243. številka. Ljubljana, petek 22. oktobra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsa U dan, izvzemši ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po po iti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 #1., za pol leta 8*1. sa četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 jrld. 30 kr., za en mesec 1 (Id. 10 kr. Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dotele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod« učitel je na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jrld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 *old. — Za oananila M plačuje od četi ris opne petit-vrste 6 kr.t če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tinka. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi ge ne vračajo. — Ur ed niš tv o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Papež slovanskim duhovnom. Dne 11. oktobra so bili Sli v Rimu k papežu duhovniki ilirskega svetojerolinskega ka-piteljna, po večini Hrvatje in so se Leonu XIII. zahvalili za zadnjo njegovo encikliko in za očetovsko ljubezen, ki jo je slovanskim narodom izrazil. Papež je pri tej priliki dal vsem slovanskim narodom svoj posebni blagoslov in je željo izrekel, naj slovanski duhovniki papeževo encikliko mej svoje verne kolikor najbolj mogoče razširjajo. Od naših slovenskih duhovnikov se sme pričakovati, da bodo to željo papeževo tem bolj pridno izpolnjevali, ker imajo za to ne le cerkven temuč tudi naroden nagib. In ne le duhoven, vsak izobražen Slovenec naj bi razširjal to encikliko baš tudi iz narodnih ozirov. Kajti nij je lepše prilike vzbujati narodni in slovanski Čut v še neukem delu našega naroda, kakor ravno pri razlaganji te papeževe enciklike, ki govori o dveh svetnikih vseh Slovanov, o nekdanjih velicih in od papežev priznanih pravicah našega slovenskega jezika uže pred 1000 leti itd. Tu beseda sama besedo da, da se v masi naroda vzbuja zavest, da Slovenec nij sam na Bvetu, ne zaničevan, temuč da je ud velike Btare slovanske rodovine! In zdi se nam, da bomo Še močno potrebovali vzbujenega narodnega fcuta pri našem narodu! Videti je, da nas čakajo še trdi boji za našo narodnost. In na vse se pripravljajmo, pa ne zamudimo nobene prilike, da utrjujemo slovansko zavest v svojem ljudstvu. Zlasti bi bilo pa greh, ko bi tako lepo priliko za delo v tem smislu opu-Btili, kakor je ta, katero nam daje sam glavar katoliške cerkve. Politični razgled. Notrtiiftje etaž«*!«*. V Ljubljani 21. oktobra Novo dunajsko banko avstrijskih dežel „bnnuue des p>*ys Austrichiensu pozdravljajo tudi češki in poljski narodni časniki kot veliko pridobitev za Taaflejevo vlado in za avstrijske dežele, ker ta banka bode ne le avtonomistično vlado podpirala, temuč tudi za avstrijske dežele bolj skrbela, ne le za Dunaj, kot druge, torej bode „deeentralizovala". — Poljski listi pripisujejo ustanovitev zlasti ministru Dunajevskemu. O aftoii4»iuiMtieii«*j »»franki, ka-terej so dunajski centralisti tolikokrat prorokovali zgodnjo smrt, pise praska „P.°, da zaslugi to ime iz dveh uzrokov, prvič zato, ker si prizadeva razširiti avtonomijo dežel in drugič, ker se je osnovala čisto avtonomno, neodvisno od vlade. Eksekutivni komitet pa da vodi avtonomistično stranko, ne vlada. Da je ta komitet sklenil v svojej seji nedeljo zdanjo vlado podpirati samo od slučaja do slučaja, s tem se je konstatiralo, da zdanje ministerstvo nij avtonomistično, nij iz zdanje večine državnega zbora, zato da se mora takej vladi vse se silo vzeti, kar gospodujoča stranka spozna za pravo. Itnzmera mej zdanjo večino državnega zbora in vlado da je: „do, u t des". Na llrv a<**li«'in je bila zopet jedna volitev poslanea in sicer v Daruvarskem okraji. Voljen je neki posestnik Tukorv (uže ime kaže Magjara). Poprej nekoliko je bil voljen tudi na kmetih neki — j ud Singer, ki se je izkazal pri prvem govoru kot mož neizmerno primitivne pameti. Ti izbori nijso nič kaj veseli. * »Milje držtne. Iz Peterburfrta se javlja 20. t. m.: „Agence Russe" piše: Obljuba porte, Ulcinj odstopiti, je splošno pomirila, ker je zbudda upanje, da bode orijentna stvar zavozila zopet v pravi tir; v sultanovem interesu je. da svojo obljubo moški izpolne. Ali slaba volja, katero on kaže od tega časa Črnogorcem, prepričuje v hule, da je vzdi žanje evropskega sponi/.umlje-iija zdaj bolj potrebno, nego kedaj. Uveti, s katerimi hoče porta Črnogorcem oddati UleiiiJ, so ti-le: porta zahteva, da se vstočrio od Skadarskega jezera ohrani vse tako, kakor je, ali „status quo" in da je v ulcinj-skej luki turška zastava gospodujoča. Te pogoje so črnogorski zastopniki v Itjeki zavrgli, ker so imeli od svojega kneza ukaz, da se dogovarjajo s turškim zastopnikom I3edry I3eyom samo o tem, kako da se (Črnogorcem izroči Ulcinj. Glede tega vprašanja je zahteval B*jdry Bey, da Črnogorci še le pet ur potem zasedejo Ulcinj, ko so Turki to mesto zapustili. Vse te predloge in uvete je Črna gora zavrgla in tako so se dogovarjanja ponehala. O tem je oficijalno naznanilo se tudi nadpoveljniku evropske Hote lordu Seymouru. K«*r se čuje o novem „posredovanju vlastij". namreč llusije in Anglije, zato so baje trudita avstrijski ter nemški poslanik v Carigradu, da bi porto pre govorila, da se hitro in brezpogojno uda v Ulcijskem vprašanju. V Cctinje pa je 19. t. m z angleškega brodovja odpotovalo 20 angleških pomorskih častnikov. Na Irskem raste javna nevarnost ter se od vlade zahteva, da naj se policaji pomnože. Za podatke, vsled katerih bi mogla sodnija prijeti morilca, ki je umoril Dovneya, se ponuja 10.000 gold. nagrade. Dop INI. Iz Sele na Gorenjskem 18. okt. [Izv. dopis.] Dne 15. oktobra t. 1. imeli smo tudi Selca ni čast, da smo videli in pozdravili v našej vasi našega deželnega predsednika gosp. Andreja W in k le rja, ko je potoval iz Tolmina skozi našo dolino. Akoravno nijsino za gotovo vedeli, ali bode prišel skozi naš kraj, vendar se je nekoliko pripravilo za sprejem Slovenca na cesarjevem namestništvu, kolikor se je v tem hipu moglo. Iz mnogih hiš tik ceste vihrale so slovenske zastave in pri vhodu v vas pričakovali so predsednika župan, duhovščina in nekateri občinski svetovalci in odborniki. Ob 4. uri popoludne naznani z našega grada strel možnarjev prihod vis. gospoda. Pri vhodu v vas pozdravi ga župan v imenu občine Selške in potem gospod župnik, za kar se gospod predsednik prijazno zahvali. Spremljan je bil potem v našo farno cerkev in tudi v šolo. Mej drugim razgovorom omenjena je bila tudi nova cesta, katera se namerava iz Podrošta črez Podbrdo na Tolmin izpeljati. Cel6 razveselilo nas je slišati od gospoda predsednika, da je on za to cesto vnet in da hoče projekt toplo podpirati. Ta cesta je velike važnosti ne samo za našo dolino, ampak za celo Gorenjsko. — Po polurnem bivanji mej nami se je odpeljal vis. gospod proti Loki. V nedeljo 17. oktobra počastil nas je tudi naš deželni poslanec gosp. Klun v prostorih našega bralnega društva s svojim ob-iskanjem. ■z Višnje gore 20. okt. [Izv. dop.} ViŠenški župan je še v začetku meseca junija bil dal na boben, da bode volitev župana, zato da leži imenik štiri tedne na ogled. Ker je bil pa volilni zapisnik nepravično sestavljen, zato se je vložila reklamacija o pravem času. Ali zdanji župan še zdaj nij rešil protesta. Čez mesec dnij še le se je pripravil, da se je izvolila zaupna komisija. Namesto da bi on tej predložil reklamacijo v pretres in rešitev, da potem pritožnik izve zadnji Čas v treh dneh rešitev protesta njegovega, odločil je tem možem 3 dni, da pregledujejo volilni imenik, če je prav sestavljen. Pritožnik še sedaj, ko je minolo cele tri mesece, ne ve, pri čem da je, in tudi o volitvi je vse tiho. Ali se ne pravi to delati norca iz ljudi! Ali je to postavno? Saj ima vsak župan postavo v rokah. Pogleda naj § 17 občinskega volilnega reda. Ta natanko pove, kaj ima vsak župan tu storiti. Kaj rad kljuka s postavo drugim na prste. Če so paragrafi za nevedne tako ostri ali Višenjskemu županu nobi-dea nič ne veleva? Sme li Višenski nemškutarski župan v postavi natanko določeni čas raztegniti kakor se mu poljubi v celo večnost? Tudi bi bilo treba pogledati, kako se pod tem županom gospodari z mestnim premoženjem. Zakaj, ne da bi koga vprašal, dela vsako reč v soseski kakor on sam hoče. Zakaj mu je dan na stran odbor občinski? — Višnjanje ! Zdramite se hitro, da ne bode prepozno. Mora li biti v Višnjej gori zmirom eden in tisti človek župan? Za ta posel je več sposobnih mož v soseski. Izberite si za župana moža, kateri bode v dogovoru in porazumu s celim odborom gospodaril v občini. Poskusite za tri leta druzega človeka za svojega župana, ter ako nij pravi, zopet tretjega. Ka- teri je bil najboljši mej vsemi, tega si zadnjič izvolite spet za mestnega Kupana. To naj vam bode kažipot, da zadene te pravo! Vlade pa prosimo: naj se vendar tudi pri nas izvrši postava, ki za vse velja. ■z Traiiakog-a okraja 15. oktobra. [Izv. dop.] (Narodno mlačne občine. — Ali so okrajni zastopi potrebni? — Sklep o slovenskem uradovanji v okrajnem zastopu.) Dovolite mi gospod urednik, da vam podam par vrstic za „Slovenski Narod44; upam, da mi ne bodete odrekli moje prošnje, ker malo kdaj se kak dopisnik oglasi iz tukajšnjega okraja, kakor da bi pri nas šlo vse po najboljšem redu. Ali tudi mi se moramo boriti s svojimi nasprotniki. — Pravih Nemcev je tukaj silno malo. Ti nam sicer preveč sovražni nijso. S temi se da izhajati. Mnogo več so nam sovražni odpadniki, katerih pa tudi nij mnogo. Veliko več pa je polovi carjev, kateri so, tako rekoč, omahljivi Slovenci, ki se dajo nagniti na jedno ali drugo stran, kateri nam včasih mnogo škodujejo, včasih pa ali mnogokrat k zmagi pomagajo. Tako naša narodna reč vendar pri vsem nasprotovanji napreduje, kar je razvidno iz sledečega. Tukajšnji okraj šteje 8 župani j. Pred 10 ali 12 leti Be je pri vseh le nemški urado-valo, sedaj pa smo vendar do tega priSli, da se v 4 županijah uraduje izključljivo in samo slovenski; v drugih 4 pa nemški, dasiravno so tam Župani Slovenci. Toda, ker so omahljivi polovičarji, zato rajši ustrezajo svojemu nemčurskemu pisarju ali kakemu „mogočnemu" odborniku, kakor pa večini prebivalcev. Čudni patroni so taki župani, ki se puste" sebi in drugim na kvar in sramoto voditi od kakšnega si bodi renegata. Za zdaj naj bode o tem zadosti. Ako se reč ne predrugači, hočemo ob priliki zagrizene občinske pisarje bolj na široko opisati in pretipati. Včeraj dnč 14. oktobra je bila seja okr. zastopništva, katero obstoji iz 24 udov, 8 je izvoljenih od velikih posestnikov, 8 od tržkih županij in 8 od kmetske skupine. Mej tem je 12 vnetih poštenih Slovencev, 2 sta Nemca, 4 so odpadniki in 6 polovičarjev, kateri se dajo za vsako stranko pridobiti. — Zbralo se je z načelnikom 19 udov. Od okrajnega glavarstva je bil pričujoč g. Hass, c. kr. namestniki svetovalec, kateremu za njegovo jednakomerno obnašanje vso čast dajemo. Duša v tem zastopu pa je g. J. Boh ine c, dekan v Bra-slovčah, kateri se svojim mirnim temeljitim govorom zna in hoče za pravično reč večino pridobiti. Tudi več kmetskih udov je v zastopu, ki se radi oglasijo, da zagovarjajo kak pravičen predlog, ali njih govori so le bolj kratki in nemirni in se dajo od nasprotnikov motiti, kateri jim radi v besedo segajo, na kar bi g. načelnik bolj paziti moral. Omeniti hočem le dva predloga, katera sta večje važnosti mej temi, kar jih je bilo na dnevnem redu. Prvi predlog je bil predložen od okrajnega odbora, v tem, kar deželni odbor Štajerski zahteva: ali bi bilo prav ali ne, da bi se okrajni zastopi odstranili, za kar je uže več občin prošnjo vložilo na deželni odbor. Mej vsemi udi bil je le jeden gospod, kateri je zagovarjal obstanek okrajnih zastopov. Sploh vsi drugi so bili pa zato, da naj se okrajni zastopi odstranijo; mej temi so nekateri bili pa za to, da, ako se ti zastopi popolnem ne dajo odstraniti, naj bi se vsaj predrugačili, da bi imeli izvršilno ali eksekutivno oblast. Ali naposled je z veliko večino bilo skleneno, da naj se okrajni zastopi na vsak način odpravijo, ker ne zadostujejo našim potrebam. Dru^i predlog pa je bil podpisan od 6 udov okrajnega zastopa, kateri so terjali, naj bi se ob začetku novega leta 1881 pri okrajnem zastopu izključljivo slo venski u radovati začelo, in ker dozdanji tajnik g. Lok vene nikakor nij zmožen pravilno slovenski pisati, naj bi se njemu služba odpovedala in plača za tajnika za prihodnje leto znižala, ker opravila je malo. plača za taistega pa visoka. Na to se je začel razburjen razgovor, ker nekateri so se potegovali in zagovarjali tajni-kovo slabost in do neba povzdigovali njegovo zmožnost. Ali gospodje zagovorniki sodijo le o tem, da je on v nemškej pisavi zmožen, v slovenskem pa je gotovo nezmožen, kar se tuj«kcfra okraja 15. oktobra. [Izv. dop.] Vinogradnik celo leto trpivši, de-lavši in skrbno opravljavši svoje trsje, pričakoval je nekakšno plačilo, čeravno — posebno letos — slabo plačilo za svoj veliki trud. Majheno in veliko, mlado in staro vse se veseli, da bode moglo putico ali ikafek noseče iti sladkega grozdiča pobirat. Rekel sem vse se veseli tega vsakemu zelo prijetnega časa, samo pri nas se nedolžna dečica ne bi smela udeleževati tega veselja, kajti morala bi pohajati solo. A prosti kmet je v tem obziru druzih mislij nego učena postavodajalna gospoda. K ljubu vsemu oznanjevanju in pritiskanju obdrži kmet svojo deco doma opravičujoči se, da nema časa, kar je tudi istina. Učitelj mora stati pred praznimi klopmi in govoriti nikomur drugemu nego četirim belim — če so bele — stenam. Vprašal bi tedaj tukaj javno rad, ali je to napredek v šolstvu? Ali morebiti pouk na ta način ne trpi? In Če bi ne trpel, zakaj pa ta naredba ne velja za vse okraje štajerske dežele, samo za nekatere, in posebno zakaj je ta naredba veljavna za ptujski okraj. Kljubu temu, da je lanska učiteljska konferenca soglasno prosila, naj se v našem kraju pouk početkom novembra začne in kljubu temo, da so se različne občine, tedaj davkoplačevalci ter šolo in ves njim škodujoči aparat vzdrževalci proti tej naredbi oglasili ? Pred nekaj dnevi čital sera v vašem cenjenem listu, kase je v novejšem Času tudi učiteljstvo ptujskega okraja začelo gibati. Zakaj pa ta dostavek „v novejšem času" nij pri katerem drugem od omenjenih krajev dostavljen, le pri našem ? Zakaj se ta dostavek nij izpustil in naš okraj samo naštel brez kakega dostavka? Pitajmo se na dalje, če je to istina, ka se je naše učiteljstvo še le „v no vejšem času" začelo narodno gibati, kje je temu uzrok? Uzrokov vsakateri le premnogo lebko najde. Omenjati hočem le nekatere. Za, učiteljstvo pripravljajoči se, posebno sedanji starejši učitelji naobraževali so se le kratko časa in še to v zveličavnej nemščini, pripravljali so se za pouk slovenske mladine, pa stopivši v javnost, kakor v vsakem obziru premalo samostalnosti dobivši postavljen v kakšen kraj brez vsakega vodje ošvibajoč se na različne strani, na dalje vojen od renegat stva, postane popolnoma renegat, odpadnik narodov, najhujši zasmehovalec narodnih svetinj tistega naroda, kateri ga vzdržuje, kateri ga je poprej poslal v šolo, da se nauči in potem njegovo mladezen modro vodi, postane, kar sem rekel, najhujše zlo za narod. Ravno , ptujsko-ormužki okraj je bil oblagodarjen precej s takšnimi in žalibog — še je. Malokateri izmej navedenih je po lastnem učenji . in na-obraževanji marljivem učenjem dospel do one vzvišene samostalnosti, kjer bi mogel sam ob Bebi, ter sam iz sebe nastopiti delovanje v narodnem smislu, kajti duševno slab se vije ter prilizuje vsakemu bolj a proti na rodno naobraženemu. Nadalje je uzrok tudi, ka se ,y teh okrajih razen mest in trgov nahajajo vsq učilnice v četrtem plačanem razredu, tedaj zmožne j ši in duševno samostalnejši potegnejo s trebuhom za kruhom v druge kraje. Mlajši učitelji, učivši in jako mučivši se mnogo let v novejših šolah, naphali so si različnih vporab-nostij, tudi celo dosti nepotrebnih znanostij, a tega se nijso učili, kar bi bili morali — značajnosti, prave narodne, jezika, v katerem imajo poučevati, in tedaj tudi ne morejo, kakor decovodstvo zahteva, mladost odgojevati v narodnem smislu, v narodnem duhu, ljubiti svoj materini jezik in domovino, ker je sam nezmožen popolnoma izraževati se. Iz Kranja 20. okt. [Izv. dop.] V soboto 16. t. m. je v bližnjem Strževu na večer ob 9. uri začelo goreti. Naša požarna hramba je takoj na klic svojega roga vkup hitela in hitro odpravila na pogorišče, kjer je uže dvoje hiš in 6 gospodarskih poslopij skoro popolnem pogorelo. Brambovci na povelje načelništva takoj s hidroforom k Savi hitijo, cev potegnejo po hribu v -gorenjo brizgo vodo dajo in rešijo jedno hišo sredi gorečih poslopij in drugo ta stran vasi, in so tako še druge tri hiše rešili. Malo trenotkov pozneje bi bila vsa vas na tej strani struge končana. Da je bilo mogoče tako hitro in vspešno delo požarne brambe, se je le zahvaliti tukaj-Snjej bateriji, ker je gosp. stotnik takoj z 38 možmi na pomoč prihitel in cel oddelek na razpolaganje načelništva brambe prepustil. Top-ničarji kot brambovci so mirno in tiho pridno in točno v občno hvalo svojo nalogo rešili in do 4. ure zjutraj neumorno delali. Pa so tudi hvaležno žene prinesle kar so imele: jabolk in kruha delujočim in nazadnje še gorkega mleka. X Dunaja 17. oktobra. [I;:v. dop.] Četvrto deljenje Poljske.) Kavno v času, ko je bila pozornost vseh političnih krogov v Avsriji obrnena na Poljake, izišla je istodobno v Parizu in na Dunaj i francoska knjižica z nazivom „La Pologne et les Habsburg (Poljska i Habsburžani". Ta knjižica je zelo zanimiva zaradi tega, ker se je iz nje vidi, kako je Poljakom še vedno stara Poljska v noizbris-Ijivem spominu. Žele si Poljaci zjedinjenja. Da to dosežejo, predloga pisatelj te knjižice četrto delenje Poljske. To pa bi se naj izvršilo na sledeči način: Ker so Poljaci najbolj v Avstriji smeli ohrpniti svojo individuvalnost, predlaga se, naj bi se del Poljske, ki je prišel pod Rusijo, priklopi Avstriji. Zato naj bi Avstrija Rusijo odškodovala s celim vshodnim delom Galicije, kjer prebivajo največ Rusini i židje, tako da bi potem car ruski bil „car vseh Rusov." Po tem predlogu prišla bi k Avstriji cela „kongresovka" z Varšavo vred. Pisatelj protivi se v imenovanej knjižici sporn-zumljenju mej Poljaci in Rusi. On misli, da bi takov sporazum moral biti v škodo Poljakom. On se boji i sumi, da bi se Poljaki pola goma porušili, kar bi bilo gotovo na škodo tako izumljenej Polskej. S tem se pisatelj seveda najbolj bori proti onim Poljakom, ki podpirajo pomirjenje mej Poljaci i Rusi. To sta v prvej vrsti v Krakovu živeč znameniti poljski pisatelj Henrik Lisički, ki je v velikem svojem delu „VVielopolski" odobril politiko tega velicega poljskega moža, ki je tudi deloval za sporazumljenje Poljakov z Rusi — drugi pisatelj zagovarjajoč zvezo Poljakov z Rusi je Simonicz. To je delce, ki bode se pročitalo a dalje se ne uvažilo. Pisateljeva misel, da bi ta delitev popolnoma na mirnem poti se izvršiti mogla, ne zdi se vrjetna. Želeti bi bilo, da bi Poljak bil omenil o delu Poljske, ki je pod Prusko, ter se ponemčuje na najhujši način, nego se poljski del pod Rusko poru s u je. Poljaci zgubijo prusko Poljsko prej nego rusko ter imajo po tej zgubi še to nepriliko, da bodo p o n e m-8eni Poljaci kot renegatje sosednim delom Poljske nevarni. Pametno bi bilo, da bi se Poljaci porazumeli z Rusijo in to potem prouzročili, naj bi ona rešila Poljake v Nemčiji v slučaju ruske vojske proti Nemcem. Domače stvari. — (Uradni list o naših nemšku ta rji h.) Včerajšnja „Laibacher Zeitung" spet prav dobro krene po prstih naše kranjske nem-sk u ta rje, ki so tudi zarad zadnjega potovanja g. predsednika Winklerja v svojih organih za bavljali. Vladni list zaznamuje nemškutarsko stranko na Kranjskem kot to, kar je res: mala peščica ljudij, ki veliko vpijejo. „Laibacher Zeitung" piše: „Das kleiue und eben deshalb ewig schmollende I liiuflein dieserGegner (dež predsednika) geriert sich noch immer als den alleinigen Reprasentanten der offent-lichen Meinung im Lande; selbes jammert und \vinselt fortvviihrend, ohne dass jemand vveiss, vvarum ; es erblickt z. B. schon dariu eine Zurtlck-setzung und Bedriiekung der Deutschen, wenn ein SI oven e eine slovenische Quittung BChreiben darf; dieses kleine HauHein — in dem Wahne, der Ilort des bedrohten (!!) Deutschthums in Krain zu sein — hiirt nicht auf, in den ohVntlichen Battern unseren Herrn Landesptiisidenten auf eine inasslose, jeden Anstand verletzende, eeht demmeiatorisehe Weise anzugreifen, als ob er schon vver vveiss waa fttr ein Unrecht den Deutschen im Lande zugefiigt liiitte, obvvobl von einem solehen gar nirgem's etvvas zu soben oder zu spilren ist". — (U bo žn i m učencem) bodo tudi letos gospe in gospodičine v ljubljanskoj čital- nici zimsko ob'fko delile in se bodo za to nabirali darovi. — (Ljubljanska čitalnica) bode po sklepu odborovem zimske veselice pričela z besedo dne 21. novembra. — (Orden.) Poveljnik 7. inf. divizije fml. Julij vitez Schmigoz, sin nekdanjega štajersko slovenskega slovničarja Šmigoca, dobil je po povodu svoje 501etnice v Blužbi orden železne ki one druzega reda z vojno dekoracijo tretjega reda. — (Iz Doline) pri Trstu se poroča „Novicam" smrt rodoljuba Ivana Lovrine. Pokojni je bil zvest rodoljub in podpiralec vsemu narodnemu gibanju. — (Tržaško društvo) „Progresso" jo predsedstvu c. kr. ministerstva na Dunaj poslalo pismo, v katerem zahteva, naj bi se podaljšala Rudolfova (koroško-gorenjska) železnica noter do Tr*ta in se dopolmla železnica istrska. To pismo se opira na to, da t letošnjim letom h koncu gre predpravica južne železnice na te železnice in je zato treba, da se Rudolfova železnica neodvisno od južne železnice potegne do Trsta. Vlada avstrijska naj podpira to in predlaga, da bi se brez odloga začela delati od južne železnice čisto neodvisna črta, bodi si od Loke preko Razdrtega do Trsta ali od Trbiža preko Predela, Gorice in Valone ravno tako do Trsta; katera teh dveh črt naj bi se izbrala, to naj odloči državni zbor, pretresavši natančno in vestno izdelane načrte. — (Poziv kranjskim gospodarjem, kateri ovce redijo.) Ker pride kmalu čas, da bo družba kmetijska ovne velikega in čvrstega ukviškega plemena oddajala za polovico tiste cene, po katerej jih družba na Koroškem kupi, opomnimo še enkrat ovčarje, ki si hočejo /boljšati svoje domače malo-vredno pleme, naj se zadnji čas do vseh Svetih z besedo ali s pismom oglasijo za takega ovna v pisarnici podpisanega odbora, ki jih bode brez licitande oddajal za polovico nakupne cene, ki za enega ovna utegne znašati 6 do 7 gld. Centralni odbor družbe kmetijske v Ljubljani. — (Tatovi) so vlomili 10. t. m. v šta-cuno krojača Karla Fischerja v Kandiji pri Novem mestu in odnesli 14 narejenih hlač, 6 sukenj, več srajc in svitic, vsega vkup za 140 gld. vrednosti._ Razne vesti. * (Nov most udri se.) Nov most, katerega so stavili mej Ponferado in Galicio na Španskem, se je 19. t m. podrl. Jeden zem-Ijomerec in pet delavcev je našlo pri tej nesreči smrt, šest delavcev pa je ranjenih. * (Norec morilec.) Iz Neufchatela v Švajci se piše: Zadnji vtorek zvečer ob 7. uri čutila je neka gospa gredoča po ulici, kako da jo je nekdo od zadaj v hrbet sunil z nožem. Ranjena se zgrudi, ljudje pridejo jej pomagat, dasi nijso vedeli, kaj se je zgodilo, mej tem pa je Šel napastnik pnw mirno k žandarmeriji ter ondi naznanil, da je jedno žensko umoril. Na vprašanje, zakaj da je to storil, odgovoril je, da zato, ker so ga lovili. Sprevideli so, da imajo z blaznim ali norim človekom opraviti. * (Najdragocenejši solnčnik na svetu) ima angleška kraljica, katerej ga je bila poklonila iztočno-indijska dežela. Svila, s katero je preprežen, je najfinejša tkanina in najredkejše boje se prekrasno spreminjajo v njej. Palica je napravljena od umeteljno izrezljane slonove kosti ter je vanjo udelano suho zlato, od katerega sta tudi držaj ter obroč, vežoč solnčnik. Poleg tega je vsa palica bogato ozaljšana z najlepšimi dijamanti in najdražjimi biseri. Angleška kraljica ta solčnik upotreblja samo o posebno slovesnih prilikah. Uljudno naznanjamo, da smo pričeli z dnem 20. oktobra naSe pivo na debelo točiti in sicer do kake prenaredbe po 12 gld. hektoliter od pivovarnice, od naše zaloge, katero ima v Oradel ti. V. S« II 11)1 \t 1 , %nut»ii»iiiiii znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaju teb makov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnjski kaznovani izdelovalci in prodajalci, t3G2—12) 4miti t: nt* zul*»uti v lekarni „zum Sohutz-engel", C. Brady, Kremsler. Dunajska borza 21. oktobra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 71 gld. Enotni drž. dolg v srebru ... 72 „ Zlata rente.........86 „ 1860 drž. posojilo......129 Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London ........ Siebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Državne marko..... kr. 815 273 117 9 0 58 60 76 377, 63 10 Umetne zobe in zobovja .zobovja z zračnim pritiskom) prireja po najnovejšem umetnem načinu, no da bi odstranjeval zobne korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa z dobro tvarino trajno plombira. Zobne operacije brez bolečin izvršuje s prijetnim mamilom. zobni zdravnik A. PAICHEL poleg Hrnd«ckega uiomIu, I. nadstropje. Ordinuje od 9.—12. in od 2.—5. ure. (410—24) Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politično razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele bo tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekfia fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter umu je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovane Sepue ure so najboljšo uro celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega srebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga siBti-ma. Valeči neke vlustne konstrukcij t- ne more se Inka ura nikdar pokvariti« pade ehku na ti«, sme se stisniti, a temlar ura pri teut nič ue trpi. Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svete, katera je pri vsukej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržuuasti etui, glavni ključ za uru in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico Batttouj. Vse ure so natanko repasirane, ter garantujemo na vsako uro pet let. V (|uliay. (;oto><'gu jumstvu iu «trogo hoI iiluoMti, prevze-imun« si tem dolžnost javno, ti it. vsulco n«*i»i-i!-*t«»{«*«'*o ure mivii j vzenemo, iu se tlrugo zaničuj urno. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere 1000 komadov "VVashing tonskih remontoir se pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom iu kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvauičuo pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne moru od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd, preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20. 10O0 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z einailirauinii kazali, kazalom za tre-notke in kristaluiin ploščnatiui steklom, natančno repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 10O0 komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoširanib okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatiui steklom, tekočih na 8 rubinih, tiuo repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60 lOOO komadov VVashingtonskih ur na sidro od laiotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvauičuo pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ah zlatar od pravo zlatili razločiti; fino na treuotuk regulovane in poskušcue. Teh ur stal je preje jeaen komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40. žepnih ur, od pravega liilotncga srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulo vanj em, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržuuasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata t 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1O0O komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje 1O0 gl. zdaj gl. 40. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80. 650 komadov ur z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem (kuj. fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih so dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker se s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: Chreii-Ausverkaiif (4G3-3) biiipp F r 9m m « Uhrenfabrik, Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9. Izdatelj in urednik Mukso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 53