List 12. Tečaj LY. i m lzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic". Ljubljani 19. maroija 1897. =s Politiški oddelek. Volilna reforma za veleposestvo. Naša katoliška stranka je v deželnem zboru spro- za veleposestvo tako pře- žila misel. da se bi volilni ed tem měnil, da bi v tej skupini volili vsi posestniki, ki pla-čujejo sto goldinarjev davka. Odkritosrčno rečemo, da mi nemško stranko. pa državni zbor sklene tako premembo volilnega reda, potem ne dvomimo, da se tudi deželni zbori ne bodo mogli več dolgo upirati. Vlada bode nanje pri-tiskala in vlada že ima toliko upliva, da tudi na Kranjskem dva ali tri veleposestnike za stvar pridobi. Tudi bodo potem vsi člani deželnega zbora viděli da je katoliški stranki zares na stvari sami, ne pa na da bi napravila morda kak razpor mej narodno in i naši katoliški stranki -ne verujemo, da je resno na to mislila, temveč hoče samo volilno reformo o veleposestvu da zaple v premembo deželnozborskega volilnega reda sploh tajne volitve pokoplje. Če pomislimo na dvoumno postopanje te stranke pri državnozborski volilni reformi, reči moramo, da je to mnenje popolnoma opravičeno Sicer pa, gospoda ni nastopila prave poti, če misli v tem oziru kaj doseči. Kranjski veleposestniki gotovo se sami ne odreko dosedanjih svojih pravic, brez njih se pa kaj tacega skleniti ne more. To bi bilo jedino mo- goče, če bi vlada z všemi silami dělala na to. Če je naši katoliški stranki resna volja na tem, delovati naj začne na to v državnem zboru. Ondu stvar ložja. državnem zboru ima veleposestvo le 85 poslancev, in še od teh so 4 voljeni v deželah, kjer se ne zahteva za volilno pravico niti plemstvo niti vpis v deželno desko, torej jih je le 81, kateri bi imeli interes ustavljati se tak1 volilni reformi. Ker ima sedaj državni zbor 425 poslancev, veleposestniki nikakor ne morejo preprečiti sklepanja o tej stvari. Pripoznamo pa radi, da tudi v državnem zboru Seveda ne verjamemo da se katoliška stranka tega lotila, ker ima v drugih deželah najboljšo oporo v veleposestnikih. Če se kaj tacega poskusi, bode mej av- strijsko katoliško stranko nastal razpor, ki bode uplival na daljši tok avstrijske politike. Tudi katoliška stranka da bi zlasti na Češkem in Gorenjem Avstrijskem ve potem bili voljeni v v veleposestvu vsi svobodoljubnejši možje, nego so pa sedanji- Mi smo tako volilno reformo že davno zago var jali, ker nas pri volilni reformi vodi ozir na pravičnost brez ozira na to, kateri stranki bi naposled stvar kori stila. Katoliška stranka je pa že pri zadnji volilni re formi v državnem zboru le preočitno pokazala, da jo vo dijo le strankarski koristi. Zato se pa motijo tišti, ki mislijo, da bode katoliška stranka o tem oziru pomagala kaj ugodnega pribo-riti. Vsaka demokratična preosnova volilnega reda bode morale druge stranke priboriti brez tistih in proti tištim ki se sedaj skrivaj o za katoliški plašč. » Vsaj znano kako so naudušeni bili nekateri stvar gladko ne pojde, ker bode vlada dělala ovire, a naši katoliški listi za občno volilno pravico, a vendar so vendar, če se ta ideja sproži, je mogoče, s časom kaj na Dunaju baš katoliške stranke pristaši Taaffejevo volilno reformo podkopali. Kako so še nedavno bili naudušeni za tajno volilno pravico, a vendar so v kranjskem uspeha doseči. Seveda bi se hkratu morale tudi odpraviti po- sebne predpravice fidejkomisnih veleposestnikov na Mo- deželnem zboru izrekli se proti njej. Ti gospodje zašto ravskem in Češkem, duhovskega veleposestva na Tirol- pajo vedno dvoja načela, kakor jim ravno kaže. skem in v Bukovini. Če se mislijo začeti odpravljati krivice, se pač morejo pustiti, da se bi na Tirolskem 11 proštov in opatov volilo jednega poslanca. 112 M Politični pregled. Volitve na Dunaju. Socijalni demokrati se prito- žujejo, da je na Dunaju se močno sleparilo od strani mestnega oblastva. Govori se nekaj o 10.000 napačnih legitimacijah. Nam se stvar ne zdi povse verojetna Na Dunaju bi se tako velike sleparije pač razkrile. Da je pa protisemitski magistrat deloval za protisemite, je umevno, kajti tudi liberalci so prej-šnje čase zlorabili svojo oblast v politične namene. Razmere Kuba. — Novi republikanski predsednik Mac Kinley se je izjavil, da hoče glede Kube gojiti isto politiko, kakor njegov prednik, namreč strogo nevtralnost v vsakem oziru. anci so te izjave veseli, dočim kubanske ustaše precej poparila. Koliko se je pisalo in trdilo, da bo Mac Kinley se izrekel za pomoč vstaškim kubancem. Pa zavil jo je na pre- ozirom na to. da so vstaši so se le toliko premenile da so poprej protisemitje tožili o vidnejo pot in ostal nevtralen. že zelo opešali in nimajo torej zaslombe pričakovati, saae španija računati, da ukroti vstaše in ohrani Kubo. sedaj se pa pritožujejo socijalni liberalni volilni korupciii, demokratje. Zmage socijalistov nekaterim ljudem kar vzdigujejo Socijalisti se pa tudi babajo, da so najmočnejša stranka v Avstriji. V resnici je pa moč socijalizma veliko manjša Le malo kje so zmagali pri prvi volitvi. Pri ožji volitvi so v več lase « = *! = € Obrtnija. IB id .........r................................ krajih zmagali socijalisti, a za to, ker so našli podporo pri propadajoči nemškoliberalni stranki. Ce bi se pa vse druge stianke zjedinile, proti socijalizmu bi imeli jedva pet ali šest poslaneev v državnem zboru. Nevarnost pred socijalizmom ni-kakor ni velika, in je jako dvomljivo, Če bode ta stranka čez Trgovska'in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) zakona z dne 27. dec. 1893, z dne iz leta 10.) smislu drž. zak. št. 193 in deželnovladnega razglasa šest let kaj napredovala, ker njeno delovanje v državnem zboru ne bode imelo nobenih uspehov Kreta ka pravi v svoji noti na lasti da 28. decembra 1894, št. 16569, dež. zak. št. 1895, se je poročalo o podelitvi dopustil za zidarski, tesarski in kamnoseški obrt in sicer : Na c. kr. okr. glavarstvo v Krškem, da naj se -Juriju Jamšek u podeli dopustilo za zidarski obrt želi ednako velevlastim ohranjenja> miru in hoče obvarovati za sodni okraj radeški. Prošnje J. Z. za tesařsko do- Kreto pred popolnim propadom. Z dovolitvijo same avtonomije pustilo zbornica ni mogla priporočati, ker prositelj ni se pa namere velevlastij ne bodo izpolnile. Anarhija bi pusto- zadostil zahtevam zakona. Šila še nadalje deželo Povodom zadnjega klanja in postušenja C. kr. okr. glavarstvu v Kočevju je poročala smo pregovorili Krečane, da naj mirujejo. Sedaj to ne gre več. zbornica, da naj se Ant. Jakšič-u iz Jakšiča podeli Svojih vojnih cet ne moremo odpoklicati s Kre'e, ker ne pre- zidarsko dopustilo za občino Kostel le potem, če za- pustimo Krečanov milosti mohamedanskega fanatizma in turški dosti postavnim zahtevam. Prošnje T. iz arinadi Grška vojska mora ostati na otoku, da skrbi za mir. Mir in red je treba prej narediti na Kreti, potem bo moč še obravnavati o usodi njenih prebivalcev. Krecansko ljudstvo čevali. . za po- delitev tesarskega dopustila zbornica ni mogla pri-poročati, ker se prositelj ni izkazal z nikakimi spri- naj potem samo izjavi, kako želi liti vladano. velevlastij proti Grški Postopanje c) pri c> 0kr. glavarstvu v Radovljici je zbor- na ta previđen odgovor bo čim težav- nica priporočala prošnjo Fr. Kocijančič-a iz Nos za neje, posebno, ker niso edine mej seboj in same vedno poudar- podelitev dopustila za kamnoseški obrt za politični jajo, da hočejo miru na Kreti. Nič druzega kakor miru in okraj radovljiški. redu žele pa Krečanom tudi Grki. Umevno pač, da bi vele- u.) Zbornica je poročala na c. kr. okr. glavar- stvo v Ljubljani o povprečnih cenah za šotno steljo vlasti lahko ugonobile šibkejo Grško, vendar tega ne morejo storiti. Vedo pač dobro, da narod krečanski hoče priti pod in. Za smleto šoto. Grško. Ta okoliščina daje pogum Grški in prouzrocuje, da imajo velevlasti obzire ž njo. Po nekaterih poročilih so 12.) in kr. voj nemu poveljstvu v Gradcu velevlasti že sklenile naistrožje nastopiti napram Grški, ker ne umakne vojakov s Krete, druga vest pa zopet ve povedati, naturalij za vojsko za 1. 1897 zopet izvolila se je sporočiio, da je zbornica kot zastopnika pri normalnih komisijonelnih obravnavah zaradi zagotovitve . Jos. da se bodo velevlasti še le odločile, ko tudi turška vlad? odgovori na noto velevlastij. Mej tem se vrše v Turčiji in Grški velike priprave, Če bukne vojska mej njima. Na otoku samem se vrše krvavi pobojl mej kristijani in mohamedanci. Naj- noveje vesti vedo povedati, da so se velevlasti zjedinile v tem, da strogo primejo Grke in Krečane in skrbe za to, da je mir aokler se o konečnih korakih in preosnovah na Kreti ne spo-razumejo mej seboj. Stvar je torej ta le: Grki hočejo narediti mir na Kreti, a velevlasti jim ne zaupajo in zahtevajo, da se ti umaknejo. Red in mir narede velevlasti same. Nemčija. — Povodom vladnega predloga za povišanje Kušar-ja in Iv. Kneza-a 13.) Zbornica je priporočala pri glavnem ravnateljstvu c. kr. priv. južno-železniške družbe naknandno vložene prošnje 12 po potresu prizadetih stavbenih gospodarjev v Ljubljani za prevažanje stavbenega materijala po znižanih cenah. 14.) Dalje je zbornica priporočala pri glavnem ravnateljstvu c. kr. priv. južno-železniške družbe prošnjo občinskega in župnijskega urada v Planini, da bi se ondotni postaji izdajali tour in retour vozni listki. 15.) Vsled nekega zbornici došlega vprašanja mornarice, o katerem se razpravlja v državnem zboru, napa- koliko znaša vsakoletni uvoz žita na Kranjsko, je dajo zlasti socijalisti kaj oštro vnanjo politiko nemške države, zbornica o tem poizvedovala pri komercijelnem rav- pri Poslanci povdarjajo, da nesieča za vsako državo močna nateljstvu c kr. priv. južno železniške družbe in vojska vojska zlasti mornarica m manj sredstev za vnanjo c. kr. državno-železniškem ravnateljstvu v Beljaku, ki politiko, tem bolj se skrbi za domače razmere, za prospeh sta naznanili podatke o žitnih in smletih pridelkih. ljudskega blagostanja. Za to je nebroj vzgledov. tem, ki so se 1. 1895 naložili ali izložili na kranjskih že- đa Nemčija hoče povečati mornarico, skuša le pokositi Fran- lezniških postajah. • • To se ji pa ne posreči, kajti ta ima sredstev na razpo- C1)0. lago kakor Nemčija. Nemčija bo s .16. Zbornica se je obrnila v svojem in v spo-povečanjem mornarica do- razumljenju in imenu kranjskega deželnega odbora to, da bodo tudi druge velevlasti povečale svojo po- in mestnega magistrata v Ljubljani na kranjsko hra- tega stališča sojeno, se mora nemške vlade nilnico s prošnjo, da bi tukajšnjim obrtnim strokovnim morsko moč. predloga za povećanje mornarice zvati prava nesreća za Evropo, šolam tudi za 1. 1897 dovolila dosedanje podpore. 113 17.) C. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu je zbornici naznanilo, da je je trgovinsko ministerstvo pooblastilo, da vnovič razpiše prijavo za pri-sťop udeležencev k državni telefonski zvezi, ki se ima ustanoviti v Ljubljani. C. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo je vsled dotičnega zbornici poslanega razglasa določilo kot rok za prijavo 31. dan januvarija in je pripomnilo, da ni gotovo, če se bo telefonska zveza mogla že 1. 1897 napraviti in uvrstiti v progo Dunaj-Trst. Zbornica je udeležence opozorila na ta razglas in jih povabila, da pravočasno oglase svoj pristop k telefonski zvezi. Pri c. kr. poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani I. je na to prijavilo svoj pristop znatno število udeležencev. Z dopisom z dne 19. februvarija 1897 št. 6665 je c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu zbornici sledeče naznanilo: Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je z ukazom z dne 2. februvarija t. 1. št. 5853 sem spo-roêilo, da se naprava državnega telefona v Ljubljani in njegova uvrstitev v progo Dunaj-Trst namerava že tekoče leto. Dalje je naznanilo ravnateljstvo, da je v smislu omenjenega visokega ukaza že ukrenilo, da se prične s tehniškimi preddeli zadevajočimi napomi- nano prometno napravo. Zbornica je vzela to poročilo odobruje na znanje. III. Zbornični tajnik poroča, da so vsled nazna-nila c. kr. volilne komisije za trgovsko in obrtniško zbornico z dne 24. januvarija 1897. št. 60, dopolnilne volitve dokončane in da so vsi izvoljeni izvolitev sprej eli Iz volilskega imenika je povzeti, da je od 595 voliskih upravičencev I. in II. volilne kategorije trgo-vinskega odseka došlo 185 glasovnic; od teh je bilo 11 glasovnic nevročljivih in 12 neveljavnih Veljavnih glasovnic se je oddalo 162 in so dobili gg. trgovci: Karol Pollak 141, Vaso Petričič 139, Avgust Ska-bêrne 135 in Andr. Druškovič 18 glasov. Izvoljeni so torej članom trgovske in obrtniške zbornice trije prvo- imenovani gospodje. Od 2819 volilskih upravičencev III. volilne kategorije trgovinskega odseka je došlo 863 glasovnic; od teh jih je bilo 169 nevročljivih, 171 neveljavnih; 8 obrtnikom se glasovnice niso vročile, ker so ti obrt odglasili. Veljavnih glasovnic je bilo torej 515 in so dobili gospodje Iv. Krajec, knjigotržec v Novem mestu 482, Franc Omersa, trgovec v Kranju 435 in Andrej Mejač. trgovec v Kapli vasi 52 glasov. Prvoimeno-vana dva gospoda sta torej izvoljena zborničnima članoma. Od 25 volilskih upravičencev I. volilne kategorije obrtnega odseka je došlo 16 glasovnic. Od teh sta dobila gospoda Iv. Baumgaitner, tovarnar v Ljubljani 16, Andrej Gassner, tovarniški družabnik v Tr-žiču 15 in Karol B. Maily, tovarnar čevljev v Tržiču 1 glas. Prvoimenovana dva gospoda sta torej izvoljena zborničnima članoma. Od 9938 volilskih upravičencev II. volilne kategorije obrtnega odseka je došlo 2633 glasovnic. Od teh je bilo veljavnih 2046; na 587 se ni moglo ozi-rati, ker je 20 obrtnikov obrt odglasilo, 324 obrtnikom se niso mogle vročiti izkaz^ice, 47 glasovnic je bilo neizpolnjenih, 152 le od žensk podpisanih, 18 nepodpisanih, 2 sta bila. dvojna, 1 glasovnica je bila izza zadnje volitve 1. 1893, na 1 ni bilo dokazano za-stopstvo volilskega upravičenca in na 1 ni soglašala izkaznica s podpisom. Nadaljnih 21 glasovnic se je razveljavilo, ker niso bile poslane od obrtnega obla-stva, v katerega okolišu se nahaja podjetje. Od ve- ljavnih glasov so dobili gospodje Anton Klein, lastnik tiskáme v Ljubljani 1993, Josip Kušar, lastnik mlina v Ljubjani 1661, Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki 1656, Franc Kollmann, steklar v Ljubljani 1622, Fri-derik Pauer, pek v Ljubljani 337, Josip Turk, fijakar v Ljubljani 335, Ignác Camernik, kamnosek v Ljubljani 334, Karol Kunc, klobučar v Novemmestu 8, Jakob Serša, kolar v Dobu 6, Ivan Blatník, sedlar v Dobu, Hugo Eberl, pleskar v Ljubljani in Anton Ku-šlan, podobar v Novemmestu po 5 glasov. Izvoljeni so torej gospodje Anton Klein, Josip Kušar, Josip Lenarčič in Franc Kollmann. Od 24 volilskih upravičencev III. volilne kategorije obrtnega odseka je došlo 12 glasovnic, od katerih jih je bilo 9 veljavnih. Vse so se glasile na g. Karol a Luckmann-a, ki je izvoljen za člana zbornice. Zbornica je vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 26. januvarija 1897, št. 1575 ves akt o zborničnih do-polnilnih volitvah završenih od dne 12. do 14. januvarija t 1. poslala c. kr. deželni vladi. — Zbornica vzame na znanje to poročilo. IV. Predno se preide k volitvi stalnih predstojnikov, prebere predsednik § 13. zakona z dne 29. ju-nija 1868, drž. zak. št. 85, po katerem ima vsaka trgovska in obrtniška zbornica v prvi seji vsakega leta za dobo tistega leta izvoliti iz svoje srede po glasov-nicah z absolutno večino predsednika, podpredsed-nika in za slučaj, da bi bila ta dva zadržana, provi-zoričnega predsednika. Skrutinatorjema imenuje predsednik gospoda Ivana Baumgartnerja in Josip Ku-šarja in izroči predsedstvo gospodu Antonu Klein u. Volitve predsednika se je udeležilo 15 članov, 5 jih je opravičilo svojo odsotnost z boleznijo, trije pa z neodložljivimi opravki, 1 član je přišel še le po dokončani volitvi k seji. Štirinajst članov je oddalo svoje glasove dosedanjemu predsedniku Iv. Perdanu, 1 glas je dobil dosedanji podpredsednik Anton Klein. Zopet izvoljeni predsednik se zahvali za opetovano mu izkazano zaupanje, izjavi, da volitev vsprejme, če bo Nj. prevzvišenost gosp. trgovinski minister isto potrdil in zagotavlja, da se bo po svojih najboljših močeh s pomočjo čestitih članov potegoval za od zbornice zastopane interese trgovine, industrije in obrta. Zbornica vzame izjavo odobrovaje na znanje Predsednik prevzame zopet predsedstvo in prične z volitvijo podpredsednika. Od 15 oddanih glasovnic glasilo se jih je 14 na dosedanjega podpredsednika Ant. Kleina, 1 na zborničnega Jčlana Jerneja Žitnika. Zopet izvoljeni podpredsednik se zahvali za opetovano izkazano mu zaupanje in izjavi, da volitev vsprejme, če bo dobila potrjenje Nj. prevzvišenosti g. trg. ministra. Volitve provizoričnega predsednika se je udeležilo 15 članov, od katerih je dalo 14 svoj glas dosedanjemu provizoričnemu predsedniku Ivanu Baumgartner-ju in 1 Josipu Kušar-ju. Zopet izvoljeni provizorični predsednik se zahvali za opetovano mu izkazano zaupanje, volitev sprejme in izjavi, da bo skušal po svojih najboljših močeh izkazano zaupanje opravičiti. — Zbornica vzame tudi izjavi podpredsednika in provizoričnega predsednika z zadovoljstvom na znanje. Zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča o prošnji vodstva obrtne strokovne šole v Kočevji, da bi bilo to vpravičeno izdajati sposobnostna spričevala za mizarski obrt. Iz prošnje je razvideti, da se je v začetku 1. 1893/4 na strokovni šoli za lesno indu strijo ustanovil oddelek za mizarstvo. Ker sestaja šola iz enoletnega pripravljalnega tečaja in treh letnih 1 * 114 Grozd je je grozde. Jagode so seben duh. strokovnih tečajev, bi na koncu letošnjega šolskega leta prvi trije absolventi zapustili šolo. Kakor naznanja šolsko vodstvo, se je natančno ravnalo po mizarskem učněm náčrtu, odobrenem po vis. c. kr. naučném ministerstvu z ukazom z dne 9. marcija 1894. št. 1289, tako, da se učenci podučujejo v vsem. kar spada strokovnemu izvežbanju v mizarstvu. Šolsko vodstvo nosti. Zato naj se izber srednje velikosti m ima jako okrogle modre in imajo neki goste po- Dobi se Vitis Berlandieri s kosmatimi in gladkimi listi, in dobi se tudi slabše trte, ki nimajo nobene vred- močne trte, ki imajo debelo torej prosi, da bi vis. c. kr. naučno ministerstvo sporazumno z vis. c. kr. trgovinskim ministerstvom šoli za lesno industrijo v Kočevju priznalo pravico, absol- ventom mizarskega oddelka izdajati odhodna izpriče-vala s sposobnostnim pristavkom in da se tako stro- uspeva v vseh apnenih tleh, a vendar bode se ta trta kovna šola za lesno industrijo v Kočevji sprejme v na obeh straneh svetio listje. Če tudi se je v teku let vzgojila marsikaka kaj dragocena vrsta te trte, katere se trtna uš ne loti in mogla še imenik onih obrtnih učnih zadov, katerih izpričevala o uspešno dovršenem obisku tega zavoda upraviču- nastopu in samosvojemu izvrševanju mizarstva. Prošnja se je s poročilom c. kr. okrajnega gla- upeljati, če dobimo vrste iz njenega križanja z eepljenje in pomnoževanje trte jejo domačimi trtami, ker Berlandieri malo težavno. Sicer se pa s to trto in raz- nimi čistimi in nečistimi vrstami sedaj še le delajo po varstva v Kočevju z dne 26. oktobra 1896, št. 23 634 skuši, a je upanje, da se dosežejo najlepši uspehi. v zmislu ukaza vis. c kr. naučnega ministerstva z dne 10. oktobra 1883, št 17591 ukaznika št. 31, pred- «utefe&fe&^tefcdu^^ ložila c. kr. deželni vladi v nadaljnje postopanje. Ta je z ukazom z dne 2. nov. 1896, št. 16.543 prošnjo *ž = Poučni in zabavni dei. v m vrnila, ker mora po §. 5. statuta za strokovne šole « wwwwwwwwwwwww^^^ odbor strokovne šole izreči svoje mnenje. Slednji po-trjuje podatke šolskega vodstva in prosi, da bi se iz-posloval sprejem strokovne šole v Kočevju v napomi-nani imenik. C. kr. okrajno glavarstvo je s poročilom z dne 13. nov. 1896, št. 24.890 akt zopet predloži c. kr. deželni vladi. Iz povedanega je razvideti, da učenci te šole dosežejo ono izobrazbo v mizarstvu, ki jih oposoblja Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) Konee. septembru 1504. leta je Kolumb jo odrinil v Spanijo za zmiraj zapustivši Novi Svet. Potovanje je bilo dolgo in viharno se dne 7. novembra se je iz- za nastop in samostalno njegov izvrševanje. Ker ima krcal v Kadiksu. Globoko užaljen vsled zgube vseh več. takih šol, kakor se razvidi iz ministerskih ukazov z dne 17. sept. 1883, št. 150 drž. zak., 24. aprila 1895 drž. zak. št. 57 na podlagi §. 14. zakona z dne štirih ladij svojega brodovja, razžaljen in varan v svojih nadah je opešal na duhu in telesu. Njegove 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39, pravico, za katero zasluSe 80 bile Pozabljene in njegov prihod ni vzbujal prosi šola v Kočevju, je le pravično, ako se tudi tej narodnega veselja. Samo nekateri prijatelji so se ga podeli. Odsek torej predlaga: Častita zbornica izreci spomnili, a s smrtjo kraljice Izabele dne 26. novembra v tem zmislu svoje mnenje. (Dalje sledi.) Predlog se sprejme. : rîvfc jlfWfc & ;1r, ÍÝÍÍÝ, iftítiífeítiíifctiřiftíti = s» ■5* 1504. leta je zgubil poslednjo podporo. Na Kolumbove prošnje, naj bi mu povrnili njegove pravice, je kralj odgovarjal s praznimi opravi- Kmetijstvo. Vitis Berlandieri. čevanji in ničvrednimi pretvezami. V maju 1505. leta je Kolumb sam odšel v Segovijo, da osebno prosi kralja. Poslednji je stvar izročil v razsodko sodišču Po dolgih zadržkih so Kolumbu predložili, naj pre- mej ameriških trt, katere uspevajo v apnenih meni svoj podkraljevski naslov za kak drugi in po- tleh, se najbolje obnesla Vitis Berlandieri. njeni sestva v Kastiliji. Kolumb je nevoljen odklonil to po- dcmovini uspeva celo v zemlji, ki ima od 80 do 90 od- nudbo kot rušenje kraljeve besede. stotkov apna. Ta trta je jako trdna glede podnebja. Pre Rajše umrjem v potrebi in pomanjkanju, naša po zimi hud mraz do 28° pod ničlo, po letu jej pa zaklical je, nego bi vzel svojim potomcem slavo tudi ne škoduje vročina do 40° C. Vitis Berlandieri ima močno raščene plezove deblo svojega trudapolnega življenja! . .. Bridki neuspehi in pa rušenje kraljeve besede srednje debelosti z debelimi koreninami. Jednoleten so naposled izpodkopali zdravje velicega mornarja. les je rujavkastosive barvě, ki je v poprečnem prerezu Udajal se je bridkim prernišljevanjem, in vedno je sedemrobat, v čemer se loči od drugih trt, ki so v pre- iskal izrekov prorokov, obračujoč je na svoje osode. rezu okrogle ali pokrogaste. Poleg tega je les posebno In sedaj je zablestel za Kolumba poslednji žarek na koncih malo kosmat. upanja, ko sta nova španjska vladarja Filip in Ivana Listje je srednjeveliko, peterokotno okroženo, skoro dne 28. oktobra 1506. leta prišla iz Flandrije. Pri ple- nic vrezano, in ima globok zaprt vrez za pecelj. Listje je malo svetla malo nazobčano. Včasih izbočena na meniti hčeri svoje pokroviteljice kraljice Izabele, na- robovih dejal se je Kolumb najti ono podporo, kakor jo je î nazaj zavita gorenja stran lista je temnozelena in pri materi njeni. Toda poprej, nego so prijazne ob-dočim ima spodnja stran temnejšo barvo in kratke ljube novih vladarjev prišle do Kolumbovih ušes, je ščetine na večjih listnih rebrih. umri na v Vnebohoda dan, dne 21. maja 150^ v — I Valjađoviđu v starosti seđemđesetih let. Poslednje nje gove besede so bile: „V tvojo roko izročam svojo dušo, Gospod!" Kakor v svojem življenju Kolumb ni imel miru, tako ga je našel po smrti še le čez stoletja. Leta 1513. so se ostanki njegovi prepeljali iz Valjadolid-skega frančiškanskega samostana v Seviljo v samostan Santa Marija de las Kuevas, Njegov grob ima tukaj sledeči napis: „A Castilla y à Leon Nuevo Mondo dio Colon, katero se nahaja na njegovem pod-kraljevskem grbu. Mej 1540. in 1559. letom so se přenesli njegovi posvetnl ostanki po želji, katere je on večkrat izrazil v življenju na Hajiti in so se položili v veliki cerkvi v S. Domingu, kjer so se pokopali tudi sin njegov Dijego, njegov brat Jernej iu njegovi unuki. Ko je 1795. leta S. Domingo přešel v roke Francozom, se je zdelo Špancem neumestno, z nji-hovimi pojmi o časti, če bi pustili tujcem prah člověka, ki je skazhl Spaniji tolikine zasluge. Admiral Gabrijel de Artizabe je ukazal preiskati cerkveno rakvo in Kolumbov prah prepeljali so na ladiji v Havano, kjer so ga slovesno položili k počitku dne 19. januvarija 1796. leta. Zgodovinski dogodek o převozu Kolumbovih ostankov iz Havane na Kubo se je pa 1877. leta vendar ovrgel. To leto našli so pri predelavi cerkve v S. Domingu pred glavnim oltarjem malo svinčeno tružico Ludovika Kolumba, tretjega admirala in unuka velicega mornarja. : , Po daljšem preiskavanju našli so rakvo, katera je bila le malo večja svinčena tružica, sicer pa pra^v podobna. Vnanji napis najdene tružice je glavnega duhovniku te cerkve, italijanskega konzula in nekaj drugih oseb pripravil na misel, da so res našli ostanke velikega mornarja Vlada, kateri se je stvar sporočila, je takoj vse storila, da se prepreči vsaka zloraba. Tružica se je vzdignila iz rakve vpričo duhovščine, oblastev in zastopnikov tujih držav: Španije, Fran-cije, Italije, Anglije, Nemčije i. dr., potem je pa škof Raguel Konkio, glasno prečital napis na tružici. Na vnanji strani pokrova je bilo D de la A. P.—pr. A—te (Descrubidor de la America, Primer Almirante), na levi strani je bil ležeč O (Christabal), na prednji končnici se je nahajal stoječ C (Colon), na levi stranici je bil ležeči obleko za gospoda in velja le 774 9-10-50 pristne naj bolj še ' ovčje volne fine fine j še najfinejše 1 odrezek za črno salonsko obleko gld. lO Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana (5) sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ako se naravnost od nas naroči, kakor kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka, zasebne naročnike zelo oškoduje. France in Vinko Dreta sprla in stepla zaradi svojih žena. Vinko je Franceta umořil z nožem, da je bil takoj mrtev. Nesreča na železnici. Dne 5. t. m. je v Mari- boru sprevodnik J. Fran G-eš přišel tako nesrečno pod vagon, da mu je odtrgalo obe nogi Umor krošnjarja. V Herzogenburgu je zginil kroš- njar Stôger. Ljudje sumijo, da sta ga umorila tamošnji opekar « V Jedino pravi Knoll in njegova žena in truplo v opekarnici sežgala. Pri preiskavi se je pri njiju našlo mnogo blaga, kakeršno je Stoger prodajal. Preiskava pepela iz opekarne je pokazala, da so v njem ostanki kosti, a se ni dalo dognati, ali živalskih aii čio-veških. Pri preiskavi so pa našli pri njem mnogo \žigalne vrvice, ter recept za neko vžigalno maso. To je vzbudilo sum, da je Knoll tudi požigalec. Pred par leti je ondu mnogo hiš pogorelo Škode je bilo nad 50 000 gld. Požar se je povsod jednako začel Najprej je nekaj pocilo in potem je jelo goreti. Knoll je baš tedaj imel mnogo opeke pripravljene, a je drugače ni upal dobro prodati, da je več hiš požgal. Seveda on vsa ta dejanja taji, žena njegova pa tudi. Poskusil že po- begniti iz zapora v St Politu in so ga zatorej morali ukleniti. Slučajno ustřelil. Vodja prezidijalnega oddelka ogerskega deželnobrambenega ministerstva in ministerski svetnik Stefan Varczy se je v Cerkvenici ponesreči ustřelil z lovsko puško. Paška se je slučajno izprožila. Bil je takoj mrtev. Amerikanska darežljivost. Znani bogataš John Rockfeller s.» je zavezal, svojo, za novo-jorško vseučilšče dolo- Čeno ustanovo 8 milijonov dolarjev pomoožiti na 18 milijonov. Trgovec William Sammpgon v Leroyu, je svoje 15 milijonov inašajoče premoženje zapustil vseučilišču v New-Havenu. Loterijske srećke. V Linču dne 13. marca. t. 1. : 40, 59, V Trstu dne 13. marca. t. 1.: 69, 12, 58, 34, 33. 25, 73. Pragi dne 17. marca. t. 75, 54, 22, 64, 77. Tržne eene V Ljubljani dne 13. marca 1897. Pšenica gld. 8-80 kr. •70 kr., ječmen gld. 5.30 kr., oves gld. 6*50 kr.,, rž gld. ajda gld. 7*50 kr., proso gld. leca gld. 11 kr., grah gld. 10 kr., turšica gld. 5' kr., fižol gld. 10- kr., kr. V s * Tuf • M \/ -AV DIE V svrho varnosti činstva pred nic-vrednimi ponareja- nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- paratov A. Thierry-ja v Pregradi Rogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Najstareje, najpristneje najce-neje ljudsko domačo zdravilo, v ze- uteši prsne plućne bolesti lodečni uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta v saka steklenica s srebrno kapie katero VUS- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona posnomovalce svojega jedino pravega balzama kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, obeinstvo va- rajočih drugih balzamov, zasledujem trožje sodnijskim potom podlagi zakona varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno na- slovi: Na angelja varha lekarno Pregradi pri Rogatec-Slatini Thierry-ja malih dvojnih steklenic stane iranko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone Bosno steklenic 4 krone dvojnih steklenic Hercegovino malih dvojnih vinarjev Manj majhnih ne predplačilu pošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF THIERRY lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) 120 J. e tad*0 Vsak kdor hoče svoje zdravje ohranftí utrditi enem noče pogrešati prijetn kavinega užitka. Bobova kava kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako Kathreinerjeva primeša i odvzame škodljive } i i t t&t Vsak • 9 pije, V • i I zívcih čutí prav zdravega. Posebno za take, ki bolehájo želódcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava i čista brez primesi tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. Vsak otrok vsaka ženska naj pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna in prilega slabému in rahlemu telesu i naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi. Vsak hoče pri gospodarstv kaj prihraniti in vend uživati okusno in zd i Kavo, naj si kup Kathreinerjevo kavo« Naj bo čista ali mešana bobovo, ugajala bo pa okus M ^^A > / / w * m ' V/ VAJtf) 100 ^ V» J^ * áLi '-> v.- ? « I $ r* a ' v*1 : iCV U úl 2 Eft' Kl * t V š: l/S v um v tp: « \> > K -> . vi X U /U ». * »i » IT • ê» - lik tPftik Kathreiner-Knelppova slađna « ÁdřJfcířJli ^JC-ttfiKSF; Ú v.. ri s «Ai» r' C - * Vt ra^^^^O^ celih zrnih, iz najboljšega slada izdeiana přiznaném je v resnici zdrava druzinska pijaca, čist prirodan plod v Kathreinerjevem, v vseh deželah najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov přiznané dobre lastnosti domaćega slada. Kdor noče biti goljufan oškodovan nakupu varnostno znamko pazi obliko strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom J^afhfSiflSK Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. % % Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki