SpedMene ta abbonamento postale — PoStnJmi plačana ▼ gotovini Leto XXH., št. 232 LJubljana, sobota 10» oktobra !94frXX Opravmirvo: Ljubliana, fucanijeva ulica S. Telefon fa. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijera ulici 5 — Telefon it. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu h. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima CJnione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO Cena cent» 80 Izhaja vtak dan razen ponedeljka Naročnini znala mesečno Lir IS.—w ca inozemstvo pa Lir 22.80. Uredoiitvo: LjaMjasa. Poccinijeva ulica her. 9. telefon feer. >1-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi te ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet la pub« bliciti di proveoieoza italiana ad estera: (Jnione Pubblicit* Italiana S. A. MILANO Z eglptskega bojišča Pešci divizije „Folgore" sestrelili dve angleški letali Angleški napad na italijansko sanitetno kolono Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 9. oktobra naslednje 866. vojno poročilo: Na fronti pri El Alameinu majhna operativna delavnost. Včerajšnji dan so pešci divizije »Folgore« s streli iz avtomatskega orožja sestrelili letalo vrste »Hurricane«. Pilot, po rodu iz Južne Afrike, je bil ujet. Neko drugo letalo, ki so ga zajeli strelci istega oddelka, je treščilo na tla v bližini Hini Hi-mata. Popoldne 7. oktobra so britanski lovci v strmem poletu s strojnicami obstreljevali sanitetne oddelke divizije »Folgore«, dasi so bili opremljeni zelo razločno s spoznalnimi znaki. Izmed bolnikov so bili trije ubiti in 12 ranjenih. Štirje angleški lovci so 7. oktobra ob 13.45 obstreljevali s kroglami sanitetne oddelke divizije »Folgore«. Ti letalci so delovali iz višine manj kakor 20 m in brez tveganja, ker je šlo za bolničarske oddelke, ki niso zaščiteni s protiletalsko obrambo. Številni redni znaki za spoznavanje teh naprav in razpostavitev na visoki planoti pri svetlem dnevu niso mogli preprečiti tega zločinskega dejanja, ki je povzročilo 3 mrtve in 12 ranjenih med bolničarji. Odslej ni več mogoče verjeti na nehotene pomote pri tem žalostnem dogodku, če ga primerjamo z drugimi, ki so se dogodili pri ne-da^mem angleškem nastopu pri Tobruku. Ti dogodki, ki so strogo dokazani z dokumenti, se dajo posneti takole: 13. septembra je 1 častnik in 6 letalcev v nekem avtomobilu zapustilo eno naših sprednjih skladišč in napredovalo nekaj desetin kilometrov v puščavo, da bi tam zbralo nekaj gradiva. Zaradi pokvare se je moral avtomobil ustaviti in ko so ga popravljali, ga je obkolilo 6 angleških avtomobilov, ki so prišli od juga. Kakih 40 Avstralcev, oboroženih s puškami in strojnicami, je onemogočilo odpor, ker so bili številčno in po okoliščinah v premoči. Med Avstralci je bil angleški častnik, ki je poveljeval, in 1 Francoz. Nato so Avstralci hladno iz kratke razdalje streljali na naše ujetnike, in ko so se prepričali, da so mrtvi ali smrtno ranjeni, so nadaljevali pot proti severu. En letalec je ostal nepoškodovan, pa so mislili, da je mrtev, ker je negiben ležal. Pozneje se mu je posrečilo v družbi drugega težko ranjenega vojaka doseči eno naših prednjih postojank in poročati o dogodku. V naše roke je padlo tudi povelje ob prilik; napada na Tobruft: »Deseti vod se bo ločil v oddelek, ki bo napadel zaklonišče B 31082 in vsi, ki so notri, morajo biti ubiti.« To je torej povelje, ki se ne da opravičiti od nikogar in po katerem naj se sovražnik v celoti pobije. Ta kriterij, kateremu is treba pridružiti še prejšnje napade na bolniške ladje in na pomožna vodna leta'R je v pravem nasprotju s kriterijem naših poveljništev, kadar, kakor je znano, pošiljajo pomožne kolone, ki naj v puščavi zberejo sovražne ranjence, zapuščene od njihovih lastnih oddelkov, in kadar naročajo svojim vojakom, naj rešijo številne sovražne brodolomce, kakor je bilo v zalivu pri Tobruku. Naše represalije, kj so več kakor zakonite, bodo neizogibne. Hudi letalski napadi na Malto Lizbona, 9. okt. d. Britanska sredozemska trdnjava Malta je v četrtek ponovno hudo trpela pod silovitimi napadi osnega letalstva.- Po bombardiranju v noči med sredo in četrtkom so osna letala včeraj v dnevnih urah izvršila še tri nadaljnje napade na Malto. Dva napada sta bila v dopoldanskih urah, tretji pa popoldne. Poročilo z Malte pravi, da so ob dnevnih napadih osna letala metala bombe z velike višine. Odmevi uspeha podmornice „Sarbarigo" Oslo, 9. okt. s. Vsi listi poudarjajo, kako drzno je bilo podjetje italijanske podmornice »Barbarigo« ter poveličujejo izredno spodobnost poveljnika Enza Grossia in hrabrost posadke. List »Fritfolk« podaja pregled ogromnih porazov angieško-ameriške mornarice in zaključuje, da ogromne izgube, zadane sovražniku sil. osi, odločno vplivajo na splošni potek vojne. Bern, 9. okt. s. švicarski tisk še naprej z zadovoljstvom in občudovanjem piše o podvigu podmornice »Barbarigo«. Dopisnik lista »Basler Nachrichten« iz Rima opozarja v dopisu, ki ga je list objavil na prvi strani, na molk v Wa-shingtonu, ki je jasen dokaz, kako bi bil sploh potreben, da je bila ladja potopljena. List omenja, da je bilo tudi to podjetje izredno važno, ker se je dogajalo na morju, daleč od oporišč italijanske mornarice. Dokaz je, da italijanska mornarica lahko ograža anglosaško plovbo v vseh odsekih Atlantika. Sanghaj, 8. okt. s. Lokalni tisk je objavil z velikimi naslovi na prvih straneh poročilo o et;čnem podjetju »Barbariga«. Tisk poudarja, da je poveljnik Grossi dosegel drugi velik uspeh in se izkazal za enega Izmed najbolj spretnih in neustrašenih podmorničarjev v tej vojni. Listi opozarjajo tudi na popolno sodelovanje na morju, ki so ga dosegle tudi na Atlantiku sile trojnega pakta. Lanskega oktobra so v Moskvi pozdravili zimo z velikimi manifestacijami uradnega veselja, ki sc imele močan odmev tudi v zvočnikih v London i in Washing-tonu. Med oktobrom in novembrom 1. 1941 so se ameriški in britanski javni delavci po časopisih in po radiu spominjali Napoleonovega pohoda v Rusijo 1. 1812. Slovanska domišljija je pričakovala tudi po zimi 1941/42 nove izdaje napoleonskega pohoda v Rusijo in domišljija Američanov se je na dolgo in na široko razpisala o pričakovanem tragičnem umiku. Hitler, ki se je odločil za zimski premor na evropskih vzhodnih utrdbah, je porušil Stalinove na-de, načrte Vorošilova in pričakovanja Roo-sevelta. Stalin je dal za to kakih 40 divizij in vojaško slavo Vorošilova. Letos trka druga ruski zima na vrata svetovnega spopada, toda letos na Volgi in na Nevi ni čuti navdušenih vzklikov, ki bi pozdravljali prvo jesensko deževje, naznanjajoče bližnji sneg in 40° pod ničlo. Tudi zvočniki v New Yorku in v Londonu so tihi, zelo tihi. V resnici morajo letos Moskva, London in VVashington računati z obratno zimsko možnostjo. Zima bo zalotila letos Rusijo brez zadostnih zalog premoga, živil in obleke. Letošnja huda step-na zinta bolj plaši sovjetski glavni stan kakor evropske giavne stane Boljševizem je v 1 1942 izgubil skoraj vsa velika premogovna področja evropske Rusije, skoraj vse železniške proge, ceste in vodna pota, ki so skrbela za razdelitev premoga, šote, lignita in drv za mesta in mesteca Sovjetske zveze. Celo dragocen petrolej s Kavkaza, ki bi v tolikih primerih lahko nadomestil premog kot sredstvo za ogrev ter elektriko kot sredstvo za promet in razsvetljavo, prihaja v srednjo Rusijo le še v omejenih količinah. Š3 te omejene količine prevzema vojska za potrebe svoje motorizacije Petrolejski izvirki v Majkopu so zasedeni, oni v Groznem ne pošiljajo n'česar več. Ona malenkost petroleja iz Bakuja. ki se lahko še pošilja vzdolž obale Kaspičkega morja ali preko omenjenega morja po slučajni plovbi, bo nehala v kratkem prihajati na namenjene postaje. Zima je polna razburjenja in neznanj za Kremelj. V Londonu se delajo, kakor da ne mislijo na rusko zNet-» mogoča je trditi, ali bo druga fronta otvorjena Jetos ali prihodnje leto.c Utemeljena je domneva, da je Stalin po tej bedasti oddaji postal še bolj srdit proti Churchillu in njegovim hlapcem Rumunski novinarji na potu ▼ Italijo Bukarešto, 8. okt. s. V Italijo je odpotovala romunska novinarska misija, ki vrača obisk italijanskih novinarjev v preteklem juliju. V misiji so odlični zastopniki rumunskega tiska, voli jo pa Livio Re-breani ravnatelj lisat »Viatza«. Rumunski novinarji si bodo ogledali giavne stvaritve fašističnega režima in italijanska industrijska središča. e ■ »JUTRO št. 232 - s Ena med mnogim! vasmi Nadaljnja razkritja o komunističnem besnenju ■ Sobota, 10. X. 1942-XX ■ , Gospodarstvo Pred nami je poročilo o dogodkih in razmerah v vasici Spodnji Log na Kočevskem. Ka':or tej, se je v preteklih mesecih godilo po Dolenjskem in Notranjskem tudi mnogim drugim vasem, ki so bule od komunistov »osvobojene«. Poročijo pripoveduje med drugim: V Spodnjem Logu je bilo nekako partizansko oporišče. Tu so se zbirala njihovi oddelki, kadar so se odpravljali na kak podvig. Večkrat so napadli zlasti Stari trg ob Kolpi in se vsakokrat zbrali pri nas. Vodil jih je neki »Johan«, o katerem pravijo, da je bil prej rudar v kočevskem premogovniku. Nad Stari trg so šli trikrat ali štirikrat, vsakokrat brez uspeha V juniju enkrat so napadali ves dan. Ko so se zvečer slabe volje in utrujeni vračali skoizri Spodnji Log in so jih ljudje izpra sevali, kako in kaj. so jim kratko in nejevoljno odgovarjali: »Gremo iz akcije.« S prvega pohoda so prinesli s seboj tudi dva mrtva in ju naslednji dan pokopali. — že čez nekaj dni pa se jo zvedelo, da je bilo na partizanski strani v resnici mrtvih okrog 20 in da so ostale pokopali v nekem gozdu, dva pa prinesli s seboj, da bi ljudje mislili, da niso imeli več izgub. Ker se je to med ljudmi govorilo, od kasnejših »akc;j« niso padlih več prinašali s seboj. Ljudi v Spodnjem Logu in vse i okolici so komunisti silno strahovali. Morah so jim dajati obleke in hrano. Kdor se je upiral ali saono mrmral, so ga odvedli v gozd. Moral je vzeti s seboj denar ter nekaj obleke in hrane. Govorili so jim, da bodo morali za kazen za svojo odpornost nekaj časa pri partizanih delati, potem pa da bodo izpuščeni. Vendar se. od teh nesrečnežev menda ni nihče vrnil. Nekaj so jih nažli kasneje v zasilnih grobovih po gozdih. Na truplih se je poznalo, da so bili nekateri ubiti, drugi obešeni in le nekateri ustreljeni. Med žrtvami so moški in ženske, starci in otroci. Koliko je njih število, še ni bilo mogoče ugotoviti, ker so ljudje razkropljeni na vse strani in se še ne ve točno, kdo vse manjka. Poleg drugih je bil umorjen Mihael Japonske operacije proti Avstraliji Tokio, 9. okt. d. Iz pristojnega japonskega vojaškega vira javljajo, da se borbe na Novi Gvineji nadaljujejo in razvijajo ugodno za japonske sile. V zelo ogorčenih bojih moža proti možu so japonske sile vrgle avstralske čete z nekaterih postojank, ki so jih nasprotnikovi oddelki »avzeli v prejšnjih napadih. Avstralske čete so se morale umakniti na svoja izhodišča južno od Kagija. Nadalje javljajo z merodajne japonske vojaške strani, da so 6. oktobra letalske sile japonske vojne mornarice ponovno uspešno napadale kraje ob severni avstralski obali. Poleg napada na luko Port Mo-resby na Novi Gvineji je japonsko letalstvo istočasno metalo bombe na avstralsko luko Port Darwin, na Normanton, kakor tudi na sovražnikove vojaške naprave na četrtkovem otoku. Eden nadaljnjih napadov japonskega letalstva je bil usmerjen na mesto Broome. V napadih japonskega letalstva je tako nad severno Avstralijo, kakor tudi nad Novo Gvinejo ponovno prišlo do spopadov v zraku, v katerih so japonska letala sestrelila 7 sovražnih aparatov. Dve nadaljnji zavezniški letali sta bili uničeni nad Allanauiem, vojaško važno sovražnikovo postojanko, na katero je japonsko letalstvo izvršilo enega svojih presenetljivih vznemirjevalniih napadov. Kar se tiče vojaškega položaja na Sa-lomonskem otočju, pripominjajo na odgovornem japonskem vojaškem mestu, da so japonske sile nadalje pridobile na terenu na otoku Guadalcanal. Vojna na Kitajskem Tokio, 8. okt. s. List »Jomiuri« je do-znal iz Hankova, da komunistične sile v severni Kitaj3ki odksito priznavajo izgube, katere so jim Japonci zadali pri očiščevanju, ki je bilo nedavno obnovljeno. Izgube dosegajo 62 000 mrtvih in ranjenih 18. in 4. komunistične armade. Finsko • bolgarska trgovinska pogajanja Sofija, 9. okt. d. V kratkem bo odpotovala iz Bolgarije v Helsinki osebna bolgarska trgovinska delegacija, ki bo v finski prestolnici nadaljevala pogajanja za podaljšanje sedanje bolgarsko-finske trgovinske pogodbe, ki poteče 7. decembra. Ob tej priliki naglašajo bolgarski listi, da so se doslej pogajanja za nadaljnjo ureditev trgovinskih odnosov med Bolgarijo in Finsko vodila v Sofiji, sedaj pa so toliko napredovala, da bodo zaključni razgovori lahko v finski prestolnici. V pogajanjih Po sodeloval tudi odpravnik poslov finskega poslaništva v Sofiji dr. Raustilla. Petainov obisk v Avignonu Vichy, 9. okt. d. S poučene stiani javljajo, da bo francoski državni maršal Petain ob koncu tedna službeno po-setil mesto Avignon v južni Franciji. V njegovem spremstvu se bosta udeležila po-seta državni tajnik za vojno mornarico admiral Auphan in državni tajnik v notranjem ministrstvu Bousquet. Koče, brat bivšega narodnega poslanca. Pogrešajo tudi njegovo sestro. Iz Starega trga so rablja odvedli tudi 13 let starega Pavleta Gregoriča. Neki partizan je kasneje mirno pripovedoval, kako je dečka ustrelil v glavo in da ubil tudi njegovo mater, ko je prišla naslednji dan v gozd poizvedovat za svojim sinom. Pri partizanih je bilo tudi nekaj mladih žensk, ki niso bile nič boljše od moških in so tudi same pomagale trpinčiti in moriti nedolžne ljudi. Prebivalci pri nas in v okolici se že od vsega začetka niso navduševali za partizane, čeprav takrat še ni bilo znano, kakšne grozne zločine počenjajo. — Ljudje pa so instinktivno čutili, da jim more' partizanstvo prinesti le nesrečo, in so se zato držali ob strani. Čim bolj je potem prihajala na dan resnrica, tem večje je bilo nezadovoljstvo ljudstva. Zato so potem partizani začeli s tako silnim besnenjem nad nedolžnimi ljudmi, ki so poslej živeli v večnem strahu pred njimi. Komisar Kukovlč podlegel poškodbam Ze včeraj smo poročali o komunističnem atentatu na policijskega komisarja g. Ka-zimirja Kukoviča. Teroristi so ga prestregli in napadli zjutraj v bližini njegovega stanovanja v Šiški, ko je kakor običajno odhajal v urad. Oddali so nanj več strelov, nato pa pobegnili. Ko so težko ranjenega Kukoviča prepeljali v bolnico in ga takoj operirali, se je v prvem hipu zdelo, da njegove rane niso smrtne in da utegne ostati pri življenju. Na žalost se je izkazalo, da temu ni bilo tako. Krogle so mu predrle pljuča in hrbtenico in zvečer je mladi, simpatični uradnik podlegel poškodbam. Žalostna kronika komunističnih zločinov se je na ta način pomnožila z novim umorom. ki ga vse pošteno prebivalstvo Ljubljane z ogorčenjem obsoja. Mednarodni obrtniški kongres v Budimpešti Budimpešta, 8. okt. s. V Budimpešti se je pričela mednarodna konferenca obrtništva. Italijansko delegacijo vodi nacionalni svetnik Piero Gazzotti, ki je tudi predsednik mednarodne centrale obrtništva. Zborovanje je otvoril minister za industrijo in trgovino Varga z govorom, v katerem je poveličeval neprekinjeno delo obrtnikov in poudaril zgodovinske, politične in gospodarske činitelje, ki uvrščajo obrtništvo med žive sile vsakega naroda. Predsednik je poudaril, da je namen sedanje konference, ustvariti tesnejše in prijateljske vezi med evropskimi obrtniki. Kongres je pričel svoje delo s sprejetjem pozdravnih brzojavk Duceju in Hitlerju. Prvi dan kongresa je nacionalni svetnik Gazzoti poročal o produktivnem in trgovskem sodelovanju evropskega obrtništva. Nov šefi hrvatskega glavnega stana Zagreb, 8. okt. s, Uradno poročajo, da je bil razrešen svoje službe general pehote Vladimir Laxa, šef hrvatskega glavnega stana, ker je prosil za upokojitev. Poglav-nik je imenoval za šefa glavnega stana poveljnika svojega glavnega stana generala Ivana Prpiča. General Ivan Prpič je bil rojen v Liki in je star 55 let. V novi hrvatski vojski mu je bilo poverjeno v činu brigadnega generala poveljništvo adrijanske divizije. Dne 1. avgusta 1941 je prišel v ministrstvo za obrambo. Bil je tudi predsednik komisije za razmejitev. Bivši argentinski predsednik umrl Buenos Aires, 9. okt s. Po dolgi bolezni je umrl bivši podpredsednik republike Ju-les Roca. Umrl je 60 let star. Bil je sin generala Roce, ki je bil ob pričetku tega stoletja dvakrat predsednik republike. Podpredsednik Roca je bil pred dvema letoma za predseclnikovanja Justosa kratek čas zunanji minister v Castillovi vladi. Finančne težkoče v Braziliji Buen°s Aires, 8. okt. s. Zelo zgovorni so dogodki na gospodarskem in zlasti finančnem področju v Braziliji. Brazilska vlada je v zadnjem času odredila številne in hude finančne ukrepe. Bili so sprejeti drug za drugim pod očitnim pritiskom položaja, ki je vse prej kakor normalen in ki kaže predvsem vse značilne znake kri-, ze. Govore že o finančni paniki v državah Južne Amerike, ki so zasužnjene washing-tonski politiki, in sicer iz raznih razlogov. Vsekakor ni normalno, če država, ki se je bahala s trdnimi financami, razpiše prisilno posojilo 150 milijonov dolarjev in prisili vsakega državljana, da podpiše z davkom primeren znesek. Normalno tudi ni naložiti uradnikom in delavcem, da podpišejo posojilo v iznosu 30 odstotkov svojih plač in mezd na leto, nato pa razpisati nadaljnje vejno posojilo za 3 milijarde contosov (3 milijarde italijanskih lir) in izdati vrsto • zakladnih bonov za milijon contosov. Brazilci lahko ugotove tako s svojimi osebnimi žrtvami, kako zgrešena je bila politika Vargasova in njegovih podjarm-Ijencev. Vojna na morju Lizbona, 9. ofct d. Iz portugalske luke Lafurence Marques na vzhodni afriški obali javljajo, da je bila v bližina luke Porto Amelia vzhodno od portugalske vzhodne afriške kolonije Mozaimbique torpedirana in potopljena britanska trgovska ladja »Dal-»lington Court« (6889 ton). Nekaj preživelih članov posadke se je rešilo na kopno. Poročilo iz Lauirence Marquesa pripominja, da je bilo zadnji čas v istem pasu potopljenih še več nadaljnjih britanskih in ameriških trgovskih ladij. Lizbona, 8. okt. d. Na Atlantiku v bližini portugalske obale, toda izven območja portugalskih teritorijalnih vod, je nemško letalstvo zadnji čas razvilo zelo živahno delavnost. Ponovno so bila opažena nemška bojna letala za polete na velike daljave, kako so napadla britanske korvete, ki vzdržujejo patrolno službo vzdolž poitu-galske obale. Med nemškimi letali in britanskimi korvetami je prišlo že večkrat do izmenjave topniškega ognja in očividci i opazovali tudi bombne napade nemških letal na britansko ladjevje. Bržkone so britanske ladje utrpele pri teh napadih nemških letalskih sil dokajšnjo škodo, vendar zaradi precejšnje oddaljenosti, — napadi so bili opazovani v oddaljenosti 5 milj od portugalske obale, — o povzročeni škodi ni mogoče dbiti točne slike. Lizbona# 9. okt. germaninai«, brezbarvnega barvila, pridobljenega na osnovi sečnih derivatov. S tem zdravilom je imela leta 1921. nemška ekspedicija pod vodstvom dr. Kleina v Afriki izredne uspeh«. Znani nemški zdravnik prof. dr. Avgust Hauer je imel nedavno pred Tehnično-literarnim društvom predavanje o germa-ninu. Dejal je med drugim, da je to zdravilo zanesljivo uspešno proti spalni bolezni zlasti kot preventivna mera, če ga vbrizgamo v presledkih treh do šest mesecev v telo. Tudi najobčutljivejši Evropci, med njimi celo otroci, niso bili, potem ko so jih zaščitno cepili, od bolezni napadeni. Za dragocene živali obstoja podobno sredstvo, ki jim ga je treba vbrizgati v telo. Potem jih lahko brez skrbi vodijo po okuženih pokrajinah. Oxfordski biolog Julian Hux-ley je dejal o gemaninu, da je to odkritje bilo za zaveznike več vredno kakor vse reparacije, ki so jih prvotno zahtevali In imel je prav. Samo s pomočjo germanina bodo lahko naselili vso Afrika France Slana — 70 letnik 70 letnico rojstva, je včeraj praznoval upokojeni višji uradnik g. France Slana. Njegovo ime je splošno znano v Ljubljani, še prav posebno pa v štepanji vasi, kjer je zadnji dve desetletji pomagal pridno oblikovati ondotno javno življenje. Po rodu je iz Borovnice. V mladosti se je posvetil trgovskemu poklicu. S samoizobraz-bo se je odločno dvignil in je po daljšem vojaškem službovanju stopil v državno službo pri politični oblasti. Daljšo dobo je služboval v Novem mestu in v Postumiji, po prvi svetovni vojni pa je prišel v Ljubljano in se tu zakoreninii s svojim delom in značg.jem. širok krog prijateljev ceni njegove odlične vrline in se veseli, da ima svojega starešino tako čvrsto in možato ohranjenega v svoji sredi. »Jutro« ceni y njem najzvestejšega prijatelja od svojega početka, a naročnik »»Slovenskega naro-. da« je že celih 45 let. še mnogo zdravja! Kulturni pregled MIlan SkrMnšek Minilo je dvajset let, kar deluje Milan Skrbinšek nepretrgoma v ljubljanski Drami. j>Velecenjeni gospod Skrbinšek! Včeraj sem bil pri debutu Vašega sina. Mladi mož je občinstvo (katerega je bila hiša polna) naravnost očaral. In v resnici, to težko nalogo, ki si jo je postavil (Spak), je rešil povsem dovršeno. Saj so to vlogo, ki stoji tesno v svojem značaju na meji mogočnosti, že igrali pri nas najboljši umetniki, a nihče je ni znal občinstvu tako resnično in pretresuioče stvariti... 5 pozdravom vsem vdana 8. III. 1909 Franja Tavčarjeva.« * Papir, na katerem je zapisana ta prva kritika mladega debutanta, je porumenel od časa. Štefan Skrbinšek, nadsprevodnik južne železnice, ki jo je bil prejel na Dunaju komaj dva dni po predstavi, je moral biti vesel svojega najstarejšega sina. Ljubljanska drama je bila 7. marca razprodana do zadnjega sedeža. Slovensko delo na odru. s slovenskim debutantom v glavni vlogi, je privabilo vse zavedno meščanstvo V eni izmed garderob je tiste trenotke nemirno utripalo mlado srce. Milan Skrbinšek je sedel pred ogledalom in iz njega se mu je režala njegova maska — Martin Spak deset1 brat... Usoda je postavila pred tebe in občinstvo tehtnico, — zdaj položi nanjo, kar imaš ... Demonske sile, ki dremljejo v tej mladi duši, že dvigajo glave Čim bolj se približuje usodni trenotek. tem svetlejša vstaja iz dvomov in negotovosti samozavest... Rezko je odjeknil zvonec. Zastor se počasi dviga. Začenja se prvo dejanje, — ne samo igre tu na odru. začenja se prvo dejanje igralskega življenja Milana Skrbin-ška. • Moramo še dalje v preteklost. V zadnje desetletje minulega stoletja. V Mlinarsko ulico v Mariboru. V skromno uradniško stanovanje. Kaj je privabilo v to kuhinjo skupino otrok in njihovih mater in očetov? Kaj se jim obljublja, da se jim obrazi tako pričakujoče svetijo? Posedli so Po stolih, skrinjah in zabojih, ki jih premore skromno stanovanje. Mali Adolf, sosed s podstrešja in prijatelj malega Milana. — je privil petrolejko. V kuhinji je postalo temno, v sobi na mizi pa sta zagoreli dve luči. Majhen oder stoji na mizi. Za kulisami se skrivata dve drobni deški glavi Adolfova in Milanova. Sama sta si zlepila to otroško gledališče in narisala ter izrezala iz lepenke njegove igralce. Glas zvončka, ki sta ga prijatelja nekje iztaknila, naznanja začetek premiere. In resnično, bila je to premiera — prva igra tistega, k; bo kakšno desetletje pozneje s svojim Spakom prekosil vse dotedanje igralce in si zaslužil tako laskavo priznanje Franje Tavčarjeve ... Z drhtečim glasom in ves drgetajoč od razburjenja — prva trema! — je Milan nastopil v prvi igri svojega življenja. Kako prisrčno se je znalo smejati to prvo občinstvo! Kako resnične so bile solze, ki so tekle materam po nagubanih licih, kadar sta prijatelja preveč pretresljivo podajala vloge! Kako iskren aplavz sta žela igralca in režiserja za svoja prizadevanja!... • Tih, miren in zamišljen dečko hodi s svojimi vrstniki v ljudsko šolo na vadnici mariborskega učiteljišča. Nekaj se včasih naglo zablisne v tem zastrtem pogledu, ustnice se nervozno razpotegnejo, kekor da otrok premočno sledi neki misli, ki se mu venomer izmika. Sin železničarja. Doma v Mlinski ulici, v maihnem stanovanju. Ki ga ves dan oživlja živ-žav otrok. Življenjska pot, ki se šele začenja. Kod bo vodila? Starši si s tem še ne belijo glave. Ne slutijo, da daje to vprašanje malemu sinčku mnogo preglavic. Tih in miren sedi v svoji šolski klopi in z očmi in mislijo verno sledi učitelju. In vsa tiha in plaha se drami v njem želja, da bi mogel postati učitelj. Milan Skrbinšek prav isti zamišljen pogled strmi v nedeljo dopoldne v duhovnika, ki s prižnice oznanja božjo besedo. In malemu Milanu, ki posluša drugače kakor večina njegovih sošolcev, ker ima tanjši posluh za vsako vibracijo glasu, za sleherni poudarjen zlog, se zdi duhovniški poklic vsega pože-ljenja vreden. In duhovnikove besede ga kmalu zazibljejo v sanje. 2e se vidi v dolgi črni halji, v beli čipkasti srajci, kako stoji na prižnici. z roko na odprtem evangeliju in pravi, da ga je slišati po vsej cerkvi: »Molimo očenaš ...« In potem so nekoč — Milan je bil v tretjem ali četrtem razredu ljudske šole — prišli gostovat tuji igralci. Igrali so Kristusovo trpljenje. Milan je smel z materjo v gledališče. Dolga leta bo živel v njem spomin na ta večer. A za vse življenje ga bo prevzela nepremagljiva želja: Biti igralec... Ta želja ga pripelje v otroško sobo svojih dveh prijateljev, sinov bogatih staršev. Kakor neki drug, sanjski svet se razgrne pred Milanovimi očmi bogato opremljena otroška soba s pravim otroškim gledališčem v sredini. Sin skromnega železničarja je smel potegniti za vrvico in razgrniti krasno poslikani zastor. Ko pa je skrit za odrom premikal po zarezah poslikane neme igralce in govoril zanje določene jim besede, ga je neštetokrat prijelo, da bi po-medel vse te mrtve osebice z odra ter sam stopil nanj! Ta želja ga je obsedla. Pa vrnimo se v ljubljansko gledališče, dne 7. marca 1909. • Desetega brata igrajo. Naslovno vlogo ima debutant Milan Skrbinšek. Prišel je z dunajske igralske šole »Otto«. Med dejanji žanje bogat aplavz. Dobiva šopke in vence. Na širokem traku, ovitem okrog velikega venca, se bleste tri velike zlate črke: DDD. Čudna toplota zalije debutantovo srce ob pogledu na te tri dobro mu znane črke. Kakor da se je nenadoma z vso silo povrnila prva mladost... Vidi stanovanje v ljubljanski Kolodvorski ulici, nato podstrešje nedozidane hiše v Šiški, primitivni oder, gručo dečkov in deklic, ki postavljajo kulise, jih slikajo, nato preoblečeni in maskirani igrajo... Posebno živ je spomin na neki dan... Milan je bil v prvem razredu realke, kjer sta mu kmalu posta- le matematika in geometrija najljubša predmeta, profesor slovenščine pa je prebiral njegove proste naloge vsemu razredu, ko se je po njegovi inciativi in njegovem prizadevanju porodilo Dijaško diletantsko društvo in je živelo vseh osem let, dokler je bil Skrbinšek na realki... Mladostni igralski tovariši torej niso pozabili svojega vrstnika, ki jih je vse tako zelo prekosiL Velik venec in širok trak s tremi DDD pričata o tem ... »Povejte mi, gospod Skrbinšek, čemu ste si za svoj debut izbrali prav to vlogo?« Skrbinšek, ki je za hip odložil rokopis Golarjeve veseloigre, ki ga prepisujeva in se v odmorih pogovarjava o jesenskem repertoarju in o tem in onem iz gledališča, pravi: »Bil sem na dunajski dramatski šoli in študiral tam različne vloge. Kot slovenski igralec pa sem hotel predvsem debutirati s slovensko vlogo mimo tega pa s kreacijo, ki sem si jo izoblikoval sam. Na sporedu ljubljanskega gledališča je bil v tisti sezoni tudi »Deseti brat«. Vloga Desetega brata se mi je zdela prav za debutanta zelo prikladna, posebno za igralca karakter-pih vlog. h kakršnim sem se sam vedno bolj nagibal. Ta vloga vsebuje toliko igralskih zahtev, da sem kot debutant lahko nudil širok pogled v svoje čustvene in duhovne. pa tudi vnanje oblikovalne možnosti. V vlogi Martina Spaka mora igralec ustvarjati dvojnega človeka: tega, kakršen Je v resnici in onega, ki ga v življenju igra, da lahko za njegovo masko (razcapano spako desetega brata) skriva svoj resnični obraz, — razmeroma mladega in-teligenta. ki s trpečim srcem in spominom na tragično usodo svoje matere išče njega, ki jo je s svojim zločinskim ravnanjem ugonobil. Ta dvojni objaz, pride do izraza takoj v prvi sliki Goliove 'dramatizacije, ko deseti brat po dolgem tavanju končno najde in Kronika * Vsaka ped zemlje bodi obdelana. V smislu ukrepov medministrskega vzpere-jevalnega odbora za oskrbo, cene in razdelitve je izdal predsednik fašistične poljedelske konfederacije posebno okrožnico pripadajočim zvezam, v kateri se pojasnjujejo zadevni ukrepi medministrskega vzpo-rejevalnega odbora. V tej okrožnici, ki je važna glede nalog poljedelcev v novi poljedelski sezoni, izraža predsednik omenjene konfederacije prepričanje, da bodo vsi italijanski poljedelci pomagali uresničiti Ducejevo zapoved: »Vsaka ped zemlje mora biti obdelana!« Zatem navaja, da je bila vsota, namenjena nagradam zvišana v preteklem letu na 1 milijardo 850.000 lir. Sedaj je bila zvišana ta vsota na dve milijardi lir. K temu pride še poseben nagradni znesek 500 milijonov lir. ki je določen za poljedelce v južnih ter otočnih pokrajinah Italije, kjer so stroški obdelovanja zemlje večji. Ob zaključku poudarja konfederacijski predsednik v svoji okrožnici, da naj gledajo poljedelci v setvi svoj najplemenitejši, najbolj konkreten prisnevek k zmagi. * 309 likovnih umetnikov sodeluje pri Xn. rnedpokrajinski umetnostni razstp v Milanu. Odbor, ki mu je bila poverjena naloga, da izbere umetnine, ki so bile predložene XII rnedpokrajinski umetnostni razstavi v Milanu, je zaključil svoje delo. Izmed predloženih del je izbral 460 in sicer 300 slik, 57 plastik, 58 del s kredo in ogljem, 26 akvarelov in 19 svetinj. Vseh likovnih umetnikov, ki sodelujejo na razstavi, je 309. Danes v soboto 10. oktobra bo v Milanu slovesna otvoritev pomembne tradicionalne lombardske umetnostne razstave, ki ji bodo prisostvovali predstavniki oblastev in stranice, kulturnih društev in lombardskih turističnih zavodov, ki so si zelo prizadevali za čim vidnejšo veljavo pokrajinskih umetniških motivov na omenjeni milanski razstavi. * češka delavska delegacija na Vzhodu. Pred kratkim se je vrnila delegacija čeških časnikarjev s potovanja po vzhodnih pokrajinah, zdaj pa je šla na Vzhod delegacija čeških delavcev in kmetov, ki si bo ogledala zasedene vzhodne pokrajine. Odposlanstvo vodi propagandni minister polkovnik Emanuel Moravec. * V Španiji prepovedani angleški itstt. Po poročilu beograjskega nemškega dnevnika so angleški listi »Daily Telegraph«, »Daily Mail« in »Times« v Španiji prepovedani. Britanski poslanik v Madridu sir Samuel Hoare je bil od angleške vlade pooblaščen, naj protestira proti temu ukrepu. * Turčija bo obdržala poletni čas. Iz Ankare poročajo, da je turška vlada sklenila novo uvedeni poletni čas obdržati tudi v zimskih mesecih. * Odlikovanje urednikov dunajskih listov. Državni vodja Baldur von Schirach je v sredo v imenu državnega tiskovnega šefa dr. Dietricha razdelil večjemu številu urednikov dunajskih listov križec za vojne zasluge 2. razreda. Državni vodja je imel pri tej priliki nagovor, v katerem je po-veličev? 1 vzorno deio. s katerim so odlikovan: i redniki .nnogo prispevali k publicističnemu vodstvu v-jne. * Omejitev bivanja tujcev na Dunaju. Po odredbi pristojnih oblastev je bivanje tujcev na Dunaju omejeno na tri tedne. Cas bivanja se beleži na državni oblačilni nakaznici. * Zaposlitev slepih v Nemčiji. V nemškem državnem delovnem listu poroča višji vladni svetnik dr. Rhode o posebni zaposlitvi slepcev. V Nemčiji živi kakih 40.000 slepih iz mirne dobe. K temu je treba prišteti 3700 vojnih slepcev iz prve svetovne vojne in nekaj sto slepih iz sedanje vojne. Zaposlitev je mnogovrstna. Najdemo jih kot šivalce aktov, strojepisce, telefoniste, maserje, pa tudi kot duševne delavce, nadalje v javni upravi, v in-lustriji, v samostojnih poklicih, kot učitelje in vzgojitelje, duhovne in organi-ste, advokate in tudi kot nastopajoče umetnike. Nad 15.000 slepih je zaposlenih. Slepi obrtniki so združeni v posebni zvezi, ki šteje 6000 članov. Od teh je 3500 izdelovalcev krtač. Kljub pomanjkanju surovin je promet njihovih obrtnij še danes znaten. * Vojaški čevlji na Madžarskem za civilno prebivalstvo. Minister za javno preskrbo je pooblastil splošno koristne ustanove, da po svojem preudarku lahko razpolagajo z vojaškimi čevlji, ki niso več za rabo. Čevlje nameravajo popraviti in jih razdeliti med kmetijske in industrijske delavce. Za par čevljev zahteva vojaška oblast en pengo, kratke škornje dva pon-go, za konjeniške škodnje pa tri pengo. * Plen tatinskega vrana. V hotelu v Klebri v Nemčiji je bil neki gost občutno okraden. Iz njegove sobe so izginile živilske nakaznice in denarnica s precejšnjim zneskom. Zaman so iskali tatu. Naslednji dan pa so ga spoznali v podobi črnega vrana, ki je zbežal skozi odprto okno. Zal ni uspelo, da bi vrana ulovili ali našli plen, ki ga je odnesel. Nenavadni tat se je dvignil visoko v zrak in ga ni bilo vec na spregled. * Večerni trgovski tečaj — v središču mesta na Kongresnem trgu št. 2 pri Trgovskem učnem zavodu nudi splošno pisarniško izobrazbo in pouk iz strokovnih predmetov vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. — šolnina zmerna. — Tečaj je dostopen vsakomur. Izrabite priliko, da si s strokovnim znanjem zasigurate boocč-nost. Informacije in vpisovanje dnevno, tudi zvečer. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. — Tečaj je uradno priznan in dovoljen. * Dijaki (-in je), Id letos ne nadaljujejo šolanja na drž. šolah, imajo priliko, da se strokovno izobrazijo za praktične poklice na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Eno- V italijanski vojni delavnici: oklopnl vozovi čakajo, da jih odpremijo k njihovim oklopnim edinicam letni trgovski tečaj in Višji trgovski tečaj. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu. • Višji trgovski tečaj za ekonomik o-komercijelno izobrazbo pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Predavanja pri-čno 12. oktobra. Sprejemajo se redni slušatelji (-ice), ki so dovršili kak enoletni trgovski tečaj ali višje razrede srednje, strokovne šole oz. položili višji tečajni izpit. Prospekt na razpolago pri ravnateljstvu. IZ LJUBLJANE u— Brezplačna predstava Uopolavora. V nedeljo 11 oktobra ob 15.30 bo priredil Pokrajinski Dopolavoro v svojem sedežu na Taboru štev. 13 predstavo za dopola-voriste, uslužbence in uradnike er njihove družine. Predstavo, ki bo brezplačna, bo dajala znana umetniška družba »Fiori del Sud«. Otroci smejo prisostvovati le v družbi staršev. u— Konec lepih dni. Kakor da se je spustila zavesa nad prizoriščem, polnim luči in pestre lepote, so zagrnili oblaki nebo in obzorje nad Ljubljano in okolico. že v četrtek se je vreme znatno poslabšalo, vendar se je sonce kakor za slovo nekajkrat še priborilo skozi oblake. Po hladnem jutranjem vetru se je ozračje čez dan spet ogrelo kakor prejšnje dni in je živo srebro od jutranjih 11° C zraslo še ve^no na 22.3. Tudi noč od četrtka na petek je bila zelo topla, naravnost mlačna. 2al pa južno vreme pri nas prinaša navadno deževje. Petkovo jutro je bilo nenavadno toplo. 2ivo srebro je zgodaj beležilo 13.8° C. Tako visoko jutranjo temperaturo rmo po-slednjič imeli 27. septembra. V tem razdobju so bili sami krasni vedri, sončni dnevi. Toda v pretekli noči je barometer še nadalje padal v močni krivulji. Vedno gostejši oblaki so dopoldne zamreži'1 nebo in pričelo je deževati. u— Kmetovalce in lastnike ter najemnike zemljišč, ki reflektirajo na semenski krompir, vabi mestni kmetijski odsek, naj mu v sobi št. 35 v Beethovnovi ulici št. 7 prijavijo množino, za katero se obvezno zanimajo. Krompir bo danski, namizni in belega mesa. Cena bo približno 2.25 do 2.50 L. za kg, določil jo bo pa pozneje Visoki Komisariat. Vsak mora prinesti s seboj osebno legitimacijo, posestni list ali izvleček iz zemljiške knjige ali najemno pogodbo, torej listine, kjer je razvidna mera zemljišča, ki je njegovo ali ga ima v najemu. Naznanila bo sprejemal urad od 15. do 25. t. m. med dopoldanskimi uradnimi urami od 8. do 12. ure. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. u— Tečaji italijanščine, nemščine, francoščine itd. — dnevni in večerni — se prično 12. oktobra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski oddelek. Uspešna in praktična učna metoda. Učnina zmerna! — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, scenografijo, strojepisje itd. Zahtevijte nove brezplačne podrobne prospekte. Tečaji so uradno priznani in dovoljeni, ITgovskl učni zavod, Kongresni trg 2. ti— Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148 zak. o neposrednih davkih v IV. četrtletju v plačilo: a) dne 1. oktobra četrti četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družb, davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 1. novembra drugi polletni obrok zem-ljarine. Porobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in županstva občine Ljubljana. u— Povsod se ljudje pridno uče modernih jezikov. Prijavite se v nove tečaje, predvsem italijanščine, nemščine in francoščine. Posebne konverzacijske ure za spret-nejše! Začetek 15. oktobra, 'javljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Mestni trg 17-L u— Starši! S poukom otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol že začenjamo. Vpišite jih že sedaj, ker bomo ž njimi ponovili vso tvarino, predno gredo v šolo, pozneje pa bomo ž njimi delali vsak dan sproti dve uri (razlaga, poprava nalog, priprava, izpraševanje itd.) Informacije in prijavljanje dnevno od 8. do 12. in 14. do 16. Korepetitorij. Mestni trg 17-1. u— Maturanti (-inje) In tudi akademiki (-čarke) se v današnjih prilikah zanimajo za praktično strokovno izobrazbo, ki je vsestransko potrebna in koristna. Zahtevajte tozadevna pojasnila o Višjem trgovskem tečaju na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Na razpolago posebni prospekti. spozna svojega očeta; nato v dolgem dialogu z očetom; v tisti noči, ko zakoplje »zaklad« ter slednjič na smrtni postelji, ko dvigne masko pred svojim bratrancem — Kvasom. Poleg tega je vloga polna najrazličnejših razpoloženj, ki izvirajo vrhu tega Iz sangviničnega temperamenta tega nesrečneža ter prihajajo tako še toliko bolj živo do izraza. To, glejte, so bili razlogi, da sem si za svoj debut izbral prav to vlogo...« »Pa še neko vprašanje, gospod Skrbin-šek: Ali se vam ne zdi, da vas — zlasti zadnja leta — vse preredko vidimo na odru?« »To občutim sam najbolje. Vsak igralec mora največ igrati v dobi svojega začetni-štva, da lahko zdržema zori, nato pa spet v zrelih letih, ko res lahko ustvarja tiste vredne like, ki so integralni deli naše celotne umetnostne kulture. In mene, ki se počutim kljub svojim letom — saj prav te dni mineva dvajset let, odkar po svetovni vojni spet stalno nastopam v Ljubljarji, v resnici še tako mladega in prožnega da bom lahko še dolgo vrsto let intenzivno delal, čakajo gotovo še važne naloge, če mi jih bo naklonila — usoda!« »In naj ponovim vprašanje, ki ga je stavila kritika ob priliki Vaše režije »Zaprta vrata«. Zakaj se vam. ki kažete v režiji zmožnosti velikega formata, ne poverjajo tehtneiše naloge?« »Kaj so tehtnejše naloge? Ali res le 1-ste. ki so v zvezi z velikimi imeni, kakor so Eshil, Shakespeare, Moliere in drugi? — A režijsko oblikovanje in prikazovanje del teh genialnih pesnikov, ki so ustvarili tehnično in psihološko čudovito dognane tragedije in komedije, je za vsakega režiserja sicer delo, ki ga pač osrečuje, a mu ne nudi tistega posebnega zadovolistva. ki ga občuti tedaj, kadar mu poverijo v režijo domače delo! In čim manj je takšno domače delo zrelo, tem zahtevnejše je ob njegovem odr- skem prikazovanju režiserjevo oblikovanje, saj mora imeti tu mnogo več ustvarjalne zmožnosti kakor pri delih velikih avtorjev. * Cas hiti in desetletje sledi desetletju naglo kakor dan dnevu. Bilo je pred osemin-tridesetimi leti. Dijaško diletantsko društvo je gostovalo v Brežicah z »Desetim bratom«. Tam je realčan Milan Skrbinšek ustvaril svojega prvega Martina Spaka. Tako-le je leta 1904. govorila o njem v celjski Domovini kritika, zapisana tudi v »Diletantu«, glasilu Dijaškega diletantske-ga društva: »Deseti brat s svojimi razgaljenimi prsi, širokim, opletenim klobukom, je krasno in markantno označil ono nesrečno bitje, ki je dalo povod nastanku romana in igre. Saljivost in resnoba, vse se mu je dobro poneslo. Naravnost umetniško dovršeno je igral ono poslednjo sceno, ki po svoji tragiki tako silno dejstvuje na poslušalca .. .* Drugič, s povsem drugačnimi spoznanji in sposobnostjo ga je ustvaril \ ob svojem debutu 1909. Te dni, ko poteka : triintrideseto leto' Po njegovem debutu m dvajset let njegovega ponovnega delovanja v Ljubljani, ga bomo videli kot dozorelega I igralca zopet v opletenem klobuku in razgaljenih prs v vlogi Martina Spaka, in zopet bo ta dan mejnik v življenju Milana Skrbinška in slovenske drame. ZAPISKI Pisatelj, ki občuduje življenje Felix Timmermans, filmski pisatelj, ki ga prevajajo tudi v slovenščino, je v vseh svojih delih pesnik življenjske radosti. Temu pozitivnemu in optimistično nastrojenemu odnosu do življenja je ostal zvest tudi v teh časih. Nedavno je napisal sestavek v katerem pripoveduje, kakšno srečo in zadovoljstvo prinaša pisatelju njegovo ustvarjanje. Risbo ali slilko, pravi Timmermans v tej izpovedi, si lahko napravi človek samo za svojo zabavo in vesolje. Toda pisanje je vse kaj drugega. Že pišimo, ki ga človek napiše, je treba komu odpadati; pismo že pomeni: sporočanje. In sporočanje je v jediru vse, pa naj gre za pišimo, ki ga piše vojak s fronte, ali za Dantejevo Božansko komedijo, v kateri je sporočil pesnik svojo vizijo onostranstva. Kdor hoče sporočati, pa mora vedeti, da je treba biti jasen v tem, kar bi hotel povedati. To zahteva do!o. Dati harmonično obliko svojim mislim, čustvom, vtisom in svojemu navdušenju — za to je treba pogosto več transpiracije kakor pa inspiracije. In ko človek misli, da je dobro napisali svojo zadevo, si prečita sestavek še en Krat, kakor prebereš pismo, preden ga vržeš v nabiirailniik; odpošlje ga pač v upanju, da bodo drugi dobro razumeli to. kar je povedal. Timmermans pravi: Vsak pisatelj hoče kaj povedati: to je bistvena značilnost njegovega dela. Ka.r se mene tiče, nisem hotel s svojo umetnostjo izraziti nič drugega kakor občudovanje življenja. Občudovanje navzlic vsemu: kljub tragiki, kljub temi, kljub človeški majhnosti in revščini. Občudovanje življenja, narave, človeka v njegovem rojstvu, rasti in življenjskem boju. v njegovi ljubezni in njegovi umetnosti. Občudovati pa pomeni: zahvaljevati se. »Veseli me — sklepa avtor .Župnika cvetočega vinograda' —, da me je Bog pihnil na ta svet.« Neznana Rossinijeva kantata. V Milanu so našli rokopis doslej neznane Rossinijeve ka^taite, ki je biila spisana po vsej verjetnosti v počast neapeljskega kralja 1. 1815. Nemški prevodi Dantejeve »Divine Com-medie«. Nemški romanist Kari Vossler je pravkar izdal — za svojo sedemdesetletnico — novi nemški prevod Dantejeve velepes-nitve. To je že 48. prevod v nemški jezik. Poleg teh celotnih prepesnitev Božanske komedije je izšlo sedem samostojnih prevodov »Pekla« in dva prevoda »Raja«; šte-ivnLnt so kajpak odlomki, ki kažejo Italijanska vojna delavnica: izdelovanje topov u— Vpisovanje v trgovsko nčilisee »Christofov učni zavod«, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan. Pogoji za sprejem: dovršeni 4 razredi srednje oz. meščanske šole. Dijaki (-inje) z nižjo predizobrazbo se sprejmejo v posebni oddelek. Pravice rednih dijakov (-inj): veljavnost izpričeval, rodbinska doklada, dijaške vozne karte! Brezplačni prospekti na razpolago pri ravnateljstvu. Pouk prične 12. oktobra. u— Začetek pouka na ljubljanskih So-lah. Srednje, učiteljske in meščanske šole v Ljubljani razen I. moške realne gimnazije in I. mešane meščanske šole imajo v ponedeljek dne 12. oktobra začetno službo božjo, naslednji dan v torek pa redni pouk. — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariiata. u— Kleparski In Inštalaterski pomočniki so vabljeni, da se udeleže strokovno-organizacijskega sestanka, ki se bo vrš'l v nedeljo, dne 11. oktobra 1942 ob 9. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi I. nadstropje, soba št. 5. Predsedstvo Skupine kleparjev PDZ. u— Za umetnostno razstavo »Dolenjska vas« v Obersnelovi galeriji na josposvet-ski cesti, ki jo je priredil mladi slikar Miloš šušteršič, vlada živo zanimanje. Za njegova dela se je zanimal tudi Eksc. Ro-botti, ki je kupil pokrajino »Luža I«. Mladi umetnik je takoj prve dni prodal več svojih slik, ki so vse novejšega datuma. Vseh razstavljenih del je 32. Od teh je 28 pokrajin in 4 portreti. u— Na ribjem trgu je bilo včeraj malo več izbire kakor zadnje petke. Naprodaj je bilo nekaj lipanov, belic, platnic in drugih rečnih rib. Gospodinje so jih hitro pokupile. Izmed morskih rib so prodajali le prekajene slanike In skuše. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleiweisova cesta št 62. Iz Gorenjske V Bohinjski Srednji vasi je ženski urad zbral 250 kg jabolk in hrušk, 150 kg če_ špelj in sliv ter večjo množino kumar, pese in fižola, kakor tudi 260 kg brusnic, ki so jih potem voditeljice urada prekuhale za ranjence. — Pred kratkim je bila preurejena prejšnja kmetska hranilnica in posojilnica v rajfajznovko ter je začela s 1. oktobrom nanovo sprejemati vloge. Poroke. V Radovljici sta se poročila Anton Sodin, poslovodja kmetske nabavne in prodajne zadruge v Bohinjski Srednji vasi ter ondotna natakarica Ana OIrova. Nadalje sta se poročila v Radovljici občinski uslužbenec Janez Cvetek in Francka Markeševa iz Bohinjske Srednje vasi. V Gorjah je bil prirejen kuhinjski tečaj, ki se ga je udeležilo 15 tečajnic. Tečaj je bil zaključen z igrami in petjem. Pripeljala sta se tudi okrožni vodja dr. Hochsteinar in okrožna ženska voditeljica Marija Go-ritsehnigova iz Radovljice. Pobijanje lupusa na Koroškem. Lupus ni nič drugega kakor tuberkulozno obolenje kože, ki pa ga je mogoče ozdraviti pod strokovnim zdravnikovim nadzorstvom. Kdor se ne briga za obolenje, lahko trpi ■ mučne posledice. Da bodo tudi Korošci imeli zdravniško nego v pogledu lupusa, bodo v oktobru prirejeni zdravstveni dnevi, pri katerih bo dajal nasvete dr. Anton Kropatsch, vodja zavoda za obolenje na lupusu na Dunaju. V tem zavodu se zdravijo bolniki iz vseh nemških polonavskih in alpskih pokrajin. Preiskava je brezplačna, siromašnim se povrnejo stroški za vožnjo. Posvetovalni dnevi bodo od 20. d© 22. oktobra v Volšperku, Celovcu in Beljaku. Iz Sf^sdnls stal Nesreče. V Mariboru je bila prepeljana v bolnišnico 281etna Pavla Godeeva, ker ji je neznatna rana povzročila nevarno zastrupljenje krvi. Pri delu se je močno ponesrečil 541etni Anten Mlinarič, ki si je zlomil roko in poškodoval oči. 301etna tkalka Fanika Fies; a pa si je polomila noge, ko je nei > padla v tovarni. Prav tako se je poškodovala 181etna va-jenka Roza Kadlekova. Počitniški tečaj v Rogaški Slatini je b:l te dni zaključen. Bil je četrti tečaj, ki ga je doslej tu priredil Heimatbuna. Zbranih je bilo 120 deklet iz različnih podjetij, ki jim je bilo dovoljeno, cia so se odpočile za 10 dni. Dan se je pričel redno s pesmijo in z igranjem harmcn;ke. Uro po budnici so dvignile zastavo pred zdraviliškim domom. Sle .lil je zajtrk. Dopoldne so se vežbale v športu, po kosilu je bil počitek. Po malici so šle na sprehod ali pa so doma imele zabavo. Ko so spet siiel^ zastavo, so imele večerno prireditev ali pa so obiskale kakšno drugvi prireditev v zdraviliškem domu. V desetih dneh so se znatno opomogle. Iz Hrvati Predavanje Lovra Matačiča v Nemški akademiji. Na povabilo lektorja Nemške akademije v Zagrebu bo ime' v petek v prostorih akademije predavanje dirigent Lovro Matačič o Brucknerje\~ »Sedmi simfoniji«. Velik koncert v korist Rdečega križa. Ob priliki tedna hrvatskega Rdečega križa je bil pretekli četrtek na prostoru zagrebškega vzorčnega velesejma velik koncert, pri katerem so sodelovale vse vojaške godbe iz Zagreba. Tudi številna pevska društva so nastopila na koncertu, tako da je bilo nad 500 izvajalcev. Iz Srbžfe £*ednja z električn!m tokom v Beogradu. Direkcija za cestno železnico in razsvetljavo je izdala na prebivalstvo Beograda oklic, v katerem ga poziva k šted-ljivosti pri uporabi električnega toka m ga spominja na določila pretekle zime, ki so še vsa v veljavi. Obnovitev potniškega prometa na prosi Beograd-šabae. Preteklo sredo je bil osebni ladijski promet na progi Beograd-ša-bac obnovljen. Iz Beograda odhajajo par-niki vsak dan razen ponedeljka, :z Saboa proti Beogradu pa vozijo parniki vse dni razen torka. Odhod parnikov v obe smeri je vselej ob 7. uri zjutraj. prevajalke od Goetheja do Štefana Georgea. Prvi nemški prevod Dantejeve mojstrovine je izšel leta 1769, in siicer v prozni obliki. Od dvajsetih let 19. stoletja so biili prevodi številnejši. Med njimi je nerimani prevod saksonskega kralja Johanna; ta prevod je pred nekaj leti znova natisnila znana založba Kraaur. Opremljen je tudi s komentarjem. Eckermann. Kdo ne pozna vsaj po imenu človeka, ki se je proslavil s tem. da si je vestno zapisovali razgovore z Goethejem in jih potlej izdal v knjigi »Gesprache mit Goethe«, ki je eno najpomembnejših pričevanj o weimarskem velmožu? Bil je to J. P. Eckermamn, ki se je rodil pred 150 teti. Goethe ga je povabili k sebi, da bi mu pomagali pri izdajanju zbranih spisov. Tako je stopil v tesne stike s pesnikom »Faueta« in postal največji pospeševalec njegovega kulta. Bil je tako vdan Goetheju, da je zaradi njega zapustili nevesto in se dolgo ni oženili. Eckermann pa precej časa ni biil upoštevan. Res da ni bili posebno velik tallent im izredno učen slovstveni raziskovalec; res *e je popolnoma postavili v Goethejevo senco in se hotel tako u vet javiti. A tudi na tej poti je izvršil pomembno delo. kar pa so mu priznali šele tedaj, ko Eckermann« mi bilo več med živimi. Njegovo življenje je bilo trha tragedija, vendar mož ni občutil tragike, ker je preveč živel v vnemi in navdušenju za svojega vzornika. Ni zameril, da mu Goethe, ki je imel velik vpliv, m priskrbel primerne službe; po njegovi smrti je sicer imel doktorat in naziv dvornega svetnika. vendar je živel skoraj kakor berač. Samo brezpogojni idealist je mogel s tako požrtvovalnostjo posvetiti vse svoje življenje velikemu pesniku. Eckermann ie preživeti zadnja leta življenja kot odljudni samotar v podstrešnem stanovanju, kjer so mu bili edina družba številni ptiča ▼ kletkah. Z njim se je pogovarjal, meneč, da človeku, ki je toliko in tako zaupno govoril z Goethejem, ne morejo dragi ljvdje nič več povedati. Eckermann je umri leta 1854.. si svojimi »Gespriiche mit Goethe« pa je postal nesmrten. Program Berlinske filharmonije. Berlinska filharmonija, ki je danes vodilni filharmo nični korpus v Nemčiji, je napovedala za novo sezono deset tradicionalnih koncertov; šest izmed teh bo dirigiral Wi!helm Fuct-wanglcr. po enega Italijan Vittorio Gui in Švicar E mest Insermet. dalje Os<\vaId Ka-basta in Ed\vin Fischer. Med inozemskimi dirigenti, ki so bili povabljeni, da dirigirajo prireditve Berlinske filhairmonije, so tudi Italijan Prevrtale, Hrvat Lovro pl. Matačič in Romun Georgesco. Knappertsbusch bo dirigiral poseben koncert Mozartovih skladb, večer sodobnih skladateljev pa Leo Bor-chatrd. Furtwangler bo dirigiral sama priznana, velika dela. pa tudi dve novi skladbi: Frommelovo Simfonijo in Heinza Schuberta »Himn'čni koncer^«. V programu se navajajo tudi nekatere druge nove nemške simfonične skladbe, med njimi Berserova romanca o princu Evgenu. Poljsko gledališče. V Krakovu so ustanovili poljsko potujoče gledališče, ki bo igralo v podeželskih mestih Generalnega gouver-nementa igre sodobnih poljskih pisateljev. Igralska družina, ki se imenuje »Potujoče gledališče Generalnega gou vernem en ta«. je sestavljena iz samih znanih poljskih igralcev. Mestno gledališče v Frankfurtu ob M. prosila vil ja 1501etnico obstoja. V zvezi z jubilejem pripravlja za november slavnostni teden ob 801etnici velikega nemškega dra-matiika Gerharda Hauptmanna. čigar življenjski jubilej bodo proslavila tudi vsa ostala vodilna gledališča v Nemčiji. Ali ste že odpslaii naročilnico za DK? KJE fE EAK NA1P060/T69E P07AVL7A patirplnlU ~}104> Z ždbrifec 234°4 j Tadnje črevo 21 EIL moz-ii ( I pW ±<2Ji/l r»kli: »Preljubi, dragi stric ...« Mislim, da bi bil svet drugačen. Sedanjo »Traviato« smo nekoliko »preuredili«. Nič važnega. Sedanja oblika je malo bližja originalu. Vsebinsko čutim glavne poudarke na petih opornih vrhovih' na katerih je v zaporednih presledkih razpredena tanka tkanina te žalostne zgodbe. 1. Le zavriskaj duša moja ...« (Razkošje, življenjska radost). 2. »Ah, ti preljubi moj...« (Obupen izkrik ljubezni). 3. »Preljubi, dragi moj, nikar ne joči... « (Odpuščanje). 4. »Oj. zbogom, zlate sanje...« (Slovo od življenja). 5. »Prečudno ...« (Nanovo ž:vljenjska radost v smrtni zamaknjenosti). Zbor smo iz komornih razlogov neznatno okrnili. Glede inscenaclje zastopam že nekaj časa nekoliko konservativno stališče, da je lepo petje in dobra igra več vredna in tudi bolj neminljiva kakor pa kulise, ki so minljive in jih bodo požrli — kakor pravi Sv. pismo »rja in molji«. (Nerodno bi bilo, če bi bral tole moje mnenje naš ekonom g. Jerman. V tem primeru se namreč bojim, da me ne bi predlagal za odlikovanje z bronasto čelado »za štednjo in režiser-sko-abstraktne zasluge«.) Izvajalca sta — razen kapelnika žebreta in režiserja — nova predvsem Vidalijeva v vlogi Violette in čuden v vlogi Alfreda. Vidalijeva poje to vlogo prvič. Na našem odru prevzemati za Zlato Gjungjenčevo njene najbolj uspešne in.nekje, na svoj način, cel<5 v njenem smisiu udomačene vloge', nI lahka reč. Tembolj be hvalevredna in dragocena pevkina izvedba, če lahko ob njenem nastopu primeroma ugotovimo izkazano sposobnost ali celo — v prirodnem aU umetniškem bistvu podano — edinstvenost in izvirnost. Ker so nam vrline Vidalijeve — razen lepote glasu in solidnega znanja — zlasti v žlahtni in zadržani igri dovolj znane in so nam posebno njeni nežni, ljubeznivi in mehki dekliški značaji (Mimi, Margareta) v najlepšem spominu, nas bo gotovo zanimalo, kako bo zmagovala v »Traviati« nova področja svoje umetnosti, zlasti na polju razkošja, bujne moči in življenjske radosti. Za čudna pomeni Alfred sploh prvi nastop na odru. Brez vsakršnih produkcij, brez morebitne priprave v zboru, brez vsakršnega nastopanja v ljubiteljskih igrah, je tako dejanje vsakakor na videz zelo tvegan poskus. Toda tenorska kriza nima usmiljenja, zgrabila je čudna naravnost za vrat in ga vrgla na sredo razburkanih valov opernega viharja. Zdaj mu ne kaže drugega, kakor krepko se držati in plavati. Skušnje so na srečo pokazale, da je po razmerama kratkem času (v igri sploh samo vaje v gledaUšču) dobro obvladal glavne nevarnosti in da kaže vse znake za bodočega izvrstnega plavača (v dobrem, ne v gledališkem pomenu besede). Poleg lepe glasovne barve in dobrih višin ga odlikujejo še prirojena omikanost, prijazna skromnost in nevsiljiva prikupnost. Prepričan sem, da bo v trdnem vodstvu in sistematičnem šolanju zavzel med našimi tenorji zelo vidno mesto. Janko nam je v Gvjimontu vsem drag in star znanec. Na skušnjah me je vljudno preziral. Jaz mu tudi kdove kaj nisem mogel povedati. Edino, na kar sem ga hote! opozoriti, še tisto je zdaj dobil: očetovski ton... Ah, da: Kaj je večja skrivnost: življenje ali umetnost? Najvišje cene za gobe in kostanj Z odobritvijo Visokega komisariata je mestni tržni urad . določil cene, ki veljajo od jutrišnjega dne naprej Ljubljana, 9. oktobra Zaradi večjega dovoza raznovrstnih užitnih gob in kostanja v Ljubljano 30 mestni tržni urad Visokega komisarijata predložil najvišje dopustne cene za gobe in domači kostanj ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 4827-1 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene za gobe od sobote 10. oktobra 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati sveže gobe in jih plačevati, so naslednje: žlahtne gobe 10.50 L za kilogram. V skupino žlahtnih gob spadajo: užitni goban ali jurček (boletus edulia), bronasti goban (boletus uereus) in karželj (amanita caesarea). Užitne gobe II. skupine 6 L za Kiiogram. V to II. skupino spadajo« turek (boletus rufus), brezov goban ali ded (boletus scaber), sladki goban (boletus impoiitus), maslenka (boletus luteus), lični goban (boletus elegans), zrnati goban ali ovčar -ka ali slinavka (boletus granulatu3), borov glivec (sparassis ftimosa), brinjevka ali sirovka (lactaris deliciosa), sivka ali mraz-nica (tricholoma portentosa), čebular (tri-choloma culossus), lisička (cantharellus ci-barius), mrtvaška trobenta (eraterellus cornucopuoides), rumena trobenta (eraterellus lutescens), medvedova tačke ali rumena griva (clavaria flava), rumeni ježek (hydnum repandum), rjavi ježek (hydnum imbricatum), možek ali kozji parkelj ali jelenov jezik (polyporus pes caprae), ljevec (polyporus confluens), navadna što-rovka (armillaria nellea). Prodaja starih, mehkih, gnilih ali črvi-vih gob je sploh prepovedaua. Opozarjamo, da je gobe dovoljeno prodajati samo na tehtnico, ker so merice na ljubljanskem živilskem trgu odpravljene. Ker vse prebivalstvo je ne loči razno- vrstnih gob, je cenik dim najbolj poenostavljen ter so razdeljen" vse Jžitne gobe samo na dve skupini. Kakor vidimo, imamo v prvi skupini samo tri žlahtne gobe, v drugi. skupini pa vse druge uiitne gobe. Pri vsaki skupini imamo dve ceni ter prva cena velja za gobe, ki so primerne za vlaganje, druga cena pa za gobe, ki jih moramo takoj pripraviti ali posušiti. Ker so odpravljene merice in je predpisano prodajanje na tehtnico, je tudi enotna cena za drugo skupino užitnih gob piavilna in pravična, saj so najboljše gobe te skupine navadno večje in težje, slanše pa manj£e in lažje, da tudi nabiralci gob nikakor ne bodo prikrajšani. Nabrane gobe moramo takoj razložiti v hladnem prostoru ter jih nikdar ne smemo pustiti pred uporabo ležati čez 20 do 30 ur. Gobjih jedi nikdar ne pogrevamo, ker so pogrete gobe nezdrave ln večkrat zdravju nevarne. Najlepše gobe vla-gajmo, druge pa sušmo, da bomo imeli pozimi čim večjo zalogo. Zaradi težje prebavljivosti nekaterih gob moramo n. pr. čebularju sleči kožico s klobuka, medvedjim tačkam porezati vršičke, ježke ostrgati itd. Nabiralce pa opozarjamo, naj gob, ki jih ne poznajo, nikar ne trgajo ah ce razbijajo, saj so morda prav dobre vmes ali pa vsaj s svojimi živimi barvami krase naše gozdove. Domačemu kostanju je določena najvišja dopustna cena 4 L za kilogram. Vse te najvišje dopustne cene Id tudi vse nižje cene morajo niti »malto kot pri vsem blagu vidno označene tudi pri gobah in kostanju ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter pred semeniščem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški. Enako pa sploh pri vseh prodajalnkh in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. SPOR T se sezona male žogice Prvi table-teniški turnir bo že jutri na Rakovniku Bolj ko se bliža zimski čas, bolj bodo stopile v ospredje športne panoge v kritih prostorih. Med te je treba prištevati predvsem tabletenis, ki je že lani pri nas imel prav pestro sezono, pa se je letos zopet med prvimi pojavil na »terenu«. Kakor nas obveščajo prireditelji iz krogov SK Korotana na Rakovniku, bodo prvi turnir te vrste imeli že to nedeljo v klubskih prostorih na Rakovniku. Tekmovanje bo obsegalo to pot eno samo disciplino, in sicer single za posameznike. Pravico nastopiti bodo imeli vsi verificirani in neverificirani seniorji in juniorji iz naše pokrajine. Prijave sprejema že sedaj ln do nedelje ob pol 9. vodja turnirja Stanko Bradeško na Rakovniku; pozneje dospele se ne bodo upoštevale. Prijavnima znaša 5 lir. — Igralo se bo po pokalnem sistemu z žogicami »01ympia« na dva dobljena seta. Igralci, ki bodo izločeni v prvem kolu, bodo lahko sodelovali še na tolažil-nem turnirju. Turnir se bo začel točno ob 9., tako da bo verjetno zaključen že v dopoldanskih urah. Vstopnine ni nobene. Prireditelji vabijo k udeležbi predvsem igralce, najbolj one, ki še niso imeli priložnosti nastopiti na javnih turnirjih, prav tako pa tudi gledalce, ki jih zanima ta nežna, pa vendar prav borbena športna panoga. Pojasnilo CONIa glede prijav imovine športnih društev Zaupnik CONIa abjavlja: Opozarjajo se vsa športna društva, da zapade dne 15. t. m. neprekoračljlivi rok za prijavo imovine športnih društev in športnih naprav, kakor je bilo objavljeno pa naročilu zaupnika CONIa dne 30. septembra t. 1. Športna društva morajo izčrpno odgovoriti na vsa vprašanja vprašalne pole ne glede na to, če so tudi negativna. Prijava posesti športnih naprav je obvezna za vse lastnike, vštevši občinske uprave, zasebna diru-štva, zadruge in podobno. Kot športne naprave se morajo smatrati tudi vsi prostori, ki so kakor koli prirejeni za športno udej-s+vovanje katere koli vrste. Slednjič se vsa društva vljudno pozivajo, naj posebno v točkah a), c) d) in e) odgovore čimbolj izčrpno. Zanimivost z zelenega polja Kadar je vojna in se veliki dogodki prehitevajo vse bolj na drugih terenih kakor pa na športnih, se ljudje od športa sem in tja pomudijo tudi pri zanimivostih, ki so včasi ostale skoraj neopažene. Evo primera, kaj je izračunal eden nogometnih strokovnjakov! Zamislil se je v dve podobni igri, v hokej na ledu in nogomet ter med njima ugotovil bistveno razliko, ki se da izraziti tudi v številkah. Pri igri s palicami na ledu mora sodnik pri odmeri časa za igro odračunavati vsako najmanjšo prekinitev, bodisi zaradi zamenjave igralcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov med njo, tako da mora moštvo v eni tekmi odigrati natančno trikrat po 15 minut, kakor je določeno v pravilih. Pri nogometu in ostalih igrah z žogo časovnih določb v pravilih ni treba izvajati tako, saj se za podaljšanje igralnega časa upoštevajo s^mo izredne prekinitve, ki pa so v splošnem precej redke in večinoma tudi zelo osporjene. Odtod izvira, da nogometni igralci niti zdaleka ne odigravajo svojih 90 minut igre brez vsakega odmora. Statistik, ki je načel to vprašanje, ne bi bil vreden svojega imena, če ne bi bil svojih trditev ponazoril tudi v številkah. Mož je izračunal — po povprečnem seveda — trajanje raznih prekinitev v nogometni tekmi in prišel do tehle presenetljivih računov: za vsako obnovitev igre po zabitem golu 40 sekund pavze, za vsak izvedeni strel a kota 20 sekund, za vsak izvedeni strel po enajstmetrovki prav tako 20 sekund, za vsak izvedeni prosti strel po 15 sekund in slednjič za vsako obnovitev igre po outu po 10 sekund, kar da v celoti 1825 sekund ali z drugimi besedami okrog pol ure popolnega počitka za vsakega igralca v tekmi, ki bi morala po pravilih trajati poldrugo uro. Ta račun dokazuje, da se v vsaki redni nogometni tekmi izgubi najmanj tretjina efektivnega trajanja zaradi raznih zastojev in ta trditev niti ni pretirana, ker je splošno znana stvar, da marsikatero moštvo, če mu gre dobro ali prede pretrda, iz tako imenovanih taktičnih razlogov zavlačuje igro in pošilja žogo v vse mogoče smeri, da se igra razvija še počasneje. Tako zavlačevanje je na vse zadnje čisto v skladu s pravili, potrjuje pa še bolj ugotovitve prej citiranega strokovnjaka, čeprav po navadi občinstvo, ki pride na igrišče, da bi gledalo nogomet, ne pa razne taktike zavlačevanja, s takimi predstavami na zelenem polju ni preveč zadovoljno. Nekaj drobiža V rokah imamo seznam petorice najboljših hrvatskih atletov iz letošnje sezone, iz katerega posnemamo za naše čitatelje samo imena in izide prvo imenovanih, torej obenem zadnjih hrvatskih prvakov v posameznih disciplinah: na 100 m: Gal (Zrinski) 11.1, na 200 m Urbič (Zagreb) 23.2, na 400 m Lušicky (Z) in Djurič (Hašk) 52.7, na 800 m Dji-rič (H) 1:58.7, na 1500 m Kotnik (Concor-dia) 4:00, na 3000 m: Flass (H) 8:51.6, na 5000 m: Kotnik (C) 15:24, na 10.000 m: Mihalič (C) 32.50, na 110 m z zaprekami: dr. Buratovič (C) 15.8, na 400 m z zaprekami: Kerhin (C) 59.6, v štafeti 4X100 m Hašk 44 6, v štafeti 4X400 m: Hašk 3:33.4, v metu krogle: Miošič (H) 13.34 m, v metu diska: Marjan (H) 41.99 m, v metu kopja: Markušič (H) 57.32 m, v metu kladiva: Goič (H) 49.27 m, v skoku v višino Abramovič (H) 1.77 m, v skoku v daljino: Urbič (Z) 6.98 m, v skoku ob palici: Dolenec (C) 3.41 m in v troskoku: Gal (Zrinski) 13.56 m. Športni odnošaji med Nemčijo in Norveško postajajo zmerom živahnejši, v glavnem po zaslugi nekdanjega svetovnega rekorderja in sedanjega reorganizatorja norveškega športa Charlesa Hoffa. Mnogo je k tej splošni poživitvi športa na Norveškem pripomoglo tudi dejstvo, da je že preteklo sezono nekaj znanih nemških športnikov prevzelo trenerske posle v Hof-fovi domovini. Med drugimi je bil lani tamkaj tudi znani smukač Roman Worndle, ki je pozneje padel na fronti. Letos je dotok nemških športnih strokovnjakov iz vseh panog na Norveško še mnogo večji, tako da si Hoff obeta deloma že kmalu, če ne pa v najbližji bodočnosti, bogate sadove tega sodelovanja z Nemci na športnem področju. Naše gledališče DRAMA Sobota, 10. oktobra, ob 17.30: Večno mlada Šaloma. Izven. Nedelja, 11. oktobra, ob 14: Poročno darilo. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol; ob 17: Oče naš. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Torek, 13. oktobra, ob 17.30: Deseti brat. Premiera. Red Premierski. Cezar Meano: »Večno mlada Šaloma«. Komedija v treh dejanjih, ki se vršijo za časa vlade cesarja Nerona na dvoru armenskega kralja Aristobula 60 let po Kr. Osebe: Aristobul-Cesar, Saloma-Nablocka, Delila-šaričeva, Tulij Casij-Nakrst, Gaj Lutecij-Peček, Mardokej-Gorinšek, Abime-lek-Vl. Skrbinšek, Jerubaal-Potokar, Judi-ta- Remčeva, Lia-Sancinova, meščan-Bre-zigar, vojak-Raztresen, služkinje: Rakar-jeva, Starčeva ln J. Boltarjeva. Režiser: prof. šest, inscenator: V. Skružny, scenska glasba: prof. F. šturm, koreografija: Marta Pavlinova, kpstumi Salome: atelje Inki ostri. G. Forzano: »Poročno darilo«. Komedija v treh dejanjih. Lahkotna, zabavna zgodba med mlado apotekarico v provincijalnem letoviščarskem mestecu in mladim avtomo-bilistom. V glavnih vlogah Simčičeva in Jan. Režiser: prof. šest. Jurčič-Golla: »Deseti brat«. V torek 13. t. m. bo uprizorila Drama v režiji prof. Osi pa šesta na novo prirejeno dramatizacijo Pavla Golie, ki je že leta 1926. priredil Jurčičevo povest »Deseti brat« za oder. Delo obsega v novi obliki 16 slik, ki jih veže lektorica s čitanjem odlomkov iz povesti. V igri bo nastopil velik del dramskega ansambla. V glavnih vlogah: deseti brat-Milan Skrbinšek, Piškav-Peček, Kvas-Drenovec, Dolef-Lipah, Benjamin-Bratina, grajska gospa-Gabrijelčičeva Manlca- Le-varjeva, Marijan-Verdonik Krjavelj-Cesar. OPERA Sobota, 10. oktobra, ob 17. uri: Traviata. Red Premierski. Otvoritvena predstava operne sezone. Nedelja, 11. oktobra, ob 16: Seviljski brivec. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Zaprto. Otvoritvena predstava redne abonentske sezone bo Verdijeva »Traviata«, opera v 3 dejanjih (4 slikah). Osebe: Violetta-Vi-dalijeva, Alfred-Drago Čuden (debut), Ger-mont-Janko, Flora-Poličeva, Aninna-Po-lajnarjeva, Gaston-B. Sancin, Douphol-An-žlovar, Obigny-Dolničar. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Go-lovin. Novi kostumi: gledališka krojačnica pod vodstvom J. Stani če ve in F. Remškar-ja. Nova opereta na našem odru. Med deli, ki jih izvajajo z živahnim uspehom v inozemstvu, je MJUlockerjev: »Gasparonec. Delo bo prihodnji teden prvič uprizorjeno v slovenskem jeziku. Prevod je napravil Niko štritof. Zgodba se plete okoli imena slavnega sicilijanskega razbojnika, na či- gar rovaš pride mlad zaljubljenec do neveste. Opereto bo dirigiral R. Simoniti, zrežiral jo bo inž. P. Golovin. G. Rossini: »Seviljski brivec«. Suff©melodrama v 2 dejanjih (4 slikah). Osebe: Almaviva-Lipušček, Bartolo-Zupan, Rosi-na-Ivančičeva, Figaro-Janko, Bazilio-Betet-to, Fiorello-Dolničar, Berta-Stritarjeva poveljnik straže-Anžlovar. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. s-atim Ljubljana SOBOTA. 10. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.00: Pisana glasba 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Simfo- nična glasba. 13.00: Napoved časa; poročSa v italijanščini. 13.10: Pet mdnut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva. Oboroženih sili v slovenščina. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkester vodS dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Lahko glasbo vodu dirigent GaJlino. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.00: Pokrajinski vestnik. 17.10: Nove plošče Četna. 17.15: 1. Velikonja: Kuharski nasveti. Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi- 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Neron. Opera v štirih dejanjih Arriga Boita. — V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini; poročila v italijanščini. Mali M«?8* v.saIC0 besedo L --30- za dri ta pror. takso —.60, trn. dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ta dopisoranla le Plačati za vsako besedo L 1.-. za vse druge oglase L -.60 za besedo, za drž. ta proTteLo L -za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—. -.60. Delo dobi več z:darjev ln delavcev. Plače ugodne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13499-1 Služkinjo samostojno kuharico — sprejme dvočlanska družina. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Služkinja«. 13549-1 Sprejmem dva čevljarska pomočnika za nova dela. Florl-janska ul. 19, Boje. — Hrana, stanovanje lahko v hiši. 13573-1 Službe išče Za malo preprosto stanovanje bi opravljal poleg plačila tudi delo hišnika ali kaj sllčnega. Sem pošten ta priden. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje kot plačilo«. 13551-2 Išče mesto natakarice ali za servlr-ko ali postrežnlco s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13581-2 Dobra strojepiska Išče popoldansko zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna v trgovini«. 13579-2 Prodam Otroške vozičke vseh vrst se Vam izplača kupiti, prodati ali zamenjati pri »Prometu« (nasproti krlžanske cerkve). 13480-6 Prodam 2 para ženskih čevljev št. 38. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13550-6 Prodam visoko elegantno nagrobno svetilko. Pred Škofijo 15-111. 13578-6 Divji kostanj po 65 cent. kg kupuje skladiščnik na dvorišču gostUne mFlgovec«. 13338-7 Kauč ln omaro za obleko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 13567-7 Oblačila Prodam črn ženski plašč ta moško suknjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13553-13 Posest Kupim dvostanovanjsko komfortno hišo ali vilo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša«. 13558-20 Komfortno dvosobno ali trisobno brez kopalnice v centru zamenjam za tri- do petsobno stanovanje. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen domačin«. 13507-21a Gospodje, pozor! Klofoučarna »Pajk« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje ta prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra cesta 38. J-158-M-30 Gospodična srednjih let, mlme narave, želi poročiti boljšega gospoda upokojenca ali vdovca s stalno službo. Starost 45—60 let. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna 100«. 13554-25 Soba odda- Opremljeno sobo za dve osebi v centru mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13568-23 širite „JUTRO" OM ziavcL da, 3* Sobo v centru, s posebnim vhodom, išče event. s hrano stalni uradnik. V sobo želi postaviti klavir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prostorna«. 13546-23a Solidna gospodična Išče kjerkoli prazno sobo s strogo posebnim vhodom takoj ali s 1. novembrom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 3333«. 13523-23a titffnmwi Klav. harmoniko na 120 basov, poceni prodam. Naslov: Kitln Ignac, Blelwelsova c. 67 (Tyrševa). 13555-26 Izgubljeno Izgubila sem zdravniško torbico z monogramom C. P. Najditelj naj Jo odda v ogl. odd. Jutra. 13582-28 Bucato perfetto senza sapo ne Per fl vostro bucato mate Giglio, fl prodotto di muca veramente prezioso pci ogni famiglia. Giglio sosti-tuisce vantaggiosamente il sapone e vi consente di fa re senza alcuna fatica n i perdita di tempo, no buca to perfetto Izvrstno pranje brez mila Uporabljajte pn pranjo Gi glio, izdelek dobre znamke res dragocen za vsako dru tino. Giglio izdatno nado crešča milo in vam bre2 vsakega trnda in izgube ča «a izvrstno opere. /Cl/O AUTOBMCATO ITAI.IANO Italijansko samopranje INDUSTRIE RICH1TE L. BEBTOHCTJfl __BE3GAM0 Prodam nov šivalni stroj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13548-29 □□□□□□□□□□□□□□□□connmonaica Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh! □□□□□□□□□□[^□□□□[^□□□□□□□□□□ai Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja in počaščenja spomina naše ljubljene mame, gospe Marije Osana roj« švigelj izrekamo vsem našo srčno zahvalo. Bog plačaj! Ljubljana, 10. oktobra 1942. ŽALUJOČI OTROCI H. de Vere Stacpoole: 46 OTOK BISEROV Roman »Da,« je rekel Van Houten, »mislim, da bi se zlahka ubranil dveh in morda celo treh napadalcev; a drugače ga je zgolj moč, razuma pa ima bore malo. Glava je dandanes tista, ki odloča. Vidite, če ima človek dober samokres in le trohico možganov, ne zaleže proti njemu ne surova moč ne število Bog si ga vedi kaj. Nekoč sem doživel prigodo, ki mi je to prepričevalno dokazala. Dva nepridiprava sta me zaskočila v kajuti neke ladje. To je bilo ob južnoameriški obali... in jaz se jima nisem uprl, zgolj zato, ker je bil v dosegu mojega glasu prijatelj, o katerem sem vedel, da je še dosti bolj prebrisan od mene. Skrit je bil v postelji, in moja napadalca ga nista mogla videti. Čakal sem njegove pobude; zato sem mu prepustil odločitev o tem, ali naj takoj udarim, ali pa naj ostanem miren in pustim, da me oropata. Neznansko čudno mi je bilo pri duši, ko sem takole sedel in čakal, da možgani nekoga drugega razpleto položaj; toda bilo je prav. Končalo se je tako, da sem dobil svoj denar nazaj.« Zazehal je, nato pa mahoma obrnil pogovor drugam. ^ »Ali se ni bati, da se ne bi 0'Connor preveč približal biserom?« je rekel Floyd. »Umejte me pravilno: nikakor ne mislim oporekati vaši sodbi o njem; toda skušnjava je skušnjava, in dobro je, da je človek previden.« »Biseri so na varnem,« je Van Houten odvrnil. »Spravljeni so v železni blagajni, blagajna pa stoji v notranji izbi hiše, kjer spim.« Vstal je, da bi odšel, in otresel pepel svoje smotke na tla. Tudi Floyd je vstal. Cardon se ni ne ganil ne oglasil, in mladi mož je po tem spoznal, da mora pustiti Van Houtena na suho. Spremil ga je na palubo. Čoln, s katerim je bil Van Houten prišel, je čakal ob ladji; zlezel je vanj, voščil Floydu lahko noč in se vrnil na kopno. Floyd ga je videl, kako je stopil iz čolna; videl je, kako je prišel iz hiše 0'Connor in mu pomagal zavleči čoln na breg. Potem sta oba krenila proti hiši. Stopila sta vanjo in zaprla vrata. Obala, klečevje in gozdič so spet zapuščeni ležali pod zvezdami. »Prav ste storili,« je rekel Cardon. »Bal sem se že, da ne bi prezgodaj začeli igre; sedite, prosim, in dajte mi nekaj pojasnil. Kakšen je 0'Connor na oko?« »Zverina.« »Slišal sem vse, kar sta govorila,« je Cardon nadaljeval. »Van Houten je vzel vso posadko na kopno, kaj ne?«- »Da.« »To je prva poteza; očitno kanita opraviti vso stvar nocoj... ko bosta mislila, da spite. Uro ali dve še ne bosta nič storila, tako da nama ostane dovolj časa.« »Kakšen je po vaših mislih njiju namen?« je vprašal Floyd. »Jasen kakor beli dan; priti semkaj, zlasti na ladjo, česniti Floyda po glavi in potopiti jadrnico. Zaskočiti vas hočeta spečega. Takšen je njiju na- klep; zelo verjetno pa je, da bo Van Houten skušal takoj po storjenem delu spraviti tudi 0'Connorja s poti in ga potopiti z ladjo vred.« »Sveti Bog!« je rekel Floyd. »Prav to mi je prišlo nocoj na misel, in kakor vidim, tudi vam, čeprav niste Van Houtena nikoli poznali.« »Samo zato, ker sem ta čas, ko sem ležal v svojem dušljivem brlogu, pretehtal ves položaj. Ali mar ne vidite, kako stoji stvar? 0'Connorja se morata iznebiti. Edino, kar me moti, je vprašanje: zakaj sta Van Houten in Hakluyt pritegnila 0'Connorja? Zakaj noče Van Houten osebno opraviti posla? Našel sem samo en odgovor. Če bi osebno posegel v dogodke, bi imel priče. Posadka ,Južnega križa' bi utegnila kaj zaslutiti; nič ne pride hitreje na beli dan kakor umor, ako so priče, ki poznajo udeležence. Van Houten ima namen zapustiti otok in vse, kar je v zvezi z biseri; najbrže sluti, da se bo stvar o laguni razvedela; vsekako ima v rokah že čeden plen, in mislim, da se ga kani polastiti, kakor hitro bi bili vsi odstranjeni, nato pa prepustiti otok, laguno in črnce usodi ter jo popihati z »Domainom1. Tako, vid'te, gledam na stvar.« »Sodim, da imate prav. Ves položaj je skrajno zoprn. Takisto mi je, kakor da bi bil svet mahoma poln peklenščkov, ne pa ljudi. Nikoli si ne bi bil mislil, da je takšna lopovščina mogoča, ko bi se mi ne bila samemu pripetila.« »Oh, kadar boste v mojih letih, boste zdavnaj vajeni takih reči! Zdaj nama ni treba še dalj sedeti tu, stopiva rajši na palubo in zavzemiva svoj bojni položaj. Načrt imam, takoj boste videli, kakšnega. Ste oboroženi?« Floyd je pokazal kopito svojega samokresa. »Izvrstno,« je rekel Cardon; »in zdaj deniva vso stvar v red.« Na mizi so stali trije kozarci: njegov, Floydov in tisti, iz katerega je bil pil Van Houten. Vzel je svoj kozarec, pogledal okrog sebe, kakor bi se hotel prepričati, ali ne pušča za seboj kakega sledu svoje navzočnosti, utrnil luč in krenil po stopnicah na vrh. Zgoraj se je obrnil k Floydu, ki je stal še pod njim. »Ne kažite se čez ograjo,« je rekel. »Plaziva se po palubi, dokler ne prideva do kuhinje; tam je najboljše mesto, da se skrijeva in ju pričakava.« Po vseh štirih sta prilezla do kuhinjskih vrat, ki so se odpirala na tisto stran, kjer je bila zasidrana. »Domain«, tako da ju s kopnega ni bilo moči videti. Cardon je odprl vrata; vstopila sta in zaprla za seboj. Prostor je bil strahovito dušljiv in poln smradu po kuhi in maščobi; ognjišče je bilo še toplo, kar ni zboljševalo položaja, ščurki pa tako debeli, da si jih videl celo v temi. Kuhinja je imela okence, ki je gledalo proti krmi, in Floyd ga je takoj odprl. Imelo je razgled po vsej palubi tja do zadnjega konca, in dasi luna ni sijala, si vendar pri svetlobi zvezd dobro videl vsako stvar: glavno loputnico s prekrivalom iz posmolje-nega platna, kajutno loputnico, ograjo in palubo, vse tako jasno, da je oko razločilo stičnice med posameznimi deskami. Skratka, prostor je bil ogaben, zato pa izvrsten kot opazovališče, čeprav je bilo okence tako majhno, l da je mogel samo po eden hkratu stati na straži. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »»Jutra«: Stanko Virant Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inserat,ni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani