mater pokocjaii, J je že minulo pet let. liratje so bili j j pri vojakih, ali prišli so še srvčuo ! i naz^ij. France je bfl ran jen in tudi 'zdravje si je popolnoma pokvaril. •Ker se je hudo prehladil in vstra-šil, zalo ga je pretečeno leto :;a-! (lela kap Tako ie rekel zdravnik. hVdaj je sif-er nekaj boljši, ali! j zdrav ne bo več. | Velike jih je padlo v vojni. Tfi-j k«» je umrl na koleri Mlinarčknv Auza. Ptesalov Jože, I*uIuškjv| t Krane. Kova-'ev Frane s*a ]>a<\la. In ravno tako Kolarjev .»aue, Mrsuekčuv Ježe Še ko v A.i, a in Alatjužov (Krjavčov) Jože. Iu tako še veliko drugih je končala vojna Kateri so prišli d<>mov, so pohabljeni iu v«i bolni tei* nekateri popolnoma nezmožni :a d*»Io. Tudi iuflin-n-o sno tuknj imeli in veliko jih je umrlo. Sedaj pa se je zopet začela širiti neke druge vrste bolezen, koja je še nevarnejša in nalezljiva. Sprejmi nuiogo pozdravov hI Fed ra novih. * * * Ilijeronim Svetlin je dobil iz št. Ruperta to-Ie pismo: Draga botra! Po doLgem času smo sprejeli Vaše pismo. Nijpreje Vama naznanimo, dn smo še v-i Živ^. kakor tudi Tvoja mama. sestr-j ift brat. . Znat« nam ne dajo nič, k*kr> cb-. stojijo, ker jim ni mogoče iz Trsta. Izvemo pa po teti Pepci i' j Ljubljane, da so š< vsi pri zdravju. Drugače se ne more pisati kakor če kateri gre v Trst. pa aferi-vaj nese kako pismo Tukaj je vse ponavadi Spada-4 iuo pod ?IIS državo, imennjc se Juooslavija. ali ni republika. Spadamo pod srhsko kralj*»vino. lalo se je za samo>toj*io svobodno Jugoslavijo in ljudstvo je klicale za republiko, pa zastonj. Pravij>), da je premajhna in obstoj sama Kar "s*- tiče pa ti#te stvari radi organizacij, je pa dosti dospelo od Američanov,v Jugoslavijo za ui»o-žfiejše sloje Stara mati so še živi so pri teti v Ljubljani Ako Vama še ni ena-nc. da Tvcja mati je prodala hišo m sof«i val ▼ Trst. Litino imsmff pa bolj 4abo tukaj, k^r vedno dežuje. S' pozdravom na vse. Martin Bresnikar. POEZIJE IVANA ZORMANA PRVA ZBIRKA BLOVRNBKIH PSSMI V AOTRTITI Cena $1.2§ Pišite po to kpo knjigo ha sledeči naslov: IVII ZORMAH 6830 £dnA Avomio Olereland, O. » * > * m* m NanMhi J* . 'mrla in eden £a*4. dru^i je bd u* ,jbit. Ostal je sam Koreve. 8e je ža oženil z l«ešenovo iz Kaiuja. iz Luže je l^il ubit Hrvatov Franse 'm Auton. V Kamju j«) unui naš ■ strie Mekle, Jože je pa v ru-fkem ujetirotvu; Uu^a je čisto sa-' ma doma. », Srčne pozdrave tebi iu vsem L znancem onkrai morja. » , Tvoja sestra Marija Barle. * * * I . m Jos. Host a ne. Rox ')4 Imperial, , i*1 dobil od svoje matere in ( sestre i* rtabioega polja pri Ložu sledeče pismo : 1 Ljubi moj sin Jožef in Jerica, Tvoja /ena' Pr«j ko nadalje pišem, Vas pustim prav h no pc-i.draviti, kakor tudi Vaše otroke, .'ar sem V Mva in zdrava ponavadi, samo postarala sem se zelo. i D.vm Vam vedeti da sem dobila, 1 Vaše pismo, katerega sem se zelo razveselila, posebno zato. ko mi pi-šKa. da sie vsi živi in zdravi Nr-em si več mislila, fla si boma še kdaj ]»lsali. pa hvala Botru, še »e li«ti črf« prišel, ko spet.vemo »'ien za drugega. Vidva t!ii pišeta kako sie bili •bolni za inflneneo. Tako je bilo tudi pri nas v »»areni kraju. Po piši-m 1 i. kako se nam je godilo med vojno in jmi vojni. Ne morem .Ti vsega naenkrat yiopisati. koliko «»orja smo morali prestati. * Iz naše vasi ni prav veliko ubi j tih. Nekaj jih je še notri. Brat Tomaž je še ij v in zdrav priseli do nov. Pod Jtaljanom nisino ampak! je prav blizu do^esel, namreč do j I^*Hk«»ve doline in skozi čez gozd! do Ktikeka. Ni Rakeku je vse >/.a-j prto. ke več nič ne pošilja čez. Se-j daj dobimo vsako poslano stvar' čer l.ašče. tudi pisma predo čez j i jkš^e. S*-daj trnizno trpimo: nimamo • bleke. ne obuvala in sploh ne drueiii potrebščin /a vsakdanjo rah.j. L«lina moja želja je, ako mi nmicK kaj p! do 'UMt kron pa so tako slabi, da' sc *»reeej taztrgajo. Zatorej. ljul»i moji otrobi, h'-e-ci in •iinovi ki ste v Ameriki, prosim < Vas. dajti mi kaj f*nt«*agati v tej i težki mi in s*- me usmilite. Jaz, Vas ne bom nikoli pozabila ter o-1 stitjain Vnša mati do um-^ba Vas še vse skupaj lepo pozdravim. Marjeta Šoštari«". i Tisii jaz. Tvoja sest-s.. Te pr<»-sim. dragi brat Jožef, ako mi moreš kaj po in Agati. S tem tudi prosim » stale brate po Ameriki, ako mi m< rete kaj pomoči. Jaz sem s-»d.-,j r-is;o brez mooi in še- z neod-rastlinij otro<-i Janez ie star 14 let Matija lo, Frančiški in Ivana 8 let. Vidiš, dregi brat. s tako majhnimi otroci sem sedaj sama skoro brez žr eižr in obleke. Ako bi noč in dan pisala, pa Ti ne bi mogla ■popisati mojega gorja. Od moža več nie ne veni. fl Sve-'-nii-i mi je bil pisni in «>d li-ste^a ča^a nič ne veni, kje je. Jaz miti dan pričakujem, da bom dobila kaj glarMi od njega, p« n« morem nič pričakat":. Ne vem. ali je čisto pozabil na svojo ženo in na svoje otroke. Prosim Te. drat»i moj brat, ako moreš kaj poizve-. deti zanj, daj nm Ti kaj pisati i mogoče se mu bo kaj srve omehčalo do svoje uboge in r opuščene družine. Te {trosim, da mi kmalu kaj Jošef Raj k iz Gaberja piše Štefanu Luža r ju v Silver Sprimr«, X. Y.: Draei prijatelj! Kar ti ptic m, je v*e rssi/i n Sem sam videl, skušal in slišal. Zdaj ti bom pisal, kako je pri nai dvljiir raeuna u čiiaae tm najpravit 'JO K, 200 K pa stane itsnje za čiime žeblje in ko vanje zaračuna 4 K. Mizar d«la' krsto *n mrliča Ln računa za svoje' delo 130 K. 40 K pa za de*k«-. Ko-1 vuč mčuiij> od enega kolesa, kar ga uhkuje. tO K. Tesarji imajo 1'0—K na dan in hrano. K os«-i imajo po 10 K na dan. ženine pa po 6 K.. Mnogo je takih. Vi nimajo ne jnwenM-e, ne rži. ne je-"mena. da bi sejali. Deževje je pri na«, mrkroln m poviidnji. l/titia b*» slaba črvi jo bodo uničili. Sadja je iti rrrozdj.*« Ih) malo. ( Ker je / i ob|.»ko jako te/ko ptii nas, te plodim pošlji mi par Silt.č. par *"aje iu čižme ter blaga *n ženske obleke. Vem. da je tudi v, Ameriki drago, pa j« boljš«- hlago. pri na* je p« drat»o. p*i nii" vi Mino. Prvsta te. pošlji mi. naj «itan> kar hoče Jaz l>vm fUačal. saj vem kolik«, kron je er dolar. IVeuar b«.n« tvoji žni. V CaWt jn iuianio nov zvon. Tudi v Bruanirsh imajo nov zvon in novega žuipuika. Birma ho L"». s'f. teiiibt n. Tudi pri uas je pn»šlo zimo r:»'-influenea ter zahtevala nekaj žrtev. Jas sem bil pri vijakih 27 nu> ♦eeev. Pri vojakih nam je bilo )n-• ko slabo. Matere iu lene so nam jmiiljale hrano.»hI doma Zapravili > i to* precej iiv«jffu pr»-oiož«»nj.*t. da numo o«l lakote fnmirlt. Koleri ho bdi pa donia. praxijo. la jim je bilo dobni. Kar je bilo moškega sp moč in sit-er v ravni smeri, dočim je opisoval »> < rov nasprotnik polkrog. Trenutek nozneje, seveda v velikanski razdalji. je ju pazil v neki odprtini v grmovju rmenkasti jopič v vi-►.ini moža na konju. Ta skoro aevidni eilj mu je zadostoval in u-rtrelil je. Rmenkasti »opič je izgini!, a ker pomeni za moža njegove *" i* strelja*i tndi pop-orliti. n» Kai.adee niti trenutek dvomil, da #« njegov ražnik mrtev ali d.-* leži vsaj ranjen na tleli Kanade«- nitsi«! trenutek na :o, da zopet nabaše s\ojo puako, a \«led želje osveti, ki jra je gnala naprej, se je bal, da bi u/ufcit prerei časa. V tem si čaju je opustil vsako previdnost. Kot skače lovec preko plotov iu jarkov, da se polasti d:rjačuse, katero je njegova pn-ka podrla o* tla. »ako j«* lomil Hois-Rose v svojem teku mlada Cr-vesu.. kt gotovo ustavila navadnega človeka. ' Naenkrat pa je /nI. kako je prodirala skozi goičo ttuli neka , i.ival. Bil je osedlan konj. O^vidro je vrgla krogija jezdeea iz *v«tla Tedaj po ,ie bilo *nti neko posebno žvižganje. Konj se je u Klatil, našpt. .t ušesa ter s«- vrnil proti mestu, odkoder je prihajalo, žvižganje. Ne par Korakov iu llois Kov jo dospei na me»»to, kjer je upal imjli ranjenega j+*dr#»a. llolel ga je brez usmiljenja ubiti, da zava iuje Fabiar.a pred s'i«'nimi napadi. £e je ^d težko hropenje ra i jene«. Nato pa je v»d<*l skozi grmovje, kako je Iceel konj~na tla ropet vstal ter odd i rja 1 Tedaj pa je sed»*i jezdec zopet na konju in trenutek ,»o/lieje sta konj in je»dee izginila. Bos Kos«« j«* bit'%1 nabasal puško ter ustrelil za jezdecem, a bi lo je še prepocou. Nato p* je trikrit ponovil t ub it je čakala ter odhitel na me slo, kjer je legel konj na tU. Nikakega sledu krvi ni zapazil ter, n.iS.1 |e puško, katero je pustil j« idee na svojem hitrem begu hois Kose jo je vzel. ( bogi Fabiati,— si je rekel. — Sedaj ima«-vs^} piT<'oj do l»r,» očetje, kajti uoi snm ne zadostuje v gozdovih. - ^ Nato se jf napet »I proti taboriš«-u. Ko je dospel tja, je čul zo-f ** strel. To je puška Pepeta. Poznam jo. Ali je bil mogoče bolj sre-t en kot jaz t Sledil /e nov sttel. Ta pa je bolestno odmeval v srcu starega 1 Ioma, kajti zvok strela mu je bil tuj. Bal se je za svojega otrokt ler pohitel v smer, iz katere je prihajalo streljanje. Ko j»- š. I Bo i s Rose urnih korakov proti mestu, kjer je upal. i^.ijti Kabiaaa iu Pepeta, je poeil n«.v strel, ki je bolj povečal strah t.ttega moža. Tudi v tem slučaju ni bil to znani pok puške njegovega tovariša. j Kmalu na je za^ul glas Pepeta, ki je rekel: Za boijo voljo, pojdite vendar nazaj, Don Pabian! Kaj ko l ist , če--------• ♦ * Počil je 1 ret ji strel iu Kanadeu se je zdelo, kot df je ta strel Ml.-eial bes.ilt obema Kanad.-a je oblil smrtni strah. Dirjal je naprej, in kljub ne \ iruost i, da obrne nix- pozornost kakega skritega sovražnika, je /aklieal * glasom, ki ,ie odmeval po gozdu: — He! Pep*! Kje *i! Ali sit____ Tukaj, ravno pred teboj, — j - odvrnil Pepe. — Don Fabiau in jaz sva o».a tukaj r . Vesel vzklik «r > izvil iz ust Katiadea, ko je zagledal pred seboj Pepeta in Fabiana. - Ta pex mora biti ranjen, — je rekel, — kajti zaman se j« rknAal držati za veje iu v travi sem našel odtise njegovega trupla. Ali, *i bil ti srečnejši kajti čul sem govoriti tvojo puško? Pepe je zmajal z glavo. , ne, moj prijatelj, moj oče, — je odvrnil Fabian, ki sy j- vrgel at a reku na prvi Ta ga je s solzami v oeeh pritisnil k sebi t. r rekel: - Kako %-elik je! Kako lep je sedaj mladi Fabian! Nato pn mu je padla v oči njegova bledica in njegova slovesnost in k skrbjo je vprašal *vnje dete, katero je zopet našel, če mu kaj manjka. — Pep* mi je vs.* povedat, — je odvrnil Fabian. — Vem, da s* r thaja med onimi možmi morilce moje matere. * — a», — je I^ke! Pepe. — Mo/, ki »e pefa z lovom na touino. Pri eistl Deri*| ir A toče! Ali hočemo dopustiti, da bj bail ušel! — Bog obvaruj, — je reke! Fabian slovesno. Hitro *». se prieeli posvetovati trije prijatelji ter* sklenili, da->e napote iakoj k lesenemu mostu, kajti kot že omejeno je bil« to tdtna pot kako priti v Tubac. šestindvajseta poglavja. 1 ^ KJtI MEDIANE. Potem kr sta Orehe in Baraha večkrat izstrelila svoji puiki ter; je bila razdalja prevelika, da bi mogle kroglje kaj škodovati, sta hr podvizala, da se zopet sestaneta s KuČiljom. Bandit je bil bled kot smrt. Ktoglja. katero mu je poslal Ka -, it a« tee, je iU tako blizu mimo njegove glave, da ga je vrgla iz sedla. \ J .vms Kose ki ga bil brez dvoma strt s svojimi-algami kot strupeno nines, če bi ne bil njegov konj tako čudovi^presiran. Ko je ple menita žival videla, da se njen gospodar ne more več dvigniti, je p4tleknila pred Kučiljom, ki je prijel za grivo ter zlezel v sedlo/ ..o je konj čutil, da je jesdee v stremenih, se je dvignil ter odki ! !• (, da iztrga jesdeca iz rok Kaaadea. To pa ni bila edina nevarnost, v kateri se je nahajal bandi} j Ko se je sestal z obema svojima tovarišema. Orochem in Bamho in 1 ko ao se vai trije zo|»et združili z Don Atefanom is Diasom na do-' govorjenem ;aeatu, ni bilo treba Špancu izpraaevati Knellja, če je zadel Fsbiai s ali nc. ^ " Iz potrtih lie obeh lopovov* ter > bledice bandita. kt je Še ved- • no sedel negotovo v sedlu; je sklepal Don Štefan, da oe je načrt u j« lovil. « /11.1 ^ »pik^wUiU \ --------' - - .. pnbod^i.) V žalogi imamo sledeče cerkvene pesmi ,<««aas m HON a\ W romalam I mtUnut is • (tam ........ lan *s auMam. ^aas«i\.....I r • Hrttt«h t. • ........ ca« •MCK JEZUSOVO (KiAmom) t prnrmm Id 1 gtaaov .......... M U »smo« LINGUA SO 4 rOM) (MM Mlnmn«wt«n»«m>»n KV »taaa pa anokiii ikumm t pnttoi n'l^M »".'.'.'.'.V tui tsMcvg joaaoH vrnnsti . a pvtttoi ta • gms ........ tiar uraSuT^ mulŽ^rffl^gho i ' m t ..........rno siovc^icPubKahing Co. j s oDRtuini ttt—. \ mo rog. m. t Dr.Jkoler i BI Am, Pibfcik h M vVUMMifM •m. m TkS?^ v ^"g^'iiMM f^kalru^t Malta, tar vNamiigm pomiiSr^ m a> ijimmii M^ MMM is^gaMfc mm Dr. LOKENZ^ 644 Penn ■OiKIH B0LESS1 ^J^^ PtttsbUTjIl, Pl, —..Me|s stroka Ja itavljajt akatalk la kmUHk lilmt lan mm •» adrsvtm sad 28 kat tar tsmm skninja v vsak hnltmia m Matt vsAa kotama, da vas asdrsvtoi la nswa sol trn adndl N M 1st M pridobil poaaboo Matejo prt stfrsvljMja Mfttt lami v grts. lgadtak ima, Mtflm t koMsa, staro raoa, BM6 MaI, nliliim, boisMl ? mekurja, isdkab, Jetrak la Mitu, * romatm, m—tlroro, katar, alsto IDo, naduho M -___m UradasarosM V iwi. aii » 4 '■čiste najemnine $7.r")00, ali akei čistega najema letno. NV govori, ni res, pridi in prepričaj ■ i«e» Vsak dobi vožnjo povrnjeno ,kdor kupi, ali dobi drugače kot ;o«r!ašcno. Urejene hmetije v oko liet .-r'JOO ak* r. Zemlja ena ca od .Mississippi doline. Sveta v gozdu ne prodam nikomur, kjer 'ios»a ne p'jiča in Slovi-nce nc n>tipi jo «-»iti. Izvi-stna stara nemška našel bi na zraven. Kupi «e tukaj med Slovenci 'a koj sledeče: 120 akrov fina kmetija, 7sobnr liiJa. 2 velika hleva, lep sa-leti vrt 1 i.kcr vinograd, lepi travniki. SO akrov kmetija, 60 čistega, lep I vi t 2 hleva, hiša. Kupi se lahko zraven • vso go ! vedo, mule, prasee, kokoši seno keruza, precej čistega zmečkane j ga grozdja itd. : Ako le veseli kmetijstvo, ne ku puj nikjer, predno ne vidiš teh krajev, P. GRAM, Naylor, M > Rad bi izvevedei za njegovega sina FRANKA SLEJ-KO. Prosim cenjene rojake, aki» kai<>ri ve za nju naslov, da mi naznani za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali ee sama čitala te vrstice, naj se mi oglasita. — Jacob Habjan, Kane, Pa. (26-29—9) - OGLASI NAJ SE i j LE0 DRNOVŠEK ki j« bil v J -jrome, Ariz., Box 400. Za njega i žel: izvedeti Štefanija Drnovšek i z | Zagorja ob Savi. Nadalje je pri jnus tudi pismo za MARTINA KA-j STEI.IC od Bare Kastelie iz vasi ; tJrabrovec pri Metliki. rpravitištvo Glas Njiroda. (26-27-9) Rad bi izA-edrl za svojega sin.i ANTONA VOZEL Doma je i/. va*j Draga št. 4 pri Višnji got i tts Dr.lenjskeni Zadnji' le pisni v stari kraj pred enim Moni italjan«kega ujetništva — - Anthony Vozel, Camp 54, i:.-,* .1, tljeat Iiridue, W. Va. (25-?7—9) | Rad bi izvetlel za naslov ANTO-| NA KAPEL. Ker pa dobro nc veni. od kje je doma, v .t ni, čiitj. rojaki, naznanim tako le: Pred enim mesecem je bival \ Kansa« Citv. On je že vdrugič porjčeu in je star 28 let. Njegova so-oroga je siara V> let in je rust a I Nemka ter zna dobro govoriti nemško in angleško; njena hči Lena je stara 11 let. Prosim, če kdo ve, kje se sedaj nahaja ta družina, naj mi blagovoli na-I znaiiiU, za kar bom zelo hvaležen. — Frank Franceli, 1H2J5 Baltimore Ave., South Chicago, 11L_(25-27—9), i _:_ Rad bi izve«lel za blval>če JOŽE TA JAKOPIN, pod«>ntače Aji-tonšf-ek. Pred kratkim časom je bival nekje- v Cleveland«,' Ohio, in zdaj slisam da se nahaja nekje v West VirgtnijL R.ijake prosim, če kdo ve za njegov ir:-slov, da mi ga naznani, ali p.« naj se sam oglas:* že sam v^, zakaj. Moj naslov je: And/ Z;i-lar, Box 45, Cairnbrook, i\t. (26-29—9) ifad bi našel 'mo.ega p|-:jalelja JOHNA SAUvEL. i>»irw j« iz vasi Sela j>rl Toplicah. Pitni še slinii leti sva bila skupaj v CUi-eaiii, lil., potem pa nič ue vem. kje jo Cenjene rojake prosim. kdo ve. da mi nazit iui nj. gov naslov, ali pa ako sam eita ra oijlas, naj so mi fgtas-. — John iCobida, Stotsogville, Wis. ■ (26-29—9) j Kad bi izvoilel za svojega prijatelja JOHNA MIKLAVŽ, podu-m a če 31artinkov iz Vel. Vodenic pri Kostanjevici na Dolenjskem. Iz starega kraja sem izvetlel, da se je nahajal pred 4. leti na št. 48;:» Washington St., Denver, Colo. Profim cenjene rojake, če kdo ve za njegov see j tem potom vljudno vabi vsa s«i-jvedna društva iz okolico town, t'onemaugh. Caml»i-ra < "ity ia e^loh A^se rojake in rojakinje i/, okolice. Vstopnina »rr. mo/ke "ve <2 dobro sveže pivo prosto. Dame so! vsiojniine jiroste Igrala bo slov. I Moxham godba izvrstne koinari-firaviti vsakovr=tn:h okusnih ^e dit. Vt seliea se prične točno '»ti 7.| v:ri zvečer. Ivur je dobiček ■ namenjen v društveno blaeajuo | vaa še enkrat vljudno prosim v, iiitenu l«*va društva, da se v velikem številu vdeiež.te naše zadnje vinsko trgatve. V enakem sln-eajn amo tudi ml pripravljeni vam povrnil i v največjem številu. To • roj na veselo »-videnje v soboto-4 oktobra zyeecr! . Joseph Glavač, tajnik. , (27 29—9) * Kje je FRANK STARIČ ? Doma j«* iz St. Pet pi pri Novcnt m«^rtu. Prod par leti je bil nekje v bližini Now Yorka Za njegov nasi .v bi rada izvedeli njegov iv"e in Mr:i. ki se nahajata še ved j no v St. Petru pri Novem me-j stu. Premim, če kdo ve, n.i; mt[ naznani njegov naslov, ali naj; se pa sam o*r!asi. da mu sporo-i čim več novosti iz'starega kraja. — Anthonv liojnne. P. O •I'-.x 223, Point Marion. Pa. (27-M— __ I Efflk Rad bi izvedel za svojega brata ANTONA STOPAR, podomače! Pintarjev Iz Lokve pri Divačij na Krasu Imam ntu po*\>čui:| važne stvari iz starega kraja.| zato T>cj «'» zglasi. ali pa ako kdo! ve za njegov naslov, naj «ra mi iinntiani. — Frank Stopar, P. O Box ft2, Middlebraneh Ohio. • (27-30—9) Iščem JOHNA MAIPCE. Doma je iz Cirknioc pri Rakeku. Iniamj mu sporočiti jako važne novice iz stare domovine. Prosim naj se mi takoj oglasi. — Joe Oove-kar, 34 nazel St., Franklin, f>Men»augli. Pa. (2-i 27— " \ I NAZK1NILO IN ZAHVALA. I Tnžnir.i sreem na/nanjV t.-o nO-• * \ 1 rudnikom'; znancem in prijateljem -i-ne Amn-ike preialo»tno vest, la nam clne 9. >eptemhra\ PiJt* aiiit l hraf\ JOv:iN &VIGELJ, , t iiiixi iz Ra\ eka na Notianjskvni. l"*lat je r.a V '»arncsbt.ro v preibo ■z rovu oi bol\ hal več časa ter • ■čao podlegrl hole/ni in zasprl v-din. Te.v ialorinejše jet l.i »iu je umrl p^vd devetimi meie.-i| • .a«. Mala j a Lst.iiam. Zatem je tež-•• [»oškodovalo na delu njegov v- j - < :irt.!»«*ga braib Franka x *'«»ne-j iiaugh, Pa., tako*, da še danes ni •zdravil iu zgolj rAditega to inu ni j o mogoče n.ti v-V lc/.-.U pngiron v»»j<-va lastnega fc \ ata ^ * pogreb i i j»- vd»4»*žila le ny-^ova žt-ua z ». roei. \ * j PfKitu sorodnike jn prijutfdje. J.- mi oprosti ncvcieU\/.itve pogre-j »-t, kujti bolehen se;n sani iu »le-j Mimžea za vsako de ko. Zahval ju-j .. tu se z vso mojo di užlno vr*'d k -« ni listiui. kateri ao\pripopiogli j mojemu r&njkelau bratu' J• 'liillvala Upa oiieinaj jnikoma društev na 1 [eil*.vo«»d,1 P::., ko sta tako lepo sk. h»-H ^a -rtijke^a, kateri je »padal\ k tema I ema društvoma llval^ It iui ■ •uis 'Kitu, Andrej Meden it, Ma->ja ri b:Uu, Mrs. Rogelj \Vntoft monu, ko nas je peljal z'.avio-\ .bihim. Ijtipa nvai i tu
  • oma so iz vasi !i^ale Iip'jeni. f\ra Š\:oejan pri Turjaku. }*ro .-\i;\i erivfene rojake ako kdo v? za Vi jih1 naslov, naj mi sporoe'.j sa l^ar Ij'om zelo hvaležen, ali s* ■ p a sami nr!adji. .iko tajo f^a o«\las. — P vi vest er Lun-der, Box -'8. Oilman. Colo. " COSUUGH " ČRTA DOUTNA POT V PAT&At Df TB8T. Potniki aa lahko izkrcajo * tat ali onem priaUniiča. •rnlk Ptm. Wlison okr««.....a tki Panrfki odhajajo a pomola 7, 41. BU Brooklyn. Za MM In «rua» pc4rotnwtl « kfer- PHZLF8n BB08. k 00. CCNKMLNI ZASTOPNIKI 17 Battery Place, Mew York. Tt«f»w: M0 WHItoliilt_ POJASNILO v Kadar ^rabite ure aH kaka draga ziitninc aH prav« trpežne glasne Columbia gramofone ia krajake plošče- obrn\te se na vaiega rojaka IVAN PAJX, 24 MAIN 8^BEET. CONEHAtrOH, Pa Dobili bosta pciteno b\igo in aa ne boat« kaaali sa val denar. \ PlUTB MU PO CSNip. \ _ CA,AS NAKOPA, 27. SEPT. y—WBWit i ti. iirrii-i ii miv.. .> i inmnn* | w Skatelj izvrstnih ta- ! I BLET BOLGARSKEGA ČAJA š I **prtJe «amo P«t dolsrjfv I : prihodnjih deset dni. t»k po«eb«| = | 24c. Ena ikatlja »1.04. Marvel Me- I i Co.. Marvel Bida-. P. O 1 J Box M3. Plttsourgh. Pa. i Iščem prijatelja RS'DOI.FA Ml HELIČ in VALUNTl\A Kn VAC. Doma .sta u ('abra j.:i Prezidu. Prosim, da se ihl o^ki-tita, :i!i pa č- kdo drugi ve / • du obv^vi :. tel.. ogla-*. Jaz sem doma i/. K'izje*a vrha pri Cabi-u. Naslov: Vid Kenda, P. O. Halsell, Ala. X .1) OPOZARJAM rojaka FKANXA ŽIVKC, ki se je uah:*.:.-il ju-vd nekoliko »asom v KarnapoLsu pri Pittsbui-ghii, Pa., in rojaka FRANKA SIRt.Kl^, ki se nahaja v St. .Marys pa., tbi s«, mi javita v osmih «!ne!i, ,"e n<\ »>«»ui f .'>od roli n ost; obelodanil. Jn/. s»*m namenjen >diti v kratkem v staro domovino. — Andy Kante. 611! St. Cl /.r Ave., t lev. land, Ohio. 26-21'—9 j K.e jf moj prijatelj JOŽEF »JAf. mlajli? Duma j? L tttehova ;iii Kostanjeviei. Pred enim leto m sv je nahajal v Johnstownn Pa l)r:iL»i rojaki, kateri i/m.-d vas ve /a njegov naslov, pt-.isfni. da mi »i.i naznani, ker mu imam n.--kaj važnega sp-uoeiti, ali naj -e mi sini javi. — John Kt.rj.***, Box 44S. Kast Pittsburgh, fa (2r» 27 ft * P0Z0B! Nagrado $25.00 dam onemu r.>-jakn. kaieri mi prvi javi, kje se nahaja ir.oja žena ANTONIJA Sl'SKL. ki mi je pobegnila /. n-»-kim llivatciu j>«j ime.nt VINKO KRA MARIC tlne 11. zeptembia 1P19. Oiia j.r vz.'la s seboj deklico 10 mesecev staro in drugo ilote j«* meni p«.'Tla. Ona je srednje postave in ima velike zlatomm.nika-«te la