NEMO ODO DOMA« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. oktobra 2009 • Leto XIX, št. 40 Začela se je posodobitev železniške proge Sombotel-Körmend-Monošter S 1. septembrom se je začela posodobitev železniške proge med Sombotelom in Monoštrom. GYSEV Zrt. (Železniška družba Győr-Sopron-Ebenfurt) bo to investicijo, ki znaša 50 milijard forintov (cca. 200 milijonov EUR), finansirala s finančno podporo Evropskega kohezijskega sklada. V zvezi s projektom je v torek, 22. septembra, v Monoštru potekala tiskovna konferenca, na kateri so razvojne načrte predstavili predstavniki železniške družbe GYSEV. Udeležence je najprej pozdravil župan Občine Monošter Tibor Viniczay, ki je povedal, da posodobitev precej zastarele železniške proge pomeni veliko prednost za regijo. Župan je tudi to priložnost izkoristil za to, da bi povzdignil glas proti gradnji sežigalnice pri Monoštru in je predstavnike zaprosil, naj navzoče prepričajo, da Monošter zares potrebuje razvoj železnice. GYSEV ni začela z modernizacijo le zaradi izboljšanja kakovosti storitev v zvezi s potniškim prometom, saj bi lahko postalo obratovanje proge bolj ekonomično predvsem zaradi tovornega prometa. Kot je povedal generalni direktor železniške družbe dr. Csaba Székely, pri pripravi načrtov niso računali z eventualnim dovozom odpadkov do načrtovane sežigalnice pri Heiligenkreuzu blizu Monoštra. Projektni vodja železniške družbe Károly Veinberger je ob predstavitvi razvojnega programa povedal, da ta vsebuje dovršitev že pričetih posodobitvenih del na železniški progi Sopron-Sombotel in pa celotno rekonstrukcijo proge Sombotel-Körmend-Monošter. Naloge bodo zvišanje hitrosti s sedanje 6080 km/h na 120 km/h in dvig vlečne sile s 210 kN na 225 kN. Poleg tega bo izvedena elektrifikacija proge med Sombotelom in Monoštrom, opravljena pa bo tudi modernizacija varnostnih naprav. Zgrajeni bodo novi, 55 cm visoki peroni, za sprejem mednarodnih tovornih vlakov pa bodo tire na štirih postajah podaljšali na 750 m. Kakovost transporta oseb bo izboljšana z modernimi, električnimi motornimi vlaki. Kot je projektni vodja povedal, sedanje dizelske lokomotive okolju niso prijazne. Zaradi gradbenih del je proga Sombotel-Monošter od 23. septembra popolnoma zaprta. Gradbena dela bodo potekala do 30. novembra. V tem času je organiziran prevoz potnikov z nadomestnimi avtobusi. Projekt bo predvidoma končan leta 2011. Pozitivni rezultati razvoja železnice bodo skrajšanje časa vožnje, boljša kakovost storitve, dvig prometne varnosti, kakovostna dostopnost znotraj regije in navzven, krepitev regionalnega in čezmejnega sodelovanja ter razvoj gospodarstva v regiji in ustvarjanje novih delovnih mest. Nikoletta Vajda 2 Murska Sobota: XIV. srečanje mladinskih pisateljev Oko besede VEČERNICA JE DRUGIČ ZASIJALA JANJI VIDMAR, TOKRAT ZA PINK V Murski Soboti so se štirinajstič zbrali slovenski mladinski pisatelji na srečanju Oko besede. V sodelovanju z revijo Otrok in knjiga in mestno občino je za odlično organizacijo poskrbelo Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, za nagrado večernica pa časopisna hiša Večer iz Maribora. Vse od drugega srečanja ima Oko besede dva poudarka: simpozij na aktualno temo, letos: Radijska adaptacija mladinske književnosti - Slovenska otroška in mladinska radijska igra in podelitev nagrade večernica za najboljše izvirno otroško oziroma mladinsko delo, izdano v letu 2008, letos Janji Vidmar za roman Pink. Darka Tancer Kajnih je vodila pogovor o radijski igri. Prva je o svojem delu govorila Rosanda Sajko, ki je režirala kar 360 radijskih iger za otroke, mladino in odrasle. Njena prva režija je večernice. Do prihoda televibila Zvezdica zaspanka, sicer zije je bila radijska igra »gopa je bila v petdesetih letih spodar ljudskih množic«, je prejšnjega stoletja radijska povedal in kljub slabi osebni čen otroški radijski igri, je v Bratislavi, kjer je doslej dobil Radio Slovenija številna priznanja. O velikih zvokovnih možnostih režiranja radijskih iger je govorila Jana Kolarič. Razprave bodo objavljene v reviji Otrok in knjiga. Po letu 1999 za Princesko z napako je tokratno večernico drugič dobila plodovita pisateljica Janja Vidmar iz Maribora. Žirija, ki ji je predsedoval pisatelj Tone Partljič, ni imela preproste naloge, kajti v letu 2008 je bilo evidentiranih prek 300 otroških in mladinskih del. Odločili so se za roman Janje Vidmar Pink. Gre za avtobiografsko pripoved, vsebinsko vpeto v realne socialistične okvire sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Jezikovna značilnost romana je tudi v rabi številnih izrazov iz štajerskega narečja. Tekst in fotografija: Ernest Ružič ob nedeljah imela radijska igra okoli 30 tisoč poslušalcev, zdaj je pred sprejemniki mnogo manj mladih. Po oceni profesorja na ljubljanski Filozof ski fakulteti Igorja Sakside ima radij ska igra pomembno vlogo pri pouku v osnovnih šolah, zato je ustrezno zastopa na v učnem načrtu. Igor Likar je režiral 200 radijskih iger, njegovo mnenje je, da radijske igre, če prav ne gledamo, kljub temu vidimo. Zanimive številke je povedala Vilma Štri tov, dramaturginja, ki se ukvarja predvsem s sodelovanjem z avtorji. In sicer je v studiih Radia Slovenija doslej nastalo 893 radijskih iger za otroke, ki jih je napisalo 538 avtorjev. Edini festival na svetu, posveigra elitna oddaja tedanjega Radia Ljubljana. Izkušnje je posredoval tudi Ervin Fritz, dolgoletni dramaturg na TV in Radiu Slovenija, prevajalec in pesnik, lanski dobitnik »Pred Bougom pa zakonom gnaki« kršitev dostakrat pride v šoli. Postopki ločitev so predugi. Velki problem na žalost eške itak predstavla telesno kaznüvanje (testi fenyítés) dece. Če že gučim o pravicaj dicej, bi deci rada neka povedala tö: »Vsem bi rada pravla, ka mate doloučene pravice, štere so vam bile dane že te, gda ste se naroudili. Zakoj? Zato ka ma pravice ščista vsakši med nami, pa nam jih nišče ne more vkraj vzeti. Nikdar pa ne smete pozabiti, ka vsakša pravica nosi s sebov dužnost tö. To je spoštovanje drügih. Poznavanje pa spoštüvanje pravic in dužnosti dicej vodi do spoštovanja sebe samoga pa sočloveka tö.« Jasmina Papić Gda gučimo o našoj deci, dostakrat pravimo, »naj bau kak bau, glavno, ka so zdravi«. Liki zdravje je nej samo tisti čas, gda smo nej betežni, zdravje je dosta več. Človekovo düševno zdravje je tö fejst važno (fontos). Karakter človeka se razvija že v ranoj mladosti, v mlašeči lejtaj. V dosta mejstaj na svejti deca nemajo ranč osnovnih potrejbščin za žitek. Pri nas to deca v glavnom majo, liki ništerni fejst trpijo. Deca majo svoje pravice tö in naloga vsej nas je, ka poskrbijmo, ka se ne kršijo. Človekove pravice so pravice vsej nas in so zapisane v Deklaraciji o človekovi pravicaj pa v razni konvencijaj. Pravice dicej in mladih do osemnajstoga leta starosti pa so poleg tej, zatou ka so trno važne, eške ekstra zapisane. Določa jih Konvencija o otrokovih pravicah, štero so podpisale skoron vse države na svejti, samo ZDA in Somalija nej. To Konvencijo je sprejala Organizacija združenih narodov 20. novembra 1989. Zato vsakše leto 20. novembra beležimo svetovni den otrokovih pravic. S tem, da so rosagi ratificejrali Konvencijo, so se zavejzali, ka do ščitili pa zagotavlali mlašeče pravice in so za kršenje odgovorni mednarodnoj skupnosti. Otrokove pravice, štere so zapisane v konvenciji so: • Pravice do preživetja, štere pokrivajo pravice do življenja in osnovnih življenjskih potreb. Sé štejemo: primeren življenjski standard, zaščito, prehranjevanje in dostopno izkušnji s prejšnjim režimom poudaril, da je bilo v socializmu mnogo več naklonjenosti radijski igri kot zdaj, ko se ta ustvarjalnost ne vzpodbuja z ničemer. Bili so časi, ko je Mlašeče pravice zdravniško oskrbo. • Pravice do razvoja: vključüjejo vse tiste stvari, štere deca za svoj popolni razvoj nücajo, kak je: pravica do šaulanja, igre in počitka, kulturnih aktivnosti, dostop do informacij, svoboda govora, vesti in vere. • Pravice do zaščite: zahtevajo, ka so deca zaščiteni proti vsem oblikam zlorabe, zanemarjanja pa izkoriščanja. Pokriva tudi področja, kak so posebna skrb za otroke izgnancev, zaščita proti mučenju, zlorabe v postopkih na sodiščih, zlorabe v vojaške namene, prisilno delo dice, zlorabe drog, spolno izkoriščanje. • Pravice do soudeležbe: dovoljujejo deci aktivno sodelovanje v svojih skupnostih in narodih. Med te pravice štejemo svobodo izražanja mnenja, ka majo svojo rejč pri stvaraj, štere se tičejo njüvoga življenja. Kak je pa s kršenjom teh pravic? Pri Amnesty Interational Slovenije ugotavlajo, ka je dosta dicé na svejti žrtev velki kršitev človekovih pravic. Tak na svejti eške 100 miljonov dicé živi na cesti, 250 milijonov dicé od 5 do 14 let je prisiljeno delati za preživetje in več kak 300.000 se jih mora boriti v oboroženih konfliktaj po svejti. Dosta rosagov ma tüdi slabo mladinsko kazensko pravo, štero je nej v skladi s Konvencijov. V Sloveniji ugotavljamo kršitve tö. Največkrat v premalo stikov dicé z razpitanimi starišami, šteri so se ločili. Do Porabje, 1. oktobra 2009 3 Lendava: ob 5. obletnici Gledališke in koncertne dvorane IMRE MAKOVECZ OSEBNO IN Z RAZSTAVO Ob 5. obletnici Gledališke in koncertne dvorane -kulturnega doma je Zavod za kulturo in promocijo pripravil razstavo fotografij, na katerih je prikazano ustvarjalno delo madžarskega arhitekta Imreja Makovcza, ki se je dogodka tudi udeležil. O ustvarjalni poti, predvsem arhitekturnem snovanju in pomenu le-tega, so na otvoritvi govorili umetnostna zgodovinarka Tanja Šimonka, ki vodi kulturni dom, župan lendavske občine Anton Balažek in poslanec madžarske narodnosti v državnem zboru dr. László Göncz. Drug za drugim so poudarjali, da sodi Imre Makovecz, avtor lendavske gledališke in koncertne dvorane, med vrhunske evropske arhitekte. Za nekatere je njegovo delo kontroverzno, toda tudi funkcionalno in sodobno, obogateno s kulturno dediščino in mitologijo. Po njegovi zaslugi oziroma delu je nastalo novo gibanje v Evropi, kar so povzeli številni mladi arhitekti. Lendavsko gledališko in koncertno dvorano so po večletnih in resnih zapletih odprli leta 2004. Mnogim so se zdeli za Lendavo načrti Imreja Makovcza preobsežni, predvsem pa razkošni in predragi, zato je bilo narejenih nekaj korekcij. Vsekakor je bil kulturni dom zgrajen v času, ko je bila zanj pripravljena in sposobna prispevati denar Slovenija, medtem ko se je delež Madžarske vrtel okoli nekaj zanemarljivih odstotkov skupne naložbe. Za gradnjo so si prizadevali zlasti v narodnostnih organizacijah, toda v kratkem času, teh petih letih, se je pokazalo, da je gledališka in koncertna dvorana enako privlačna za Madžare in Slovence, za prebivalce Lendave in okolice in mnoge iz Murske Sobote in drugih krajev, ki so postali stalni obiskovalci ali imetniki gledališkega abonmaja. Po zaslugi kulturnega doma in zlasti všečnega programa je postala Lendava osrednje stičišče pomurskega kulturnega dogajanja in krepko presega tradicionalno kulturno središče Mursko Soboto. Kdor želi poslušati kakovosten pevski nastop in koncert ali videti gledališko predstavo v prijetnem okolju, mora v Lendavo, kajti Sobota za zdaj spodobne gledališke in koncertne dvorane ne premore. Dvorana v gradu je premajhna in ni najbolj primerna za gledališke nastope, staro kinodvorano so ravnokar začeli obnavljati in preurejati tudi za gledališke predstave. Čeprav za načrte in arhitekturna snovanja Imreja Makovcza zatrjujejo, da gre za funkcionalne objekte, v celoti ocene niso točne oziroma ne držijo za Lendavo in po fotografijah sodeč je enako pri podobnih gradnjah na Madžarskem. Res je, da so v preddverju bile doslej tudi številne likovne razstave v nadstropju pa predstavitve knjig, toda dejstvo je, da je v gledališki in koncertni dvorani prostor izkoriščen manj, kot bi si mnogi tudi v Lendavi želeli. Ali rečeno nekoliko bolj pragmatično, za ta denar bi lahko bilo v mestu skupaj več kulturnih in sorodnih, recimo informativnih inštitucij. Seveda bi tedaj bila zgradba, ki je zdaj na trgu Györgya Zale, ravno tako lendavskega rojaka, mnogo manj razkošna in v Sloveniji edinstvena. Dobro je, da se razkošje v arhitekturi prenaša v pestrost kulturne ponudbe. Tekst in fotografija: Ernest R. Kar nekaj težav v zvezi s poukom slovenskega jezika V novem šolskem letu so se učitelji/ce in vzgojiteljice, ki poučujejo sloven-ski jezik, prvič srečali na strokovnem izpopolnjevanju, ki je pod vodstvom svetovalke za porabsko šolstvo Valerije Perger potekalo prejšnji četrtek, 24. septembra, v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Na srečanju so se dogovorili o strokovnih izpopolnjevanjih v šolskem letu 2009/2010 in kako bo strokovno delo potekalo na šolah in vrtcih. V zvezi s tem je svetovalka pričakovala predloge. Vsakega izmed učiteljev/ic je zaprosila, da bi kaj povedal o svojem delu, o kakršnihkolih problemih, s katerimi se srečuje, tako da bi imeli nek splošen vpogled v to, kaj se dogaja na porabskih šolah in v vrtcih. Učitelji so ob predstavitvi, kako oni vidijo pouk slovenskega jezika in dvojezični pouk, kot največjo težavo pri dvojezičnem pouku navedli pomanjkanje dvojezičnih učbenikov. Te bi potrebovali predvsem pri nejezikovnih predmetih, pri katerih učiteljem delajo preglavice slovenski strokovni izrazi. Svetovalka je v zvezi s tem dejala - seveda ob tem, da dvojezične učbenike vsekakor potrebujejo - naj se preveč ne spuščajo v podrobnosti glede strokovnih izrazov, saj se učenci jezik šele učijo. Dala pa je nasvet, naj se učitelji/ce poskusijo konkretneje povezati z dvojezičnimi šolami v Sloveniji. Glede prevajanja učbenikov za dvojezični pouk je bilo s strani madžarskega Ministrstva za šolstvo vse obljubljeno, vendar do zdaj še ni prišlo do premika. Svetovalka je pri tem vprašanju predlagala, naj člani Krovne šolske komisije poskusijo pridobiti informacije na Ministrstvu. V zvezi z učbeniki imajo učitelji nasploh veliko težav. Prvošolčki v monoštrski šoli še zmeraj nimajo učbenika oz. slikanice, poleg tega pa nimajo ustrezne opreme v prostoru, kjer poteka slovenski pouk, prostor pa je tudi sicer zelo majhen. Slovenski jezik se učijo tudi najmlajši v porabskih vrtcih. Vzgojiteljici iz vrtca Monošter in Slovenska ves sta povedali, da je letos v obeh vrtcih manj otrok, ki se učijo slovensko. Lansko leto so se malčki seznanjali s slovenskim jezikom tudi s pomočjo mlade vzgojiteljice iz Murske Sobote, ki je izmenično poučevala v vseh porabskih vrtcih, letos pa s poukom žal ne more nadaljevati. V zvezi s tem je svetovalka povedala, da se išče nova vzgojiteljica, ki mora imeti nekaj let prakse in ustrezno vzgojiteljsko kvalifikacijo ter bi se bila pripravljena vsak dan voziti iz Slovenije v porabske vrtce. A tako osebo je težko najti. Kot pa je tudi Pergerjeva dejala, škoda bi bilo prekiniti že pričeto delo, tako glede strokovnih vidikov kot glede otrok in staršev, ki so bili prisotnosti vzgojiteljice iz Slovenije vajeni. Kljub raznim težavam se učitelji/ce in vzgojiteljice zelo trudijo, da bi pri otrocih na čim boljši način razvili znanje slovenskega jezika. Kot je poudarila svetovalka, je odgovornost v veliki meri na učiteljih, ki se jim bo treba še naprej zelo truditi. Nikoletta Vajda Porabje, 1. oktobra 2009 4 Kak zdaj že par lejt, letos je sakalovska slovenska samouprava pá vöoznanila, ka 19. septembra idemo na prauško v Slovenijo, na Brezje pa na Bled. 40 lidi se je zglasilo, tak ka se je bus skurok napuno. Bilau nas je edno deset starejši, navekša so pa bili srednji lejt. Zazranka v petoj vöri smo z daumi šli, ka je tau duga paut bila. Naš voj je bijo dühovnik Ferenc Merkli, od samouprave pa Laci Nemeš. Do Maribora smo ešče kaj drejmali, ka je kmica bila, po tistim smo pa raužni vejnec molili pa Marijine pesmi spejvali. V pau desetoj vöri smo prišli na Brezje pa smo si pogledali cerkev. Bazilika Marija pomagaj! je najbole irašnja prauškarska cerkev v Sloveniji, 15. augustuša na Marijin svetek pridejo es prauškarge iz cejle Slovenije. Kejp Matere Božje je namalo Leopold Layer 1814. leta, Marija pa Jezuš sta krauno dobila 1907. leta. V drugoj bojni so kejp, aj ga nemška soldačija ne odnese, skrili v Ljubljani, nazaj na svojo prvo mesto so ga prinesli 1947. leta. Cerkev je dobila rang bazilike 1988. leta. Gda je papež Janez Pavel II. leta 1996 bijo v Sloveniji, je ojdo na Brezji tö, pa je za dar dau srebrni pejtlik. Na te spomin so dali pred cerkev postaviti njegvi kip (szobor). Za cerkev pogledniti smo meli samo pau Prauška v Slovenijo vöre, ka je iz Slovenije prevnaugo prauškarov bilau, pa se je v desetoj vöri meša začnila. Edni naši so tačas vanej malo kaulek poglednili, ka je buča tö bila, mive s padaškinjov sva pa ostale pri sveti meši. V edenajstoj vöri se je pa začnila naša meša, dapa nej v cerkvi, liki v v dvorani frančiškanov, gde ovak oni tö slüžijo meše. Pri meši smo lepau spejvali, edno nauvo Jezušovo pesem nas je naš dühovnik po busi navčo, zdaj smo go odprvim spejvali: »O, Jezuš, tebi živim, in slüžiti ti želim, nigdar te ne zapüstim, tvoj vsigdar biti želim.« Na konci meše pa nas je čakalo ešče edno presenečenje (meglepetés). Z nami je bijo eden par, steri se je pred 17. leti ranč na te den zdau. Dühovnik je zakon blagoslovo pa njima je želo, naj duga lejta ešče vtjüp doživeta z Boga pomočjauv. Gda smo mi z mešov končali, je pred Marijin kejp tö prišo eden mladi par k zdavanji. Smo je poglednili, poti stim smo pa na obed šli. Düšo smo si nahrani li s hostijov, te smo pa tejlo tö mogli nahrani ti. Pri obedi smo malo cajt tapo tegnili, ka je že prejk pau tretje vöre bilau, gda smo se vtjüppo brali pa smo se pelali na Bled. Tam smo se nej stavili, liki smo se pelali dale do Bohinja med viskimi bregami. Pri cesti v dolej je pa tekla Sava (Bohinjka), tak čista kak sveklost. Kakši 25 kilometrov smo se pelali do Bohinjskega jezera (Bohinji tó). Po njem so se vozili mali šifti pa čonaklinge. Tam so kempingi, gde počiva dosta turistov. Domanji lidgé so ranč te gnali prevnaugo črni krav na pašo, vse generacije so z njimi šle, od najstarejšoga do najmlajšoga, steri je vendar nej emo več kak pet lejt, pa je dun mašejro za kravami z botom. Gda smo se nazaj do Bleda pelali, je naš dühovnik zagledno, ka nej daleč od ceste v dolini stoji edna stara cerkev, kauli njé pa graubišče. Brž je išo pa pogledno, če je oprejta. Pomago ma je eden gospaud, steri je pokazo, gde se drži ženska, stera klüče ma. Nej je dugo trpalo pa so cerkev odprli. Tisti cajt, ka smo čakali, sta se pripelala edna ženska pa moški. Ona je par vogrski rejči tö znala, ka so iz Lendave doma bili. Zato sta prišla v tau cerkev, ka sta mejla 50. letnico hišnoga zakona. Obadva sta mejla vejnec iz rdeči rauž kak edno srcé. Prosila sta nas, naj njim spopejvamo edno slovensko pa edno vogrsko pesem. Šli smo gor na kauroš pa smo spejvali »Je angel gospodov« pa »Te vagy földi éltünk vezércsillaga«. Trno sta radiva bila pa sta se lepau zavalila. Mi smo zdavanja več nej čakali, ka je naša vöra išla. Pelali smo se nazaj na Bled, gde so se mladi z gondolov pelali na otok (sziget), na sterom stodji cerkev. Dugo smo mogli čakati, ka je tam tö ranč zdavanje bilau, pa dokeč je nej konec biu, smo cerkev od znautra nej mogli pogledniti. V toj cer kvi je »zvaun želja«, vsikši leko sproba zvoniti, prej tistomi, steri se zvaun zglasi, se spuni želja. V pau sedmoj smo kraj šli, tam se je že prilo mrkavati. Gda smo prišli na autocesto, je župnik pravo, ka mo ešče spejvali, dokeč mo vidli, pa Baugi valo damo za te den, ka smo telko lepote vidli pa Mater Božo častili. V imeni vsej prauškarov se zavalimo dühovniki Ferenci Merklini, Lacini Nemeši pa Ireni Fasching, ka so se trüdili za nas, ka nam den 19. september ostane v lejpom spomini. Ema Sukič Porabje, 1. oktobra 2009 5 Gda so si sombotelski Slovenci nika na tüuma zaželeli pri zvonenji, so se pomalek povrnauli v šator. Tam je je domanji vert že čako z »Berendiašovimi kraplami«, štere se redijo s pet féle sadov. Na kulturni program so pozvali pet skupin. Prvi so bili Štajerci iz vesi Apače, Folklorna skupina »Vrisk« je gorstaupila z domanjimi plesi. Sombotelske spominčice so spejvale svoj nauvi program, mlašeča skupina Ceker Fokovci je plesala v kraugi. Ženske z Dokležovja so nej samo spejvale, liki tau tö zašpilale, kak paver dela, pigé, pride domau pa se kori z ženauv. Kulturni program so končale pesmarce Drüštva Ady Endre iz sausednji Prosenjakovec, s slovenskimi pesmimi. Skupine so se vse lepau potrüdile, škoda, ka je telko lüstva bilau v šatori, šteri so se dostakrat Sombotelske pesma pogučavali pa nej poslüšali. Med programom pa so se na odri hejcali vert, šteri je kukarco dau, pa mlajši. Njine pikantne pripovejsti je lüstvo rado poslüšalo. Tačas, ka so skupine spejvale, pa so že najmlajši najšli kukarco za lüpati. V tistom cajti, gda je program biu, so skor vse vöolüpali. Prva, kak bi se začnila veselica z ansamblom Plamen, so eške povödali, što so bili najbaukši na natečaji (pályázat) za pripravo kukarčnoga gesti, malanja o kukarci pa pripovejsti o kukarci. Kategorije so bile od najmlajši do najstarejši lejt. Več kak šestdeset lüdi je nika poslalo. Ples je trpo dugo v nauč, spejvanje se je daleč čülo, organizatori pa so obečali, ka do kleti pá držali »delaven« večer za vskikšoga veseloga pavra. -dmrce med spejvanjom … DO MADŽARSKE Pri večji opozicijski stranki so se začeli pogovori o volitvah Pri opozicijski stranki FIDESZ so se začela usklajevanja o naslednjih volitvah. Predsednik stranke Viktor Orbán se posamično pogovarja s 176 individualnimi kandidati stranke, ki naj bi kandidirali na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo spomladi 2010. Pogovori naj bi se končali do prve polovice novembra, ko bo stranka objavila končni seznam kandidatov. Kandidati spoznajo tudi program predsednika stranke, ki ga je zapisal v t. i. Fundamentih. Ta program je stranka sprejela na junijskem kongresu. V programu je jasno zapisano, da FIDESZ ne bo stopil v koalicijo ne s stranko, naslednico nekdanje komunistične partije, in z nobeno skrajno desničarsko stranko. Tudi liberalna stranka podpira dvojno državljanstvo zamejskih Madžarov Novi predsednik Stranke svobodnih demokratov Attila Retkes je izjavil, da stranka podpira prizadevanja za dvojno državljanstvo zamejskih Madžarov. Po njegovem mnenju lahko do podelitve dvojnega državljanstva pride le na podlagi posebnih prošenj posameznikov ter po usklajevanjih s pozameznimi državami, v katerih prosilci živijo. Slavistični kongres v Monoštru 1. oktobra se je začel v Monoštru XX. Slavistični kongres, ki sta ga priredila Slavistično društvo Slovenije in Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja. Na kongresu z naslovom Sloven-ski mikrokozmosi – Medetnične in medkulturne razsežnosti se bo zvrstilo okrog trideset predavanj, predstavitve knjig, nekaj okroglih miz. Udeleženci se bodo spoznali z delom kulturne ustvarjalnosti Porabskih Slovencev. Kongres se bo zaključil v soboto, ko bodo interesenti obiskali Blatograd/Zalavár, sedež zveza.hu Pribinove in Kocljeve kneževine panonskih Slovanov. Gda so organizatori v prekmurski vesnici Selo pred šestimi lejtami začnili držati »Lüpanje kukarce« kak oživitev stare šege, so nej brodili, ka vsikšo leto več lidi pride. Z Lüpalo je staro in mlado tak pozvanje, če se povrné. Zavolo toga so se Sombotelske spominčice pa drügi člani drüštva spakivali na bus pa se odpelali v Prekmurje. Vesnica Selo je sploj mala, v vrejmenom so tö nej vsikder srečo meli, lani je na priliko takši viher biu, ka so mogli šator več kednauv sišiti pa v red dejvati. Letos se je v veukom šatori nej daleč od selanske kapejlice zbralo kauli petstau lüdi, od blüzi pa daleč, od Slovenije do Vogrske. Glavni organizator je bilau Pevsko drüštvo Selo, štero vodi gospaud Oskar Makari. Lanjsko leto so meli za božič v Somboteli koncert, te so se spoznali z drüštvom Slovencov z glavnoga varaša Železne županije. Pozvanje pa je samo njej živejo tak katoličange kak evangeličange. En par vogrski držin tö geste, vej je pa grajnca nej tak daleč, pa mlajši tö v sausednje Prosenjakovce odijo v šaulo. Selo je erično po svojoj maloj cerkvi ali kapejli, štero so zozidali v 13. stoletji. Ništerni čednjaki pravijo, ka je najstarejša takša zidina v Sloveniji. Zove se »rotunda«, ka znamenüje, ka ma okraugle stejne. Njena streja je cejla z lesá, znautra so trn stare freske namalane. Če je rejsan kapejla sploj mala, v njej leko na gnauk sedi pa stogi šestdeset lüdi. Telko se je zberé, če majo krstitke ali zdavanje. Pri oltari svetoga Miklavža darü jejo mešo vsikšo prvo in tretjo ne delo v mejseci. Za božič pa pridejo ranč tak katoličange kak evangeličange. V vesi se prej štükajo zavolo vsega, depa zavolo vöre nigdar nej. Na bregej majo ovak protestantke svojo veuko cerkev. Porabje, 1. oktobra 2009 6 »Mislo sam, ka nikdar več nemo odo doma« Vkraj od dauma iti je vsigdar »Špajsno je bilau, človek je pa tak smo te na cug šli, šteri lali. Gda smo nazaj šli, te so gde je eden, gde je drugi. Kak težko, sploj pa tak, če je mujs drugo nej mogo, vküp se je nas je pelo tavö v Rusuško. V nas v vrataj znauva prešteli.« bi ge tau znau, gda sam šest pa ranč neškeš. Dapa najüše potegno, če je golaubiš pau-ednom bagauni nas je petde-• Kakšni so bili z vami lejt nej biu doma. Tau je tak je vejn tak, ka ne vejš, če ’š lak füčko. Trbelo se je vcujv-setpet bilau, pa so nas pelali Rusi? šlau vsakši den. Za tri mejvido ešče svojo rojstno ves, zeti. Najbola lagvo je bilau, osem dni. Tak smo te prišli v »Dobro lüstvo je tam tö bilau, secov so nas domau pistili, svoje stariše gnauk svejta. gda so mine strejlali, človek Harkov, tam sam že tak slabi pa lagvo tö.« dapa nej vsakšoga, zato ka Tak so zopojdli Jožef Kraj-je nej vedo, gde bi se taskriu. biu, ka sam kumar na nogaj • Doma so vedli, gde ste? so edne, šteri so »nevarni« car, Anškin Djauži z Gorej-Mi smo paulak tankov bili, stau. Biu je eden velki lager, »Sprvoga nej, sledkar, gda so bili, na Hortobágy pelali. Mi njoga Senika. Za sodaka so samo sledi so od Rdečoga križa pismo po-drugi smo na Vác šli, pa od rukivali 44. leta, pa so samo že tisti tö nej slali, samo te sam leko pismo tistac so nas domau piškaza šest lejt prišli domau. Te bili, zato ka so piso.« vali. Dvajsti forintov so nam čas so se doste mantrali, pa nej meli nafto. • Kelko lejt ste stari bili, dali na paut. Gda sam v Vaešče oča so njim mrli, tak ka Tri mejsece sam gda so vas Rusi zgrabili? raši dola s cuga staupo, te so oni so ranč nej znali. Gde so biu na fronti, »Mladi sam eške biu, kumar me sodacke stavili, pa so me bili, ka so delali, od tauga tau je tašo bi dvajsti lejt sam star biu.« parvico prosili. Ge sam nej sam je spitavo na en lejpi lau, kak če bi v • Betežni ste nej bili? emo, samo tisti dokument, sončni den v škednji, gda so pekli biu.« »Večkrat sam tak biu, ka sam ka sam hadifogoly (vojni ranč kukarco lüpali. • Vi ste s pük cejlak taposeno. Te sam nej ujetnik) biu, dapa tau je njim • Djauži, kelko lejt stari ste šov strejlali, üšo delat, malo baukšo djesti nej dojšlo, tak ka so me v ka bili, gda ste 44. leta rutjiva-bilau je tak, ka sam daubo pa te tak so me sarnjo pelali. Tam so se nika li? ste koga zava malo gorpomogli.« nej spravlali z menov, liki v »Dvajsti lejt sam star biu, gda dili? • Kakšno djesti ste dobili? Trauške so me pelali, ta, gde sam štirdesetštrtoga leta sep-»Človek samo »Slabo djesti so nam tam da-so avoške (UDBA) bili. Tam tembra rukivo v Peč. Od tam strejlo naprej, vali. Črni krüj, šestdeset dejk so te pá znauva vse gordjeso nas pelali tavö v Polsko. bilau je, ka je smo dobili na den, kapüsto, mali. Kelko nas je, gde so, ka Eške zdaj stojijo tiste velke zavado kaj, darovo župo, krumpline pa delajo. Že zadvečerek je biu, kasarnje, gde smo pet mej-dapa tak mis sploj rejdko taše drauvne gda so me domau pistili. Na secov meli „kiképzés” (urje-lim, bola smo samo tak v luft gde so nas na štiri tala vzeli. ribe.« Dolejnjom Seniki sam se pá nje). Te so že paulak bili Rusi strejlali. Trno smo ranč nej V ednom lageri nas je gezero • Meli ste vüpanje po štr-mogo zglasiti na policiji, gda pa so nas od tistac zagnali na mogli strejlati, zato ka smo bilau. Biu je prvi, drugi, tretji tom, petom lejti, ka ešče so me tam pistili, te pa na Češko, gde smo dva kedna mi vsigdar samo znak šli, te pa štrti. Name so v prvi lager gnauksvejta domau pri-Gorejnjom Seniki na tanács bili. Gnauk samo eden alarm so nas že fejst tejžili nazaj.« zagnali.« dete? (občino) sam mogo titi. Tak (riadó) biu, nas so v bagau-• Kak leko na fronti spi ali • Ka ste mogli v lageri de-»Vüpanja sam že nej emo, so delali, kak če bi ne vejm ne zagnali pa so nas pelali, djej? lati? mislo sam, ka več nikdar ne kakšni grej emo. Pa nika dapa nejsmo znali kama. »Trüdni smo bili, pa gda si »Tam smo ednoga Rusa pita-pridem domau. Na pa te pet-sam nej delo, samo sam so-Telko smo zato čüli, gda smo tri pa štiri nauči nej spau, li, zaka so nas zdaj se pripe-desetoga leta, 24. oktobra so dak biu, pa ta sam tö nej sam stanili, ka vanej samo nem-te si že zaspo gdekoli, če so lali, gda je konec bojne. On je nam gnauk samo prajli, ka od sebe üšo.« ški gučijo, da smo pa vidli, ka ranč golaubiške füčkali kauli pravo, vej pa te varaše malo tau leto eške vsakši domau • Kak ste iz Varaša domau kuče gorijo, te smo že znali, tebe.« gor trbej zozidati, ka so je pride. Eden za drugim so lidi šli? ka je paulek front. Gda je cug • Kak so vas Rusi zgrabi-dojporüšili. Edna, dvej, trej, domau piškavali, tak po sku-»Pejški sam üšo, pa tü doma stano, te smo znali, kama so li? štiri leta je odišlo pa mi smo pinaj. Naj nede njefke, tak so v vesi sam zvedo od ednoga, nas pripelali. Niže Berlina »Tak so nas prejkmeli, ka so eške itak tam bili. Mislo sam, delali, ka po abc-ni. Koma s šteri je delat üšo, ka te čas, smo bili, Frankfurt am Oder naši prejdnji prajli, naj na ka več nikdar ne pridem do-kakšno liturov se je začnilo ka sam v lageri biu, so mi se je te varaš zvau. Gda smo Ruse več niške ne strejla. Bej-mau. Delo sam vsefela, švar-ime, tak je prišo na red. Z oče mrli. Tau je vejn najüše vö z bagauna staupili, te je le zastave smo vöspustavili co sam, v fabriki sam delo, Gorejnjoga Senika smo štir-bilau. Rad sam biu, ka sam zato malo špajsno bilau, zato pa smo se tak prejkdali. Gda delo sam tam, gde te mašine ge bili. Ge sam z drugi trans-leko doma, te pa tašo moka mnaugo ranjeni sodakov so nas že Rusi meli, te so nas so redli, šteri mlatijo.« portom üšo. Tau je te velko ram zvedeti. Mislo sam, ka je tam stalo pa ležalo. Od tec s tejm trauštali, ka do nas v • Pejnaze ste zato kaj do-veselge bilau, te sam eške tak mi srce stane. Vö sam strpo so nas v edno ves pelali, gde lager pelali, tam vsakši dobi bili? mislo, ka zravan domau leko lager, dapa gda so mi tau smo se dolaspakivali. Vse dokument, pa mo leko šli do-»Dobili smo, dapa tisto je dem, dapa nej je tak bilau.« prajli, te sam tau mislo, ka se smo tam mogli njati, samo mau. Mi smo se pa vüpali, ka sploj malo bilau. Telko, ka • Zaka? mi včasin zmejša.« šator, edno malo lopato, pa-rejsan tak baude, dapa nej tak smo si malo gesti leko küpli. »Gda smo prejk granice pri-• Kak ste tau vse leko vöstrone pa pükšo smo leko s bilau. V Poznan so nas gnali, Ovak bi vejn od gladi mrli.« šli, te v Nyirbátora smo že trpeli? seuv nesli. Nejsmo se dosta gde je biu eden iz te krajine • Tam ste tak bili, kak če bi kihallgatás (zasliševanje) »Ka si leko delo? Ali vöstrpiš pelali, pa smo že vanej na pa tisti mi je pravo, ka od tec v vauzi bili? meli tak po vrsti. Gda smo ali te vrag vzeme. Tam se je fronti bili.« nej domau, liki v Rusuško do »Ranč tak smo bili. Z drau-tam zgotauvili, te so nas v s teuv niške nej brigo, tam • Ka ste čütili, gda ste že nas pelali. Tak je bilau. Tam tom smo nutzagrajeni bili, Budapešt pelali pa smo tam si samo edna numera bila, vanej na fronti bili, pa so smo se skaupati mogli, vlase sodacke so nas vögnali, v bili tri mejsece. Tam so nas nika drugo nej.« golaubiške kauli vas füč-so nam dojzrezali, padar nas vrataj so nas prešteli pa so tö vöspitavali. Vsefela so spikali? je pogledno, ka sto je za delo nas skrb meli, dočas smo de-tavali. Kelko nas je v družini, Karči Holec Porabje, 1. oktobra 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi RIBA Gizdavost je nej lejpa šega. Tak bar pravijo. Pa če je stoj gizdavi, nikoga zvün sebe ne vidi. Če pa stoj takši gizdavi kaj baukšoga od sebe vidi, brž grata nevoškeni. Srake so najbole gizdavi ftiči na svejti. Pa se za najbole lejpe držijo. Depa ka se zgodi, gda kaj bole ovakšoga od sebe vidijo, je leko nej najbole lejpo. Ranč tak, kak se je zgodilo s srako Črnomlako pa njenim maužom Marjetico. Šla sta mouž pa žena na paut malo kaulivrat. Na, nejsta šla, liki sta lejtala. Lejtala sta pa lejtala, gizdavo raščala pa srakala. Tam nin na konci lesa pa teče eden nej velki pa nej ranč mali potok. Ranč takši potok, ka v njem nut plavajo ribe. Nej najbole velke pa nej najbole male ribe. Kak povedano, prišla sta više toga potoka. Sunce je sijalo po cejloj krajini. Pa gda sunce tak sije, se leko zgodi vsefele. Pa se je zgodilo ranč tisti den, ka so ribe veselo plavale pa skakale po vodej. Pa se je vsikše telko časa oblisnolo od ribinoga srebrnoga tejla. Tak se je oblisnolo, ka so oči boleče gratale. »Ka se tam doli svejti?« je pito Marjetica. »Ka ge vejm. Leko kakši srebrni pejnez,« je prajla sraka Črnamlaka. »Če je srebrni pejnez, ga trbej mujs pobrati,« je Marjetica že leto doj k potoki. Doj sta vsela pri potoki pa iskala. Iskala sta, klüvala v zemlau, depa nikšnoga srebra sta nej najšla. »Nika nega, nikšnoga srebra,« se je sraka Črnamlaka zdignola tagor. Marjetica je leto za njou. Tam gori sta znouva vidla, kak se ribe srebrno svejtijo v potoki. »Pogledni! Nut v vodej se svejti. Tam nut je dosta, dosta pejnez!« je sraka Črnamlaka nazaj gratala vesela. Lejtala sta pa lejtala više potoka, depa kak naj do pejnez prideta. Kak naj srebro vö iz potoka vzemeta. Vejn bi eške dugo tau brodila, če bi njima nej stari štrk povedo istino. »Zabitiva sta kak cvek v trdi lejs! Tou srebro so nej pejnezi, tou so ribe. Une so žive, una so stvarine!« Na, zdaj sta se nazaj na travo spistila. Sejdla sta tam pa gledala nut v vodau. Nej pa nej se njima je vidlo, ka je leko nikšna živa stvar tak lejpo srebrna, njiva pa sta samo takšiva črniva pa malo bejliva. »Leko, ka so srebrne, depa müva sva bole čedniva,« se je začnola gizdavo glasiti sraka Črnamlaka. »Ja, kak praviš! Čedniva sva tak, ka niške bole čeden od naj ne more biti,« je Marjetica ranč tak brodo, kak njegva žena. »Ka njim pomaga, ka so srebrne, ha? Ka njim tou pomaga, če pa so zabite, kak cvek v trdi lejs,« se je iz rib norca delala sraka Črnamlaka. »Ka njim pomaga, ka so takše, če pa ne paunijo leteti,« se je smidjau eške Marjetica. Leko, ka bi se eške tadale šalila. Leko, depa dun je edna riba poglednola vö iz vode. »Ka se pa tak vömečeta!? Vej pa eške človek vej lejtati s fligarom, raketov, helikopterami pa z balaunom. Depa probajta plavati, kak tau ribe vejmo,« se je zdaj smedjala riba. Na, zdaj sta mouž pa žena vcejlak tiüma gratala. Nejsta srebrniva, ne vejta plavati pa riba je dun čedno gučala. Nagnauk sta več nej bila gizdaviva. Gratala pa sta najbole kak leko pa eške bole nevoškeniva. Tak nevoškeniva, ka je nej več sloboudno od rib gučati. Miki Roš Trideželni Martinov maraton V soboto, 26. septembra, se je v organizaciji Javnega zavoda Krajinski park Goričko, Zveze Slovencev na Madžarskem in Naravnega parka Raab odvijal četrti Trideželni kolesarski maraton GoričkoRaab-Őrség, posvečen spominu na Martina Uitza (19522007), ki je bil iniciator v povezovanju in spoznavanju kulturne krajine treh parkov ob nekdanji železni zavesi, tudi v gibanju na kolesih. S svojimi idejami in delom je veliko prispeval k ustanovitvi Krajinskega parka Goričko v letu 2003. Kolesarji so se zbirali od devete ure v Gradu, kjer je bil štart ob deseti uri. Maraton je potekal ob normalnem prometu, dolžina maratona je bila 52 km. Kolesarji, bilo jih je kakih štirideset, so se od Grada peljali preko Avstrije na Madžarsko. Nekdanjo mejo so prestopili pri Dolnjem Seniku in se odpeljali do Gornjega Senika. Na igrišču pri šoli jih so počakali gornjeseniški žu pan Gábor Ropoš in člani gasilskega društva, ki so jim ponudili nekaj za osvežitev in okre pitev, župan je pa na kratko predsta vil tudi vas Gornji Senik. Po kratkem premoru so se na potili po klancu do Martinja potem pa nazaj do Grada, kjer je potekal zaključek. Trideželni maraton je prevozil tudi generalni konzul R Slovenije v Monoštru Drago Šiftar ALI STE VEDELI ... ZAKAJ SE KOMPASOVA IGLA OBRNE V SMERI SEVER-JUG? ZEMLJA SE OBNAŠA KOT VELIK MAGNET. Magneti se med seboj privlačijo ali odbijajo. Kompasova igla je magnet. Tudi Zemlja je velikanski magnet. Zato se igla obrne tako, kot določa zemeljski magnet. Slovarček: kompasova igla – iránytű privlačiti se- vonz obrneti se – fordul odbijati se – taszít Porabje, 1. oktobra 2009 PETEK, 02.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 KRATKI DOK. FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.20 DOLGCAJT, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: PEČAR, 11.50 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 IZDELANO V AZIJI, NEMŠ. DOK. ODD., 14.10 POGLED NA ... KIPI JOŽEFA ŠTRAUBA V POKRAJINSKEM MUZEJU MARIBOR, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 RISANKA, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: VODA JE POVSOD, 16.25 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 DESA MUCK: BOLNIŠNICA NA ROBU, 18.35 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.10.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 02.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.30 TV PRODAJA, 13.00 GLASNIK, 13.25 OPUS, 13.50 EVROPSKI MAGAZIN, 14.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.10.1991, 14.45 ČRNO BELI ČASI, 15.00 ŠPORT ŠPAS, 15.30 NA UTRIP SRCA: KOMORNE OPERE ŠTUDENTOV KOMPOZICIJE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI: NEŽA ŽGUR: POREDNI FANT, 15.50 TV PRODAJA, 16.20 CIRCOM REGIONAL, 16.50 PRIMORSKI MOZAIK, 17.20 MOSTOVI - HIDAK, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 NOSTALGIJA Z DUŠANOM PORENTO IN DAMIJANOM TOZONOM, 19.50 PODALJŠANO ŽIVLJENJE, DOK. ODD., 20.00 VISOKA NAPETOST - KAOS V MATEMATIKI, DOK. ODD, 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 21.50 GANDHIJEVO ZORENJE, IND. FILM, 0.15 PREGANJANI, AM. FILM, 1.45 GANDŽA, AM. NAD., 2.15 INFOKANAL * * * SOBOTA, 03.10.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 PRAVLJICE IZ MAVRICE: ZVONČEK IZ ROŽNEGA GRIČKA; MIHEC IN MAJA: PRIJATELJI, OTR. SER.; NOTKOTI: OBISK, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: CELJE, OTR. NAD., 9.15 LOTOSOVA SVETILKA, RIS. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 ZEBRA NA KONJSKIH DIRKAH, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 ZAKONI PRIVLAČNOSTI, ANG. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 V KOLESJU PRAVICE, ANG. NAD., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.10.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SOBOTA, 03.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 TV PRODAJA, 8.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.10.1991, 9.20 TARČA, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 10.50 CIRCOM REGIONAL, 11.20 PRIMORSKI MOZAIK, 11.50 ZGNZ - BIG FATHER/2, 12.15 PODALJŠANO ŽIVLJENJE, DOK. ODD., 13.10 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 14.00 TV PRODAJA, 20.00 LA VIE EN ROSE 2009, POSNETEK MEDNARODNEGA VEČERA ŠANSONA, 22.00 BLEŠČICA, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 ČAROBNI DEŽNIK, 0.30 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 04.10.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., MARČI HLAČEK, RIS., 9.20 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS S PTUJA, 11.00 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.25 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 TROJANSKI KONJ, KAN. NAD., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.10.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 04.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.50 TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.10.1991, 8.55 GLOBUS, 9.25 29. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, MARIBOR 2009 - PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE, 10.15 TV PRODAJA, 10.45 MELODIJE V PARKU ČASA:OB 100-LETNICI BOLNIŠNICE VALDOLTRA, DOK. FILM, 11.00 SPOMINI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 11.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 11.40 TURBULENCA, 12.30 TV PRODAJA, 15.00 NOGOMETNI MAGAZIN FIFA, 15.30 OLIMPIJSKI MAGAZIN, 16.00 JADRANJE, POKAL SLOVENIJE, 16.55 LONDON: NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: CHELSEA -LIVERPOOL, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: AVSTRALIJA -SEVERNI TERITORIJ, DOK. SER., 20.50 NESMRTNIK, NORV. NAD., 21.55 NA UTRIP SRCA, 21.55 S PLESALCI SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 22.15 KOMORNE OPERE, 22.35 DEADWOOD,AM. NAD., 23.25 FILM, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 05.10.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 SMRKCI, RIS., 9.35 ANIMALIJA, RIS., 9.55 ŠPORT ŠPAS, 10.20 IZ POPOTNE TORBE: VODA JE POVSOD, 10.45 POVOJNE NASILNE RAZLASTITVE, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 13.50 DRUGA GODBA 2009: BOSSA DE NOVO, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SKRIVNO STOPNIŠČE, LUTK. NAN., 16.10 USPAVANKO POJEMO TIHO, LUTK. NAN., 16.25 MIHEC IN MAJA: PRIJATELJI, OTR. SER., 16.25 RIBIČ PEPE: CCC ... CELJE, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.10.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 05.10.2009, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.50 TV PRODAJA, 10.20 SOBOTNO POPOLDNE, 12.30 TV PRODAJA, 13.00 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.15 29. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE, 14.05 SLOVENCI V ITALIJI, 14.35 POSEBNA PONUDBA, 14.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.10.1991, 15.20 OSMI DAN, 16.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.30 PRVI IN DRUGI, 17.00 ROKOMETNI MAGAZIN, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 18.00 POLLY ADLER, AVST. NAD., 18.40 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 18.55 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 MALA SVETNICA, ARG. FILM, 0.25 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 1.20 INFOKANAL * * * TOREK, 06.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 CEPECEPETAVČEK, KRATKI FILM, 9.45 USPAVANKO POJEMO TIHO, LUTK. NAN., 10.00 RIBIČ PEPE: CCC ... CELJE, OTR. NAD., 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 11.55 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 NOTKOTI: OBISK, LUTK. SER., 16.30 IZGINULA LJUDSTVA, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, DOK. ODD., 18.00 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 VELIKA SESTRA IN MALI BRATEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 PREDSTAVA ZA TEMNO NEBO, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ZGODBA O INDIJI: MOČ IDEJ, ANG. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.25 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.10.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL TOREK, 06.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.45 CITY FOLK, 9.10 NLP, 12.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.10 NA LEPŠE, 13.35 BLEŠČICA, 14.05 STUDIO CITY, 15.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.10.1991, 15.30 POZDRAV AFRIKI, 16.00 IZVIR(N)I, 16.30 TV PRODAJA, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: MICHAEL J. FOCK, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 OBRAZI DRUGAČNOSTI, DOK. SER., 22.00 DEDIŠČINA EVROPE: LJUBIMCA IZ KAVARNE FLORA, FR. FILM, 23.40 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 0.30 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 07.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 TRNOVO ROBIDOVJE: SKRIVNO STOPNIŠČE, LUTK. NAN., 10.00 NOTKOTI: OBISK, LUTK. SER., 10.20 ZLATKO ZAKLADKO: OD SOČE NA FORT HERMAN, 10.35 ZGNZ - BIG FATHER/2, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, DOK. ODD., 11.55 PREDSTAVA ZA TEMNO NEBO, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POLEMIKA, 14.25 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 FERDI, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 ESTRELITA, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.10.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SREDA, 07.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.40 TV PRODAJA, 12.10 SPET DOMA, 13.55 HRI-BAR, 14.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.10.1991, 15.25 PRAVA IDEJA!, 15.50 GLASBENI VEČER, 16.40 TV PRODAJA, 17.10 MOSTOVI -HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.05 NA VRTU, 19.30 Z DAMIJANOM, 20.00 FOLKART 2009, 21.30 RUGELJ, DOK. ODD., 22.30 GOLI PIANIST ALI MALA NOČNA GLASBA, 0.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, STEVE KLINK, TADEJ TOMŠIČ IN MIA ŽNIDARIČ, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 08.10.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON: ZLATO NA ČEREH, RIS., 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 BERLIN, BERLIN: BOJ S ČASOM, NEMŠ. NAN., 10.50 TURBULENCA, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 PLEŠOČE ŽIVLJENJE, SLOV. DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 OB 60-LETNICI MAOVE KITAJSKE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.10.1991, 0.05 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL ČETRTEK, 08.10.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.35 TV PRODAJA, 12.05 GLOBUS, 12.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.10.1991, 13.05 SANJSKA POTOVANJA: KANADA, ANG. DOK. SER., 13.55 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 14.15 NA LEPŠE, 14.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA FINK – INZKO, 20.00 PRAŠKO VELEPOSLANIŠTVO, NEMŠ. FILM, 21.35 LJUBICE, ANG. NAD., 22.25 TRI ŽENSKE NEKEGA POLETNEGA VEČERA, FR. NAD., 0.00 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Endre Göntér v Lendavi PREGLEDNA RAZSTAVA IN MONOGRAFIJA Slikar Endre Göntér, ki se je štirikrat udeležil mednarodnih likovnih kolonij v Monoštru od dosedanjih osmih, je star 60 let. Za tako vitalnega moškega, rojenega v Dobrovniku, največji dvojezični madžarsko-slovenski vasi v Sloveniji, nič posebnega. Vsekakor pa sta posebni pregledna razstava njegovih del v Galeriji-Muzeju in Centru Bánfi v Lendavi in monografija, ki je izšla ob njegovem življenjskem jubileju. Čeprav je eno pregledna razstava kar na dveh lokacijah, drugo monografija z obsežnima študijama mag. Franca Obala in dr. Lászla Kostyála in reprodukcijo najznačilnejših del - na forografiji avtor ob sliki z naslovom Prilet - druga drugo dopolnjujeta in sestavljata celoto umetniškega opusa in dosedanjega ustvarjalnega zamaha Endreja Göntérja. S prvo samostojno razstavo se je Endre Göntér predstavil leta 1985 v soboškem Klubu mladih, potlej so sledile samostojne razstave v Sloveniji, na Madžarskem in v Vojvodini ter množica skupinskih razstav, zlasti v skupini Grupa 696, v Sloveniji, na Madžarskem in v Avstriji. Ob čestitki uredništva ob 60. obletnici še, da bomo ustvarjalno pot Endreja Göntérja podrobneje, skozi optiko avtorjev iz monografije predstavili v prihodnji številki Porabja. Tekst in fotografija: eR Iščemo djaboke, stare sorte Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci bo oktobra pripravilo razstavo iz djabok stare sorte. Za volo tauga iščemo vse fele stare sorte djabok, ka se ešče v Porabji pa na Goričkom najdejo. Nej bi trbelo dosta, štiri, pet z edne sorte. Če bi znali prajti ménje djabok tö, tau bi bilau najbaukše. Razstava baude v Andovci pri porabski domačiji, si go vsakši leko pogledne, koga za nima. Tau bi prvi stopaj bijo, ka bi obranili stare sorte, zato ka s te djablani bi sprtolejt cepič vzeli. Te cepiči se po tistim v edno divjo podlago vcepijo, pa se posadi eden mali travniški sadovnjak. Tak mislimo, ka te stare sorte so več vrejdne od tauga, ka bi samo tak preminau le. Pri tejm bi prosili vašo pomauč. Če vi ali saused ma taše djaboke, te nam valas dajte ali me pozovite na tele fonsko številko: 06-20-255-7895, če pa iz Slovenije zo vete, te: 0036-20-255-7895. Hvala za vašo pomauč. Karči Holec predsednik drüštva