PoStufna plačana ▼ gotovini. Leto LXIV., št. 246 LJubljana, četrtek 29. oktobra ioji Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. FODSV2NICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE. Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--r—, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. , POPOLNA ZMAGA ANGLEŠKE NARODNE VLADE Od 611 mandatov je dobila 555 — Ogromen uspeh narodne sloge in politične zavednosti angleškega ljudstva London, 39* oktobra. Po oficijelni objavi je končni rezultat angleških volitev naslednji: narodna delavska strahha {Macdonald} 13, konzervativna stranka 472, * delavska stranka {opozicija} 49, neodvisni 3, liberalna stranka 70 {med temi Simonova skupina 25). Konzervativna stranka je pridobila 208 mandatov, izgubila pa nobenega. Delavska stranka ni pridobila nobenega, izgubila pa 23S mandatov. Liberalna stranka je pridobila 26 mandatov, izgubila pa 12. Vlada ima torej ogromno večino 555 mandatov. Komunisti in novoosnovana Mosleyeva stranka niso dobili nobenega mandata. Novoizvoljeni parlament se bo sestal prikodnji torek. Najprej bodo izvršene potrebne formalnosti ter verificirani mandati, 10. novembra pa bo svečana otvoritev rednega zasedanja. London, 29. okt. Nepričakovano velika zmaga nacijonalne vlade ni zbudila presenečenja samo v inozemstvu, marveč prav tako tudi v Angliji 6ami. V krogih konzervativne stranke je izzval nepričakovan porast njenih mandatov silno navdušenje. V delavskih krogih je poparjenost tem večja, ker se je izkazalo, da niti eder izmed voditeljev ni bil izvoljen. Sedaj se še niti ne ve, kdo bo vodil parlamentarno frakcijo delavske opozicije v parlamentu. Finančni minister Snowden je s noč i podal daljšo izjavo, v kateri naglasa, da milijoni volilcev niso glasovali za kandidate zaradi svojega političnega prepričanja, marveč samo zato, da pokažejo vsemu 6vetu, da je angleški narod složen in da hoče s zložnim delom premostiti težkoče, ki se pojavljajo. SnOwden obžaluje katastrofo, ki je doletela pri teh volitvah delavsko stranko, naglasa pa, da bi bilo docela napačno misliti, da pomeni ta volilni poraz konec delavske stranke. Stranka se bo obnovila, vendar pa si bo morala izbrati nove voditelje, ki bodo znali bolj dalekovidno presojati položaj in povesti stranko na nova pota. Navdušenje širokih množic nad zmago nacdjonalne ideje je prišlo do izraza zlasti enoči, ko so bile kraljevskemu paru prirejene nepopisne ovaci'e. Kralj in kraljica sta zvečer prisostvovala gledališki predstavi. Pred gledališčem se je zbrala sto-tisooglava množica, ki je po predstavi prirejala kraljevskemu paru dolgotrajne ova- cije ter ga spremljala od gledališča do dvora. Macdonald in Bald-vvin sta izdala snoci proklamaciji, v katerih se zahvaljujeta vo-lilcem za izkazano zaupanje. Baldwin poudarja v svoji proklamaciji, da ne gre za zmago konzervativne stranke, marveč zn zmago angleškega naroda, ki je zopet pokazal, da je politično zrel in da zna dobro ločiti strankarske interese od višjih interesov države in naroda. Proklamacija zaključuje z ugotovitvijo, da bo izid volitev znova ojačil angleški kredit v 6vetu. V ospredju zanimanja političnih krogov je sedaj sestava nove vlade. Nobenega dvorna ni, da se bodo morali sedaj nekateri delavski ministri umakniti konservativcem. V prvi vrsti gre za zasedbo finančnega ministrstva. Kot naslednja Snovvdena označujejo v prvi vrsti Cham-berlaina. Izvoljenih je tudi 12 žensk London, 2°. okt. V novem parlamentu bo tudi 12 žensk. Stin so bile že prej, 8 pa jih je prvič izvoljenih v parlament. Ker mora po določbah angleškega volilnega zaikona vsak kandidat položiti kavcijo v znesku 150 funtov (okrog 40.000 Dm), je državna blagajna dobila pri tokratnih volitva'h prav lepo vsoto. Veliko število kandidatov ni doseglo predpisanega minimalnega števila glasov, zaradi česar so vse te kavcije propadle v korist države. Vsi komunistični kandidati so izgubili te kavcije, ker sploh niso dobili določenega števila c I as en*. Komentarji francoskih listov Pariz, 29. oktobra. AA. Razen socialističnih listov pozdravljajo vsi drugi francoski listi rezultat angleških volitev. I>ist »Tempsr meni, da so te volitve impozantna demonstracija za red in narodno slogo. Macdonald in Snowden, ki sta podredila strankarske Interese narodni koristi, sta bila bogato poplačana. sJournal des De-bats? naglasa, da bo poraz opozicijskih strank povečal odgovornost angleške vlade. Mnogo liberalcev, ki so glasovali za narodno koalicijo, je še vedno proti zaščitnim carinam, s čemur bo viada morala računati, i Intransigeant« upa, da angleški konzervativci ne bodo zlorabili zmage in da bodo vodili zmerno carinsko politiko. Francosko posojilo Angliji Pariz, 29. oktobra. s-Information« javlja iz Newyorka, da je po tamkaj razširjenih vesteh francoska vlada na podlagi dosedanjih iz: lov, volitev v Angliji izjavila, da je pripravljena dati Angliji veliko stabilizacijsko posojilo. Po istem listu se pričakuje v ameriških finančnih krogih čimprejšnje sklicanje konference, ki 3e bo bavila z vprašanji zlate valute. Henderson in razorožitvena konferenca Ženeva, 29. oktobra. Osebni poraz Hen-dersona predstavlja težak problem za Društvo narodov, ker so bo voditelj angleške delavske stranke brez dvoma odrekel predsedstvu razorožitvene konference. Vprašanje predsedstva razorožitvene konference se bo uredilo na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov v januarju, torej le nekaj dni pred otvoritvijo razorožitvene konference same. Medtem se bodo vršila pogajanja med generalnim tajništvom Društva narodov -in raznimi merodajnimi faktorji Vznemirjenje v Rusiji Moskva, 29. okt Izid angleških volitev je izzval v vladnih krogih veliko vznemirjenje. Ne samo, da je komunistična stranka na Angleškem povsem propadla in je popolnoma izbrisana iz angleškega političnega življenja, marveč vzbuja ogromen porast konzervativne stranke bojazen, da se bo sedaj protiruska fronta silno ojačila, kar ima lahko za sovjetsko Rusijo usodne posledice. Sovjetski režim se baš sedaj bori z največjimi težkočami in išče na vseh straneh sredstev za dokončno izvedbo petletnega gospodarskega " načrta. V Moskvi računajo s tem, da bosta pod vplivom novega režima v Angliji Nemčija in Francija prekinila trgovske zveze z Rusijo. Amerika proti nemškim kreditom Rusiji Člani ameriškega kongresa proti dovoljevanju posojil Nemčiji —Nemška mdustrrja ustavlja neplačane dobave Rusiji Pariz, 29. oktobra. Glasilo ruskih emigrantov »Vozroždenjec poroča iz VVashing--tona, da se je v razgovorih med ameriškimi politiki in francasJkimi strokovnjaki, ki so spremljali Lavala, načelo tudi vprašanje odnošajev Zedinjenih držav do Rusije. Na podlagi teh. razgovorov so francoski delegati prišli do prepričanja, da so ameriški krogi zelo nerazpoloženi napram Sovjetski uniji. Nekateri člani ameriškega kongresa so izjavili, da se bedo odločno protivili podaljšanju Hoovrovej"a moratorija, aiko Nemčija ne bo takoj prekinila s svojim sistemom dajanja posojil Rusiji, ki lahko samo na ta način izvede svoj petletni gospodarski načrt. V Washingtomi prevladuje mnenje, da boljše vi ki ne bodo mogli vzdržati, ako ne dobe novih kreditov od nemške in ostale inozemske industrije. Ameriški finančniki in politiki smatrajo, da bi uspeh sovjetskega petletnega gospodarskega načrta resno ogrožal ameriško industrijo. Pariz, 29. oktobra. »Vozroždenje« poroča iz Berlina, da se je te dni vršila tamkaj konferenca predstavnikov nemške težke industrije, na kateri so razpravljali o stanju ruskih naročil v Nemčiji. Pri tej priliki so ugotovili, da so krediti za ruska naročila, za katere je jamčila nemška vlada, že skoro popolnoma izčrpani. Rusija odklanja izplačilo v gotovini in je sedaj nemška industrija v nevarnosti, da za svo- je dobave sploh ne bo dobila nikakega plačila. Zato je bilo na omenjeni konferenci sklenjeno, naj ustavi nemška industrija prihodnji mesec izvršitev vseh novih ruskih naročil ,dokler ne bo rešeno vprašanje plačil dosedanjih dobav. Vojni sporazum Madžarske in Turčije Pariz, 29. oktobra. >Ch*icago Tribua< poroča, da je bil oh priliki nedavnega po-se>ta turškega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Budimpešti podpisan tajni vojni sporazum med Turčujo ."n Madžarsko. List smatra, da je ta zveza med Madžarsko in Turčijo naperjena v prvi vrsti proti Franciji Ln proti prestižu Male antante na Balkanu. Lrist spravlja zaključitev tega pakta tudi v zvezo s po-setom Lrfitvinova v Angori. Masaryk za politično moralo Predsednik češkoslovaške republike proti političnim konjunkturistom ter korupcijonistom Praga, 29. okt V Pragi in po vsej Češkoslovaški je bil včeraj svečano proslavljen češkoslovaški narodni praznik. Proslava v Pragi je bila izredno svečana. Ob 8. zjutraj 6e je vršil obhod 'egijonar-skih organizacij, ob 9. pa je bilo svečano zborovanje v mestni hiši, kjer je bila pri tej priliki odkrita tudi posebna plošča v spomin na revoluciJonami pekret Slavnostni govor je imel predsednik senati dr. Fran Soukup Ob 10. dopoldne je bila slavnostna seja češkoslovaškega narodnega sveta v Smetanovi dvorani mestne hiše. Opoldne se je poklonila predsedniku republike posebna deputacija narodnega predstavništva in vlade. Masarvk je lcnel pri tej pribiti veHk govor, kri je zbudil v vsej javnosti največjo pozornost. V svojem govoru se je dotaknil notranjih prHik in pojavov zadnje dobe ter je nenavadno ostro nastopil proti korupciji in političnim pustolovščinam. Gospodarski položaj češkoslovaške republike je v primeru s po* loža jem v drugih državah dober. V zadnji dobi opažam pojave, je dejal predsednik Masar\k, proti katerim je treba odločno nastopiti. Našli so se ljudje, ki skušajo politiko zlorabiti za to, da bi si zagotovili oblast in da bi obogateli. S tem se uvajata v državno upravo korupcija in dobička žel jnost. To 6e mora za vsako ceno odstraniti. Tudi v politiki mora vladati morala- Predlogi Zveze mest glede ureditve občinskih financ Zveza mest naglasa potrebo enotnega zakona o občinskih financah in poglobitev občinske samouprave Zagreb. 29. oktobra. Predsedstvo Zveze jugoslovenskih mest je predložilo na mero-dainem mestu resolucijo, sprejeto na nedavni seji v Ljubljani. Resolucija predlaga, naj se ublažijo ali odpravijo nekatere določbe v naredbi o varčevanju z dne 4. avgusta t. 1. Občinam naj se dovolijo neobhodno potrebne Investicijske gradnje in v čim večji meri zmanjšajo in ublažijo bremena, ki jih je naložila občinam država v okviru razši-pje-nega in prenesenega občinskega delokroga. V onih mestih, kj**r so plaće mestnih nameščencev višje, kakor plače državnih uslužbencev, naj se prepu-pusti občinam, da izvedejo redukcijo pl»č po svoji uvidevnosti in potrebah, čimprej naj se izda enoten zakon o mestih za vso kraljo je hotela odpraviti z nekaj sto dolarji, Avčmova je pa tožila m je doMla 2S00 dolarjev odškodnine. V kraju Li&rarv se je v duše vin zme-denosti ustrelil 23. septembra Josip Slap-nik. Pokopali so ga 25. septembra na pokopališču v Hackettu. V Cranberrvu je zadela srčna kap Janeza Speletiča. Pokojni je bil star 45 let. — V kraju Bradlev. država I-ItfnoJs je rojaku Kralju umrla žena Barbara, rojena Marentič. Pokojna je bila skrbna in .-zorna žena, mati štirih nepreskrbljenih otrok. Stara je bila šele 47 let — V Buenos Aire-su v Argentini je umri Dominik Nikolaj, doma iz Nabrežine. V Chicagu se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Izvoljenih bo 25 občinskih svetnikov, kandidatov je pa 169, med njimi 6 Slovencev in sicer Franc Surc, Viljem Kenik. Josip Fabijan, Anton Veho-vec, France Mervar in Josip SiškoviČ. Slovenci upajo, da bodo imeli v občinskem svetu vsaj enega zastopnika. E KUUC Begović: Brez tretjega že večkrat je Milan Begović dokazal, da je izvrsten dramatski tehnik, ki zna graditi igre in vloge tako, da so ž njimi zadovoljni igralci in gledalci. Begović si zna tudi zmerom poiskati zanimivo snov, no. ne zmerom čisto novo, ali zna jo obdelati po svoje in ji dati svojevrstno obliko. Zdi se mi, da ga apartnost oblike posebno zanima in da je srečen, kadar zmaga s svojim velikim dramaturškim znanjem, s svojo tehnično prakso Čim težje probleme oblike. Tudi njegova najnovejša drama »Brez tretjega« izraža že v naslovu to Begovi-ćevo stremljenje po apartnem, novem in obenem izraža kar očitno njegovo radost da se mu Je ta poizkus — ki končno ni nikakor tako nov — tudi prav lepo posrečil. Napisati dramo treh* dejanj s samo dvema osebama tako, da gledalca drža v napetosti, je zelo težka naloga. ^Brez tretjega« je zakonska tragedija iz povojne dobe, drama, ki nam kaže, kako osemletno vojno ujetništvo v Rusiji in v Mongoliji uniči celo matematika prof. Bariča, mu uniči živce, značaj, moralo, da je za nadaljno življenje nesposoben. No, Begović pa še po vrhu utemeljuje Baričevo strašno dekadenco z dedičnostjo (oče mu je umrl v blaznici), z alkoholom, z razvratom v spolnosti in menda z izčrpanostjo po sužnjosti pri Mongol ki. V poročni noči je vojna ločila Marka Bariča in Gigo, njegovo ženo! Bas sredi poljuba ju je raztrgala, njega vrgla na vzhod, njo pa na zahod. In osem let se nista več videla. Osem let je Barić hrepenel po Gigi in trepetal za njeno zvestobo. Sam pa je bil iz obupa zaradi alkohola in družbe velik razuzdan ^c. česar sam ni mogel ohraniti, zvestobo, čistost prav to pa je absolutno zahteval in kakor nekaj povsem naravnega pričakoval od svoje žene. Barić je torej tip, ki smatra dvojno moralo za edino pravilno stanje v človeški, zlasti pa zakonski družbi. In še tak vsesplošno navaden moški tip je, da gleda na žensko čistost m na zakonsko žensko zvestobo povsem racionalno. Dejanje mu je vse, za duševne procese se matematik ne Lepa, mlada Giga pa mu je celih osem let navzlic številnim silnim otolegovalcem resnično ostala popolnoma, ne le v dejanju, nego tudi po duši m srcu, čista in zvesta. Strašni razkol se za moj čut zaključi nekam nepričakovano: Giga ustreli moža, ko jo hoče imeti. Iz sitne uzaljenosti, da njenim besedam in dokazovanjem ni verjeti, a da verjame pismu njenega rajnega očeta, ga ustreli Kaj je v tem pismu Bariča naenkrat tako temeljito prepričalo o ženini popolni zvestobi, tega nismo slišali, ker ji Je dotično besedo le počepe tal.. Nič ni tajiti, da je Begović ustvaril zelo napeto, odlično zgrajeno dejanje In dvoje izvrstnih vlog. Efektov je nanizanih brezkončna vrsta. In drama je psihološki resnično sila zanimiva. Je-li pa vse verjetno, utemeljeno, možno, tega ni treba preiskovati. Samo >brez tretjega« ni čisto resnično. Precej prisiljeno govori služkinja (gdč. Slavceva) vedno le za odrom. A tu Je — >tretji«. Po telefonu pa se oglašajo še četrti, peti, šesti... česti!ec, pošiljajo šo- Zvočni kino Ideal Danes zadnjikrat najboljša šaloigra Lažni feldmarša! VLASTA BURIAN RODA-RODA Vsa Ljubljana govori o filma, vsi ljudje se zabavajo in pokajo od smeha! Zadnja prilika, da vidite ta nepozabni film! Ne zamudite ga! Predstave ob 4., \z 6., K 8. in 9. uri pek, pismo... Skratka igrata vendarle ne samo dva, nego jih igra več, dasi jih ne vidimo. In ti četrti, peti, šesti... faktično zelo močno vplivajo na vso dramo. Predstava je bila v režiji g. prof. Cesta prav dobra. Treba je bilo dveh močnih igralcev. Gosp. Levar je podajal Bariča, deka-denta na robu blaznosti, zelo prepričevalno in naravno v dikciji, po alkoholu raztrgani in grčavL v mimiki, v očeh to gestah ter je podajal ves večer težko svojo kreacijo dosledno, odlično nijansirano. Giga je bila gospa Mira Danilo-N e f -f a t o v a, zunanje jako ugodna, živa, čustvena. Da bo v vlogi 5e rasla, ne dvomim. Saj je čudovito, kako se razvija ta mlada igralka in je vedno močnejša, vedno na-turneJSa. Dosegla je snoči enega svojih največjih uspehov. Gledališče je bilo dobro zasedeno, mnogo ploskanja in tudi g. avtor se je moral opetovano pojaviti pred rampo. Nase dramsko osobje je zopet vzorno, marljivo in produktivno. Novitete kar usiplje na nas. Snočnja novost bo nedvomno zanimala občinstvo in žela še mnogo repriz. Fr. G. Požar v Krašnji Ljubljana, 29. oktobra. Snoči je začelo goreti pri posestniku Josipu Burji na Vrhu pri Krašnji. Ogenj je izbruhnil v hlevu in se začel naglo siriti. Domačd gasilci in gasilci Jz sosedne vasi so takoj prihiteli na pomoč ter preprečili, da se ogenj ni razširil tudi na hišo In kozolec v bližind. Hlev je pogorel do tal Kako je ogenj nastal, ni znano, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. Pri gašenju se je preoej težko ponesrečil 541etnl poljski dninar Janez Dragar iz Vrha. Sedel je na strehi gorečega hleva ter pomagal podajati škafe vode v roke. Gost dim ga je omamil, za hip se je onesvestil in padel s hleva Davd so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da si je zlomil roko, zadobil je pa tnttl precejforje notranje poškodbe. ■ Važno za upokojence Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Da se kontrolira pravica za prejemanje draginjskih doklad, morajo po čl. 113 pravilnika za delo odsekov za računovodstvo pri finančnih direkcijah predložiti vsi upokojenci odseku za računovodstvo vsako leto dvakrat, in sicer v aprihi in oktobru, predpisane prijave za prejemanje dravinjske doklade. Za otroke, stare nad 16 let. ki se redno šolajo, se morajo priložiti prijavam tudi potrdila šole o rednem šolanju. Zato se vsi v Ljubljani bivajoči upokojenci obveščajo, da dobe predpisane tiskovine za prijavo pri odseku za računovodstvo- referatu za civilne in vojaške mirovine, Krekov trg, pritličje, soba št 6 v času do 10. novembra 1931, kjer naj se vsi upokojenci osebno, toda le v tem času, zglase. Izven Ljubljane bivajočim upokojencem se bodo vposlale prijave po pošti. Upokojencem, ki so že predložili šolska potrdila za leto 1931-32 teh ni treba ponovno prilagati prijavam. Pravilno izpolnjeno in po dveh aktivnih aH upokojenih državnih uradnikih potrjene prijave se morajo takoj vrniti temu odseku. Upokojencem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo ustavilo izplačevanje dra-ginjske doklade. Pri tej priliki se vsi upokojenci ponovno opozarjajo, naj v bodoče javijo vsako spremembo bivališča najpozneje do 10. vsakega meseca, ker se po tem terminu že prično odpošiljati čekovne nakaznice podružnici Poštne hranilnice. KOLEDAR. Dane«; Četrtek, 29. oktobra, katoličan : Praznik svobode. Narcis, Gradlmlr; pravoslavni: 16. oktobra, Longin muč. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Rop Mone Lise. Kino Dvor: Indijske noči. Kino Ideal: Lažni feldmarša! DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leustek, Rešijo va cesta 1; Bo-binec, Rimska cesta 24; dr. Kmet, Dunajska cesta 41. • Ljubljanski zimsko . športni pod-savez ima v petek 30. t. m. ob 20. uri v *am*ki sobi kavarne Emoma zelo va/no S3jo in se prosi polnoštevUue udeležbe Posebne so vabljeni tudi delegati podsavezn'h č.anov izven Ljubljane. Torej sigurno, to*no in vsi! _ Tajnik 1. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. 29. oktobra, četrtek: Kralj na B<*ta>novl. Red A. 30. oktobra, petek: Zaprto. 31. oktobra, sobota: Pritličje In prvo nadstropje. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Cankarjeva drama »Kralj na Betaj-novi« v režiji g. Debevca se ponovi drevi ob 20. uri v naši drami. V vlogi Nine, so-rodnice Kantorjeve, nastopi prvič gdčna Kukčeva. Ostala zasedba kakor pri premijeri. Predstava se vrši za red A. V soboto uprizori naša drama po znižanih dramskih cenah Nestrovevo burko Pritličje in prvo nadstropje v režiji prof. Šesta in v običajni zasedbi. Pritličje in prvo nadstropje je tipična dunajska veseloigra, ki izvrstno zabava občinstvo. Ker so cene znižane, obisk tem topleje •priporočamo. OPERA Začetek ob 20. 29. oktobra, četrtek: Zaprto. 30. oktobra, petek, Zaprto. 31. oktobra, sobota: Damski lovec. Car se da fotografirati. Red D. * V soboto ponovi naša opera francosko igro gest opero in balet »Damski lovec« in enodejanko »Car se da fotografirati«. »Damski lovec« je prav za prav šahovska igra. vrsta pantomimskih prizorov, prt-kazujejočih vojno in ljubezen. Vse dejanje je povezano z močnim sodelovanjem belega lovca, ki tudi v šahovski igri da življenje za Belega kralja. »Car se da fotografirati« pa je moderna opera. Predstava se vrši za red D. Abonente reda C opozarjamo, da vsled spremembe repertoarja dobe predstavo prihodnji teden. Dve premijeri. Začetkom meseca novembra bo v drami krstna predstava Go-larjeve veseloigre »Ove nevesti« v režiji g. Lipaha, opera pa pripravlja veliko Ko-njovičevo delo »Koštana« v režiji gospe Fromanove iz Zagreba. Datum premijer javimo. —-1 Žalno slavje v spomin vsem podlim bojevnikom v letih 1914—1918. Na vseh svetnikov dan, 1. novembra se vrel žalno slavje na pokopališču pri Sv. Križu in sicer ob S.45 popoldne v gaju ju-denburških žrtev. 1. ) Vojaška godba otvori svečanost z religioznim koralom. 2. ) Ljubljanski pevski zbori zapojo žalost inko pod taktirko g. Prelovca. 3. ) Kratek žalni nagovor kurata g. F. BonaČa. 4. ) Vojaška godba zaigra padlim v slovo. 5. ) Bivši vojni kurati lntonirajo »Lrbe-nx. 6. ) Pevci zapojo >Oj Doberdob«. 7. ) Vojaška godba zaključi slavje s tretjo žalostinko. Prosimo vse, naj se brezpogojno pokoravajo navodilom stražnikov in rediteljev. Dostop v gaj imajo od 3.10 popoldne naprej samo zastopniki oblasti, pevci, vojni invalidi in zastopstvo vojnih vdov. V slučaju slabega vremena se slavje ne vrši. Ne teptajte grobov! Usmiljene roke naj prineso svečk m cvetja na najbolj zapuščene vojne gomile! Ravno tako vabimo najvljudneje spoštovane Ljubljančane k slovesni zadušnici, ki bo za vse naše padle fante in može na Vernih duš dan, 2. novembra, v frančiškanski cerkvi ob 9. uri. Tovariše po deželi prosimo, naj se zoero okoli vojnih spomenikov in naj se oddolže dragim pokojnikom. Osrednji odbor Zveze bojevnikov in Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani. Stclma t „Ti, ti moj mali korporal' »Zakaj se smehljaš Mona Lisa" ki si bodo maloma osvojili srca Ljubljane! Poje jih Vas ljubljenec v najnovejšem filmu Najnovejši Foiov zvočni tednik! Predprodaja vstopnic od 11 do pol 13 dop. UJilltj Ferst Kot partnerica lepa Vfitcfe v. ML©//© Predstave ob 4., 74S* in 9V4 zvečer £ Sitni Gin o aMottco Telefon 2124 8tev 246 >S L O V E N 9 K ? N A R O De, dne 29. oktobra 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Dr. Edvard Slavik umrl. V Trstu je umrl včeraj edeu najzaslužnejših in naj-agimejših borcev za pravice naših rojakov, odvetnik g dr. Edvard Slavik. Pokojni si je postavil 6 svojim plodonosnim naci-jonalnim. političnim in gospodarskim delom trajen spomenik v naši narodni Zgodovini. Ni bilo slovenskega društva v Trstu, pri katerem bi ne bil agilno sodeloval, ni bilo prireditve, ki bi je ne bil s svojimi bogatimi izkušnjami izdatno podprl. Njegove zemske ostanke polože k več* nemu počitku jutri v domači vasi na Prošeku pri Trstu. Bodi mu Lahka zemlja, ki jo je tako vroče ljubil! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Tolmač italijanskega jezika Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika v Celju dr. Fortunata Mikuleti-ča za tolmača italijanskega jezika prd okrožnem sodišču v Celju — K Lzpremembam v banovinski službi. V našem včerajšnjem poročilu o izpre-membah v banovindki službi je izostalo, da je preveden dr Stane Skulj za hano* vinskega zdravnika za zdravstveno občino Mokronog — Nove mednarodne telefonske zv«ze. Otvorjen je bil s 1. oktobrom mednarodni telefonski promet med Tržičem in Komendo ter vsemi mesti v Nemčiji; naša taksa znaša 2.10 zi fr.; dalje med Ljubljano, Celjem m Rogaško Slatino na eni ter Port-SGhachom na drugi strani (taksa 4.35), Tr* žač—Klagenfurt (2.70), Tržne— Wien (4.20), Maribor—Wartb erg (2.70), Podčetrtek— Linz (3.90), Podčetrtek—\V i en (3.34), Podčetrtek—Graz in Ehrenhausen (2.70), Komenda—\Vien (4.20), Tržič—Graz (3.45), Tržič—Pdrtschacn—Ferlach in Unterberger (2.70). Kranj—Innsbruck (5.10), Kranj— Sairburg in Linz (4.65), Ljubljana—Libou-hec v CSR (5.40), Ljubljana—Kardosova— Rečice (4.S0) Majšperk—Praga (4.95). Majšperk—Brno (3.90). Ptuj—Praga—Pl-zen in Karlove Vary (4.95). Ptuj—Brno in Bratislava (3.90), Ljubljana-Jaromcf (4.80), Maribor—Jaromer (4.35), Radeče pri Zidanem mostu—Postojna (1.80), Radeče pri Zidanem mostu—Benetke {235). — Prelazi na Gorenjskem zasneženi. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana sporoča: Po došlih obvestilih obmejnih kontrolnih uradov so prelazi na Gorenjskem zasneženi. Ljubelj je že ves zasnežen in predvidoma letos ne bo več prehoden. Na Jezerskem sedlu je že okoli 20 cm snega m še vedno sneži. Avtomobilski promet je tudi z verigami nemogoč. Na Podkoren-skem sedlu je danes 15 cm snega ter je z verigami prehod zaenkrat še omogočen. Na Koroško je potovati preko Dravograda ali pa z italijanskim triptikom preko Rateč in Trbiža. V slučaju južnega vremena je upati, da bo vsaj Podkorensko sedlo zopet prosto snega. — Vode še niso prestopile bregov. Čeprav je deževalo včeraj ves dan in vso noč ter davi do srede dopoldneva, vendar niso vode narasle toliko, da bi bile nevarne. Poročajo nam namreč iz Zaloga, da se še lahko hodi po cesti ob Savi, prav tako nam pa javljajo iz Medvod in Goričan, da tudi Sava še ne preti postati nevarna, a tudi Sora še ni prestopila bregov. Davi okrog 9. je potegnil lepo vreme obetajoči sever in padle so prve snežinke, nato je pa kma-hi za nekaj časa prenehalo deževati. Čeprav se je barometer dvignil, vendar še ne smemo pričakovati stalnega vremena. — Za Novinarski dom v Beogradu je darovala med drugimi Kranjska Industrijska družba na Jesenicah 1000 Din. -— Konec sezone na Gornjem Jadranu. Tudi na našem Primorju se je vreme ski-salo in že več dni piha jug, ki prinaša dež. Rab so zapustili že zadnji letovišč ar j i. Hoteli, kjer je bilo prod dnevi še živahno, so zdaj prazni. Večinoma so jih že zaprli, le trije ostanejo odprti čez zimo. — Ustanove za uboge onemogle obrtnike hi trgovce, odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1931 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 1. decembra 1931. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika aH trgovca. — Shranjujte varno svoj denar! V zadnjem času se množijo vlomi v trgovine, poslovne prostore in privatna stanovanja. Vedno številnejša časopisna poročila nam kažejo, kol&o škode zadevajo prizadete radi teh vlomov. Vlomilci spretno izkoriščajo položaj, ko mnoge stranke brez stvarnega povoda kopičijo in zadržavajo denar doma, namesto da bi ga vložili v svoje denarne zavode, varne pred vlomi in izropanji. Zbornice za TOI vsled tega svari interesente pred zadržavanjem večjih vsot v blagajnah in jim priporoča, da jih nalagajo varno v svoje denarne zavode, da se izognejo škodam, ki jih lahko nepričakovano dolete vsled vloma od strani brezvestnih postopa-čev in drugih nezanesljivih elementov. — Ljutomer. Kmetska nadaljevalna šola v Ljutomeru, ki jo je v preteklem šolskem letu posečalo lepo število kmetskih mlade-ničev, prične, čim bo slabo vreme onemogočilo kmetijsko delo, s poukom v drugem tečaju. Zato vabi vse kmetske mladeniče iz občin Ljutomer, Slairmjak, Stročjavas, Pre-sika, Kamenščak, Cezanjevci, Stara cesta, Braneslavci, Noršinci In Cven, ki so lani posečali prvi tečaj te šole, naj se javijo do 4. novembra pri svojih županstvih in dne 8. novembra ob pol 9. uri v pisarni meščanske šole, kjer bo vpisovanje. Pouk se bo vršil zopet ob četrtkih in sobotah od 2. do 5. ure aH do 6. ure, predavali bodo isti predavatelji kakor v preteklem šolskem letu. j Sprejmejo pa se tudi kmetski mladeniči, stari 16 let, ki še niso posečali prvega tečaja, ker je učna snov razdeljena tako. da letos lahko poslušajo drugo polovico snovi, naslednje leto pa prvo polovico, ki se je obravnavala v preteklem šolskem letu. Tud; ti naj se javijo pn županstvih in pri vpisovanju. Pouk je brezplačen, od učencev se samo zahteva, da redno prisostvujejo pouku. Vsak mladenič, ki je lani posečal šolo. naj med svojimi tovariši poagitira za Čim večji poset Šole. Naj nikdo ne zamudi prilike za nadaljnjo izobrazbo! — Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru naznanja vsem vojnim oškodovancem iz Primorja in Koroške, da nam je po g. ministru iz Slovenije pismeno obljubljeno, da bo rešitev naše vojne odškodnine prva naloga dne 8. novembra izvoljenega parlamenta. Zato poziva odbor vsakega vojnega oškodovanca, da se dne 8. novembra zanesljivo udeleži volitev in tako stori svojo dolžnost do domovine ter s tem tudi pripomore do končne rešitve našega perečega vprašanja. — Nove razglednice. Za Božič in Novo leto je izdala Jugoslovenska Matica deset novih razglednic, od teh osem po osnutkih gdč. Nuše Prunkove, kjer je naša mlada umetnica zelo posrečeno pričarala razne ljubke motive iz našega narodnega življenja in iz domačih običajev. Razglednice so tro- odnosno Četverobarvne in tehnično dovršeno izdelane v naši domači ljubljanski Delniški trskami. Po umetniški kvaliteti in tehnični dovršenosti jim moramo dajati prednost pred raznimi inozemskimi razglednicami, ki so po večini židovskega izvora in po katerih Slovenci, na žalost, tako radi posegajo. Dobiček teh naših razglednic je namenjen kulturnim, humanim in na-rodno-obrambnim svrham Jugoslovenske Matice. Zato apeliramo na naše trgovce, da prodajajo, na našo javnost, zlasti na inteligenco pa, da kupuje in uporablja za voščila le te razglednice, katerih prodajna cena znaša 1 Din. Razglednice bodo že v prihodnjih dneh naprodaj po vseh podružnicah Jugoslovenske Matice, po trafikah in knjigarnah, odnosno trgovinah s papirjem. Trgovci, ki dobe provizijo, jih naročajo pn Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenbur- gova ul. 7-H. — Smrtna kosa. V Hrastniku je umrl včeraj delovodja TPD g. Franc Liko-v i č. Pogreb bo danes ob 16. na pokopališče v Hrastniku. — V Ljubljani je umrla davi go6pa Lucija C var ova roj. Pavličeva. Pogreb bo jutri ob 14.30 z Dunajske ceste 82. Blag jima spomin, telfoo prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Smrt znanega nemškega prvaka v naših krajih. Za celjskim Henrikom VVastia-nom in ljubljanskim dr. Binderjem se je preselil v večnost v ponedeljek tudi tretji nemški velmož, namreč rudarski direktor Simon R i e g e r, ki je umrl v Eggenbergu pri Gradcu v visoki starosti 83 let. Z njim je izginil mož, ki je igral pri ponemčeva-nju naše dežele prav veliko vlogo. 2e v letih 1880 do 1882 je mladi rudarski mojster pliberškega rudnika ustanovi! šulverajnske skupine Pliber, Prazno, Trbiž in Podklošter in je zanje pridobil večino občin in krajnih šolskih svetov spodnje Ziljske doline za ustanovne člane ter s pomočjo Schulverei-na dosegel, da so napravili prve šolske turnarske telovadnice v Podkloštru, uspelo mu je pa tudi zidanje šulverajnske šole v Vratih-Megrarje. V letih 18S3 do 1886 se je vrgel na vzhodno Koroško, zlasti na Mežico in Črno ter je ustanovil šulverajnske podružnice v Mostiču, Mežici in Crni. Jeseni leta 1886 se je Rieger preselil za direktorja živosrebrnega rudnika k Sv. Ani pri Tržiču, kjer je z največjo vztrajnostjo in zagrizenostjo delal za organizacijo Nemcev in za ponemčevanje Gorenjske. V Tržiču je ustanovil podružnico Sudmarke, nemški otroški vrtec in zidanje nemške Rosegger-jeve Šole. V Beli peči je z ustanovitvijo šulverajnske podružnice uspel sezidati šolo in 15 let je bil tudi v vodstvu Sudmarke. Izdajal je nemški koledar za Kranjsko, prav tako, kakor je podpiral ustanovitev Siid-markinega koledarja in nemškega koledarja za Koroško. Takoj v začetku vojne se je veliki naš nasprotnik preselil za direktorja rudnika v Eggenberg, kjer je še nadalje deloval pri Siidmarki in pomagal zidati nemški most do Adrije. Naj v miru počiva! _ Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. t. m je bila v dravski banovini steklina na 6 dvorcih, svinjska kuga na 18, 6vinjska rdečica na 25, gniloba če-belne zalege na 12. vranični prisad na 3, šuštavec na 1, mehurčasti izpuščaj goved n a 1 in perutninska kodera na 1. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno, nestanovitno, deževno vreme, kakor je balo tudi včeraj po vseh krajih nase države. Največ dežja je bilo vče* raj v dravski banovini, pa tudi po drugih krajih bi bili ljudje že veseli, če bi nehalo deževati. Temperatura je povsod močno padla, dobili smo zoperno jesensko vreme, ki se najbrž ne bo zboljšalo, dokler ne zapade sneg. Danes dopoldne je med dežjem že naletaval moker sneg, kar priča, da v planinah sneži in da je zima na pragu. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762, temperatura je znašala 4.2. — Mariborski kaznjenec pred zagrebški™ »odiščem. Včeraj je sodilo zagrebško sodišče Szletnega MIlana Bugarskega, ki ga je pred kratkim ljubljansko okrožno sodišče obsodilo na dve leti ječe. Odpeljali so ga v Maribor in ga spravili v tamkaj šnjo kaznilnico. V Zagrebu je bil včeraj obtožen, da je ogoljufal nekega vpokoje nega bivšega avstro • ogrskega polkovnika, kateremu je obljubil, da mu bo ixpo-sloval večjo pokojnino m mu je vpokoje-nec za to plačal 2000 Don. Sodišče je Bu garskega obsodilo na tri leta je&e, a tako. da so mu že pri soj en i dve leti všteii — Smrt pod brzovlakom. Zagrebški brzo vlak. ki odhaja iz Beograda ob 8.07, je povozil včeraj v Zemunu delavca Lajoša Berta, zaposlenega pri gradnji novega ze- munskega mostu. Nesrečneževo truplo je bilo vse razmesarjeno. — Težka nesreča v gozdu. Ludvik Kor-diš, 27-letni posestnikov sin iz Srednje vasi pri Kočevju, je včeraj valil hlode iz gozda. Težak hlod se je zavalil nanj in mu zlomil obe nogi. Včeraj so težko poškodovanega Kordiša prepeljali v ljubljansko bolnico. — Z nožem v hrbet Na Jesenicah je bil snoči izvršen grd zločin, katerega žrtev je postal 27-letni mehanik Matevž Robič z Javornika. Tega je namreč snoči okrog 10. zvečer srečal Alojzij Cilenšek, s katerim sta bila sprta in ga brez vsakega povoda sunil z nožem v hrbet, rekoč »na, tu imaš!« Robiča so ponoči prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je njegova poškodba precej težka. — Pod vlak skoči L Na progi med postajama Majur in Sunja pri Kostajnici je skočil v torek popoldne pod vlak 65-letni kmet Nikola Mirković. Vlakovodja je samomorilca prepozno opazil, ustavil je vlak, ko je vse razmesarjeno truplo ležalo že za njim. Mirković si je hotel že dopoldne istega dne končati življenje, pa so ga železničarji opazili in preprečili samomor. — Žrtev pobesnelega bik«. Včeraj opoldne se je dogodila v Zagrebu težka nesre ča. Mlad kmetski fant Imbro Hađžić je prignal na novo sejmišče bika, da bi ga prodal. Ko ga je prodal, ga je takoj >1-peljal k tehtnici *da bi ga stehtal. Tedaj pa je bik zbesnel in se zakadil v fanta Vrgel ga je na tla tm Bc/e Iz Celja —c Celjski mestni avtobus bo za praznik Vseh svetnikov uvedel naslednje prometne spremembe, oziroma dopolnitve: a) v Savinjsko dolino bo opoldansko vožnjo podaljšal do Rečice in bo vozil od 30. oktobra do 2. novembra po starem voznem redu tudi zvečer ob 18. uri iz Celja in ob 6.35 zjutraj iz Rečice; b) v Vojnik bo pomnožil vožnjo od 31. oktobra do 2. novembra od vlakov iz Celja ob tri četrt na 8. zjutraj, ob 11.10 in ob 17.45 ter se bo vračal vsakokrat takoj po prihodu v Vojnik zopet v Celje; c) ostale proge bodo po potrebi oia-čene Še z enim vozom po sedanjem voznem redu; č) v Celju na obe pokopališči bo vozil izpred kolodvora na praznik dne 1. novembra od pol 9. zjutraj do pol 19. zvečer, vsake četrt ure v obe smeri. Dan pred praznikom in dan po prazniku pa bo vozil na pokopališči samo po potrebi in sicer približno ob 15., 16. in 17. uri. —c Znani naš vijollnski virtuoz Karel Rupel bo koncertira! ob spremljevaniu pianista Marijana Lipovška v sredo 4. novembra, zvečer ob pol 21. v Celjskem domu (hotel »Union«). Izbrani spored bo nudil poslušalcem prvovrsten užitek. Vstopnice, po katerih naj Celjani pridno segajo, se dobe v predprodaji v knjigarni Goričar če Le-skovšek na Kralja Petra cesti. c— Krajevni odbor Rdečega križa v Celju bo na praznik Vseh svetnikov 1. novembra pobiral milodare pred vhodoma na mestno in okoliško pokopališče v korist nsjbednejših. —c Proračun celjske okoliške občine za 1. 1932 ie že razgrnjen na vpogled v občinskem uradu na Bregu. Proračunska seja b3 sklicana predvidoma koncem prihodnjega tedna. —c Tretje volišče v celjski mestni občini je določeno v poslopju mestne narodne osnovne šole. Podrobni razglas o razdelitvi volilcev na posamezna volišča bo objavljen v kratkem. —c Celjsko mestno avtobusno podjetje je izgotovilo svoj računski zaključek za poslovno dobo od 1. avgusta 1929 do 31. decembra 1930 in je isti na vpogled v tajni-štvu podjetja na mestnem načelstvu. Darilo je darilo V vaših ietih, gospod, morate biti pripravljeni na riziko, če vas mikajo ljubavne pustolovščine, je dejal predsednik pariškega sodišča obtožencu. Bankir v zasluzenem pokoju Georges Michel se je do ušes zaljubil v lepo gospo Percher, ki mu je obljubila, da se bo od svojega moža ločila. Zaljubljeni bankir je prinašal kraljici svojega srca bogata darila, podaril ji je pa tudi krasno, razkošno opremljeno vilo v Garen-ne. Nekoč mu je gospa predstavila mladega moža kot svojega brata in ban ki r-jeva radodarnost se je razširila tudi na sorodnika lepe žene. Tem večje je bilo pa bankirjevo presenečenje, ko je nekega dne zvedel, da se je njegova izvoljenka odpeljala z dozdevnim bratom v Kanado. V divji jezi je zaklenil vilo in dal zamenjati vse ključavnice. Ko se je podjetna gospa vrnila, je stala pred zaklenjenimi vrati in zaman je bilo vse njeno prizadevanje, da bi prišla v vilo. Zatekla se je k sodišču in čeprav je bankir trdil, da lahko svobodno razpolaga s svojim imetjem, ga je sodišče poučilo, da je darilo darilo. Sodnik je razpravo preložil in priporočil strankama mirno poravnavo. Pisatelj pri porodu Znani avstrijski igralec Aleksander Moissi, o katerem pravijo, da se je že naveličal gledališkega odra, je napisal dramo >Napoleon na Sv. Heleni«, pripravlja pa še roman. Ker je v njem opisan tudi porod, si je izprosil Moissi med slavnosrjiimi igrami v Salzburgu dovoljenje, da bi smel prisostvovati v mestni bolnici porodu. Pod imenom dr. Alexandra in v belem zdravniškem plašču, je prisostvoval porodu neke delavke. Čez nekaj dni je pisal mladi materi, da bi bil srečen, če bi ji mogel pomagati vzgojiti otroka, obenem ji je pa čestital, da se je pri porodu tako dobro držala. Mlada mati je pa dobila hud živčni napad, ko je zvedela, da je imela pri porodu nepovabljeno pričo. Zadeva je prišla v javnost, listi so obdolžili pisatelja in zdravnike, da so zlorabili zaupanje nič hudega sluteče porodnice. NeJd list je celo zahteval, da se Moissi ne sme več pojaviti na gledališkem odru. Zdravniki, ki so dovolili pisatelju prisostvovati pri porodu, bodo najbrž kaznovani Sprejme se krotilec. Cirkus išče krotilca levov. Priglasi se pogumen fant in pravi, da lahko takoj nastopi službo. — Dobro, — mu odgovori ravnatelj, — kot prvo delo lahko odstranite iz levje kletke ostanke svojega prednika. V trgovini. —- Ovratnik bi rad in sicer takega, kakršnega norim. — Obžalujem, gospod, mi prodajamo samo čiste ovratnike. A^+..03+8^2:/1371B Stran 4 >8LOVENSKT N ARO D«, dne 29. oktobra 1931 5tev. 246 Emile Gaboriau: 72 velemesta Roman — Že dva dni me muči misel, — je nadaljeval, — da je malo manjkalo, da nisem storil strašnega zločina. Kako bi mogel pozabiti na trenutek, ko sem sklonjen nad vami nestrpno pričakoval, kdaj se prebudite, na trenutek, ko sem vas dvignil in ko se je vaša glava naslonila na mojo ramo? Bil je samo trenutek, vendar se mi pa zdi, da bo moja rama vedno dišala po vaših bujnih kodrih. — Gospod markiz! — je zamrmrala Diana tako tiho, da Norbert ni slišal. — Ah, če bi vedeli, če bi le vedeli! — je nadaljeval. — Oni dan sem bil tako zbegan, da nisem mogel povedati, kaj čutim. Sicer pa — kako bi si bil drznil! Ko ste pa izginili na ovinku drevoreda, ko nisem več videl vaše modre obleke, se mi je zdelo, da je naenkrat nastala noč in da mi je srce nehalo utripati. Njegov glas je zvenel nekam čudno, navdušenje mu je sijalo iz obraza in kri je zalila njegova lica. Gospodična de Sauvebourg je nehote odstopila korak nazaj. — Bil sem blazen, — je vzkliknil Norbert, — zdaj vidim, da sem bil blazen! To je bilo za Diano preveč. Solze so ji pritekle iz oči in zašepetala je: — Nehajte, gospod markiz, ne govorite tako. V naših letih človeku še ni treba obupati. Sklonila je glavo in tedaj je Norbert pokleknil pred njo, jo prijel za roko in jo pokril s poljubi. Bleda, drhteč po vsem telesu, ustnice krčevito stisnjene je Diana čutila, da jo je potegnilo v vrtinec strasti. V sencih ji je močno bilo, težko je dihala in roke so se ji tresle. Obtičala je v pasti, ki si jo je bila sama nastavila. Čutila je pa potrebo takoj prekiniti ta pogovor. Položila je prst na usta in hitro odšla. Predno je izginila za grmovjem, se je obrnila in zaklicala: — Na svidenje jutri! Tistega večera je bil Norbert tako vesel, da se je zdelo očetu čudno. — Jarnicoton! — je dejal, — stavim, da si imel danes na lovu srečo. — Res je, oče, — je odgovoril Norbert zamišljeno. Drugi dan je pa stopil za vsak slučaj k znanemu divjemu lovcu ter kupil od njega nekaj jerebic in zajcev. To pot mu ni bilo treba tako dolgo čakati. Komaj pol ure je stal na svojem mestu, ko je Bruno z radostnim lajanjem oznanil Dianin prihod. Dolgo sta ostala skupaj in šele bližajoči se koraki nekega kmeta so ju zdramili iz sladke zamaknjenosti. Norbert je Diano spremil. Ojunačil se je celo tako daleč, da ji je ponudil roko. Oprijela se je je in na krajih, kjer je bila steza ozka, se je rahlo naslanjala nanj. In tako je bilo tudi drugega dne in vse naslednje dni. Sestajala sta se na istem kraju, nekaj časa sta kramljala, potem sta pa odhajala na izprehod. Držala sta se pod roke in kmetje na polju so se radovedno ozirali za njima. November se je žal že bližal koncu in kmalu je pritisnila zima. Ko se je Norbert nekega jutra zbudil, je opazil, da se je vreme izpremenilo. Bil je prepričan, da starši ne bodo pustili Diane v tako slabem vremenu z doma in ves potrt je sedel s knjigo v rokah k peči. Toda Diana je hotela kljub slabemu vremenu na sestanek, samo da se je peljala; in odpeljati se je dala k ubogi vdovi stanujoči v siromašni baraki na kraju Bivrona. Našla je vdovo vso objokano, hčerko pa ihtečo ob materini postelji. — Kaj se je pa zgodilo? — je vprašala Diana. Vdova ji je pokazala kolkovano polo in ji povedala, da je dolžna sto trideset dolarjev, da jih ni mogla pravočasno vrniti, da jo zato preganjajo ter ji groze s prodajo njenih dveh kravic, kar bi pomenilo za njo najhujši udarec, ker bi ostala brez sredstev. — Kriv je pa vsega »prezident«, ta podli Daumah, ta lopov, ta razbojnik. Diano je vdovino pripovedovanje močno razburilo. — To je sramota! — je vzkliknila. — Sama izpregovorim s tem človekom; počakajte malo, takoj se vrnem. Skočila je v kočijo, naročila kočija-žu, naj dobro požene konje, in čez deset minut je bila že pri Daumanu. Komaj jo je Dauman zagledal na pragu, je naglo vstal in držeč žametasto čepico v roki se je nizko klanjal, kakor bi bil v zadregi, od katere je pa bil zelo daleč. Saj je bil dobro poučen o vsem, kar se je godilo v domačem kraju, in tako so mu bili tudi dobro znani stiki gospodične de Sauvebourg z Norbertom. — Gospod Dauman, — je dejala Diana suho, — prihajam baš od vdove Rouleau, za katero se zanimam. — Gospodična ima zelo dobro srce, — je pripomnil »prezident« s hinavskim nasmehom. —Ta nesrečnica živi v največji bedi. Leži bolna, brez sredstev, brez vsakdanjega kruha, povrhu ima pa še zlomljeno nogo. — Da, slišal sem praviti o njeni nesreči. Naznanjamo tužno vest, da je danes 28. oktobra t. 1. preminil gospod DR. EDVARD SLAVIK in da bo položen k večnemu počitku 30. t. m. ob 10. dopoldne na pokopališču na Prošeku pri Trstu. Trst, dne 28. oktobra 1931. ANTONIJA SLAVIK, roj. LAVRENČIČEVA, soproga; DR. SLA-VOJ SLAVIK s soprogo LJUBICO in sinčkom SLAVOJEM, BORIS SLAVIK, poročnik vojnega broda s soprogo NEVENKO, sinova; DR. DUŠICA SLAVIK, hči. Trtooveijeka premoge k opna družba — rudniško ravnateljstvo v Hrastniku javlja tužno vest, da je preminul gospod FRANC LIKOVIĆ delovodja. PogTeb bla^opokojo-fika se bo vršil dne 29. oktobra ob 16. uri na pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin! HRASTNIK, dne 28. oktobra 1931. RUDNIK HRASTNIK. Kako Macdonald živi in dela Angleški ministrski predsednik že od mladih nog ne pozna pravega počitka Ramsav Macdonald, nedavno izključeni vodja angleške delavske stranke, zdaj pa šef zmagovite narodne vlade, ni nikoli lenuharil. V London je prispel kot 151etni fantič. Njegova prva plača je komaj zadostovala za hrano. Težko se je boril za obstanek, pa tudi kot ministrskemu predsedniku mu ni postlana pot z rožicami. Okrog njega divja ved- važnejšo pošto, potem pa v rodbinskem krogu južina. Na njegovi mizi nikoli ne manjka ovsene kaše ali kakor ji pravijo Angleži »forridge«, ki daje baje Angležem silo in odpornost v vsakdanjem delu. Macdonaldov delovni dan se prične ob pol 9. in je strogo razdeljen. Od pol 9. do pol 11. defilira pred ministrskim Macdonald s svojo hčerko lshbel in zasebno tajnico Rosenbergovo za eno uro ustavi svoj telesni in duševni stroj. Macdonaldov luneh je vedno združen s politično ali gospodarsko konferenco. Obeduje bodisi v klubu »Atthe-naeum« ali v klubu > United Service Club«. Oba sta blizu Downig Streeta. Macdonald ima zelo rad godbo. Tudi gramofon večkrat navije. Po obedu pijejo Angleži portsko vino, kade cigare in sede udobno zleknjeni v naslanjaču. Macdonald pa za to nima časa. Ob 14.15 se namreč prične druga serija konferenc. Važne seje parlamenta so vedno popoldne. Na mnogih mora biti ministrski predsednik osebno navzoč, čeprav gre samo za malenkosti. Kadar ta ali oni politik dolgo govori, se umakne Macdonald v parlamentarni kabinet, kjer počaka, da se politik naveliča govoriti. Tu sprejema zopet deputacije in poedince. To traja do pol 8. zvečer, ko vsak angleški delavec že davno sedi v krogu svoje rodbine. Macdonald je v tem pogledu na slabšem, kakor navadni delavci. V Angliji obedujejo šele zvečer. Če ni javnega svečanega obeda, se Macdonald šele zvečer umakne v svoj rodbinski krog. V gledališče hodi redko. Zelo rad bi hodil v kino, pa nima časa. Obed je Angležu čas oddiha, toda Macdonaldov oddih ne traja dolgo. Po večernem obedu je često nočno zasedanje parlamenta, ki traja do polnoči ali pa še Čez in Macdonald se vrača iz Westminstra navadno šele po polnoči. Spremlja ga sin Malcolm in ta ali oni tajnik, s katerima hiti čez prazno dvorišče parlamenta proti Downing Streetu. Včasi podpisuje še o polnoči važne akte in prebira brzojavke. Slednjič se približa tudi zanj čas počitka, lshbel prinese očetu skodelico mleka, Sheila pa knjigo iz njegove privatne knjižnice, navadno poezije. Macdonald popije mleko in začne čitatL Med čitanjem zaspi in spi trdno spanje utrujenega človeka, dokler ne napoči nov delovni dan. no hud življenjski boj. Macdonald je star sedaj 65 let, toda kdor ga vidi pri delu bi mislil, da še niti pri Abrahamu ni bil. Kako je živel in živi mož, ki je rešil Anglijo iz enega najtežjih položajev, kar jih pozna njena zgodovina? Ob 7. zjutraj potrka stari sluga na vrata njegove spalnice. Ura je sedem, Macdonald hitro vstane in se obleče. Ob pol 8., pred zajutrkom, odide v bližnji St. James park na jutranji izprehod. Spremlja ga ena izmed hčerk, lshbel ali Sheila. Londončani ta čas še spe tako, da le redki vidijo svojega ministrskega predsednika, kako se izprehaja po parku. 2e pred 8. uro je Macdonal zopet doma, kjer na hitro roko pregleda predsednikom 9 tajnikov; trije obravnavajo z njim zasebne in napol zasebne zadeve, pet tajnikov mu poroča o politiki — ti vzdržujejo zvezo med njim in ministrstvi, kraljem ter parlamentom. Deveta je gospodična Rosenbergova, dolgoletna Macdonaldova zasebna tajnica, ki ga povsod spremlja. Vsako jutro čaka Macdonalda cel kup korespondence, ki jo razdeli med tajnike, na mnoge dopise mora pa tudi osebno odgovoriti. Potem se posvetuje z ministri, sprejema delavske deputacije, industrijce, bankirje, in odlične predstavnike tujih držav. Oficijelno zasedanje kabineta je navadno tudi v dopoldanskih urah. Tak je program do ene, ko vsak Anglež vsaj 100 letnica klorof orma Letos praznujemo stoletnico, o kateri se zelo malo govori, ki pa nedvomno zasluži, da jo vsaj omenimo. Pred sto leti je namreč odkril Justus von Liebig kloroform. Močan narkotični učinek kloroforma je bil sicer znan že 16 let po njegovem odkritju, kar pa ničesar ne izpremeni na dejstvu, da je bil kloroform odkrit baš pred sto leti. Roko v roki z uvedbo kloroforma v zdravstvo gre močan razvoj kirurgije, kajti kloroform je omogočil zdravnikom operacije brez bolečin, pri katerih ostane bolnik miren, kar je zelo važno. Mirno lahko rečemo, da bi brez kloroforma kirurgija še daleč ne bila na tako visoki stopnji, kakor je zdaj. Import svetega cvetja EUsport cvetličarna (P. ^uticp £}uhl}ana Dalmatinova uL 13, DVORIŠČE, poleg hotela Štrukelj. Cenjenemu občinstvu in društvom naznanjam, da i™«™ dnevno sveže cvetje ter Izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča dela — kakor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence — hitro in solidno. 339 Cene nizke! Postrežba točna! drž. razr. loterije so dospele! Ker je državna razredna loterija znižala število srečk za polovico in zvišala število dobitkov tako, da je možnost zadeti kak večji dobitek še večja, stane sedaj cela srečka Din 200.—, polovica Din 100.—, četrt srečke Din 50.—. Igralcem so na razpolago v vseh podružnicah »Jutra« in pri podpisani hranilnici. Naročilnice bomo priložili petkovi Številki »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z« z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c* 19 ENONADSTROPNO HIŠO z lepim sadnim vrtom in gospodarskim poslopjem proda Franjo Gerkman, Laško. 2989 BRIV3KI POMOČNIK 20 let star, vajen vsega dela, išče stalno službo v Sloveniji. Jovo Vnga, salon Visla, Zagreb, Branimirova n. 5. 2987 Dolarjev 10.000 razpisanih! Novi pribranjevalec bencina za avto VVALTER CRITCHLOV, 1767 M-Street, Wheaton, Illinois, C. S. A. je dobil patent na pripravo za prihranj e van je kuriva pri avtomobilih, ki prihrani bencin in olje in doseže hitrejši zagon in večjo brzino. Rabi se lahko najcenejše kurivo, ogljik se avtomatsko odstranjuje. Fordi delajo 11—27 km z litrom kuriva, druge znamke 34 do V* več kot doslej. Dolarjev 10.000 v gotovini za najboljše uspehe. Iščejo se okrajni in glavni zastopniki, Id lahko zasluzijo na mesec 250.000 do 1,000.000 dolarjev. Poizkusni vzorec brezplačno. Pišite angleško. !■ 11» POZOR! Trafiko s trgovino v lepem lokala, v predmestju Maribora, takoj odda Stancar, Maribor, Koroška c 58 2988 IVAN MAGDIO krojač Ljubljana, Gledališka ul. St. 7, se priporoča za jesensko sezono. 2909 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA* Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzi, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vosa! Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnica. OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrM hitra, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEP traškar. Ljubliana. Kongresni tr*» štev. 9 OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! t S potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša preblaga soproga, mati m babica, gospa Lucija Cvarova roj. Pavličeva med delom, ki mu je bila zvesta vse življenje, nenadoma preminula. Pogreb naše predrage mame bo v petek, dne 30. oktobra 1931 ob V2 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta štev. 82, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. oktobra 1931. Žalujoče rodbine: Cvar, Julko Kovačlč, dr. Ta Obč:rv* Ljubljana M««ttK pogreta! sarrod Za opravo ln taseratiu del Usta: Oton Chriatof, — Vat v f »iMJaai,