Edini slovenski dnevnik | v Zedinjenih državah. ■ ■ ■ Velja za vse leto. •. $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:- Jjj GLAS NkRODA v,- list slovenskih delavcev v Ameriki. jj The only Slovenian daily in the United Static :• Issued every day except Sundays and Holidays tslsrom pdiajlnb: 4687 cortlandt. Entered u Second. Class Matter, September fl, ltOS, at the Post Office at Hew York, H. under the Act of Congress of March 3, 1*7*. TSLBFOH PHJJLMM: 4SS7 OOlTLiXM NO. 213. — ŠTEV. 213. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 11, 1914. — PETEK, 11. SEPTEMBRA, 1914. volume zxn —i umna ttti TEŽKI BOJI NA OBEH VOJNIH POZORIŠČIH GALICIJI Rugi so baje zavzeli trdnjavo Krakov. -- Prodiranje Rusov v Galiciji je bilo nekoliko ustavljeno, ker so prišle Avstrijcem na pomoč nemške čete. -- Armada generala Auffenberga v novih bojih. -- Nemški podmorski čoln je potopil angleško križarko "Pathfinder". « Na zapadnem bojišču so se umaknili Nemci za 60 kilometrov nazaj preko reke Marne in Ourcq. Avstrija in Rusija. Washington, D. C., 10. sept. — Tukajšnje rusko poslaništvo je i/javilo danes sledeče: Po groznem jmrazu pri Krasuiku. ki je bil !♦. septembra, so avstrijske čete precej oslabljene. Sedaj se vrši bitka ob eel i fronti, ki sega od Tomaževa preko Russke do reke V isle. Nemške čete. katere so prišle Avstrijcem na pomoč, se koncentrirajo ob reki Alli v V/.hodnji Prusiji. 9. septembra so začele prodirati v močnih kolonah mimo Mazurskih jezer. Boji okoli Lvova. London, Anglija. 10. sept. — NVka brzojavka z Dunaja se glasi: — Po Dunaju se je razširila govorica da se je začela v okolici Lvova nova bitka. London, Anglija, 10. sept. — Z o/irom na boje pri Lvovu pravi petrograjski dopisnik '"Tirnega ': < e je sploh kaka kritika dovoljena. se lahko reče, da je bil ruski napad na avstrijsko armado nekoliko prenagljen. Iz stra-tegičnih ozirov bi bilo na v&ak način boljše za Kuse, če bi obdržala armada generala Auffenberga še nekaj časa svoje stare pozicije. London, Anglija, 10. sept. Neka brzojavka iz Petrograda naznanja, da so začeli Avstrijci zapuščati trdnjavo Krakov. lirzojavka, ki jo je dobila ue-> ka tukajšnja informacijska pisar-[ na Ne glasi: — Iz zanesljivega vira je znano, da so začele prednje straže ruskega cent ruma korakati proti Berlinu. Ruske čete no vdrle v Slezijo in nameravajo ;:avzeti Breslau. V Krakovu j« vse prebivalstvo silno razburjeni. Nekateri meščani so že zapustili mesto. Oblasti si na vse mogoče načine prizadevajo pregovoriti meščansko gardo, «la bi branila sovražniku dohod v mesto. Veliko članov je že odstopilo, ker simp&tizirajo z Rusijo. Drugi pravijo, da je mesto nesmiselno braniti, ker je Avstrija že takoalit&ko izgubila vsako u-panje na uspeh. Krakov je poleg Przemvsla najmočnejša trdnjava. V mestu, ki leži na levem bregu reke V is k?, je bil svoj čas sedež poljskih kraljev. v Načrt, ki se pa ni obnesel. / Amsterdam, Nizozemsko. 10. sept. — Neka brzojavka z Dunaja naznanja, da so se Avstrijci sprva prostovoljno umikali, samo da bi zvabili Ruse v Galicijo, kar se je tudi zgodilo. Ko je hotel avstrijski generalni štab izvesti svoj načrt, je bilo že toliko Rusov v Galiciji, da ni mogel ničesar o-praviti. Nadalje pravijo brzojavke z Dunaja, da Rusi niso Lvova zavzeli ampak, da se je mesto " prostovoljno udalo. London, Anglija, 10. sept. — Na Dunaju je bilo uradno razglašeno, da je padlo v armadi nadvojvode Friderika v zadnjih bojih 120,000 mož. Če je to resnica, je Avstrija izgubila že več kot četrtino vojaštva, ki ga je poslala na sever. Del nemike armade koraka proti jugovzhodu in namerava priti Avstrijcem na pomoč. Predno se pa to zgodi, morajo prekoračiti |f\ r« ko Visio, za ta slučaj so pa Rusi izborno pripravljeni. Italija, 10. septembra. — "Tribune" na- f znanja, da je dospelo v nedeljo na Dunaj 9000, v pondeljek 5000, v torek pa 6000 ranjencev. Dve tretjini njih so Slovani, tretjina i je pa Ogrov in drugih narodnosti. Nemcev je tako malo, da sploh ne pridejo v po štev. Buske zmage. Petrograd, Rusija, 10. sept. — V Galiciji stoje Rusi neprestano v ofenzivi. Ko so zavzeli utrjene avstrijske pozicije pri Nikolaje- I vem, južno o batten, New York City, N. Y. X« ceio i«tc velja list za Ameriko ii Lanado . .................... •• tx>4 leta...................... m.to mehto New York....... " pol leta ta, meg to New York .. ** E'Ti.^1. u vw leto.......... I* poi leta trt leta..... 13.00 1.60 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70 i NAKOPA" izhaja vsak dan pt itvxvniHi nedelj in praznikov. naroda** t "Voice of the People") - v rx jay except Sunday« »ad Holidays. Sa^tecrtpUon yearly (3.00. Sklad za najbednejše med bednimi. —o— ^Irs. F. Mroula iz Chicaga nam je poklala poleg pisem iz stare domovine prvi dolar za sklad, katerega smo pričeli zbirati za najbednejše med bednimi, katerih bo nešteto, ko se bo končala vojna v Kvropi. Hvala ji! — Ganilo nas je, da je bil prvi darovalec ženska. 1/. domovine je dobila poročilo, da ima v vojni tri brate in svaka in tie dva svakova brata. Predstavlja si v mislih, kako gorje je zavladalo v njeni družini, kako bo se zavladalo, ako se ne povrnejo iz boja. Spomnila se je tudi drugih družin slovenskega naroda in s«' rade volje odzvala našemu vabilu in pozivu... / «4fc. «e blagovoli pošiljati po — Money Order. Prl ftt"*vMr? »ndt St.. New York City. 1«i«e/ua 4C87t4>rtJftndt. H Dopisi. 4f4 Bodoča igra. i Ako se Orijent v resnici škodoželjno Kiueja, kako se mesarijo zapadni narodi med seboj. — kilo ji* naučil Azija te tega škodoželjnega smeha T Ako se azijatska ne-kultura v resnici pripravlja, da pade |M) oslabljeni in napol uničeni evropski, — kdo jo je pokli-eal? Ko je nabujskala Angliji Japonce na Rusijo ter je rineno pleme premagalo belo, se je stre-M-l celi svt*t. Povsod v Orijentu -s«' je pričelo pridigovati, da se je razpršila v nič legenda o premoči belega plemena ter da niina slednje nikake pravice več, da hoče igrati ulogo gospodarja sveta. Izmed vseli umetnosti in pridobitev evropske kulture so si prisvojili Japonci v prvi vrsti ročnost v streljanju in izdelovanju vojnega materijala. Japonska je edina velesila, ki se je pospela na to stališče edinole z ročno uporabo vojnih inštrumentov. Raditega j tudi Angleži poklieali Japonce. Ker se ne dajo evropski narodi nič več izrabiti kot "kano-iienfuter" za angleške nakane, si je izbrala Anglija Japonsko za zaveznico. Ker ne zaupa Anglija svoji lastni moči, je pozvala na pomoč rmetia in rjava plemena iz Azije. Anglija je stavila v službo nekulturo iz Orijenta proti evropski kulturi, naučila rmena plemena škodoželjnega smeha in izzvala njih pozeljivoat. Angleški diplomati in državniki imajo lahko še tako polna usta o kulturi in humauiteti. za katero se baje bori Anglija v sedanjem velikem boju. Dejstva dokazujejo že danes ravno nasprotno ter pobijajo hinavske besede in zgodovina bo pritisnila Angliji iia čelo pečat izdajstva nad svetovno kulturo. Anglija pa ima debelo kožo, ki je že čezinčei pokrita s sličnimi pečati. Za angleškim hinavstvom se skriva egoizem najhujše vrtite, ki dela to kožo še bolj debelo ter vspava vest. Egoizem bo zopet prišel na površja in naj izpade vojna tako ali tako. Ko se bo šlo za razdelitev plena, se bo pokarala Anglija zopet kot "perlidni Albion". Takrat ho skušala dobiti za.«w» kar največ dobička ter bo s tem oškodovala druge, ki so Šli zanjo po ko&tanj v ogenj. S tem je treba računati že danes z vso gotovostjo. Angleži so zajeli tri nemške par nike in eno ladijo, ki je polagala Amherst, Ohio. — Ker še ni bilo iz te naselbine ničesar poroča-nega, vas prosim, tla priobčite ta dopis. Slovensko naselbino tvorimo štirje Slovenei. Sem jih pride sicer več, toda malokdo ostane, ker je ta kraj "suh". Ne dobi se namreč niti kapljice ječmenovca, da bi si človek malo privezal dušo. Veselilo bi nas. če bi se priselila sem kaka slovenska družina, da bi bili že vsaj pri Slovencih na stanovanju in hrani. Delo v kamnolomu se prav lahko dobi. Vsega skupaj nas je kakih tri-najststo delavcev in delamo enako v dobrih in slabih časih. Jaz sem naprimer že dvanajst let tukaj. Zaslužek je prav dober, živila so poeeiii, hrana pri družinah je pa primeroma draga. — Dolgčas si preganjamo s čitanjem "Glas Naroda", ki nam prinaša vsakovrstne novice z vseli strani sveta, posebno pa sedaj iz Avstrije iti drugih držav, katere se bojujejo med seboj. Kot berem, so v Avstriji nastopile zelo slabe razmere. Ljudstvo, posebno pa družine naših vojakov so vsega pomilovanja vredne. Med tukajšnjimi ljudmi se slišijo različna mnenja o sedanji vojni. Človek res ne ve. katerega bi poslušal in komu bi vrjel. Slabo bi bilo za Avstrijo, če bi zmagali Rusi ali Srbi, pa upamo, da se to ne bo zgodilo. — Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike, tebi, ljubi list, pa želim obilo naročnikov. — Andrej TofF. Escanaba, Mich. — Cenjeni: — Sliši se. da nekateri posamezniki niso zadovoljni z Vašim stališčem, katerega ste zavzeli napram vojni. ki divja sedaj v Evropi. Takoj s počet ka, ko se je vojna začela. je bilo v Vašem listu čitati: "Ne moremo in ne smemo vse o-dobravati, karkoli storita Avstrija oziroma Nemčija." Popolnoma prav tako. Prav pišete, da Avstrija Slovence samo takrat pozna, ko jih potrebuje v sili. Ako pa poročate o bojih, je pa tudi popolnoma pravilno, da niste pristranski. Večina nas čitateljev je naročenih na Vaš list ravno raditega. ker se strinjamo z Vašim listom, seveda nekateri posamezniki pa ravno iz drugih ozirov. Kakor hitro bi pa list zašel na druga pota. sem pa prepričan, da bi večina Vaših naročnikov ne bila zadovoljna. Zatorej hočemo imeti napredni in nepristranski list. Tudi Slovenci ljubimo svojo domovino, česar nam ne more nihče očitati, toda Avstrija se je napram Slovencem izkazala ne samo enkrat prav po mačehovsko. Seveda nismo vsi enakega prepričanja. toda mislim, da mnogo ali večina Slovencev misli in čuti tako. Gre za boj proti Slovanstvu. za ameriške Slovence je pa najbolje, da smo nevtralni oziroma nepristranski. Torej ne ozirajte se na posameznike! — K. C. Pisma iz domovine« London, Anglija, 10. sept. — Angleške križarke so zajele nemška parnika "Goldbeck" in "Orlando*' ter jadrnico "Urania". Slednja je imela na krovu salpe ter v vrednoati $175,000. Poroča se nadalje, da se je zajelo neko' nemško ladijo, ki je polagala mi-i jie. Ni pa označeno ime ladije ter' je bila zajeta.' Dragi! Naznanim ti, kar ti je že gotovo znano, da je izbruhnila splošna evropska vojna. Iz naših vasi in mest so pobrali vse. kar zamo-re nositi orožje. Še celo take so vzeli, ki niso bili nikoli vojaki Niti n-koliko pohabljenim niso prizanašali. Kaj bo z nami, kaj bo? take misli nam rojijo po glavi. Na poljih je še vse polno pridelkov, pa ni nikogar, ki bi jih »pravil domov. Takrat, ko so odhajali rezervisti, je bil povsod strašen jok m upitje. Žene so objemale svoje može, očetje in matere sinove. Ponekod so morali o-rožniki posredovati, da so se lo- čili. Kam so šli naši fantje, mi ni znano, ker je strogo prepovedano izdajati vojaške skrivnosti. Vasi so kakor izumrle. Samo ženske in otroci so ostali. Pravijo, da bo nastopila strašna draginja. Ne vem. kaj bomo'počeli, ker je že sedaj tako drago, tla se skoraj ne more izhajati. Ponekod so pobrali tudi konje in govejo živino, tako da ubogim kinetskira družinam res ii i ničesar ostalo. Vsega tega je baje kriva Srbija, ker so Srbi umorili našega prestolonaslednika. Naj že bo kakor lioče. hudo je, tla hujše bili ne more. Sliši se. da bodo morali tudi vsi rezervisti, ki se nahajajo v Ameriki, priti domov, pa jim skoraj ne bo mogoče, ker ne vozijo ladije. Želeli bi. da bi nam kaj sporočili, kako je tam v Ameriki in če kaj zveste o sedanji vojni. 1"-pain. da bo temu pismu sledil takojšen odgovor. Pozdravi N. X. V Leskovcu na Dolenjskem, 28. julija 11)14. Preljuba hčerka! Prejela sem Tvoje ljubko pisemce in se Ti zanj iskreno zahvalim. Ti si radovedna, ako sije že kaj spremenilo v starem kraju, odkar si nas zapustila. V teku tega malega časa se je že mnogo predrugačilo. Zato Ti danes v tem pismu na kratko popišem žalostne razmere, ki so zavladale sedaj po razburjeni Avstriji. Zaradi strašnega umora, ki ga je izvršil podivjani PMetni srbski študent Princip, so bili poklicani v *24 urah vsi v vojaštvo spadajoči fantje in možje od 18. do 42. leta. Tudi Tvoja dva strica morata zapustiti skrbne žene in ljubljene otročiče. iti pod kruto orožje ter se ukloniti resni zapovedi, ki j° j«* prebral tudi pri nas o-rožnik med deseto mašo strmeči množici. l»og ve, ako se še kedaj povrneta k svojim dragim ali ne. Iz naše vasi jih je šlo vseh skupaj okrog :lO. Drugi dan, ko je prišel čas odhoda, so se vršili ob ločitvi žalostni prizori. Po eeli o-koliei se je razlegal ihtee jok kakor bi bila vsa vas v ognju, a vse skupaj ni nič pomagalo. Ostalo je veliko zapuščenih žen brez mož. otrok brez očetov in starih očetov brez vrlih krepkih sinov, ki neprestano žalujejo za svojimi dragimi. Drugo nedeljo pa nam poberejo še drugo pomoč pri delu. namreč konje, potem pa ne bomo imeli s kom voziti. Da. res dočakali smo usodepolne čase in liog se nas usmili, ako se ta stvar kmalu ne uredi. Prelito bode potoke nedolžne krvi, poleg tega bo še nastala strašna draginja in h koneu mogoče še lakota. Ljudje so že popolnoma obupani in zbegani. da ne morejo vsled občutljive izgube nič delati. V naši vasi in bližnjem mestu že ni dobiti v nobeni prodajalni soli. ker so jo ljudje pokupili v veliki množini. boječ se, da je potem, ako bode draginja, še za denar ne bo dobiti. V slučaju, da se obrne na boljše ali slabše. Ti takoj sporočim. V nadi, da mi kmalu odpišeš. Te srčno pozdravlja Tvoja ljubeča mamica. Narin pri Postojni, 28. julija 1914. Dragi sin! Ko boš dobil to pismo, ti bo gotovo že znano, da se je začela pri nas mobilizacija. Polki št. 7, 27. 47, 87 in 97 so bili prvi mobilizirani. Rezervisti morajo odriniti že tekom 24 ur. Tudi ti si dobil pozivnico. zato te pa prosim, da takoj prideš, da potem ne boš imel kakih sitnosti. Jaz moram hiti vedno v pisarni. Tri razna-šalee imam. pa še ne morejo raz-nesti vseli oglasov. Šla sta Žepan-ček in Rrajdar Tone ter sploh vsi do 42. leta. Tukaj vedno poma leni dežuje. Sam ne veni, kdaj bomo kaj sušili, posebno pa sedaj ko so nam vse inožke pobrali. Dolga in Tolfkov Tone sta ostala doma. šla sta pa Baštkova dva. Svetoval bi t.i, da prideš, siliti te pa ne morem, ampak naredi po svoji volji in previdnosti. Pozdrav! Tvoj oče. Sežana, Primorsko. 30. jul. Dragi brat! Hvala za časopis '"Glas Naroda"'. Želela bi, da bi mi ga sedaj bolj redno pošiljal, ker bodo v Ameriki gotovo več pisali o vojni i kot pa tukaj pri nas. Gotovo ti je ! znano, da je napovedala Avstrija Srbiji vojno. 26. julija so razposlali po vseh vaseh plakate, da je izdano povelje za mobilizacijo. Odriniti so morali vsi do 42. leta. (Tudi tvoj brat Janez je šel. Ti ,ne veš, kakšno jokanje je bilo. .Vsi gospodarji bodo šli, med njimi tudi naš, Kjodrov, Žvanutov, Mramor. Miha Miščev, Jurčkov. Frančkov. Komilcov, Počkov, Gabčev, Jerišev. .Maranov. Mo-gonščev, Lovrenščev. Zvab in sploh vse. kar spada pod vojaščino. Dela je strašno veliko, delati pa nima kdo. Oče je .še vedno Initio bolan, brat Janez gre, doma bomo samo jaz. mati in Marija. Vsi konji bodo morali iti na nabor. Tisti, ki jih bodo gonili, bodo imeli po tlve kroni na dan. Z letino gre bolj počasi. Seno j«* že še bilo, žilo je revno, grozdje pa še ti.isti dobro kaže. Za danes nimam kaj drugega posebnega, pa drugič kaj več. Srčen pozdrav! Tvoja sestra Antonija. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. (Nadaljevanje.) "Nisem te povabila k sebi", se je postavila ponosno pred Men-harta gospa Kristina, "tla čujem novo razžaljenje iu preziranje iz tvojih ust. (V zametuješ dar v svojem in svojega varovanca imc-i.u. zapusti ta trenutek to hišo. I »lin sem dosti neumna, da sem vama hotela storiti dobroto. Nimam ničesar dalje govoriti s teboj..." In obrnivši se proti oknu, mu je pokazala proti vratom. ''Toda jaz imam s teboj še be-sedico spregovoriti !*' je vskliknil Menhart z vzvišenim, odločnim glasom, umaknivši se s prostora. "Morda te vidim danes zadnjikrat na tem svetu...*' "Molči in odidi!*' mu je zapo-vedala, hiteč k vratom v sosedno sobo. Toda on jo j.- prehitel s par hitrimi koraki, zaklenil pred seboj duri. prijel jo je za roko, tla bi ne mogla pobegniti skozi drugi izhod, in je začel s karajoči m. grmečim glasom "Ali ti še ne zadostuje, da si z nečistim življenjem zastrupila in zahlatila spomin svojega pridnega moža. mojega dragega bra ta. v vsem nn stu Ne zadostuje-li to. tla s svojo javno sramoto blatiš čisto fine in čast svojega sina preti licem tukajšnjih meščanov? Sedaj odhajaš še v tujo deželo uganjat nečistosti, da spraviš dobri glas našega naroda v slabo iniy. t»» • UC . "Prestani, zapravijivee!"" se je ponovno za drla nad njim. "Sedaj me moraš poslušati!" In stisnil jo je, da je skoro za-upila od bolečin ter zaklical: 4'(Jrdo, razuzdano tvoje življenje mora zadeti maščevanje pravičnega Boga! Njemu ne uideš in če bi se potepala v najdaljenejšili krajinah sveta. Maščevanje kliče na t>' izdani, samo po tvojem pre-šestvovanju v grob pahnjeni tvoj soprog! Kliče je na te tvoj oneča-ščeni in s tvojim brezčutnim srcem zavrženi sin! Rodi prokleta. Kristina Rokvčanska. z vsemi tvojimi zakladi!... Vidim, da od-potuješ polna grešnih, brezsram-nili namenov. Mera tvojih podlosti bo konečno polna in kruta, pravična roka Gospoda te dohiti, ko se je boš najmanie nadejala!" "Molči že enkrat s svojim prismojenim, neumnim pridigova-njem morale!" se je ojunačila gospa Kristina, divjajoč proti njemu. "Nekoč se še priplaziš odtod k mojim nogam, k stopnicam mojega prestola!"' "Hahaha!" se je divje zasmejal pošteni, pobožni meščan. "Tvoj prestol!" In sunil jo je z zaničevanjem od sebe. da se je opotekla; stresel s« je od ogorčenja in vskliknil: "Niti dotakniti bi se te ne smel. ti grd oba! Tvoj prestol je že postavljen tam v podzemskih prepadih in večni temini! Tam v državi satanov, kjer boš kraljevala nad vsemi prešestnicami, razuzdankami, k večnemu pro-kletstvu obsojenimi ženami tega sveta! Tam v onem peklenskem kraljestvu je že pripravljen zate vzvišen sedež, po katerem hrepeniš tu na zemlji!" "Kraljiea poljska bom!" je zaupila in njene ognjevite oči so hotele prebosti sovraženega. predrznega oponiinjevalca. 41 Ti. poljska kraljiea?" je odgovoril gospod Menhart s porogljivim smehom. "Priležnica poljskega kralja... to verujem. Toda poljska kraljica?... Te sramote ne napravi kralj Kazimir nikoli svojemu kraljestvu— Niti ne. . če bi bil neoženjen, ali pa vdovec..." "Kaj on je T... *' je zaupila go-spa Kristina in glaa ji je zaatai ▼ grlu. ki .se je krčevito stisnilo. " .. .Oženjen!" je trdo odgovoril gospod Menhart m njegove stroge oči so se z velikim zadoščenjem pasle na uničenju, ki je kakor strela zadela gospo Kristino. "l'e imaš zadostiti srčnosti", je dejal po trenotku obojestrau-j skega molčanja, "spremljaj ka-} ~ kor priležnica oženje neg;« kralja' _ ZENITNA PONUDBA. šč« m svojega st rii* a ANTONA JANEŽ in bratranca JOSIPA JANEŽ. Doma sta iz Prezida, kotar Ca bor. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi. ali naj sipa sama oglasita. — John Janež. Ogeechee. Ga. fc NOVO! i! v Krakov, a čakaj, tla te ou sam ali pa drugi pošteni ljudje zapodi* od tam sem nazaj. Radi tega konca li svetujem, da si ohraniš, kar .si pridobila s tukajšnjimi krivicami... Morda, da ti bo vse to nekdaj koristno!..." Keksi to, je gospod Menhart vrgel nanjo še en pogled, poln loboke ogorčenosti in zaničevanja, in je z naglim korakom zapuščal prostor, kjer je zrak, okužen in nasičen z grehom, kakor žgoč svinec oklepal in tiščal njegovi senci, prodiral in stiskal njegove pljuča, žgal ga celo v mozgu vseh njegovih kosti. "Odpeljem se odtod kot kraljeva soproga!" je klicala za njim gospa Kristina, peneča se jeze radi vseh žalitev, ki jih je bila ravnokar čula, "in zaničujem te. mešni, pošteni norec!" Toda v njeni notranjosti je divjal še hujši vihar, nego sta ga izdajala lice in glas. Kako strašna novica je to zanjo! Kralj Kazimir oženjen! In vendar ji je danes obljubil, da jo poroči! Ali jo morda goljufa' (Pride še.) Želim se seznaniti s Slovenko od 20 do 28 let staro v svrho že-nitbe. Jaz imam stalno delo, dobro plačo in tudi lepo svoto že prihranjenega denarja. Katera resno misli, naj mi piše in priloži sliko. F. P., 1910 Veneta St., North Side. Pittsburgh, Pa. V SLUŽBO vzamem dobro in pošteno slovensko dekle. Katero veseli, naj se oglasi na naslov: Anton Knaus, Landspur Camp. Eben Junction, Micli. (11-14—!») NOVO! J [ Pravkar > izSla druga izdaja tc- J| £ lezanimive knjisrr: | Življenje na avstrij. dvoru 11 ali Smrt cesarjeviča Rudolfa, j Pr«i! n^lavnim časom je izSla prva f izdaja Kiri orar*voo n*m-rke kmiK«-frthcc Lariack. Založnik m> ni bal nobenih atroikor. da nudi občinstru ' kar najvrv H vsakdo, ki je dobil knjigo » t roko. 3 > je o njej pohvalno izrazil. Njišll ' *o ljarfje. kateri [>tvd>'*j« »lične knj ice ' in to p..ijve skupaj, pa obe nimata tolH:o | ■s t rac i kakor »ji ras. in ittt obe ■«a«nl»i. I > Knjiga, katero >rai izdal j*x. je «4»o pra <1 »a i« Mpela*. I . f Uskau u ujiksejin papirja ter j ujleptt »ir jih j« Ittdij Lhia r Aacriki r t leva- ' tkeia jezika. OW(a 144 vi rIg tri (Ska am \ ' | potebnen Mptrja. (tariff ELIZABETE, rrtarjt• ' ' I . Viča RUDOLFA m anrečn« karaaica VETSERE. \ | j 1 ljubimke ?Maj*(a. ' > I \ Da je vt t<* resnVm. kar je v t »m orla- \ I *u obiavlj,-nc. lahko vpratajo rojaki one, *' kateri >;njigo naročil; in jo prebrali. < \ Cena knjige s poštnino vred $1. j j ii — r......a • 1 ] I Denar pohitite po poit. Money Order ' 0 V NAJEM se odda fino poslopje za groceri-jo, mesarijo ali pa restavracijo. Vprašajte na 2^4 Washington St., Milwaukee, AVis. (5-19—9) ZA VSEBINO OGLASOV NJ ODGOVORNO XE UPRAVN1-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. ali pa v petnih znamkah. Kajaki! Blii-ajo se ilo'jri zimSKi ve-'erf, . ' zatoraj (>ose7.ite po eJiai pravi knjilri. in jo | | naročite naravnost vri meni. dokler zalila • ne poide. | [ Kar«je nasloviti na: ■ ^ John Putrich, 520 E. 77tb St. Box 21, New York ft NOVO! NOVO! j I seem svojega brata ANTONA NOVAK. Doma je u Gornje Košane na Notranjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel jaz njegov brat. zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, ku pri svoji sestri, je hotel x.oz-no zvečer zapustiti hišo, da bi se podal v svoje stanovanje. Slavik in njegova sestra, ki mu je odpirala vrata, se nista odzvala klicu mimoidoče vojaške straže, nakar je ta ustrelila. Deklica je bila takoj mrtva, Slavik pa težko ranjen. Prepovedani izvoz riža. Amsterdam, Ilolandska. 9. septembra. — Vlada je i/.dala dekret, potom kojega se prepoveduje izvoz riža. Cene pšenice so tako poskočile. 27 E 125th St Harlem 4020 *362 E I4^th St Melrose 3340 *Open Lntil Midnight Xi^ht and Emergency CalJ Madison Square 6001 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 101 pri 13A palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov." Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in. mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. mm mUKŠrnmm - leta! Broda pri št. Vidu nad Ljubljano 18r.4. je prostovo jno vstopil v e.U1* našel na savskem obrežju ostro kr. mornarico in ondot služil do j vojaško patrono. katero je posku-1. kot častnik, potem pa se'^l zažgati. Pri tem je pa patrona ot nadporočnik. Po propadu me- Otrck ponesrečil. lOletni Avgust tVrny je podil po Emonski v Avstrijo in je služil od 1. 1867. mora! potiskati, kakor običaj- 4. do 1867. v Mehiki je bi! Po no v]ak na nadaljnji strani pro- j ge iz Borovnice proti Logatcu. pogumnega vedenja proti so-i dlikovan z avstrijskimi. iineoskimi in mehikanskimi re- Hvala je zato utrjeval na vi. Zdaj je Pokora v starosti motivi rcIt>;:<) sipnalno luč. a loko- ignalno luč. a med- <(i let zopet prostovoljno vstopil :t,Mn je dnigi stroj pritisnil in v dejansko vojaško službo in jojHvaia prišel mf>(j pritiskača. opravlja pri c. kr. domobranskem I Hvala je nevarno poškodovan; polku št. 27 v Ljubljani. Med rao- popeljali so ga po takojšnji biliziranci bo pač težko mož take zl1- bolnišnico. Upajo, da Hvala kljub Y Vcjaška vest. Poveljnik e. kr. |nevarni poškodbi ozdravi. 'domobranske orožarne na Duna j Pričetefc sol odgoden. Kore-ju major Fridolm Kaučič je ime- »pondenčni urad poroča: Ker je novan podpolkovnikom. | veliko srednješolskih profesorjev Kcnec pcmanjkanja drobiža, in drugih državnih učnih moči na Da s«' trajno prepreči občutno po-'stičnih zavodih bilo vpoklicanih manjkanje drobiža, s*' je avstro ) v vojsko, nadalje, ker so mnoga ogrska banka odločila za misijo'državna poslopja preurejena in d vokronskega, papirja, ki je že j določena za vojne namene, se bo prišel v promet. Nato se izda pa-1 začetek pouka na srednjih šolah pir po 1 krono. Načrt tega papir-1 začel pozneje kakor 15. septem-ja je /e dogotovljen in ko ga odo-i bra. Naučni minister Hussarek si bnta generalni svet avstro-ogrske: je pridržal tozadeven razglas, s banke in vlada, se bodo papirji katerim bo obvestil deželne obla-takoj in v velikem številu natis-1 sti o pričetku šolskega pouka. Ob-ni!;t. lenem se bodo na državnih in pri- Izplačila za konje in vozove, j vatnih šolah, ki imajo pravico A1* strijsko finančno ministrstvo je javnosti, na meščanskih in dru-Hnfflfl deželnim finančnim obla-Jgih učnih zavodih te vrste upelja-stem, da takoj prič no potom pošt-M** take modalitete, da ne bodo r.e hranilnice izplačevati določene i gojenci zavodov vsled preloženja zneske za konje in vozove, ki so'šolskega pouka trpeli škode, se nakupili v«ied mobilizacije. Poskušena samomora v Ljub- Liberalni tednik "Slovenski ljani Dne 3. avgusta je pil 141et Th m", izhajajoč v Ljubljani, je,ni krojaški vajenec Lovrenc Peč-^^ državna policija ljubljanska usta- nik v delavnici svojega mojstra vila. Aretiran je bil v Ljubljani iz jatelj »stavljenega "(ilas Ju na Dunajski cesti v samomorilnem namenu lizol. Deček je dobil težke notranje poškodbe in so asriiivbobHBico jO. avgusta zjutraj ob 1. je prišel krojaški pomočnik Janez Kriaj-pie, doma iz Zlatara na Hrvatskem. pijan v svoje stanovanje v Vegovi ulici. V samomorilnem namenu je skočil iz okna v prvem j nadstropju. Obležal je nezave-jsten. Težko ranjenega so prepe-jljali v bolnišnico. Sumljiv odgnanec. Dne 4. a v g. je ljubljanski odgonski sprevod-| nik pripeljal v Trbiž laškega državljana, 261etnega Jakoba Ples-sija iz Padove. Ko ga je izročil v Trbižu občinskemu odposlancu, ki bi ga imel pozneje odpraviti v Italijo, je le-temu usel ter mu popustil približno okoli 100 K denarja. Je pač moral imeti na sebi kak greh, za katerega bi se moral v domovini pokoriti. Mlada "novinka". Dne o. avg. so iz Ljubljane privedli v prisilno delavnico v Lankovieali na Štajerskem l61etno razposajenko Marijo Rusovo iz Strug, okraj Kočevje. Prvo grozdje na ljubljanskem trgu. Dne 7. avgusta je bilo na trgu prvo grozdje, katero so prodajali po 1 K 20 vin. kilogram. Umrl je na Dunaju vpokojeni podmaršal de Sommain, ki se je udeležil okupacije v Bosni in ki je več časa poveljeval 12. pehotni brigadi v Celovcu, pozneje pa 56. pehotni brigadi v Ljubljani. fcTAJERSKO. _ Umrl je župnik in kn.-ško. jcluh. svetovalec Anton Merkuš v Zeta lah. Ž njim je izginil iz vrst la vantinske duhovščine plemenit in pa blag mož. Pred kratkim ga je zadela kap in ni več okreval. Umrl je dne 6. avgusta Jožef Vodošek. župnik pri Sv. Bolfen-ku pri Bišu in Trnovcih. Umrl je v Laškem gostilničar in posestnik Boguslav Falta. stai 71 let. Smrt črnovojnika. Črnovojnik Alojzij Senear iz Stare vasi na Murskem polju je padel iz hleva v dr. Rosinovi hiši v Mariboru in bil pri priči mrtev. Senear je bil samostojen posestnik ter zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Umrli sta zaporedoma dve Ma-i i ji Grifič. Ena, 77 let stara Aj-tička iz Pobreža. druga Trboseč-ka iz Razkotea. Zadnjo je zadela kap en dan pred smrtjo po desni polovici telesa. Poroke rezervistov. Iz Gradca poročajo, da se je 26. in 27. julija vršilo po praških in zunanjih cerkvah veliko število porok, katere so vpoklicani rezervisti sklenili s svojimi nevestami. Bile so to pri-proste, a tem bolj ganljive poroke. Mnogo nevest je pogumno izjavilo, da bodo, če bo to zahtevala dolžnost, sledile svojim pred odhodom poročenim možem tudi v vojsko in tam opravljale saraa-ritansko službo. Nesreča. Dne 10. avgusta se prepeljali v mariborsko Antona Mohorja, uslužbenca pri odvetniku dr. Leskovarju. Našli so ga u-streljenega v spodnji del telesa. Kako je dobil poškodbo, se ne ve. ■Marburger Zeitung". katera je prinesla to vest, je takoj ugotovila. da je bil zraven samomorilen namen in je Mohorja v svoji veliki ljubezni do katoliške duhovščine označila "der ehemalige Theologe". Dne 12. avg. so srečali na Glavnem trgu tega 'strašnega samomorilca' ter ga videli zdravega in čilega. V Jarenini se mu je samo iz neprevidnosti sprožil samokres, ki ga je malo opraskal. Vojni kurati. V vrsto vojnih duhovnikov so uvrščeni sledeči duhovniki mariborske škofije: Profesor Janez Ev. Kociper za 26. polk deželne brambe, kaplan &kofič za 47. pešpolk. kaplan Pavel Žagar za vojaško bolnišnico v Mariboru, nadalje župnik Zem-ljič, župnik Ivan Lah, kaplan Ra-tej, kaplan Osterc, kaplan Cepu-der. — Vsi mariborski bogoslov-ci, ki še nimajo redov mašniške-ga posvečenja, se uvrstijo v sanitetni oddelek; 24 jih je šlo v Ptuj, drugi ostanejo v Mariboru, da čakajo, kam bodo prideljeni. Zaprli so — kakor poroča mariborski "Slovenski Gospodar" — šest lavantinskih duhovnikov, ker se je oblastim naznanilo, da bi zakrivili dejanja, katera so v sedanjih vojskinih časih posebno kaznjiva. Obravnava proti njim se še ni vršila. Tako se dela! Graška lista Ta-gespost in Tagblatt sta prinesla poročilo, da so zaprli kaplana pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Dobrohotno sta mu dala naslov: "Der Serbenfreund im Priester-kleid" (prijatelj Srbov v duhov-! niški obleki). Uredništvo "Slov. !Gospodarja" se je takoj dalo te-jlefonično zvezati s Sv. Jakobom ter izvedelo, da je kaplan vedno doma in da je ravnokar odšel k bolniku na spoved. Most Dogoše — Spod. Dupljek. Državnemu poslancu dr. Korošcu 'je naznanil minister za javna !ji-, ter je »ploh \ so v mi-bolj^i rastt. Sedaj se lahko najlaže na lastne oči preDri-čate, dc ne morr-.e dfhiti niKjerdrujzro.1 boljše zemlie in boljše prilike Radiusra n« tzKubljs.te ča<-a ter pridite čim preje mciroče, dokler ne bo vsf> žito požeto. Pišite po pojasnila in naiš li3t T.ixxi'« Colonist"! katerega po^Ijtmo sakerau "nrez razlik«, ki ieli kupiti farmo a?i je ne ;«li. Videli b.>*te alike »lovenskih in hrvaških lar-n in čitAli dopise, kako »e živi tukaj. Naslovite na: The James W. Good Company Dep. 54. Ashland. Wis. <*to> ortfc Po znižani ceni! i i Amerika in Amerikami i ¥ V Kje je naju hči MARIJA SERO CERARj ? Stara je 15 let. Pred šestimi tedni je pobegnila s fantom Grčar in ne vemo kam. Grčar je velike postave, suhega, temnega obraza in šepav na eni nogi; star je 22 let. Hči je velike postave, visoke in tenke rasti in belih lie, ima rumenkaste lase in manjkata ji zgoraj dva zoba. Oba znata govoriti in citati slovensko in angleško. Kakor se čuje, nahajata se nekje v Indiani. Če kdo izmed rojakov sezna za gori omenjeni i par, prosiva oče in mati od dekleta, da javi naslov materi: Mrs. Mary Cerar, P. O. Box oil, Herminie, Pa. (9-19—9) i i i i i j Spisal Riv. J. AT. Trunk: Je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako pri lična. Zalcžnik je imel veliko stroškov in Be mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsai deloma Dokri-jejo veliki'stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt^Street, JNew York, N. Y. W % % % % % Kje se nahaja moj prijatelj AX-TON KOS? Zakaj ga hočem imeti, že sam dobro ve. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, naj mi naznanijo, ako mogoče, njegov naslov, še bolje je. da se sain javi na naslov: F. Čer-noga, Box 142. Reed, Pa. (0-11—9) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih hode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIRt kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo G1&« Naroda. Iščem svojega brata FRANCA GLAVAN. Pred 4. meseci se je nahajal v Ilibbing, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. — John Glavan, Box 416, Moon Run, Pa. (9-11—9) POZOS POŠILJATELJEM DE NARJA! SV One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem DA POD NOBENIM PO GO JEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja t staro domovino. Nobena banka v New Yorkn ne dela kupčij in r&ditega smo TUDI mi USTAVILI PO SLOVAN JE. KAKOR HI TRO SE RAZMERE IZ BOLJŠAJO, BOMO OB VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser. NAZNANILO IN PRIPČRO-ČILO. Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. Dr. Josip V. Grahek, EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 Eaat Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitubsrg, Pa. Nasproti "'.otel Pavlinac". — Kare štev. 1. 2. 3 in 4 vozijo racemo moje ril*11. Kadar je kako droStvo namenjeno knpiti fcandero, zastavo, rrgalije god bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priree-fr, prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tndi mene saceue vpraiate. Lprajanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, reč vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. Velika prodajaFONOGRAFOV Ta krasni Colombia tv. gramofon ima najslajši najčistejši in najglasnejši cir-v Omara je velika in pripravna ter zitovljena iz bdega hrasta. 12 inčev v kvadratu in T Inier visoka Ima velik, črno emailiran rog. z rlitcimi okraski ter jamren z* 15 let. Ta stroj si je prodajalo sa $4<"'. a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni gramofon na vse strani Zdr. držav in Canade s 12 najboljši.ni slowerskimi spevi, katere izberete lz našega cenika, in 500 ice! ZA LE na lahke obroke po $1.00 na mesec. Prodajamo tndi dobroznane Victor ermmofor.e in dražje Columbia gramofone na lahke obroka Pišite po naš novi veliki ilustrirani katalog, katerega vam pošljemo povsem ZASTONJ. SAUL BIRNS, 117 Second Are., corner 7 Street Dept. 233, NEW YORK. Za newyorike odjemalce imuno odprto zvečer in ▼ nedeljah Rada bi izvedela za naslov svoje sestrične LENI BALANČ. Doma je iz Žabnice pri Ško^ji Loki. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanjo, da mi naznani, •li naj se mi sama javi. — Min-ka Gasperlin, 1017 Blair Ave.. Mgjgrt, Ind. ~ (11-14—9) HARMONIKI bodla! kakorfnekoO Trata ladelajem In popravljam po naJnlSjlb cenah, a dalo trpežno In sanealjivo. V popravo aane-■tJIVo vsakdo poAlje, ker Mm te nad lt let tnkaj v tem poalu ln aedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek vzamem Kranjske kakor vse druge harmonike ter raCutiam po delu kakorino kdo sa~ hteva bres na daljnih vptaianj. JOHN WENZEL 1017 tend 8k. strnem . j ETleC nozdke j 7] 6 Llobrt OMeJlI^S f EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR' (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. New York, N. Y. 1245 WILLOUGHBY Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne prestave iz tujih jezikov. Obrnite »e zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. d IIB možu, Ki JE DKBHDEL ŠTET. f Roman 20. atoletia. Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredilj (Nadaljevanje.) Huntova s** j* globoko oddahnila. Sla je k vratom in rekla laatniku. da naj vstopi. — Ali je mogoče, — da bi prišla princezinja z vozom namesto s konjem T Nekaj 1 >i ji rada izročila, zato hi bilo pa boljše, če bi vzela voz. — Ali je tista stvar velika? — Ni ravno velika. Približno čevelj široka in čevelj visoka. — Nič zato. Horn pa jaz nesel, če ona ne bo mogla. .Jaz jo bom Takoalitako spremljal. Ko sta se poslovila, je Šla gospodična IFiintova k vratarju in iiaro. ihi voz. KVkla nni je, da naj bodo konji izvrstni, ki zamore-jo neprestano dvanajst ur dirjati. Ob štirih popoldan se je odpeljala. Vozila se je skozi prijazen' gozd. potem pa preko polj in rek do malega letovišča. — Tam je čajarna — je rekel voznik ter pokazal na nizko poslopje. Par minut kasneje je bila na eilju. Stopila je v vrt in naročila koči jazu. da naj počaka. Ptaletzui hišieu j«- bila na koncu vrta, odkoder se je zamoglo pregledati celo pot. Ko je nekaj časa sedela. j»* postala silno razburjena. Kaj če ne bo prišla princezinja? Mogoče so ji prišli na sled? — take misli so ji rojile po glavi. Takrat je pa zagledala v daljavi oblaček prahu, ki se je vedno bolj bližal. Oblak je izginil in prikazal se je prijatelj, stotnik telesne straže v spremstvu mlade lepe deklice. Zelo hitro sta jahala in kraalo obstala pred kočo. Šla sta po stopnicah, in Huntova je že mislila, da se noče sestati žnjo. Takrat se je pa odprlo okno: na njem se je prikazala princezinja Diana. Ko je zagledala gospodično Iluntovo. je postala takoj nekoliko ljubosumna. — Ali ste vi gospodična Huntova? — jo je vprašala. Časnikarska poročevalka ji nimogla takoj odgovoriti ampak je samo prikimala z glavo. Diana je zarudela. — Vi ste toraj ona. katero je poslal gospod Strong? — Da. jaz sem Dora Hunt. — Pogumna deklica! Vredni ste, da ste v Strongovi službi! — Pogum ne pride pri meni vpočtev, ampak prišel bo pri Vas. če boste hoteli. — Kaj se je pa zgodilo tako posebnega, da ste mi prišli naznanit? •* 4. S-VJfggf — (V hočete in če se čutite varno. Vam bom ivar tukaj povedala. — Da. prosim Vas! — je vzkliknila Diana in pogledala, kje je njen spremljevalec. — Najprej mi je rekel gospod Strong, da naj Vam povem, da bo že v teku šestih mesecev v Bambergu. — To je že tudi meni povedal, pa ne vem. kako bo kaj šlo. — V teku šestih mesecev — je ponovila Huntova s trdim glasom. C'e pravi gospod Strong, se bo to tudi zgodilo. Ker bi hil pa rad z Vami neprenehoma v zvezi, in ker ve, da bi se pisma ne do bila. mi je dal mali aparat, ki bo to zvezo omogočil. — Že zopet nekaj novega! — je vzkliknila Diana in zaploska la z rokami. — Stvar je izvanredno praktična! Po teh besedah je vzela iz zaboja aparat in ga postavila na okno. — To je iznašel gospod Hanglev. in je mogoče najpopolnejša iznajdba brezžičnega hrzojava. Začela je ogledovati aparat in se vedno bolj čudila — Ali deluje? — Ko ji je razložila pomen posameznih delov, se je začelo Dia-ni svitati. — Potoni tega aparata toraj lahko Strongu sporočim vse in on mi zamore odgovoriti? — Seveda — je odvrnila Huntova in jo tako samozavestno pogledala ket da bi ona iznašla aparat. Nato ji je dala še knjigo ? abecedo. — Sedaj pa le hitro počnite z učenjem. Prej ko boste znali abecedo, prej se boste lahko pogovarjali s Strongom. — Na kakšno daljavo pa deluje? — Najmanj na daljavo 401) milj. Dosedaj nismo napravili š« nobenega tozadevnega poiskusa. — Ali bi se tudi Vi lahko pogovarjali z menoj* — Seveda, samo če hočete. V hotelu imam tudi jaz svoj aparat. V slučaju, da me hočete kaj vprašati, me samo pokličite. — Čakajte, poklicala Vas bom ravno opolnoči. — Izvrstno, Upam, da Vam bom zamogla pravočasno odgovoriti. — Kaj bo pa potem? — Kaj bo? To je odvisno čisto od Vas. — Kako od mene? — Ker mislim, da bom že jutri dobila od Njegovega Veličanstva kralja povelje, da moram zapustiti mesto za vedno. — Kot sem slišala, ste govorili z mojim očetom. Zdi se mi, da ni bil posebno prijazen z Vami. No, on je že tak. njemu ne smete zameriti. Kaiu boste pa šli, če se boste podali na pot? — Domov. Medpotoma se bom mogoče ustavila na Dunaju. Najina aparata bosta seveda v neprestani zvezi. Medtem je prišel bližje stotnik Petrov in pozdravil ter pokazal na cesto. V daljavi se je vil bel oblaček. — Boljše je. da grem. Dajte mi aparat. Medtem se je jezdec toliko približal, da ga je bilo mogoče spoznati. — Kovliovski! Diana je že sedela na konju in mahala svoji novi prijateljici z roko v pozdrav. — Nasvidenje! Huntova je šla nazaj v hišico in začela vroče moliti, da bi Kcv-hovski ne preiskal njene privatne lastnine. Prvo poročilo. Kmalo nato se je pojavil na pragu polkovnik. — Kako srečno naključje, gospodična, da sva se dobila! Kralj me je poslal k Vain v neki. za Vas zelo neprijetni zadevi. Huntova se je zravnala, pogledala ga v oči in mu pokazala hrbet. — Bil sem že v hotelu, pa Vas nisem našel. Povedali so mi, da ste se peljali sem. Kralj je toraj naročil, da morate v najkrajšem času zapustiti mesto. Huntova se je odpeljala nazaj v hotel. Tam se je zaprla v svojo sobo in čakala. Ko se je približala polnočna ura, je odprla okno in postavila nanj aparat. Sklonila se je nekoliko ven in pogledala na kraljevo palačo, ki je bila komaj sto milj oddaljena od hotela. Bog ve, če bo aparat deloval? Takrat je pa začelo na sprejemni ploščici tolči malo kladivce in delati znamenje v papir. — Ali »te Vi? — so vprašala znamenja. — Da, jaz sem — je odvrnila Huntova. — Kdo je tam? — Princezinja Diana — se je glasil odgovor. — Da, popolnoma. — Ali hočete, da se dalje pogovarjava? Odgovor je takoj dospel: — Ne. Hvala za prijaznost, ki ste mi jo izkazali. Povejte gospodu Strongu... Aparat je naenkrat prenehal delovati. Huntova je pritisnila na ključ in čakala. Nobenega odgovora. Vprašala je znova. Nobenega odgovora. Pet minut je preteklo, pa nič. Grozna misel ji je šinila v glavo. — Nevarnost! Mogoče jo je kdo opazova« in povedal kralju, ki jo je nato presenetil pri delu. Sama ni vedela, kaj bo storila. Ko ni dobila še na par nadaljnih vprašanj odgovora, je spravila aparat v skrinjico, in se začela odpravljati na pot. Naslednji dan je s prvim vlakom odpotovala v domovino. Na Dunaju se je vstavila v hotelu "KaiserhofOb enajstih ponoči je vsa razburjena in solznih oči postavila aparat na okno. Naenkrat se ji je razvedrilo lice. Odgovor je tukaj! Odgovor! — Kdo je tarn? — Diana. — Ali je vse v redu? — Vse. Ko sem Vam včeraj ponoči brzojavljala, je stopil nenadoma v mojo sobo oče. Toliko, da sem še pravočasno skrila vse priprave. Malo je manjkalo, da me ni zalotil. Pozdravite Stronga in mu recite, da je vse v redu in da ga željno pričakujem. — Lahko noč! Po preteku pol ure je bila že v postelji. Tisto noč je imela zelo prijetne sanje. Popoldan je odpotovala. Iz Kelmorajna je poslala Strongu brzojavko, da je vse srečno opravila in ga prosila, tla naj jo čaka prihodnji dan na kolodovoru. Snidenje je bilo tako veselo, da ga ni mogoče popisati. Strong jo je peljal v hotel, kjer je morala v navzočnosti treh njegovih prijateljev povedati, kako se ji je godilo na poti. (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom v Gilbert, Mi«., okolici naznanjamo, da je NASl ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge 7 našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Vlichael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- lik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. VI. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis ^ostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich. Indianopolis, Ind.: Alois Bud- nan. Depue, HI.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurich in r0hn Zaletel. Mineral, Kans.r John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-covšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-■jorič. Frontenac, Kana. in okolico: ?rank Kerne. Mulbery, Kan*. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: 3. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Josenh Shara >on. Ely, Minn, in okolico: Ivan Grouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nash wank, Minn.: Geo Manrin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. , Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. B&rbeton, O. in okolico: AloiB Balant. Collin wood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Yonngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin- čič. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Aaton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Blade Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton &ta-rich. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalieh. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Mr. LOUIS VESSEL aaS zastopnik, kateri je poobla seen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izda vati za to ve-sdoirez nn UQ -vjip-nod VOAHC[ v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. Upravn. "Glasa Naroda". je Hiss kmiigmt "VOJKA KA POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH I i B KRANJSKIH KOS H V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kdsp so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer- :-: akem. Iste se pritrdijo na kosi?5e z rinkcami. :-: Cena 1 kose jc 1.10. Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $ 1 .OO. V zalogi imamo tudi □ B klepalno orodje iz finega jekla; s b cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo todf fine jeklene srpe po 50c. NaroČila je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, S2 Cortlandt Sfc, : - s New York, N. Y. > M BALKANU", Kadar potujete v stari kraj al! kadar ste na poti skoal New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 WasUagtsa St., NEW YORK, N. Y. Caracr Cedar St. ► To boste ▼ vsakem Časa, podnevi in ponofi, naj bol j Se in najea-nejie postrežem. Izvrstna domača kuhinj s. Cute in urejene sobe ca spa van je. OM (tri Mfls) 21 csstev. - Sprane 25 esetev. Z velespoitovan j em JANKO TUŠKAN, lastnik. ® ® 9) NAJBOLJŠA ® Q)