KMlŽftlCA EIVttSA KjUUEU A y CfLJ*l
ScVfihjsf*-
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Leto XVI Številka 8 Avgust 1985
LJUBNO
GORNJI GRAD
• V
razniena
Štirideset let življenja v svobodi in miru je vredno spoštljivega spomina. Vredno zaradi velikih žrtev NOB, pa tudi zavoljo doseženih uspehov v povojni graditvi.
Praznik občine je vselej naj-, svečanejša priložnost za spletanje miselnih vezi med revolt cionarno preteklostjo, nikdar zadovoljno sedanjostjo in neznano prihodnostjo. Letošnji — ob 40-letnici zmage nad fašizmom — nas k temu še posebej vpodbuja.
Ko se ozremo na prehojeno pot štirih desetletij in njene vsestranske razvojen dosežke, kljub potrebni kritični presoji sedanjega trenutka ne bi smeli biti malodušni. Nasprotno! Gospodarski in družbeni napredek doline je tolikšen, da lahko upravičeno vzbuja ponos. Podoba naših vasi in naselij je vsa prerojena po zaslugi marljivih delovnih rok njihovih prebivalcev. S problemi brezposelnosti se nam, na srečo, skorajda ni več potrebno ukvarjati. Za socialno varnost je poskrbljeno vsakomur, ki hoče delati in prispevati svoj delež k družbeni blaginji. Mlada generacija nam odrašča v urejenih pogojih dostojnega družinskega in družbenega standarda. Se in še bi lahko naštevali dobrine, ki so plod s krvjo priborjene svobode in dolgoletnega vztrajnega dela, a se jih le redkokdaj objektivno zavemo.
Mnogo raje pokritiziramo, češ mnogobolje bi nam lahko bilo, če...
Prav je, da smo vselej kritični, saj to je gibalo napredka.
Ni pa prav, da smo kritični 'samo do drugih, lastni prag pa ostaja največkrat »nepometen«.
Ta nesluteni razvoj v štirih svobodnih desetletjih nas je nehote pahnil v pretirano borbo za materialnimi dobrinami, ob tem pa v naši zavesti, žal, vse preveč bledijo prave vrednote, ki edine lahko dajejo življenju bogatejši smisel in srečo.
Čas, ki ga živimo, zahteva od nas, da se pogosteje spominjamo zgodovinskih korenin. Pa ne le spomnimo, temveč iz njih črpamo vzgled in tudi moč za vsakdanje delo in ravnanje.
Za generacijo naših očetov in mater, ki je okusila izkoriščanje in bedo predvojne Jugoslavije, preživela trpljenje in viharje II. svetovne vojne, nosila najtežje breme povojne obnove in socialistične graditve, bi bilo največje zadoščenje, če bi mladi rod znal z večjo hvaležnostjo ceniti predragocene pridobitve njihovih žrtev. Da bi bolje cenil delo, poštenje, kruh, tudi drobtinice! Da bi v medčloveških odnosih bilo več razumevanja, tovarištva in iskrenosti! Da bi vso ustvarjalno energijo in znanje posvečal uspešnemu nadaljevanju čvrsto zastavljene poti v našo skupno prihodnost, v brezkompromisni boj za ohranitev svobode in miru.
.... H ir o Šima tudi po štiridesetih letih še vedno svareče opominja!
Vsem občanom čestitam k prazniku občine z najlepšimi željami!
Predsednik SO ALOJZ PLAZNIK
PROGRAM
prireditev ob praznovanju občinskega praznika
NEDELJA, 25. 8. 1985 — Kolesarski maraton II. grupe odredov okrog Menine	
SREDA 4. 9. 1985 .	— Otvoritev fotorazstave »Naši kraji in
♦ - ob 18. uri	ljudje« v Galeriji Mozirje
ČETRTEK. 5. 9. 1985 — Otvoritev razstave radioamaterske tehnične ob 17. uri . opreme v TVD Partizan Mozirje	
PETEK, 6. 9. 1985 ob 7. uri ob 10. uri	—	Pohod mladine po poteh partizanske sanitete —	Otvoritev prizidka osnovne šole Mozirje
SOBOTA, 7. 9. 1985	
ob 10. uri	— Otvoritev obrata Elkroj v Lučah
PRIREDITVE V KS ŠMARTNO OB DRETI:	
SOBOTA, 7. 9. 1985 ob 16. uri ob 17. uri ob 18. uri	—	Razstava otroških izdelkov v OŠ Šmartno ob Dreti —	Otvoritev prenovljenega gasilskega doma in telefonijade v KS —	Slavnostna seja v večnamenskem prostoru OŠ —	Družabno srečanje delovnih ljudi in občanov v Račneku
NEDELJA, 8. 9. 1985 — Orientacijski pohod ZRVS ob 7. uri	
od 8. do 15. 9. 1985	— Teden športa v vseh KS





—-
/^**^*^ ----------------------------
—y	•

P-	v"	v'	"
'*■	_ -v

J
*w
Mesec dni pred osvoboditvijo naše doline je bila v Logarski dolini napisana ta listina, ki sojo podpisali vidni voditelji osvobodilnega boja, pisal pa jo je dr. Aleš Bebler. Takole so zapisali: »12. avgusta 1944. Po zmagah brigad IV. operativne cone v Zgornji Savinjski dolini in uničenju posadk v Lučah, Ljubnem, Gornjem, gradu, Šmarntem itd. — ko je Rdeča armada obkoljevala Varšavo, pričela z uničevanjem v Estoniji obkoljenih Lindemanovskih armad in pričela prodor na Krapatih, ko so Angleži udrli v Florenco in se približali Parizu na 75 km —• smo se podpisani zbrali pri Logarju poslovno pa tudi sicer in tako združili koristno s prijetnim..«.
Onesnaževanje, zdravstvo in še kaj?
Predsedstvo OK SZDL Mozirje je na svoji zadnji seji obravnavalo vrsto perečih vprašanj. Tako je bila na dnevnem redu pritožba krajanov Naza-rja zaradi onesnaževanja po TOZD Iverna, dalje so se pomudili pri predvideni reorganizaciji zdravstva v širšem smislu, govorili pa so tudi o sadnjih prizadevanjih za zbiranje sredstev za bolnišnico v Celju.
Ko so poročali o zbiranju prispevkov za bolnišnico so prikazali zadovoljivo stanje in pripravljenost prebivalstva pri-spevti v ta namen. Sedaj teče zbiranje prispevkov v lesu in samo od tega pričakujejo, da bo zbranih kakih 20 milijonov dinarjev. Vsekakor pa so menili da bo treba najti še druge oblike zbiranja sredstev, saj je predvsem v sedanjih premalo domiselnosti.
Pričeli so prvi razgovori o združevanju zdravstva Celja in Titovega Velenja. Verjetno bo prišlo tudi do vključitve obeh zdravstvenih skupnosti v celjsko regijsko skupnost. Tako bi bila SOZD v Celju, želeli pa bi vljučiti še lekarne. Imenovali so iniciativni odbor, ki naj bi vsa vprašanja okoli združevanja proučil. Doslej so ti razgovori potekali brez sodelovanja naše občine. Vendar smatra predsedstvo, da bi morali tudi naši predstavniki enakopravno sodelovati, saj gre končno za vprašanja, ki tičejo tudi naših občanov. V naših krogih prevladuje mnenje, da bi ob tem kazalo začrtati širše območje združevanja, tudi Koroški predel, s katerim so nas doslej vezale številne poti sodelovanja. Takšen predlog naj bi dalo iniciativnemu odboru predsedstvo OK SZDL Mozirje. Krajani Nazarja so se s pritožbo nad onesnaževanjem okolja zaradi delovanja Iverne pritožili na republiški sekretariat za varstvo okolja v Ljubljani, takšno pritožbo pa so poslali tudi Svetu za varstvo okolja pri RK SZDL. Pritožbo je podposalo 60 krajanov. V
njej navajajo pomanjkljivo skrb Glina za čistilne naprave, ki bi onemogočale tako močno onesnaževanje, to pa povzroča škodo na zdravju in premoženju, saj se kažejo vidne poškodbe ostrešij in kritine, kijih krajani pripisujejo Iverni oziroma onesnaževanju po njenih obratih.
Predsedstvo je na sejo povabilo predstavnika Glina Nazarje inž. Marjana Dobravca, da bi pojasnil stanje v proizvodnji ivernih plošč, se pravi ukrepe, ki so bili sprejeti, da bi se onesnaževanje omililo. V razpravi, ki je bila vsestransko razumevajoča in kritična, je bilo slišati tudi pripombe na nekatere od podpisnikov, ki so bili med snovalci tega obrata in bi torej morali bolj razumeti težave s katerimi se proizvodnja ubada. Sicer pa je prevladovalo mnenje, da je treba' krajanom pomagati, da je potrebno poskrbeti za najboljšo možno rešitev glede čistilnih naprav.
Predstavnik Glina je povedal nekaj številk v zvezi s količinami prahu, ki so bile izmerjene v zraku. Poudaril je, da si Glin prizadeva onesnaževanje zmanjšati na najmanjšo možno mero, da pa sedanje naprave tega še ne zmorejo. Pa tudi človeški faktor je včasih kriv za večje onesnaževanje, čeprav so glede tega predpisali zelo ostre mere znotraj delovanja obrata. Lesni odpadki v obliki prahu sicer niso zdravju škodljivi, so pa seveda onesnaževalci okolja. Strupenih snovi je v prahu le malenkost, tako te najbrže ne učinkujejo nevarno na zdravje. Ker je Marjan Dobravc hkrati tudi predsednik sveta KS Nazarje je povedal še kaj vse je pokre-nila sama krajevna skupnost. Tudi tu si prizadevajo, da bi s skupnimi napori razrešili to vprašanje. Glin ima že izdelane načrte za sanacijo razmer v Iverni, vgraditi nameravajo ustreznejše čistilne naprave. Te so seveda zelo drage, zato to ne bo takoj. V Glinu ni le
Iverna onesnaževalec, imajo vsega 8 filtrov, saj je lesna industrija hkrati predelava in tam so seveda odpadki taki in drugačni. Tudi kotlarna je v prenovi, z njo pa dimnik. Ko bo to na red ne bo več dima o katerem krajani tudi pišejo v pritožbi. Res je; da so ljudje postali občutljivejši na čisto okolje, ob tem vidijo le eno plat. največkrat pa prezrejo tisto, ko tudi sami z raznimi večjimi odpadki onesnažujejo okolje, ko mislijo, da jih tema skrije ob praznenju raznih prikolic v potoke in na obrežja "rek. Torej tudi tu bi morali biti občutljivi, ne pa na račun lažne solidarnosti trpeti, da nekdo spričo njih strese v potok vse mogoče dotrajane reči.
Sklep predsedstva je bil, da Glin objavi javno pojasnilo krajanom v občinskem glasilu, za kar se je obvezal inž. Marjan Dobrovc. Hkrati pašo menili, da bi morali krajani izkoristiti v pritožbi v prvi vrsti občinske poti in ko bi te bile brezuspešne pa naj bi se poslužili republiških dejavnikov. To je edino prava pot!
Predpis
ali
zavest

Smo pred sprejetjem odloka o varstvu kulturne in naravne dediščine v naši občini.
Že beseda dediščina pove veliko. Gre torej za ohranjanje krajinskih, spomeniških in drugih lepot, ki gredo takorekoč iz roda v rod.
I
Torej je današnji rod dolžan ohraniti bodočim tisto kar je prevzel od svojih prednikov.
Predpis sam na sebi ne pomeni nič, če ga ne bomo razumeli, če ne bomo čutili življenjsko potrebo ohranjati zanamcem tisto kar smo od prednikov sprejeli. Ohranjanje kulturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot je dolžnost in hkrati dokaz kulture nekega ljudstva.
Vse prepogosto žrtvujemo našo prvobitnost sodobnosti, uničujemo lepote, ki so jih drugi ohranili nam, ravnamo brezbrižno. Ne pomislimo na to, da bodo zanamci ocenjevali naš rod prav po dediščini, ki jo bodo od nas prevzeli.
Res je, da je čas v katerem živimo trd, da je pa ravnanje največkrat samo izgovor za našo neprizadetost, ki se zrcali v odnosu do krajine ki nas hrani in nam daje življenje. Vanjo pa sodijo spomeniki, ki sojih postavili predniki, ali pa so plod našega prizadevanja. Sem sodijo naše izvirne zgradbe, naši mlini, naše stare kašče in še mnogokaj!
Slavimo kot lepa dežela polna krajinskih posebnosti. Tujci radi pogledajo naše staro stavbarstvo, uživajo ob spomenikih, se poglabljajo v našo preteklost, v našo staro in izvirno kulturo. Na vse to moramo biti ponosni, vse to moramo varovati z vso vnemo in z vso srčnostjo.

■
■	. 'S ■	.	; 'V -'V:..-,
.
, • ■
Ob prazniku naše občine želimo občanom uspehov
in osebnega zadovoljs
:	- v;
■:	s*
«tpfeiSW«* let»
Skupščina občine Mozirje, in njen izvršni svet politične in
2 ECnNOVICE
Skupni razvojni cilji
Osnutek družbenega dogovora o temeljih plana za naslednje srednjeročno obdobje pomeni naša skupna hotenja, ki jih načrtujemo s ciljem in namenom, da postavimo takšne razvojne opredelitve in poti, ki bodo realno zasnovane in dale po možnosti čim večji prispevek k osebnemu in družbenemu standardu. To je naš skupni dogovor, obvezen za slehernega nosilca družbenega planiranja, ki mora odgovoriti na številna nerešena vprašanja in odpraviti mnoga neskladja, ki so se nakopičila v dosedanjem razvoju. Prav iz navedenega razloga je potrebno, da čim bolj odgovorno in v čimvečjem številu aktivno sodelujemo pri snovanju dokončnega predloga dogovora, da ga nato vzamemo za svojega in dosledno uresničujemo. Samo s takšnim načinom in pristopom lahko pričakujemo, da bomo uspešno premagovali premnoge težave in uresničevali naše skupne stabilizacijske naloge in razvojne cilje.
Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Mozirje je drugi fazni planski dokument v procesu priprave plana za srednjeročno obdobje 1986—1990. Pripravljen je na že sprejetih smernicah srednjeročnega in dolgoročnega razvoja in na osnovi obstoječega Zakona v sistemu družbenega planiranja. Pripomniti velja, da sestavljalci tega osnutka dogovora niso imeli na razpolago nekaterih osnov za konkretnejše oblikovanje tega dogovora, zlasti tistih, ki so vezani na regijska merila (OVS, Elektro itd). Zato naj vsebina tega osnutka predstavlja izziv za bogato javno razpravo, ki naj bi pripomogla k večji konkretizaciji skupno dogovorjenih nalog in obveznosti in s tem k večji kvaliteti tega dokumenta. Le vsklajeni interesi vseh udeležencev dogovora bodo lahko zagotovilo za uresničevanje opredeljenih razvojnih ciljev in usmeritev v srednjeročnem obdboju, ki je pred nami.
Smo sredi zadnjega leta srednjeročnega obodbja 1981 —85, za katerega lahko trdimo, da smo dokaj uspešno uresničevali zastavljene cilje in dosegli zadovoljive rezultate. Res je, da smo zaradi nepredvidenih zaostrenih pogojev gospodarjenja zmanjšali prvotno začrtane cilje v preteklem letu, kar nas opozarja, da moramo biti pri planiranju ciljev zelo previdni in realni, res pa je tudi to, da bomo uresničili pretežni del nalog iz sedanjega srednjeročnega obdobja. Tako ocenjujemo, da bomo dosegli predvideno rast indudstirijske in kmetijske proizvodnje, realno povečali družbeni proizvod za več kot 3% povprečno na leto in uresničili večji del ostalih kvalitetnih pokazateljev gospodarjenja. Še največ nerealizairanih malog bo ostalo na področju prepočasne preobrazbe naše industrijske proizvodnje in z njo povezanih naših proizvodnih programov, premajhne zavzetosti za izvozna prizadevanja izdelkov z višjo stopnjo obdelave in ostale bodo neuresničene tudi naloge v turističnem gospodarstvu.
In kaj je bistveni povdarek v razvojnih nalogah in ciljih tega osnutka dogovora?
Upoštevajoč ocene in analize razvojnih možnosti zelo smelo načrtujemo rast industrijske proizvodnje in to s povprečno letno stopnjo 6—7% in poprečno 5% realno letno rast družbenega proizvoda, kar je nadpovprečno v Sloveniji. Na nadpovprečno rast industrijske proizvodnje in družbenega proizvoda naj bi v prvi vrsti vplivalo znanje,
boljša izobrazbena struktura zaposlenih in tehnološki napredek. Na ta način bi zagotovili osnovo za izboljšanje splošnega in osebnega standarda ljudi, kot enega temeljnih razvojnih ciljev.
Izredno velik pomen dajemo izvozni usmerjenosti, saj načrtujemo, da bomo dosegli 30% strukturni delež izvoza v družbenem proizvodu, kar pomeni, da moramo letno realno povečati izvoz za 7,5%. Se naprej moramo vso, skrb posvečati kvalitetnim dejavnikom gospodarjenja, akumulativni in reproduktivni sposobnosti našega gospodarstva ob relativnem zaostajanju vseh oblik porabe, razen osebnih dohodkov, ki morajo postati temeljni vzvod za učinkovitost-uspešnost.
Seveda bo osnovno gibalo gospodarskega razvoja mozirskega gopodarstva tudi v prihodnjih letih industrija z lesno-predelovalnim kompleksom na čelu.
Toda pri tem ne smemo več računati na povečano proizvodnjo iz sedanjih proizvodnih programov, ker enostavno ni več lesa, ampak je rešitev v finalizaciji masivnega lesa.
V tekstilni industriji bomo specializirano proizvodnjo hlač dopolnili z nekaterimi dopolnilnimi programi športne konfekcije in ob še nadaljnjem povečevanju izvoza. Z ustanavljanjem novih temeljnih organizacij združenega dela v drugih republikah bo delovni kolektov Elktroj zmanjšal število kooperantov in z njimi negativne učinke, zlasti v pogledu kvalitete izdelkov.
Kovinsko-predelovalna industrija oz. točneje Kovinarstvo iz Ljubnega načrtuje še hitrejši proces prestrukturiranja proizvodnje, ki bo računalniško vodena in dala takšno kvaliteto izdelkov, ki bodo sposobni tudi za izvoz.
Ostala industrija prav tako smelo načrtuje razvoj obstoječih programov in nove dopolnilne proizvodne programe, pri katerih bo več vloženega dela, znanja, manj pa materiala, energije.
Vzporedno z razvojem industrijskega sektorja namenjamo znatno skrb razvoju kmetijstva tako, da bi kmetijska proizvodnja naraščala po stopnji 4% na leto. Najpomembnejša kmetijska dejavnost bo zaradi naravnih danosti ostala še naprej živinoreja in sicer mlačna govodoreja, ki pa bo zahtevala korenitejše posege na področju izkoriščanja obstoječih površin (melioracije, komasacije). Mnogo večji povdarek kot doslej dajemo tudi dopolnilnim dejavnostim v kmetijstvu in začetku živilsko-predelovalne idnustrije s visoko kvalitetnim mlečnim izdelkom kot končnim proizvodom.
Zelo veliko prostora namenjamo razvoju turistične dejavnosti, saj imamo zato dobre primejalne prednosti in naravne danosti. Toda žal jih mnogo premalo izkoriščamo. Zaradi nizke akumulativne sposobnosti gostinskih in turističnih organizacij združenega dela predvidevamo izgradnjo nekaterih turističnih objektov tudi na račun združevanja sredstev OZD gospodarstva in sicer v višini 1% od ČD.
Razvoj ostale gospodarske infrastrukture v najširšem pomenu besede bomo podredili gospodarski moči občine in v prvi vrsti skrbel iza vzdrževanje obstoječega stanja in razreševali najnujnejše investicijske potrebe.
Prav gotovo vseh želja na tem področju ne bo moč uresničiti.
FINKŠT FRANC, dipl. ing.
Gradnja mozirskega šolskega poslopja dobro napreduje
Elkrojevi obrati
Poročali smo že o prizadevanjih Elkroja, da bi z novimi obrati povečal svojo proizvodnjo. Direktor Ivan Kramar je povedal, da gredo dela na gradnji v Odžaku proti koncu. Predvidevajo, da bodo pričeli z delom ob prazniku republike.
V Strugah bodo pričeli z delom v eni izmeni septembra ob občinskem prazniku. Drugo izmeno bodo oblikovali, ko bo za to potreba.
Tudi v Šoštanju urejajo nove delovne prostore. Predvidevajo, da bodo pričeli z delom v njih okoli 29. novembra letos.
Pred dnevi pa so odprli industrijsko prodajalno v Tržiču. Tam je ponudba njihovih izdelkov slaba, zato so se odločili za lastno prodajalno, ki mnogo obeta, saj je blizu državna meja, kraj pa obišče
redno veliko tujcev. Prodajalna je na zelo prometnem mestu Deteljici, kjer imajo že svoje industrijske prodajalne ugledni slovenski proizvajalci raznih oblačilnih izdelkov.
Ob tej priliki so imeli krajšo slovesnost, saj je otvoritev bila zajeta v praznične prireditve Tržiča ob krajevnem prazniku. Tako je govoril podpredsednik SO Tržič, krajši pozdrav in nagovor je imel tudi direktor Elkroja Ivan Kramar. S strani naših javnih delavcev so se ^slovesnosti udeležili Hinko Čop, Mirko Strašek in Franc Finkšt.
Prodjaalno je načrtoval arhitekt Ribič iz Ljubljane, v njej pa bodo ponudili ves svoj proizvodni program.
Industrijske prodajalne bodo uredili tudi ob tovarni v Odžaku in v Šoštanju.
Vabimo k sodelovanju
Že v predhodni številki našega glasila smo opozorili nekdanje borce, aktiviste in sodelavce NOG, da pomagajo pri iskanju gradiva za pripravo monografije NOB v Gornji Savinjski dolini. Ponovno prosimo, da se zglasite z dopisnico na naše uredništvo, napišite le naslov in obiskali vas bomo!
V okviru sindikata pa pripravljamo zapis o življenju in delu nekdanjih poslov. Gre torej za hlapce, dekle, pastirje, dninarje, seveda pa tudi za tako imenovane strice in tete po kmetijah. Iščemo tudi
fotografije iz časov med obema vojnama in pred prvo svetovno vojno. Te bomo preslikali in vrnili!
Prosimo vse, ki bi se spominjali navedenih del, okoliščin, ali delali v takšnih odnosih, prosimo, da nam z dopisnico sporočijo naslov na naše uredništvo in zapišejo o čem bodo lahko pripovedovali. Na ta način želi sindikat ohraniti spomin na razmere v katerih so delali mnogi naši ljudje, marsidkaj v najtežjih okoliščinah služili vsakdanji kruh. Pomagajte pri tem!
Po nesrečnem dogodku je ostal razbiti proti Savinjskemu gaju...
kot »okras« ob cesti
---------------------------------------------------1
KPO v Gorenje — Glin
Delavski svet DO je dne 19. 7. 1985 med drugim obravnaval tudi poročilo in predlog razpisne komisije DO in po seznanitvi s stališči DPO v delovni organizaciji in občini sprejel sklep, da se za predsednika kolegijskega poslovodnega organa ter njegove člane s L 8. 1985 imenujejo:
ŽIVKO JANEZ, ing. org. dela za presednika
VRHOVNIK ANTON , dipl. oec. za člana za področje ekonomike, trženja in financ ter
ROZENSTEIN SLAVKO, dipl. iur. za člana za organizacijsko, kadrovsko in splošno področje.
Hkrati je delavski svet DO sklenil, da se razpis in postopek kadrovanja za imenovanje člana KPO za razvojno-tehnično področje, za katero ni bil predlagan in imenovan noben kandidat, ponovi.
Številka 8 — Avgust 1985
--------------------—1  -------------p
Priprave na volitve v letu 1986
Priprave na volitve delegacij in delgatov skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti potekajo v času, ko naši delovni ljudje vlagajo velike napore, da bi se v težavnih pogojih gospodarjenja in poslabšanja življenjskega standarda hitreje reševali sedanji ekonomski in drugi pjoblemi, ki so se v zadnjih letih nagrmadili. Vse to zahteva, da' se z večjo enotnostjo in odgovornostjo borimo za uresničevanje velikih nalog, ki so pred nami.
Delegatske volitve morajo pokazati moč in sposoobnost naše družbe, da v zapletenih pogjih kritično odpravlja slabosti in odpira perspektive stabilnega, samoupravnega in demokratičnega razvoja. Vse to zahteva, da se z največjo odgovornostjo lotimo vsestranskega in objektivnega ocenjevanja kadrov, ki prihajajo v poštev za kandidiranje za delegacije, dlegate in nosilce javnih funkcij. Naša skupna naloga je, da bomo našli pot do tistih, ki bi s svojimi strokovnimi in delovnimi kvalitetami ter izostreno zavestjo lahko največ doprinesli k razreševanju teh problemov. Gotovo si vsi želimo, da bi za najodogovornejše funkcije izbrali res takšne, ki bodo sposobni, aktivni, z delom preverjeni in z znanjem oboroženi in jim ne bo vseeno, kako se izvajajo osnovna načela našega samoupravljanja. Pozorni moramo biti tudi
do kriterijev kadrovske politike glede socialne sturkture, deleža žensk in mladine. Želimo, da bi za naslednje mandatno obdobje uspeli izbrati res takšne ljudi, ki bodo resno in odgovorno prevzeli te naloge, da se v bodoče ne bomo srečevali z nesklepčnostjo skupščin, s težavami vodij delegacij, ki so mnogokrat preveč osamljeni. Delegata, ki je samo na papirju, ni pa voljan prevzemati določenih nalog, res ne potrebujemo, saj s tem sredini, ki ga je izbrala več škodi kot koristi.
Doslednje delo v zvezi s pripravami na volitve je potekalo po predvidenem programu. Vse KK ZSDL in osnovne organizacije sindikata v DO so se rokovnika dosledno držale. Evidentiranje je bilo široko zasnovano. Želimo, da tudi v tem obdobju to delo nebi zastalo.
Prav bi bilo, da bi liste dopolnili še s tistimi kandidati, ki smo jih ob prvem evidentiranju prezrli. Izoblikovanih je že nekaj predlogov za nosilce najogovornejših funkcij v občini, nismo pa doslej za te dobili predlogov iz krajevnih konferenc SZDL, organizacij in društev ali delovnih organizacij. V želji, da bi na ta odgovorna mesta izbrali takšne ljudi, ki bodo imeli ugled, užvali zaupanje in bili te naloge sposobni tudi opravljati, prosimo, da k temu čimprej pristopijo.
OK SZDL Mozirje Zdravko Novak
S seje Komiteja ZKS
Občinski komite ZKS Mozirje je na svoji zadnji seji razpravljal o nekaterih perečih vprašanjih znotraj organizacije ZKS in nato temeljito o gospodarskem utripu v naši občini.
Seji so poleg članov komiteja prisostvovali še Josip Košuta, izvršni sekretar pri CK ZKS, dr. Emil Rojc, sekretar’ MS ŽKS Celje in predstavniki javnega življenja občine.
Najprej je podal sekretar OK ZKS Mozirje Mirko Strašek ugotovitve o izpolnjevanju programske usmeritve, ki je zastavljena na temeljih sklepov 9. kongresa. Prikazano stanje potrjuje ugotovitve predsedstva OK ZKS, da se naši komunisti v veliki meri dosledno in dejavno vključujejo v stabilizacijska prizadevanja, da so storjeni določeni ugodni premiki v delovnih organizacijah, da tu dobivajo svojo težo pri naporih za ozdravitev gospodarstva. Glede premikov v samem članstvu ŽK pri nas niso opazni znaki večjega gibanja. Je sicer nekaj izstopov, vendar pa ti številčno niso zaskrbljujoči. Razveseljivo je, da se vključuje v vrste komunistov več mladih. Pri tem pa velja odločitev o še temeljitejšem preverjanju članstva, saj bo marsikje še treba seči po izključitvi, če se določeni član ne ravna po sklepih, ki so jih komunisti dolžni upoštevati.
Franc Miklavc, predsednik IS SO Mozirje je podal zelo izčrpno sliko o trenutnem stanju v našem gospodarstvu. Poudaril je, da podatki ob polletju ne morejo biti povsem odraz stanja in razmer. Večjih izgub v naši občini ni pričakovati. So pa bili storjeni premiki v kadrovski politiki v dobro gospodarjenja, ti so že marsikje občutni. Treba je reči, da
se slabosti v našem združenem delu ne skrivajo, vse več se o njih razpravlja in tudi potem ustrezno ukrepa. Pri tem je treba ohraniti realno rast proizvodnje, še povečevati izvoz, ki se je sicer kar občutno povečal. Velik poudarek je treba posvetiti načrtovanju, pred nami je srednjeročno planiranje, to moramo smatrati kot zelo odgovorno nalogo na vseh ravneh. Napisano mora biti odraz možnosti ne pa želja! Doslej je beležiti 6% večjo proizvodnjo (plan je 8%), ki pa se ne more občutno zviševati spričo vse bolj pičlih naložb v posodobitev, oziroma nove zmogljivsoti.
Govorili so nadalje o stanju v posameznih delovnih organizacijah. Zaskrbljujoče je gotovo v kmetijstvu, kjer so cene dobesedno zdivjale. Nesorazmerja me4 proizvodnimi in prodajnimi cenami se tako le še poglabljajo. Takšno stanje sili zadrugo v omejevanje določenih vrst proizvodnja kar seveda niti ni dobro, niti ne gospodarno. Tudi v Elkroju se ubadajo s težavami pri naložbah, vendar bodo do konca leta načrtovane gradnje opravili. Odpira se jim možnost izvoza v ZDA, sicer so pa v tem pogledu zadovoljni. Glin predvideva posodobitve v TOZD Žagarstvo. Velike zaloge izdelkov se sicer krčijo, vendar pa je jasno, da bodo morali iskati trajne rešitve v trgih zunaj državnih meja. Pa tudi nove izdelke morajo kar se da hitro uveljaviti in to s poudarkom na dohodkovno zanimivost.
Odprta in poglobljena razprava je pokazala, da v občini razmeroma dobro gospodarimo in da je treba nastale težave sproti in skupno reševati.
Tudi z lesom lahko pomagaš prenovi celjske, bolnišnice!
Tudi naši gozdovi umirajo
Le dve sorazmerno ostri zimi z velikimi temperaturnimi nihanji sta pokazali, da smo živeli v varljivem upadanju, da se kisli dež, ta »rak« iz rednjeevropskiH gozdov, nebo prestavil tudi k nam. Že kar katastrofalne so posledice plinske pozebe v šaleški dolini, umiranje se širi na Menino planino, Krašico in Dobrovlje. Tudi v celjski kotlini stanje ni nič boljše, drevesa pa se sušijo tudi na Gori Oljki. V zmotijo tisti, ki mislijo, da je temu kriva le pozeba.
Gozdarji Gozdnega gospodarstva Nazarje, katerega temeljna organizacija upravlja z gozdovi v občini Velenje, sö po navodilih in smernicah republiške komisje že izdelali pregledno karto z ogroženimi površinami gozdov po posameznih stopnjah poškodova-nosti. Skupno je poškodovano 4030 hektarov (40% vseh gozdov), od tega je več kot polovica razvrščena v prvo kategorijo poškodovanosti, približno 1400 hektarov pa v drugo in tretjo kategorijo.
Podatkov, koliko gozdov je poškodovanih na Menini planini, Krašici in Dobrovljah (na Čreti) še ni. Skupno z nazar-skimi in gornjegrajskimi gozdarji so si ta območja že ogledali predstavniki republiške komisije in izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, domneve o ne tako neznatnih poškodbah pa so potrdili tudi mladi raziskovalci, študentje Biotehnične fakultete, ki so v okviru letošnjega študentskega raziskovalnega tabora proučevali bolezni gozdov na Menini planini. Ugotovili so, da se stopnja poškodovanosti giblje med dve in tri saj imajo smreke za 20 do 30 odstotkov manj iglic.
Na območju celjskega gozdnega gospodarstva je uničenih 2276 hektarov gozdov, 877 hektarov je neznatno poškodovanih, vzdržno 627, nevzdržno 594, v propadanju pa je 119 hektarov. K temu je potrebno dodati, da so ti podatki vzeti iz zadnjega, sicer letno korigiranega načrta, ki je star pet let. Najnovejša anketa, ki bo v slovenskih gozdovih zaključena do jeseni, ko bodo vsi predeli posneti z infrasne-malno tehniko, bo verjetno postregla z drugačnimi, še bolj zaskrbljujočimi podatki. Glavne škode segajo od Miklavškega hriba v Celju pa vse do Šentjurja, proti Žalcu pa so se ob Natančnejših pregledih pred štetimi leti zadnji vplivi kazali VKasazah. Sedaj smreke umirajo tudi na Gori Oljki. Gozdarji še ne vedo, ali zaradi povečanja splošnega obsega plinskega območja ali zaradi povečanja stopnje onesnaženosti, in ki so zelo drage, nimajo. Kot kaže, bodo prve tovrstne naprave kupili v Gozdnem gospodarstvu Nazarje, ki jih je letošnja plinska pozeba najbolj prizadela.
Stopnje poškodovanosti gozdov
Po dogovorjenih republiških smernicah so gozdarji obolele gozdove razdelili v tri kategorije. V prvo sodijo gozdovi z zaznamovanimi poškodbami, v katerih je omogočeno gospodarjenje z motnjami. V teh gozdovih, ki imajo
možnost preživetja le pod pogojem, da se stopnja onesnaževanja ozračja drastično zmanjša, bo velik delež poseka realiziran s sečnjo poškodovanih in suhih dreves. V drugo kategorijo sodijo goz'dovi z znatnimi poškodbami, v katerih je gospodarjenje močno moteno. S svojimi ukrepi gozdarji ne morejo več uravnavati razvoja takšnih gozdov. S sanitarnimi sečnjami (teh bo v šaleški dolini letos kar na 13.650 hektarjih) bo za dva do trikrat prekoračen posek, proizvodna zmogljivost teh gozdov pa bo prepolovljena. Tudi v primeru takojšnjega zmanjšanja onesnaženosti obstoječa generacija smreke nima velikih izgledov na preživetje.
Viri podatkov: Gozdno gospodarstvo Celje, magister Vladimir Puhek z Biotehnične fakutelte, Marjan Hönigsfeld: Umirajo tudi slovenski gozdovi, dipl. ing. gozd. Milan Cajner: seminarska naloga pri mentorju dr. Avguštin Lahu »REK Titovo Velenje in varstvo«.
V gozdovih, ki sodijo v tretjo kategorijo z močnimi poškodbami, je gospodarjenje onemogočeno. Prizadetih je toliko dreves, da je onemogočen razvoj gozda, zato morajo biti ti gozdovi izločeni iz rednega gospodarjenja. Propadanje se bo nadaljevalo tudi v primeru takojšnje saanacije ozračja.
O vzrokih letošnje katastrofe
Letošnji ekološki katastrofi pravijo gozdarski strokovnjaki klasična imisijsko-plinska pozeba. Napačna je torej predstava, da gre za navadno pozebo. Kljub temu, da si vseh pojavov pri tem še ne znajo razložiti, pa je znan dvojni vpliv plinske pozebe. Zaradi sprememb v kejnični sestavi rastlinskih tkiv se občutljivost rastline za nizke temperature močno poveča. Dolgoletno zaplinjanje s hujšimi imisij-skimi sunki poškoduje listne reže in zaščitne voščene obloge iglic ali listov. Rastlina ne more več uravnavati oddajanja vode, ker ima toge listne reže. Kadar pa se po hudem mrazu nenadoma otopli, se začno vegetacijski procesi: rastlina oddaja vodo, iz zamrznjenih tal pa je ne more nadomestiti. Ker tudi ne more zapreti listnih rež, se izsuši in če takšne razmere trajajo dlje ali se ponavljajo, propade.
Hladne zime z velikimi temperaturnimi nihanji, kakršni sta bili tudi zadnji dve, so tako pogubne za drevesa, ki so poškodovana zaradi onesnaženega zraka.
Ni težko razlikovati prave zimske pozebe od plinske. Pri pravi pozebi rjavijo najmlajše iglice od zunanjosti proti notranjosti krošnje, pri plinski pa je ravno narobe. Najprej porjavijo nekajletne iglice v notranjosti krošnje, nato pa se sušijo vse lajše proti zunanjosti. Ko suhe iglice odpadejo, poškodbe niso več tako očitne in drevo navidezno ozdravi.
Ostane presvetljena krošnja, smreke pa se borijo za življenje s sekundarnimi poganjki, ki za nekaj časa zakrijejo praznino. Taka obramba drevo izčrpa, '.ato še hitreje propada.
Rešitev: postopno ukinjanje proizvodnje največjih porabnikov energije
Propad gozda bi verjetno pomenil tudi naš propad. Po obdobju naftne krize, v časih izrazito povečane proizvodnje premoga, s katerim rešujemo energetske težave, se umiranje gozdov vse hitreje širi. Dolgoletno onesnaževanje zraka sicer ni prizadelo samo gozda, a posledice so v njem najbolj vidne. Le osem let od izgradnje zadnjega, petega 345 mega-vatnega bloka v Šoštanju je bilo potrebno, daje poškodovanih že 40 odstotkov gozdov v občini Velenje. Očitno je torej, da bi bilo potrebno v razvojnih planih te in ostalih občin te republike prednostno rešiti ekološko vprašanje, tudi za ceno navidezne stagnacije gospodarstva. Namesto z uvajanjem dodatnih bi bilo potrebno pričeti z zmanjševanjem in postopnim ukinjanjem proizvodnje največji porabnikov energije, skladno s tem zmanjšati prooizvodnjo pridobivanja premoga ter jo usmeriti v daljše časovno obdobje (zaloge v Titovem Velenju ob trenutni dinamiki pridobivanja premoga tako in tako zadoščajo še komaj za 38 let). Ob zmanjšanju proizvodnje pridobivanja premoga ter zmanjševanju porabe energije zaradi manjše in deloma ukinjene proizvodnje največjih porabnikov energije bi lahko zmanjšali tudi proizvodnjo energije v termoelektrarnah ter s tem zmanjšali onesnaževanje ozračja. Kaj preprosto je takole na papirju zmanjševati in ukinjati proizvodnjo, brisati industrijo z deset tisoči zaposlenih. A v Sloveniji imamo vsekakor več možnosti za razvoj terciarnih
Emisija S02 iz vseh dimnikov TES je kar 243 ton na dan. Poleg tega uide z dimnimi plini dnevno v okolje tudi 13,2 tone pepela. Trboveljska termoelektrarna spusti v zrak dnevno 200 ton žveplovega dioksida.
dejavnosti, predvsem turizm, kot pa za razvoj primarne, umazane industrije, ki že sedaj porabi kar 70 odstotkov naše energije in ustvarja komaj okrog 20 odstotkov družbenega proizvoda. Z usklajeno akcijo in interdisciplinarnim pristopom bi morali takoj pričeti razreševati nastalo situacijo, ki jo lahko imenujemo tudi prihajajoča ekološka katastrofa. V nasprotnem primeru, v gospodarskem razvoju za vsako ceno, bomo še naprej beležili rekorde v tonah izkopanega premoga, rekorde v pridobitvi megavatov energije, kar je sicer zaradi truda delavcev, rudarjev, v danem trenutku vredno vse pohvale, a komu bomo pripeli medaljo mogoče že čez deset, dvajset let?
RADO PANTELIČ
Tudi v lučkem gozdarskem okolišu so si člani IS SO Mozirje ogledali gozdove
Izvršni svet med ogledom gozdov na Čreti
Končan raziskovalni tabor Gornji grad 85
V ponedeljek, 15. 7. 85, so udeleženci letošnjega raziskovalnega tabora Gornji grad 85 organizirali okroglo mizo v COŠ Gornji grad, kjer so predstavnikom občine Mozirje in ostalim zainteresiranim predstavili prve rezultate osemdnevnih raziskav. Potekale so predvsem v okolico Gornjega grada, kjer so tako narekovale skupine, ki so se tabora udeležile. Bile so le tri: agronomska, gozdarska in krajinarska (vse v sklopu Biotehniške fakultete). Ostale skupine so sodelovanje odpovedala zaradi študijskih ali drugih obveznosti. Škoda! Slabšo udeležbo pa je pripisati tudi vedno večji nezainteresiranosti mladih za raziskovalno dejavnost.
Prvi so svoje delo predstavili agronomi — živinorejci. Obdelali so 12 visokogorskih kmetij, ki pa so že vSe usmerjene. Ugotovili so, da je kljub temu še veliko parametrov, ki dajejo možnost za eventuelno usmeritev v novo proizvodnjo. Vidijo jih predvsem v domači predelavi mleka, vzreji plemenskih telic in ovčereji. Domača predelava mleka bi zahtevala precej dodatnega izobraževanja kmetov, kar pa ne predstavlja takšnega problema kot naše tržišče, ki še vedno nima urejenih razmer pri odkupu in prodaji ustvarjenih produkcijskih viškov pridelovalca. Isti problem se javlja še pri odkupu ovčjega mesa, ki ga islamske države kupujejo za lepe denarje od drugih evropskih držav, in ne od nas, ki zaradi stihije doma ne moremo najti poti na tuja tržišča.
V tem primeru bi lahko apelirali na ZKZ Mozirje, ki naj bi poskrbela za večjo prodornost na trgu in se v bodoče potrdila tudi pri iskanju zgoraj omenjenih tržišč. Na ta način bi ustvarili perspektivo za ovčerejo v dolini.
Poljedelci so izvedli kontrolo rodovitnosti tal, ki se bo sedaj vršila vsakih pet let, in za katero so kmetje močno zainteresirani. Vzeli so tudi 60 vzrocev zemlje, na osnovi katerih bodo lahko izdelali tudi gnojilne načrte za naslednjih pet let.
Skupina gozdarjev je raziskovala po prostranih gozdovih Menine planine. Vzorčne površine, kjer so ugotavljali zdravstveno stanje gozdov, pa so dale kaj žalostne podatke. Smreka in jelka kažeta sledove umiranja, tudi nekateri listavci so že zdelani, najbolj ogrožene pa so zahodne lege Menine planine ter njena mejna področja. Stanje je podobno tudi po ostali Zadrečki dolini. Po principu izvrtkov dreves so ugotavljali še prirastek le-teh. Zopet zaskrbljujoče majhen. Po enakem principu bodo obdelani gozdovi na območju cele Slovenije.
Podatke, ki so jih gozdarji dobili, morajo še računalniško obdelati, tako, da bo analiza njihovega dela popolna šele jeseni.
Raziskovalke (bile so namreč sama dekleta), ki študirajo urejanje krajine so predstavile predloge za ureditevkrajevnih jeder v Nazarjih in Šmartnem ob Dreti. V treh različicah so izrisale načrte ureditve Naza-
rij.	In vse tri so bile boljše (vsaj po mnenju udeležencev za-
ključnega razgovora), predvsem pa pogumnejše od dosedanjih. Variantni predlogi bodo upoštevani pri izdelavi dolgoročnih planov občine. Zanimivo bi bilo o teh načrtih slišati mnenje kakšnega naza-rčana, a ni bilo nikogar, pa tudi ostali povabljeni so se zaključnega razgovora udeležili v (pre) majhpem številu, kar ni ravno stimulativno za mlade raziskovalce, ki se poleg načrtovanega raziskovanja morajo ubadati še s finančno izvedbo tabora. Zato se zdaj sprašujejo, kako naprej. Raziskovalna skupnost Mozirje in Raziskovalna Škupnost Slovenije — Gibanje znanost mladini sta edini financirali tabor. Res je, tovrstna dejavnost veliko stane, in če se ne bo tabor kako drugače organiziral, ali dobil pomoč zainteresiranih delovnih organizacij v dolini, bo težko delo-
val.	Navzlic črnogledosti pa je zastopnik Raziskovalne skupnosti Mozirje, prof. Kuhar, že izrekel dobrodošlico prihodnjemu taboru, ki naj bi zopet potekal v Gornjem gradu.
Tov. Miklavc je v imenu DPO SO Mozirje izrekel zahvalo mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem ter opozoril še na nekatere probleme, ki bi jih v bodoče bilo 'vredno raziskati.
Omenimo še, da »taborniki« po opravljenih razisko-valnjih ne počivajo, saj že pripravljajo zbornik letošnjega tabora. Iz tabora naj bi letos izšla tudi prva diplomska naloga, avtorice Tatjane Spasojevič ki ugotavlja kolera-cijske koeficiente za rejo telic in ovc.
A. BRITOVŠEK
Nova pridobitev
od blizu in daleč. Prav zato je / bila odločitev župnika Vrata-narja, da naroči prenovitev vhodnih vrat župnišča pravilna. Že znanstveni sodelavec Pokrajinskega zavoda za spomeniško varstvo v Celju dr. Ivan Stopar je opozoril na lepoto baročnih vrat, ki so bila prepleskana s sivo barvo in so tako bile prvine zakrite. Strokovnjak je torej opozoril na možnost, da so vrata prvobitna, torej stara preko 250 let.
Dela na prenovi vrat je prevzel celjski strokovnjak Tone Arnol, ki je z veliko truda odstranil barvo in spodaj se je pokazala vsa lepota rezbarje-nih orehovih vrat. Strokovnjaki so se odločili, da ostanejo vrata v naravnem lesu, kar še poudari njih lepo podobo. Nekaj manjših popravil je seveda bilo potrebnih', da so vrata spet okras stare zgradbe v Radmirju.
Pri tem gre zahvala Občinski kulturni skupnosti, ki je namenila izkupiček iz ogledov zakladnice prenovi vrat in tako omogočila novo posebnost, vredno ogleda za domače in tuje turiste.
Kje so vzroki?
O tem, da se delo in prizade- pravila širši razgovor o, odpr-vanja mnogih ljubiteljev ne tju stalne razstave v Steklu, vrednotijo dovolj, smo že Prostor sameva, vendar pa še večkrat opozarjali. Ogled razs- vedno ne služi svojemu name-tave razglednic v COS Gornji. nu. Po drugi strani pa si vsi grad, pa je pokazal še nekaj! dopovedujemo, da je k turistični ponudbi v dolini premalo Najprej o razstavi sami. tiste iz kulturnega področja. Janez Mavrič je že marsikdaj
presenetil s prikazi predmetov Zakaj se nič ne premakne v iz naše preteklosti, tokrat je ureditvi narodopisne zbirke, želel pokazati plod svojega ki j° hrani Janez Mavrič večletnega prizadevanja pri doma? Baje so tudi nekateri zbiranju razglednic iz doline, imetniki raznih predmetov Zbral jih je tako število, da bi pripravljeni pomagati k pope-marsikatera osrednja ustano- stritvi stalne razstave. Če je va bila ponosna, če bi razpola- temu tako, potepi morajo gala s podobno zbirko. Ne le znotraj krajevne skupnosti količina, tudi kakovost sta vendarle najti skupen jezik, odlikovali predstavljeno gradivo. Skrbno zbrano in pregle- Res je, da imajo velike skrbi za dno razporejeno je bilo prava urejanje raznih skupnih objek-paša za oči, pa tudi za pozna- tov, ki bi že morali biti. Res pa valce tovrstne kulturne dedi- je tudi, da bi kraj z urejeno ščine Vendar, razstava je sa- zbirkonarodopisnihinzgodo-mevala, obiskovalcev ni bilo, v vinskih predmetov veliko pri-kraju ni vladalo niti običajno dobil, saj je končno veliko zanimanje za ogled.	mikavnega iz naše preteklosti
prav v Gornjem gradu.
Znano je, da so prav v
Gornjem gradu kulturni de- Kakorkoli že, škoda da lavci neštetokrat dokazali vo- prizadevanja nekaterih zane-ljo in sposobnost pripraviti, senjakov padejo na neplodna največkrat oderska dela, na tla. Marsikje bi bili veseli, če bi visoki ravni. Tudi sicer se v imeli ljudi, ki s tako vnemo kraju dobro povežejo, ko je zbirajo in ohranjajo dokaze o treba pripraviti kakšno večjo naši kulturni preteklosti. Tak-prireditev. Kje so torej vzroki, šno obnašanje do prizadetega da je ostala razstava razgled- nujno povzroči malodušje in nie prezrta? Morda na premah škoda bi bila, če bi Janez obveščenosti? Ali pa je temu Mavrič ostal v svojih prizade-kriva premala povezava znot- vanjih še naprej osamljen, raj dejavnikov v kraju samem? Smo proti zbirkam, ki trohnijo
v raznih omarah in ne služijo Kulturna skupnost občine ljudem, to je zanikanje dejstva, Mozirje je skupaj z upravnim da je kulturna dediščina last organom pred tremi leti pri- naroda iz katerega izhaja.
Pod Iglo so povišali podvoz
v Radmirju
Lepa so’ bila vhodna vrata v radmirsko župnišče. Marsikdo od številnih obiskovalcev jih je občudoval, še več pa je bilo tistih, ki so jih želeli na sliki odnesti seboj v svet.
Radmirska zakladnica je gotovo pomemben kulturni spomenik pri nas. Vsako leto obišče to zanimivost več ljudi
Prenovljena vrata v Radmirju
S is.l lil
K' I
«m»»
Mrliška vežica v Mozirju že kaže svojč obrise. V septembru bodo v okviru krajevne skupnosti pobirali prispevke krajanov, saj sredstev že primanjkuje. S skupnimi močmi bodo tudi Mozirjani dobili sodobno vežico
Mojster kladiva
Ob spodnjem toku potoka Dupeljnik blizu Strug je že davno tega stala kovačija kmeta Strmčnika. Ko je Ivan Žager, oče sedanjega kovača končal uk pri znanih orodnih kovačih bratih Hočevar v Mekinjah, je iskal primerno delavnico za svojo obrt. Najel je Strmčnikovo kovačnico in v njej začel kot orodni kovač svojo rokodelsko spretnost. Vedeti je treba, da so dobri orodni kovači bili že takrat redki in iskani. Pozneje je zgradil večjo delavnico v kateri dela sedaj njegov sin Jvan, tudi znan orodni kovač.
Ivan Žagar je prijazen človek in kaj hitro steče beseda o njegovem delu, ki ga zelo ceni in ljubi. O očetu pove le najboljše in poudarja veliko znanja, ki gaje prenesel tudi nanj. Delavnica je imela za tiste čase sodobne stroje na vodni pogon.
Nekaj teh je še danes tako urejenih in ko^ nanese beseda na to, se Ivan Žagar nasmehne in reče, da so že stari bili modri, ko so izkoriščali poceni vodno silo, danes pa teko naši potoki v dolino neizkoriščeni!
Kovač mora poznati jeklo in železo, to pa je prav tisto, ki mora biti človeku dano. Tega se iz knjig ne moreš naučiti, to gre iz roda v rod. Zato ima danes Ivan Žagar naročila za domala vsa gozdna gospodarstva v Sloveniji. Prav sedaj izdeluje 200 parov krampižarjev, prav takih, kot jih je nekoč izdeloval njegov oče. To je zahtevno ročno delo. Tudi cepine izdeluje. Žal pa danes ni ustreznega jekla na voljo, pa je treba delati z manjvrednim, kar pomeni slabšo kakovost orodja, to pa kovača boli, saj mora vanj vložiti prav toliko dela, kot v kakovostno, pa ni enak uspeh njegovega truda.
Ivan Žagar pravi, da mora kovač imeti posebno spretnost v rokah, saj vse kar napravi je
delo njegovih rok! Njegov oče je bil glede kakovosti še posebno dosleden. Ko je v kriznih časih primanjkovalo kovaškega dela je za svojo družino služil kruh kot gozdni delavec in tako je v planinah doživljal tegobe, ki so bile posledica slabega orodja. Tudi to je morda vzrok za njegovo natančnost pri izdelavi orodja.
Danes je v kovaški stroki premalo dela, da bi lahko le od nje živel. Zato je poskusil Ivan
Ivan Žager
Žagar tudi s ključavničarskimi deli, žal pa ni bilo sreče, sedaj spet dela le kovaško delo, vendar je sam. In kot pravi, kovač sam ne more delati! Med mladimi pa za ta poklic ni zanimanja, čeprav je ljudem tako potreben. Treba je popravljati vse vrste orodja, tudi sodobna, tako kmetijska kot gozdarska.
Žagarjeva delavnica j e pravi zaklad kovaške stroke. V njej so priprave, ki se le še redko vidijo. Vendar vse to skrbno čuva Ivan, kot naslednik svojega očeta in smatra, daje tudi v tem dediščina, to pa je treba spoštovati in ohranjati.
A. Videčnik
Nekulturno obnašanje
Skoraj ni verjeti, da se kdo lahko tako obnaša v neki kulturni ustanovi. Bilo je namreč v izposojevalnici knjižnice v Gornjem gradu. Neka družina, ki si služi kruh v tujini si je leta 1984 sposodila 4 knjige in nato odšla na tuje. Knjig ni bilo nazaj celo leto in koje knjižničarka letos ugotovila, da je družina, ki je knjige imela, spet v Gornjem gradu je v skladu s poslovnikom knjižnice terjala vrnitev izposojenih knjig. Tako seje dejansko tudi zgodilo, knjige so prinesli nazaj. Knjižničarka pa je zaračunala zamudnino, ki je bila tudi plačana. Toda sedaj šele pride tisto! Hitro za tem je pridrvel v izposojevalnico Soprog ves besen in zadirljiv, seveda pa zelo glasen. Brez. vprašanja je vzel denar na pultu, ki ga knjižničarka še ni uspela pospraviti ter vpil, da njegovo naivno ženo lahko na-
plahtajo za zamudnino, njega pa že ne bodo in da naj bodo zadovoljni, da so knjige sploh vrnili... kaj neki si predstavljajo in kaj naredijo s tistimi, ki knjig ne vračajo.
Ko je knjižničarka pojasnila, da take pač sodno izterjajo, se je junak, ki bi najbrž ne bil tako glasen, če bi na mestu krhke knjižničarke stal kakšen njemu podoben moški, zakrohotal in rekel nekaj neprimernih na račun poslovanja in jadrno odšel skozi vrata. Vendar, še prej si je družina sposodila ponovno knjige, ali jih bo vrnila spet čez leto dni, ali pa si bo razburjeni tovariš umislil knjige obdržati. Bi tako ravnal tudi v tujini kjer dela? Verjetno je tam ponižnejši in predvsem vijud-nejši, pač po načelu doma lahko vse...!
Kritično 6 preskrbi
V Mozirju je letos občutiti povečano število turistov v dolini. To se seveda opazi tudi v mozirski samopostrežni trgovini. Včasih tako zmanjka kruha ali česa drugega in ljudje negodujejo.
Nekaj je bilo pritožb o tem, da ponujajo star kruh, da ni žemelj, da je sadje slabe kakovosti, tako tudi zelenjava in podobno.
Jožica Pisanec, namestnica poslovodkinje samopostrežne trgovine je na ta vprašanja odgovorila, da se večkrat zgodi, da so s kruhom slabše založeni, da je ta včasih tudi od prejšnjega dne, tudi glede sadja in zelenjave se je strinjala, da . ni takšne kakovosti, kot bi naj bila. Da pa si trgovina prizadeva naročiti zadostne količine kruha, kar pa dobavitelji iz Titovega Velenja vedno ne upoštevajo. Tudi kakovost njihovega kruha ni vedno najboljša. Domači pek zalaga trgovino le z drobnim pecivom, seveda pa kdaj tudi tega hitro zmanjka, saj so
sunki v navalil potrošnikov zelo različni, veliko pa odvisni od vremena.
Če je lepo je naval večji, saj je poleg raznih obiskovalcev doline še veliko viken-dašev. Tako ni mogoče predvideti pravočasno prekomernih potreb. Za sadje imajo celo poleg stalnega dobavitelja iz Celja še takšnega iz Ljubljane, pa kljub temu niso povsem zadovoljni. Potrošniki stresajo jezo na trgovke, ki pa stanju niso krive. Če ne dobijo dovolj in dobrega blaga, ga tudi ponuditi ne morejo. Uprava podjetja je pokrenila vse potrebno, da bi se stanje izboljšalo, včasih pa le spet zaškriplje! Naval je res letos izreden! Ljudje sprašujejo kaj bo, če bö v. Mozirju še turistična vas. Jožica Pisanec meni, da bo potrebna vsekakor še ena ustrezna trgovina, če bi do tega prišlo, najbrž s tem na upravi računajo. Sicer pa, trgovski delavci radi postrežejo in želeli bi ustreči željam‘potrošnikov!
--------------	-------------------------------*--------rv
Bolnišnico potrebujemo vsi, zato portiagajmo, da bo dograjena!
25. flosarski bal
Ljubno je letos imelo jubilejno prireditev v znamenju flosarije. To je kraju in ljudem v njem lahko v ponos, saj je podobnih primerov le malo. Vstrajnost in domiselnost sta ohranili prireditev, ki je odmevna že daleč izven doline.
Tudi letos so ponudili vsakomur nekaj! Prav pestrost sporeda je tisto kar ljudi privlači v takšnem številu, kot so te dni prihajali na Ljubno. Seveda k temu pripomore še kakovost in izvirnost.
Če preletimo nekatere posamične prireditve, potem je žal malo dežja zagodlo ženskemu pevskemu zboru in zmotilo vzdušje, ki je več kot domače in zelo domoljubno, narodno. Nastop šolskih folkloristov je bil zelo dobro obiskan in tudi sprejet. Tokrat je nastopilo 38 plesalcev, ki jih vodi Jelka Marovt ob pomoči Ane Kam-plin. Tudi podoknica je bila lepo sprejeta, čeprav bi h kakovosti pripomogla bolje dogovorjen spored. Tudi o povorki vse najboljše, le nekaj je padlo v oči. Namreč tisti številni prodajalci kiča, ki na tako prireditev pač ne sodijo, saj kvarijo ugled celote.
Vendar je treba prirediteljem izreči vse priznanje, hkra-
ti pa jim zaželeti, da bi tudi v naprej pritegnili s svojimi bodočimi prireditvami toliko ljudi in jih tako zadovoljili, kot jim je to uspelo letos.
Omeniti velja še narodopisno vrednost nastopa domačih godcev. To je odlična zamisel, ki je letos bila kronana s številčnejšim nastopom godcev, nastopilo jih je 25. In vsi so igrali izvirne skladbe, torej domače, ki gredo iz roda v rod. Tako se ohranja narodno bogastvo, ki je bilo skoraj že pozabljeno.
Razstava v prostorih osnovne šole je bila po svojem sestavu pestra lepo pripravljena. Razstavljala sta Darinka Pav-letič-Lorenčak in Roman Makarovič Osnovna šola je gostila že vrsto likovnih ustvarjalcev, tudi tokrat so poskrbeli za lepö podobo same razstave in posebej še prikaz kulturnih in krajinskih spomenikov iz naše doline. Darinka Pavletič-Lo-renčak je prikazala akvarele, Roman Makarovič pa svoje kiparske stvaritve.
Za kulturni del sporeda so poskrbeli učenci domače osnovne šole in ženski pevski zbor pod vodstvom Lenke Kraljeve, ki je kot vedno, tudi tokrat navdušil.

Zenski pevski zbor med nastopom ob razstavi na Ljubnem
številka 8 — Avgust 1985
mrnmici s
Voditi gostilno ni lahko
V Lučah sredi trga imata svoj gostinski lokal zakonca Angela in Jože Moličnik. Oba sta bila najprej zaposlena v trgovini, ko pa sta iz stare hiše preuredila novo, sta pričela razmišljati o gostinstvu. Prfed sedmimi leti sta se odločila za bife, ki pa že sedaj nudi poleg pijač tudi jedila. Sicer gre bolj za hladna, vendar pa se le dobi kaj za pod zob, poskrbijo pa tudi za savinjski želodec, ki je tod pač zelo iskan. Mlada gostinca sta torej začela z malim, vendar pa nameravata svojo dejavnost razširiti, urediti kuhinjo, da bi tako lahko nudila gostom tudi toplo hrano. Za to se sicer, če je v Lučah večja
Angela Moličnik*
prireditev tudi že sedaj potrudita. Razmišljata tudi o tem, kako bi zagotovila za jedilnico ustrezen prostor. Načrti obeh prijaznih gostincev niso iz trte izviti in tako je pričakovati, da
bosta kmalu ^uresničila svoje želje. V sezonskem času je vedno zanimanje za toplo hrano v Lučah, čeprav je v Raduhi dobra ponudba, pa tudi gostilna Kmet se trudi ustreči željam turistov. Seveda je beseda o prevelikem številu bifejev kar sama zdrknila z ust. Tuje menila Angela Moličnik, da to najbrž drži. Prav "zato želita z možem povečati ponudbo v celovito gostinsko dejavnost.
V razgovoru je bilo poudarjeno, da njuno gostišče obiskujejo predvsem domačini. Da pa bo z ustrezno dodatno ponudbo kaj lahko privabiti še druge obiskovalce Luč, ki postajajo iz leta v leto bolj zanimive. Moličnika sta prepričana, da je pot v turizem, ki jo imajo v Lučah pravilen. Da pa je to zvezano z veliko dela. Domače turistično društvo si na vse kriplje prizadeva za privlačnosti in domače vzdrušje. To uspeva, vendar bi lahko bilo marsikaj lažje, če bi pri tem sodelovalo še več krajanov. Resje, daje sodelovanje pri prireditvah na visoki ravni in vsestransko, res je tudi, da pri naporih za lepši kraj sodeluje množica ljudi, res pa je tudi, da preveč bremen odpade na posameznike.
Veliko odličij in priznanj, ki si jih je s svojim delom Luče prislužilo je le spodbuda za nadaljnje delo. To je obveza, saj se od kraja in ljudi v njem pričakuje vedno več in boljše. S skupnimi močmi je že doslej šlo, pa bo tudi v bodoče tako!
Šaljive z Ljubnega
Pred leti je na Ljubnem živel godec Pišnakov Janez. Starejši Ljubenci se ga prav gotovo še spominjajo. Brez njega ni minila nobena ohcet, dobrodošel je bil na vsaki gavdi. Znan pa ni bil samo po tem, daje znal dobro igrati, bilje tudi izredno duhovit in znan šaljivec. Vedno je kakšno »ušpičil«. Njegove domislice so zabavale ves kraj.
Tudi za dekleti je zelo rad pogledal. Posebno ena iz Radmirja mu je bila zelo všeč, a ga ni marala. Ko je Janez razmišljal, kako bi se ji maščeval, jo je pogruntal.
S polja je privlekel slamnatega možaka, ga malo bolje oblekel in ga peljal vasovat. Pod okno izbirčnega dekleta je postavil lestev in privezal nanjo slamnatega vasovalca. Vse to je naredil v noči iz sobote na nedeljo. Čeprav je bil navadno zelo glasen, pa je to delo opravil čisto potihem. Ljudje so včasih hodili ob nedeljah v cerkev zelo zgodaj zjutraj, takorekoč še v mraku in na to je Janez računal. Zgrožene so pobožne ženice v nedeljo zjutraj opazovale podjetnega vasovalca, prepričane, da je pravkar prilezel iz dekletove kamre. —
Ko so flosarji čakali, da bi bila voda dovolj velika za spravilo lesa, so radi posedali po gostilnah, pa tudi po drugih hišah, po malem pili, igrali karte in pogruntali marsikatero zabavno.
Eno izmed najbolj znanih zbirališč je bilo na Pekovem. Tam so navdušeni »špilavci« preigrali včasih tudi celo noč. Žene so se jezile, pomagalo pa ni, ko so možje dobili v roke karte, niso vedeli več ne za dan in ne za noč.
Nekega dne pa je bilo pekovski gospodinji tega dovolj. Kaj je napravila, nam je v verzih zapisal Pišnakov Janez.
Nekoč špilavci trije so karte špilali, med njimi bil lep mir je, se niso kregali.
Bilo je prav zabavno, je hitro tekel čas, tako ni bilo davno že lušno kot ta čas.
Tako je čas poteka! do jutra poznega, nadjal se' ni nobeden ničesar groznega.
Takrat pa na široko vrata se odpro, jih žene opominjale, da naj ne špilajo.
Sedaj pa so vsi vedli, da lušno več ne bo, saj žene govorile so ostro-in trdo.
Ubogali pač niso, si mislili, da šle so spat, a kmalu se povrnejo, prav tiho kakor tat...
Ko raželj se prikaže, so vsi okameneli, misleč, da kmalu v dimu na njem bodo viseli. Na njem klobasice sušile včasih so, orožje pa pravice postalo z njega je.
Zdaj pa raželj hitro napravil je en skok, udrihal je po hrbtih okol sebe krog in krog. Nekterikrat po hrbtu prav trdo padlo je, da to orožje grdo se prelomilo je.
Se Nace je ustrašil, se Francelj je splašit, tud Jože je poskočil, da bi jih ne dobil.
Tja gor za peč pa zleze en ranjenec ihteč: Uboga moja roka ne bode zdrava več.
Ta drugi tudi toži, kako boli ga vse, da vleči na nobeno se skoraj stran ne sme.
Ta triet pa boga hvali, da se je zlomil vrag, drugače pa še fasal bi nekaj več jih vsak. Pomagat niso mogli svetniki tisti vsi, ki so pred malo časa jim v rokah tičali. Zasluženo jim kazen sodnik je sam delil,
' tud sodbo sam je sklenil, brez vsakih prič je bil. Še večkrat se špilavcem godilo je tako, da končno so plačilo dobili z batino!
J. M.
Skupina brigadirjev Menina 85
Menina ’85
Letos se je naša OK ZSMS Mozirje odločila, da bo organizirala lokalno delovno akcijo na Menini,-namesto da bi poslala svojo brigado Slavko Šlander na republiško ali zvezno delovno akcijo. Takšna odločitev je posledica izkušenj v preteklih letih.
imeli v planinski koči. Tu so nato prebili 14 brigadirskih dni.
V zadnjem času se je dogajalo, da nam ni uspelo zbrati dovolj brigadirjev zä celo brigado, in tako je odhajala MDB nepopolna na delovne akcije, zaradi česar je prihajalo do raznih problemov tudi med sa-. mirni brigadirji. Poleg tega pa smo hoteli tudi našim občanom pokazati kaj vse zmoremo, in s tem nekako opravičiti odhajanje mladih na MDA.
Kot sem že omenila so čistili pašnike. Pri tem jim je pomagalo 6 delavcev iz GG-ja. Poleg tega pa je vsak dan odšlo t2 brigadirjev na Bočko trato, kjer so pripravljali teren za pogozdovanje.
Vzdušje v brigadi je bilo po mnenju brigadirjev neponovljivo in čudovito.
Brigadirji so delali vsak dan, razen ob nedeljah od 7.00 do
15.00	ure. Popoldne pa so odhajali na sprehode, imeli plese, odšli so tudi v kino v Gornji grad in se po svoje zabavali.
OK ZSMS se je zmenila z Zadrugo, da naj bi se očistili njeni pašniki na Menini. Potrebno je bilo veliko priprav, da se je vse organiziralo.
7. julija je tako odšlo na Menino 33 brigadirjev in brigadirk. Svoje »naselje« so
In tako jim je teh 14 dni minilo vse prehitro, in vsi so si bili enotni, da se je ta delovna akcija res izplačala. Za konec pa je potrebno omeniti, da so bili brigadirji res zelo pridni, in da so po mnenju vseh naredili celo več, kot smo od njih pričakovali.
Kričej Mojca
Taborili smo v Nemčiji
Na povabilo predstavnikov občine Kürten gospoda Schumacherja in gospoda Wolfa (lansko poletje, ko so gasilci iz Biesfelda obiskali Gasilsko društvo Gorico ob Dreti), smo konec julija letos taborniki Odreda savinjskih partizanov skupaj s pionirji GD Gorica počitnikovali v Zvezni republiki Nemčiji.
Gasilsko skupino so vzeli pod okrilje in gostili stanovski kolegi iz Biesfelda, taborniki pa smo se pridružili angleškim skavtom, ki so taborili v Kürtnu.
Nikakor ni moč popisati prijaznosti, požrtvovalnosti in
zavzetosti naših gostiteljev, da bi se čim bolje počutili in bi nam ostalo bivanje v Nemčiji v kar najlepšem spominu. Vsekakor se moramo najtopleje zahvaliti gospodu Williju Sch-mitzu za njegov vsakodnevni prav črnski trud okrog organizacije in za očetovsko skrb nad počutjem obeh skupin.
Taborniki smo navezali prisrčne stike z gostoljubnimi Angleži, kakor tudi z nemškimi taborniki iz Rösratha, ki so izrazili željo, da bi naslednje leto taborili pri nas.
A. K.

Ivema v redni remont
Znane so težave jugoslovanske lesno predelovalne industrije. To velja za pohištveno, kot za tisto s stavbnim pohištvom. Prodaja se vse bolj zaustavlja, ker je premalo stanovanjske gradnje in tudi na sploh pomanjkanje dena-
rja.	To občutijo izrazito zasebni graditelji, saj znaša kot primer vrednost nakupa stavbnega pohištva za srednjo hišo kar 50 starih milionov din.
V Glinü občutijo takšno stanje. Pravijo sicer, da se je prodaja v zadnjem času spet nekoliko popravila, da pa ne bo bistvenih sprememb na bolje, če se ne bo kaj spremenilo v kreditno-monetarni politiki.
Proizvodnja v Glinu se je dvignila od 10 do 35% odvisno od posamezne TOZD. Temu pa torej ne sledi prodaja, kar povzroča skrbi in narekuje ustrezne ukrepe.
Sedanje stanje nikakor ni zastrašujoče, je pa znak, da bo treba ukrepati na dolgi rok. Predvsem pa so prepričani, da je iskanje tržišča zunaj naših meja zapoved, ki velja v vsakem primeru kot prvenstvena usmeritev. Pri tem so
mnogokaj postorili, da bi ponudbo naredili privlačno tudi v tujini. Preko razvojnega oddelka so pripravili nekatere izdelke za katere so prepričani, da bo povpraševanje tudi na zunanjem trgu. Pri tem pa so naleteli na težave z oskrbo ustrezne surovine. Gre namreč za kakovost, ki je žal s sedanjimi dobavami ne zagotavljajo. Vsekakor pa so prepričani, da bodo ti novi izdelki tudi dohodkovno zanimivi!
Pri izdelkih iz surovin iver-nih plošč so cene vprašljive, saj so vhodne cene za proizvodno iverk v velikem razkoraku s prodajnimi cenami. Zato je ob polletju v Iverni nastala tudi izguba v višini 48 milijonov din. Kot kaže izgube v delovni organizaciji kot celoti ne bo.
Iverna bo v naslednjem mesecu v rednem letnem remontu, to pa pomeni, izpad proizvodnje surovih ivernih plošč in seveda tudi dohodkovne posledice.
V sedanjem času, koje zanimanje za žagarsko proizvodnjo veliko, so precej delavcev * iz drugih obratov premestili v to TPZD.
50 let skupne poti
Zakonca Vida in Ivan Ma-rovt na Ljubnem ni treba predstavljati. Dobro sta poznana! Njuna skupna pot v življenje se je pričela pred 50 leti, to dolgo in težko obdobje jima ni bilo postlano le z rožicami, čeprav danes, ko gledata nazaj v davne dni svojega zakona zagotavljata, da sta bil v slogi kos težavm mladega para, ki seje moral sam postaviti na noge.
Vida in Ivan Marovt
Ko je Ivan končal trgovsko
šolo je bilo težko za službo. Zato je rad delal kot pripravnik na pošti v Mozirju. Prav to njegovo delovanje na mozirski pošti je pripomoglo, da je spoznal bodočo zakonsko družico, hčerko nekdanjega šolskega ravnatelja in slovitega narodnjaka Franca Prapro-
tnika, Vido. Po odsluženju vojaške obveznosti je našel Ivan službo kot upravnik pošte na Ljubnem in to tudi ostal do svoje upokojitve. Ivan in Vida sta na Ljubnem pričela ustvarjati družino in dom. Bilo ^ je težko, saj je Vida kot mati dveh otrok morala gospodinjiti in komaj, da je bila doma, saj je Ivan imel že od mladih nog veliko veselja do društvenega dela. Že kot dijak na celjski gimnaziji je delal v naprednem dijaškem klubu »Sloga«, pozneje pa v »Korotanu«. To vnemo je potem prenašal v svoje delovanje na Ljubnem. Tako ga najdemo leta 1922 med ustanovitelji pevskega društva Raduha, pozneje ko so ustanovili Tujsko-prometno društvo je bil tudi med pobudniki in tajniki vse do prihoda okupatorja. Celo z režijo se je ukvarjal v dramski skupini domačega prosvetnega dru- , štva. Sicer pa je marsikaj tudi zapisal za takratne časopise.
Med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF, zato je njegova družina morala v taborišče. Po osvoboditvi je bil prizadeven družbeno-politični delavec in pozneje dolgoletni tajnik Društva upokojencev. Od ustanovitve SPD na Ljubnem je dejaven član, planinaril pa je vse do svojega 70. leta starosti.
S svojimi prijatelji so skromno proslavili Marovtovo življenjsko pot obeh staršev, vendar pa so po stari navadi izrazili največ veselja in sreče v pesmi, ki je ob vsaki podobni priliki donela v domu Vide in Ivana Marovta. Želimo jima še : obilo zdravja!
A. v. ;
ITI]
n
»is u ■ ■

iznik
Odred Savinjskih partizanov skupaj z angleškimi taborniki v Kiirtnii
Pa ne le to, tudi za urejanje kraja gre, je dejal v razgovoru predsednik sveta KS Šmartno ob Dreti Ivan Zagožen. Ob njem je delal predsednik skupščine KS Peter Cajner, ki je povedal, da delajo v 6 delovnih skupinah, da se je kar lepo število krajanov odzvalo vabilu k prostovoljnemu delu in da so prišli predvsem mlajši ljudje.
V Spodnjih Krašah so se’ lotili pleskanja mostu, v Šmartnem pa urejajo prostor za avtobusno postajališče, urejujejo okolje šole, drugi delajo na prenovi gasilskega doma,
tudi na športnem igrišču je bila skupina zavzetih krajanov in z njimi Anton Glojek, neumorni ljubitelj športa. Tudi na pokopališču je čistila skupina ljudi.
Šmarčani pravijo, da želijo kraj pripraviti za dostojno praznovanje letošnjega občinskega praznika, da pa je potrebno včasih prijeti za lopate in drugo orodje že zaradi čistoče in splošne urejenosti kraja. Tokrat jim je prizadevanje uspelo, narejenega je bilo veliko, ljudje pa so dokazali pripadnost svojemu kraju in smisel za lepo okolje.
O gornjesavinjski noši
Plesalci folklorne skupine Raduha z Ljubnega smo poleg tega, da poskušamo ohranjati in prikazovati plese, ki so se nekdaj plesali pri nas, prevzeli tudi nalogo, da ugotovimo čim več podrobnosti o zgornjesa-vinjski narodni noši. Pričeli smo s proučevanjem pismh virov, to sta knjigi dr. Marije Makarovič »Ljudska noša na Slovenskem« in dr. Angelosa Baša »Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja«. Dr. Baš nam je tudi ljubeznivo priskočil na pomoč s tem, da nam je poslal posnetke noše, ki se nanašajo na Solčavo v letih 1810, 1811 in 1876 ter na Gornji grad okrog leta 1811. Posnetki so narejeni po izvirnih slikah, ki jih hrani etnografski muzej v Ljubljani.
Vzporedno s temi raziskavami pa tečejo tudi raziskave na terenu. Pri Tesovnikovih smo našli kos verižice in nož, ki ga je nekoč gospodinja nosila vedno s seboj. Prav tako smo se razveselili starega, a odlično ohranjenega spodnje-
Povhov vodnjak na Ljubnem
ga krila iz barnenta, živordeče barve z velikimi črnimi cvetovi. Pri Papeževih smo našli posebno kovinsko sponko, na kateri so včasih gospodinje nosile ključe predalnikov in omaric. Pri Tevževih hranijo sklepance, pa zavijačke, rute in peče.
Ker brez strokovne pomoči ne gre, smo povabili k sodelovanju dr. Marijo Makarovič, strokovnjaka na področju etnografije in posebno narodnih noš ter kostumografinjo Magdaleno Klarer. Obiskali sta nekaj najstarejših Ljubenk, Elizabeto Papež (85 let), Justo Tevž (84 let) in Marijo Tesov-nik (92 let) ter se z njimi pogovarjali. Tovarišica Klarerjeva je po njihovem pripovedovanju skicirala posamezne dele oblačil.
Rezultate raziskave bomo uporabili za izdelavo mape o zgornjesavinjski narodni noši. Po teh krojih se bomo nato odločili tudi za tipično nošo z našega področja ter po njej izdelali narodne noše za našo skupino, kar je eden izmed glavnih namenov raziskave.
Vse bralce Novic naprošamo, da nam v naših prizadevanjih priskočijo na pomoč. Naša podstrešja hranijo še marsikatero dragocenost, ki bo propadla in jo bomo zavrgli kot staro šaro ne vedoč, kaj pomeni. Morda bi se našle kje kakšne stare cokle, irhaste ali raševinaste hlače, rokavci, srajce, lajbič... Oblačila bi si radi le ogledali in jih prerisali zaradi kroja in barve.
Prosimo, da nam to sporočite po telefonu na številko 840-055 ali na naslov Jelka Marovt, Ljubno ob Savinji 39.
Za pomoč in razumevanje se že vnaprej iskreno zahvaljujemo.
J. M.
Krajani KS Šmartno ob Dreti so prostovoljno delali. Takole pa smo ujeli v objektiv domačine iz Kraš
Zveza telesno-kulturnih organizacij Kamnika in Mozirja, Skupnost borcev II. grupe odredov in Kolesarsko društvo Kamnik
razpisujejo
kamniški kolesarski maraton po poteh II. grupe odredov dne 25. avgusta 1985
Start bo v Kamniku, Mozirju in na Vranskem od 7.00 — 8.00 ure s posameznim startom kolesarjev. Maraton bo v vsakem vremenu. Udeležijo se ga lahko vsi, ki jih veseli razvedrilno kolesarjenje na 110 km dolgi progi in so dopolnili 15. leto starosti. Kolesarji vozijo na lastno odgovornost, pri Zavarovalni skupnosti Triglav pa so nezgodno zavarovani. Udeleženci so odgovorni za povzročeno škodo drugim kolesarjem, tretjim osebam ali udeležencem v prometu. Dolžni so se ravnati po cestnoprometnih predpisih, navodilih in opozorilih organizatorja pred ih med kolesarjenjem.
Vožnja bo potekala po krožni trasi s starti v Kamniku — Malog-rajski dvor, v Mozirju — pred zgradbo Sob in na Vranskem — Podgrad.
Smer vožnje je iz Kamnika proti Mozirju in Vransko preko Černivca do startnega mesta.
Organizacijski odbor
Predpis o zaščiti Kulturne in naravne dediščine
Osnovna šola Mozirje
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	snažilko za osnovno šolo Mozirje za nedoločen čas s polnim delovnim časom s pričetkom dela 1. 9. 1985,
2.	kuharico za podružnično šolo Rečica ob Savinji za nedoločen čas s polnim delovnim časom s pričetkom dela 1.9. 1985.
Pogoj: kvalificirana kuharica
Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Mozirje.
Naravne znamenitosti in kulturni spomeniki so tisti del naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost.
Po zakonu o naravni in kulturni dediščini je zavarovana vsa naravna in kulturna dediščina in je s svojo kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednostjo namenjena vsem delovnim ljudem in občanom. Varstvo naravne in kulturne dediščine je skrb vsakega občana in celotne družbene skupnosti.
Območja in objekti naravne in kulturne dediščine, ki imajo posebno vrednost, ki so dokument in vir za proučevanje preteklosti ter so tudi posebej značilni -za območje občine, oz. posebej pomembni za narodnostni, kulturni in socialni značaj SR Slovenije, so kot naravne znamenitosti ter kulturni in zgodovinski spomeniki pod posebnim družbenim varstvom. Njim velja naša pbsebna skrb in zlasti ta območja in objekte še prav posebej želimo ohraniti v izvirni ali izročeni obliki tudi za prihodnost. Za naravne znamenitosti ter kulturne in zgodovinske spomenike jih s svojim aktom razglasi občinska skupščina.
Predlog ža razglasitev zajema vse vrste naravnih znamenitosti ter kulturnih spomenikov, Vendar ga bo treba na osnovi nadaljnjih raziskav in vrednotenja nenehno dopolnjevati.
Kot osnova za razglasitev naravnih znamenitosti so Zavodu za spomeniško varstvo Celje, ki je izdelal elaborat skupaj z Zavodom SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine služile dopolnjene naravovarstvene smernice za prostorski plan občine Mozirje. Pri odbiri predlogov so poleg vrednosti in pomena objekta bil območja upoštevani še drugi kriteriji kot npr. dovolj zbranih podatkov O objektu, oziroma območju, ogroženosti in podobno. Od večjih območij predlagamo za razglasitev tri krajinske parke. Robanov kot (je bil že zavarovan), Logarsko dolino in pa Golte, med tem, ko bo za razglasitev celotnega Karavanško — Kamniško — Savinjskega regijskega parka, katerega velik del seže tudi v občino Mozirje, potrebno še nadaljnjo preverjanje gradiva in vsklajevanje med občinami.
Kot naravna rezervata se predlagata za razglasitev Melišče pod Planjavo (botanični rezervat) in greben Smrekovca—Komen (goološki in botanični rezervat).
Naravne spomenike delimo na:
1.	Površinske geomorfološke spomenike, kamor uvrščamo mostove in okna, Iglo — skalni osamelec, ki je že bil zavarovan z odločbo (Ur. 1. LRS, št. 20—103/51) Matkov škaf, Tirske peči, sotesko Savinje pri Igli in sotesko Palenka.
2.	Podzemeljske geomorfološke spomenike, kamor uvrščamo jame in brezna. Do danes je v občini raziskanih okrog 65 jam in brezen od katerih so nekatere izjemno zanimivi spomeniki, ki so pomembni za ves slovenski prostor.
3.	Hidrološki naravni spomeniki, kamor uvrščamo slapove, kot najbolj slikovite naravne pojave. O slapu govorimo, če pada voda čez kamnito podlago pod kotom večjim od 45° in znaša njegova višina nad 5 m. Če je njegova višina manjša od 5 m, govorimo o slapišču.
Ostali hodrolojiki spomeniki so izvir Savinje, izvir Ljubije, Presihajoči studenec, žvepleni studenec, kisla voda, Savinja od izvira do Ljubnega, jezeri Biba in pri Jezerniku in Župnekovo žrelo.
4.	Dendrološki naravni spomeniki kamor so uvrščene ogrožene rastlinske vrste. Na območju občine so to tisa in bodika, poleg teh pa se razglašajo za naravne spomenike še nekatere lipe en primer belega javorja. Kulturni spomeniki so razvrščeni po vrstah, kot jih predvideva zakon o naravni in kulturnfdediščini. V osnutki odloka so nekateri podatki še pomanjkljivi in jih bomo tekom javne razprave dopolnili.
OBČINSKI SEKRETARIAT SEKRETAR REZKA PLAZNIK
Vegrad n.sol.o. Titovo Velenje
Gradbeno industrijsko podjetje
63320 Titovo Velenje	•	'
Prešernova 9/a
Zaradi potrebe po delavcih vabimo k sodelovanju mlade fante, ki bi še hoteli priučiti za poklic:
a)	zidarja
b)	tesarja
c)	mizarja
Pogoj: končana osnovna šola
Prošnje pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Vsi zainteresirani kandidati bodo vabljeni na razgovor v kadrovsko službo.
Gozdno gospodarstvo Nazarje tozd Transport in gradnje
objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev in materiala
1.	Traktor IMT, letnik 1971 z montiranim nakladalcem Karlo Pešci letnik 1975, ponovno ocenjena izklicna cena
650.000.	00 din.
2.	Kompresor Fagram KOV 3 letnik 1978, izklicna cena
600.000.	00 din.
3.	Tovorni avto z gozdarsko nadgradnjo (demontirano) TAM 125 T 12 K, letnik 78, izklicna cena
600.000.	00 din.
4.	Armirani betonski stebri 12 x 12, dolžina 2,5 m, 30 kosov ä 1.000,00 din.
Licitacija bo vponedeljek. 2.9.1985 v prostorih tozd Transport in gradnje Nazarje, ob 11. uri.
Ogled licitiranega blaga je možen 3 ure pred pričetkom licitacije. Potencialni kupci 2 uri pred pričetkom vplačajo 10% varščino, oziroma se izkažejo s potrdilom o vplačilu.
Prometni davek plača kupec.
Po nakupu blaga reklamacij ne upoštevamo.
Na Ljubnem so pričeli z gradbenimi deli za nove delovne prostore Iskre—Feriti
Železarna Ravne tozd Kovinarstvo Ljubno ob Savinji
I. Komisija za kadre in splošne zadeve
objavlja prosta dela in naloge
1.	vodja prototipne
" delavnice	1 izvajalec
2.	skladiščnik materiala	1 delavec
3.	delavec na krožno
krivdnem stroju	1 izvajalec
Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. — VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe.— smer strojništvo — delovne izkušnje 30 mesecev
pod 2. — poklicna šola — smer trgovec s poznavanjem kovinskega materiala
—	delovne izkušnje 24 mesecev
—	poskusno delo 90 dni
pod 3. — končana osnovna šola
—	delovne izkušnje 10 mesecev
—	poskusno delo 60 dni
—	delo je izmensko
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov — Železarna Ravne, TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji — kadrovska služba.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
II. Skladno s sklepom komisije za kadre in splošne zadeve ponovno razpisujemo
2 štipendiji
strojni inženir stopnja VI.
Kandidati naj prijave pošljejo do 31. 8. 1985 na naslov Železarna Ravne, TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji — kadrovska služba TOZD.
OBVESTILO
Davčne zavezance obveščamo, da bomo v skladu z Odlokom o obrestni meri zamudnih obresti za davke in prispevke, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 28/85, od 3. avgusta 1985 dalje zaračunavali namesto do sedaj veljavnih 71%, povišane 84% zamudne obresti za neplačane davke občanov in prispevke za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
Uprava za družbene prihodke Občine Mozirje
Prosvetno društvo Mozirje
vabi k sodelovanju vse, ki imajo veselje do lutkovne dejavnosti
Prijavijo se lahko
v Občinski matični knjižnici Mozirje
Občinski sekretariat Skupščine občine Mozirje
obvešča	. ,.
na podlagi 8. in 9. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi
(Ur. 1. SRS, št. 32/76), da so bili najdeni naslednji predmeti:
1.	dva svežnja ključev na Ljubnem (za avtomobil, stanovanje)
2.	denarnica z gotovino in ključem na Ljubnem
3.	denarnica z gotovino v prostorih banke v Gornjem gradu
4.	hidravlične mazalice
5.	moško koli 2 kom
6.	žensko kolo 1 kom '7. pony kolo 1 kom 8. luster
Najdeni predmeti so shranjeni pri Skupščini občine Mozirje. Lastnike prosimo, da izgubljene predmete dvignejo v roku treh mesecev od dneva objave tega razglasa na oglasnih deskah krajevnih uradov. Če v tem roku lastnik ne bo dvignil izgubljenega predmeta, bo le-ta prodan v korist občine.
Frizerski salon,'
Krivec Marija,
Luče št. Ill
išče
frizersko pomočnico
Osebni dohodek 27% od prometa. Informacije po telefonu 844-198.
Praznik graničaijev
Naša sogovornika Dragan Bojanić iz BiH in Žarko Pogrović iz Beograda sta z mladostno zagnanostjo govorila o prvih vtisih v teh gorskih krajih. Oba študenta, eden na gradbeni fakulteti, drugi na letalski akademiji za civilno letalstvo, sta se dobro vživela v razmere za katere trdita, da so zelo dobre. Namreč, nič ni hudo hoditi po strminah ob meji, nič jim ne manjka, dobro so opremljeni, hranjeni in tudi med seboj se odlično razumejo. To bi bila neke vrste osebna izkaznica o vsem kar doživljata. In ko je beseda nanesla na razna dela, ki jih poleg službe še opravljajo, je Dragan Bojanić dejal, da je doma s kmetov in da je zato dela v vrtu navajen. Graničarji mnogokaj pridelajo sami! Imajo tudi lepe športne naprave, tako se lahko tudi športno izživljajo. Srečanja z mladimi iz Solčave so pogosta in radi imajo mlade iz teh krajev. Je že tako, da se mladi vsega sveta morajo razumeti, pravi v šali Žarko Pogrović, zakaj se tudi ne-bi? Športna srečanja s klubi v dolini so prijetna oblika razvedrila. Sicer pa čas hitro mineva, menita sogovornika, saj je dan kar bogat z dogodki. Nikoli ni dolgočasno, če pa je vreme slabo, pa pomaga knjiga, ki si jo lahko sposodi vsakdo izmed vojakov kar v karavli. Vsekakor je življeflje tu, menita oba mlada vojaka, vse kaj drugega kot tisto v vojašnici. Tu so vedno v naravi, so nekako prosti in nenehno se kaj dogaja.
Prebivalci veliko pripomorejo k temu, da se vojaki na meji dobro počutijo, menita sogovornika. Prijazni so, dobri in vedno pripravljeni pomagati. Takšni stiki so človeku potrebni, pa čeprav mlademu!
Ob koncu razgovora še tisto običajno vprašanje — vas kaj skrbi? Na to je Dragan Bojanić odgovoril, da se boji za zaposlitev, ki da je v BiH težava. Meni, da pri nas v Sloveniji ni tako težko za službe, kot pri njih, zato tudi mnogo njegovih rojakov išče dela pri nas. Žarko Pogrović pa verjetno podobnih skrbi nima, je pa zaskrbljen kako bo pozimi, ko pade tu dosti snega, tega pa ni dovolj navajen. Pa tudi to bo šlo z malo dobre volje in mladostniško zagnanostjo!
Vojaki naše mejne enote v Logarski dolini bodo tudi letos praznovali v spomin na ustanovitev prvih enot JLA, ki naj bi med drugim varovale naše meje.
Dom naših mejnih čuvarjev je v lepem delu Logarske doline. Res je okolje tako
urejeno, da prvi pogled obiskovalca prepriča prej o parku, kot pa o vojaškem domu. Vsako leto je lepše tam v okolici karavle. Vedno več cvetja, vedno več zelenih površin in vedno večja urejenost.
Dragan Bojanić
Ko smo jih z našim obiskom presenetili, niso bili nič v zadregi. Fantje so urejali zelenice, eni škropili, drugi pulili plevel. Kmalu je namestnik komandirja karavle dobro razpoložen povabil k rzagovoru še dva vojaka. Razgovor je stekel. V
Planinsko srečanje na Stonu (1100 m)
V nedeljo 28. 7. je bilo planinsko srečanje ob razvitju prapora PD Rečica v počastitev 400-let-nice trških pravic, 44 let vstaje in 40 let svobode. Srečanje se je pričelo z zborom planincev pred OŠ Rečica (370 mj, od koder je po novo markirani poti mimo Zero-nice (540 m), Borsečnika (855 m) do Stona krenila pohodna kolona. Zborovanje na Stonu je pričel tov. predsednik Ciril Kunst, st., slavnostni govor je imel. tov. Zdravko Novak, spored pa je povezovala Ana Anžin. Ob taktih občinske delavske godbe na pihala je predsednik razvil prapor in ga predal mladima praporščakoma Cirilu Kunstu ml. in Stanku Korenjaku. Na prapor so pripeli osem trakov (Vili Marolt, ZTKO Mozirje, GG Nazarje — TOK GOZDARSTVO Nazarje; PD Mozirje, PZS, LD, KS Rečica, domačini-Poljane). V drog je zabitih 101 zlat in 35 srebrnih žebljičkov, ki so jih darovali večina okoličani, PD in ostala društva ter organizacije. Slavnostni govornik je podal nekaj o zgodovini ustanavljanja PD (ustanovljeno 1980), o pomembnih obletnicah za ta kraj in sedanji čas, ki jih praznujemo to leto in nekaj misli o delu za naprej. Vse
zbrane je pozdravil član GO PZS, prav tako v imenu Savinjskega MDO in najmlajšega PD v dolini-PD Šempeter. Po pobratenju praporov, je tov. Martin Aubreht, podelil priznanje s plaketo ZTK občine Mozirje. Po tem deluje sledilo zabavno srečanje in za dobro voljo je poskrbel ansambel »Veseli drenovci«.
Na srečanju so bili trije prapori: PD Mozirje, PGD in LD Rečica. Od okoliških PD so bili predstavniki PD Šempeter, Polzela, PTT Celje in Mozirja. Pripomniti velja, da je bilo tudi precej tujcev, ki letujejo v dolini. Tak kaže, da se tudi s planinstvom lahko popestri turistična ponudba naše doline. Naša planinska pota so kar dobro označena, žal pa na občinski karti niso- posebej prikazana in zato bi bilo prav, da bi pri ponatisu pomislili na del naklade v turistični izvedbi (to je bila prva izdaja občinske karte v zgibani obliki!). In tako bo lahko prikazana tudi na ta dan odprta planinska pot REČICA — ZERON1CE, BOR-SEČNIK STON, 1100 m (lovska koča, planina) — spomenik NOB in dalje do Mozirske koče na Golteh, ki naslednje leto praznuje svojo 90 letnico.
Božo Jordan
Čebelarji se imajo vedno kaj za pogovoriti. Takole so razglabljali v Gornjem gradu
Čebelarski praznik v Gornjem gradu
Tudi letos je privabil čebelarski praznik v Gornji grad dosti ljudi. Že kar običajno je bilo srečanje čebelarjev, pestro in zanimivo. Pa še dovolj je bilo prilike za pogovore med ljubitelji teh.marljivih živalic.
Prireditev je letos popestrilo igranje domačih glasbenikov. Nastop je bil zanimiv in kaže, da se bo v bodoče zanj zanimalo še več godcev iz kraja in okolice.
Sicer pa so prikazali čebelarjenje, pripravili so pokušnjo medu, nastopile so čebelice, učenke tukajšnje osnovne šole, tekmovali pa so tudi plesni pari. Veliko smeha je bilo ob vlečenju vrvi za pokal strdi.
Tem prireditvam so predho-dile športne, ki so bile predvsem za domačine uspešne. Pozornost gledalcev je pritegnil nastop dresiranih psov, ki so ga pripravili člani kinološkega društva Kamnik.
Včasih
so krstili z vinom
»Flosarsko življenje, to je bilo trdo a tudi dobro plačano delo. Ker smo pluli pomladi in jeseni, ko je bila višina vode primerna, smo bili največkrat tudi od dežja premočeni in včasih smo samo do Celja rabili tri dni. A če je bilo tudi veselo? Seveda, posebno še, če je bilo dosti pijače, kjer smo se ustavili. Pa tudi krst novincev je bil dogodek, saj smo te včasih polivali z vinom, ne le z vodo, kot danes, ko le še obujamo spomine na življenje splavarjev,« je povedal Anton Kovšak z Ljubnega, ki je z 70 leti eden najstarejših, še živečih splavarjev.
Res je sicer, da flosarja ob krstu na tradicionalnem flosarskem balu na Ljubnem sedaj polivajo z vodo, kar je, cenam vina ob rob opravičljivo, a zaradi tega vsakoletna turistična prireditev na Ljubnem ne zgubi svojega sporočilnega pomena — ohranjanje in obujanje tradicij splavarjenja. Kot je bilo videti na zadnjih dveh
prireditvah, lanski in letošnji, kije bila v nedeljo, tudi v bodoče na to ne bodo pzabljali. Nekdaj bolj veselična prireditev namreč vse bolj prerašča v etnografsko posebnost in zanimivo turistično prireditev, k čemur so največ prispevali organizatorji. Flosarski bal ni več le enodnevna prireditev, saj so na Ljubnem poskrbeli, da se je že teden dni pred zaključno svečano povorko in flosarskim krstom v kraju vsak dan dogajalo kaj zanimivega.
Pavel Orešnik je bil tisti nesrečnik, ki so ga ob letošnjem krstu na veselje številnih obiskovalcev, teh je bilo skoraj tisoč, polivali z vodo. Ob flosarskem krstu so se s posebnim priznanjem, flosarsko popotnico, spomnili tudi enega najstarejših flosarjev, Antona Ko-všaka za zvestobo pa so nagradili tudi Doka in Diko Mijatovič, turista, ki že od leta 1962 prihajata na Ljubno.
R. Pantelič
Gostilna »Logarska«
Ob cesti med Solčavo in Logarsko dolino so odprli novo gostilno in jo poimenovali Logarska. Lastnica Marija Firšt nam je povedala, da je trenutno stanje le začetek poslovanja. Pozneje namerava v nadstropju urediti jedilnico za kakih 80 gostov. Uredili bodo tudi 20 ležišč in sicer sodobno tako, da bo večina sob
imela tudi kopalnico. Tudi ureditev kuhinje jih še čaka. Nameravajo namreč gostom nuditi poln penzion. Seveda je dokončna ureditev gostilne vprašanje časa in sredstev.
Gostilna leži na prikupnem mestu in bo najbrž privlačna točka turistov in drugih izletnikov.
Srečanje planincev na Stonu
_____________BEBI NOVICE 7
Gosta v Lučah
Po naključju smo srečali zakonski par iz Beograda, ki že 23 let obiskuje v počitniškem času Luče. Gre za Matildo in Dimitrija Šogova. Ž njima smo se pogovarjali o kraju, ljudeh in njunem počutju, Kar v en glas sta dejala, da so ljudje v Lučah izredni, da je kraj lep in da je za njune potrebe strežba • in ponudba dobra. Posebno sta vesela miru in okolja, ki jima nudi dolge sprehode, kajti kot sta dejala, potrebujeta počitek. Pravita, da je toliko raznih sprehajalnih možnosti ko malo kje. Prav zato ostajata v Lučah kar 6 tednov.
' Stanujeta pri Brezniku kjer sta s sobo zelo zadovoljna. Hranita pa se v zadružni gostilni in tudi o njej vesta povedati le najbolje. Skratka, smatra ta Luče kot posebnost v vsakem pogledu. Veselita se že na Lučki dan, ki nudi vsakemu
Matilda Šogov
Dimitrije Šogov
še tako zahtevnemu obiskovalcu dovolj dobre volje in zanimivosti.
Glede ostalega sta imela le»«« pripombe na oskrbo s sadjem, vendar pa na sprehodih najdeta kakšne gozdne sadeže, menita pa, da bi ta lahko bila boljša. Tudi z mesnimi izdelki je nekoliko slabo založena trgovina. Vsaj bila je!
Srbi so nekoč radi prihajali v Luče, zakaj jih je sedaj manj? Temu so krive prometne zveze. Potovanje pod takimi pogoji je predvsem za starejše ljudi prenaporno. Lažje je sicer priti v Luče, kot nazaj v Beograd. Morda še niso razmišljali o kakšni zvezi Beograd - Logarska dolina. Ob ustrezni reklami bi bila gotovo dobro koriščena.
Ob slovesu sta zakonca. • Šogova veselo obljubila, da še bosta prihajala v Luče.
Krajevni praznik v Lučah
Slavili so ga z delovriö zmago. V Strugah so dokončali vodovod. Tako je sedaj krajanom zaselka zagotovljena kakovostna voda in še dovolj jo je! Hkrati pa je tudi poskrbljeno za nov obrat Elkr-oja z vodo, tako je dobro vodo dobiti tudi 12 hiš, vodovodnega omrežja pa so napeljali kar okoli 2 kilometra.
Naložba je bila pred dvemi leti ovrednotena na okoli 2 miliardi starih dinarjev. Ta vsota se je zaradi udarniškega dela’ krajanov in članov kolektiva Elkroja prepolovila. Prav slednjim gre zahvala, saj so opravili preko 3000 udarniških ur!
Skromno slovesnost je s svojim govorom popestril podpredsednik sveta KS Luče Franc Kosmač. V imenu ob-
činskih DPO je pozdravil dogodek Franc Finkšt, podpredsednik IS SO Mozirje. Ivan Kramar pa je spregovoril v imenu Elkroja, ki bo v kratkem odprl v nekdanjem šolskem poslopju svoj obrat.
Ob tej priliki so podelili *■* priznanja KS Luče naslednjim krajanom: Rajko Prepadnik za delo v gradbenem odboru za cesto v Dupljah, Viktor Urh za prizadevanja pri gradnji TV pretvornika, Franc Krivec za • udarniško delo, Jakob Žibovt za čiščenje naselja in pokopališča. Čast, da je odprl novo vodovodno pipo je doletela najbolj vnetega udarnika pri gradnji vodovoda Franca Krivca.
Krajani Strug so za veliko ** pridobitev hvaležni.
Priprave za igro
V prosvetnem društvu Franc Žmavc v Gornjem gradu pripravljajo spet kulturno presenečenje. V režiji Andreja Kurenta vadijo trodejanko Mati. Gre za delo Kajuha, ki ga je za oder pripravil Bojan Štih. Ker bo predstava krstna lahko še z
večjim zanimanjem pričakujemo nastop že znano dobrih igralcev kot denimo, Meta Marolt, Jože Tajnšek in drugih iz družine gornjegrajskih igralcev. Kot napovedujejo v društvu bodo igro predstavili oktobra letos.
Nov motel v Logarski dolini
Pred drugo vojno je bilo v Logarski dolini več turistične ponudbe kot sedaj. Poleg velike hiše Logarjevih in sester Logar je stal pri Plesniku tudi hotel Plesnik. Po požaru, ki so ga znetili okupatorji ga niso več obnovili.
Sedaj gradijo na mestu Ple-
snikovega gospodarskega poslopja motel. Kot graditelja sta zakonca Franc in Marijana Cvetko, ki delata trenutno v tujini. Gradnjo izvaja gradbeno podjetje Kogral iz Dravograda. Predvideno je, da bi gradnja bila končana že letos. ^
Tudi za tebe je vzidan kamen v bolnišnici! Pomagaj s svojim prispevkom, da bo posodobljena!
m
Pomislimo na bolne, pomagajmo jim, da bodo zdravljeni v sodobni bolnišnici!
Mozirska utrdba
Po navedbi Ignaca Orožna v mozirski župnijski kroniki je bil cerkveni prostor utrjen v
16.	stoletju. Gre torej za taborno cerkev. Viri navajajo, da so Turki zadnjič prodrli do Mozirja 1680. leta in kaj hudo upostošili, pobili so veliko ljudi, veliko pa sojih odpeljali.
Danes si le težko predstavljamo kako je mozirski tabor izgledah Stare topografije omenjen zelo utrjen vhod nacerkveni prostor. Avgust Stegenšek omenja v svoji knjigi Dekanija Gornjegrajska, da vodijo visoke stopnice iz trga v cerkev, okoli cerkve je visok zid-tabor z okroglim stolpom v jugozapadnem kotu. Vhod v tabor je skozi župnišče ali skozi glavni utrjeni vhod (pod lokom)... Okrogli stolp je bil očitno kostnica, saj so bile v njem najdene velike količine kosti. Okoli cerkve je bilo pokopališče za katerega je kaj lahko domnevati, da je bilo po površini za potrebe župnije pretesno. Tako je verjetno bilo treba grobove prekopavati v krajšem roku, kosti pa so hranili v kostnici.
Utrjeni vhod so podrli v letih 1831/32, ko so tam načrtovali novo kaplanijo in šolo. Ta zgradba še danes stoji in je v njej spodaj slaščičarna. Ta stavba je bila dograjena 1833, ko je v enem nadstropju delovala tudi šola.
Vsekakor smemo domnevati, da je utrjeni vhod bila dejansko kar prostorna zgradba, saj je v njej bila kaplanija in župnijska šola. Še bolj nazorno na predoči Ignac Orožen v knjigi Das Bistum und Diözese Lavant, ko opisuje spor med žovneškim gospodom Adamom Schrottom in mozirsko župnijo. 1610 je žovneški gospod, ki je predstavljal hkrati zaščitno gospoščino za trg Mozirje enostavno zasedel kaplanijo, torej prostore utrjenega vhoda v tabor in hranil vanje desetino v žitu. Že to pove, da je šlo za velike prostore, kajti nemalo je bilo posesti žovneške v okolici Mozirja. Šele po ostrih ukre-
pih ljubljanske škofije je Schrott izpraznil mozirsko kaplanijo in popravil nastalo škodo na zidovju oziroma stavbi. Spor je v bistvu imel drugo, ozadje, namreč Schrott je bil zagrizen luteran in je na ta način hotel nagajati cerkveni posesti v Mozirju.
Iz letnice, ki jo navaja pri tem Orožen gre torej sklepati, da je mozirski tabor res nastal v 16. stoletju, saj so takrat bile naše dežele nasploh od Turkov zelo ogrožene.
Seveda je treba ob tem vedeti, da je tiste čase bila cerkev znotraj obrnjena. Vhod je bil z druge strani, torej današnjemu nasproti. Tudi samo župnišče je bilo dokaj močno grajeno in je bilo sestavni del utrdbe. Zapisano je, da je v času župnikovanja Antona Usarja 1669-1680) popolnoma pogorelo, prav omenjeni župnika pa ga zopet pozida!.	A. Videčnik

Občinska strelska zveza Mozirje je v mesecu juniju 1985 izvedla občinsko prvenstvo za najboljšega strelca v streljanju z MK puško in MK pištolo. Tako so se dne 23. 6. 1985 preizkusili najboljši strelci iz OSO s terena v veščinah z MK pištolo znamke »DRU LOV« dne 30. 6. 85 pa z MK puško. S pištolo je dosegel najboljši rezultat Drofenik Franc iz Bočne in dosegel od 200 možnih kar 180 krogov, drugi je bil Kolar Ciril prav tako iz Bočne, tretji pa Bezovšek
Drobna zanimivost
Mozirski krajevni zgodovinar Fran Hribernik je v sestavku Prispevek k zgodovini mozirskega sukna, objavljen v reviji Slovenski etnograf 4953/54 navedel podatke, ki so danes zanimiv pregled o nekdanji reji ovac v dolini. Številčni podatki so vzeti iz Krajevnega leksikona Dravske banovine (1937), tako navaja pisec.
Okoliš	Hiše	Prebi- valci	Ovce	Ovce na hišo	Ovce na prebiv.
Sv. Duh	52	166	410	7,9	2,5
Solčava	80	341	546	6,8	1,6
Raduha	36	150	337	9,4	2,2
Strmec .	25	103	240	9,6	2,3
Konjski vrh	30	148	258	8,6	1,7
Sv. Primož	72	306	148	2,1	0,5
Planina	40	170	124	3,1	0,7
Ter	80	362	261	3,3	0,7
Poljane	48	216	84	1,8	0,4
Dol-Suha	35	120	20	0,6	0,2
Brezje	43	184	10	0,2	0,1
Radegunda	46	202	107	2,3	0,5
Šmihel	26	170	215	8,3	1,3
Lepa njiva	69	385	54	0,8	0,1
Podveza	23	117	261	11,3	2,2
Podvolovljek	43	151	309	7,2	2,0
Krnica	44	195	339	7,7	' 1,7
Savina	62	253	147	2,4	0,6
Tirosek	61	296	148	2,4	0,5
Štajngrob	34,	161	36	1,1	0,2
Sv. Lenart	45	227	181	4,0	0,8
Sv. Miklavž	43	227	28	0,7	0,1
Sv. Florijan	52	251	22	0,4	0,1
Gornji grad	121	593	5	0,04	0,01
Sv. Jošt	39	203	110	2,8	0,5
Dobrovlje	20	97	31	1,6	0,3
Marjan iz Gornjega grada. V streljanju z MK puško pa je bil najboljši Poličnik Ivo Gornji grad, drugi Kolar Ciril in tretji Kolar Janez, oba iz sekcije Bočna. Z udeležbo nismo bili najbolj zadovoljni, zlasti v streljanju z MK puško, ker odgovorni niso poslali na tekmovanje strelcev kot je bilo dogovorjeno v razpisu.
Dne 4. 7. 1985 pa je bilo v počastitev »Dneva borca« organizirano masovno strelsko tekmovanje z voj. puško, strelci so se tokrat srečali na
Urednikova beseda
Veseli smo bili pozdravov, ki so jih iz Nemčije poslali taborniki Odreda savinjskih partizanov, pozdravi veljajo vsem bralcem. Tako pa so se tudi odrezali pionirji-gasilci iz GD Gorica, ki so bili gostje nemških vrstnikov. Tudi oni so poslali našim bralcem pozdrave. Veseli smo take pozornosti, seveda pa so veseli pozdravov tudi naši bralci. Lepo, da se naši mladi spomnijo tudi v tujini na nas in naše bralce!
strelišču v Šmartnem ob Dreti, kjer se jih je zbralo kar 27. Nastopili so tudi strelci iz DPO in društev celotne občine. Prehodni pokal je osvojila ekipa OSO Šmartno — sekcija Bočna. Drugo mesto je osvojila ekipa OSO Solčava, tretje pa OSO Mozirje. Od posameznikov pa so bili najboljši: Debets Jožef OSO Solčava — 78 krogov od 100 možnih, drugi Grobelnik Franc OSO Mozirje 77 krogov in tretji Kolar Slavko sek. Bočna tudi z 77 krogi. Streljanje z voj. puško je še vedno najbolj privlačno za strelce, le škoda, da je vedno večje pomanjkanje tovrstnega streliva, pa tudi samo orožje je že dokaj iztrošeno. OSO »KAJUH« Mozirje pa je ob »Dnevu vstaje«
22.	julija organizirala masovno strelsko tekmovanje z MK puško na strelišču v Mozirju, kamor je povabila strelce iz vseh OSO s terena, kakor tudi strelce DPO in društev KS Mozirje. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu dobra. Določeno število pionirjev in mladincev pa je tekmovalo tudi v streljanju z zračno puško.
Š. Pungartnik
Zupančičev izlet iz Celja v Solčavo
Pred nami je zadnji del potopisa Janeza Antona Zupančiča, ki nas je v prijateljevem spremstvu popeljal po Spodnji Savinjski dolini in nato skozi Mozirje, Nazarje, Radmirje, Gornji Grad, Luče in Iglo v Solčavo, kjer smo bili nazadnje priča Filozofskemu razglabljanju o sreči.
4
Med takimi pogovori in ugotavljanji sta minila popoldne in večer in ura je kmalu pokazala, da je veliko bolj pozno, kot bi si človek mislil. Ker sva bila utrujena, nama je zelo ugajal kratek nočni počitek. Zjutraj sva se začela vračati, Voda je ravno začela upadati, nebo je bilo jasno. Ko sva spet prišla pod Iglo, sva od najinih vodnikov izvedela, da predvčerajšnjim ni porušilo cele brvi, temveč je padlo v globino le eno drevo. In takoj sva se odločila, da pošljeva konje po vodi navzdol, sama pase povzpneva na Iglo.
Tu se skala grmadi v strašno višino in le njen vrh se nagiba nad vodo, kot bi grozil, da se bo zdaj zdaj podrl. Samo skrajno ozka steza, ki je marsikje široka komaj za ped in ki jo je za popotnikov korak izsekala človeška roka, vodi strmo navzgor. Dosegla sva najvišjo točko poti, toda — glej — tu se kar naenkrat znajdem na robu skalne steze, in ob mojih nogah grozovito brezno! Spodaj v vrtoglavi globini hrumi voda in sliši se strašno odmevanje butajoče vode. Pod menoj prepad, zevajoč smrt, kot žrelo pekla, in tam, na drugi strani prepada, kije širok več ko tri sežnje (1), druga, še veliko višja kamnita steza z luknjo v obliki šivankinega ušesa!
Od tod ime tega prehoda. Nad strahovito globino nasproti Igle ležita od skale, na kateri stojiva, dve drevesi — tretje je predvčerajšnjim padlo v globino. Toda tudi ti dve že napol prepereli drevesi sta mokri od dežja in ležita nekoliko nagnjeni. Drgetajočega koraka in drhtečega srca sva šla čez njiju. Grobni srh me je spreletaval po hrbtu in čelu. Mrzla kri mi je strahoma lezla po žilah in napol otrpel sem prišel v Iglo. Tam sem spet svobodneje zadihal čisti zrak in še nekaj trenutkov gledal proti golemu skalnemu čelu in navzdol na bučni tok, katerega hrumenje mi je še pred nekaj sekundami donelo kot glas mrtvaških zvonov iz strašne globine.
Nekoliko manj strma in ozka je steza, ki vodi na tej strani navzdol.
V eni uri sva spet dosegla Luče in takoj sva nadaljevala potovanje proti Celju skozi Ljubno, Mozirje in Savinjsko dolino (2) po že opisani poti.
Najinim čutom je bilo v dobrodejen užitek, da sva spet stopila na polja, kjer zemlja hvaležno poplača pridnost človeške roke, kjer divjost ne ločuje več soseda od soseda, kjer se človek iskreno stiska k človeku in kjer v prijateljevih prsih bije za radost in srečo sočutno srce.
»Venec kreposti pridobiti / si moreš tudi sredi sten kamnitih,/ v življenje gibko se podaj, / tam je človekov pravi raj!« (3)
OPOMBE
(1) Okoli 5,5 metra. — (2) Mišljena je Spodnja Savinjska dolina. — (3) Nemški original pri Zupančiču: »Wohl kann auch
hinter Felsenwanden / Dir ihren Kranz die Tugend spenden, / Doch in das rege Leben tritt hinauss, / Dort ist des Menschen wahres Vaterhaus!«
Tako se konča knjižica Izlet iz Celja v Solčavo, ki jo je leta 1826 objavil Janez Anton Zupančič. (Odlomek iz nje, in sicer pogovor s solčavskim župnikom Kajfežem, je zelo približno prevedel že Rajko Vrečer v knjigi Savinjska dolina (Žalec 1930-, str. 151-152), in to pod naslovom Iz življenja v Solčavi pred 100 leti.)
Našo pozornost si je zaslužila, ker se ukvarja z Zgornjo Savinjsko dolino, ki je romantičnega Zupančiča popolnoma prevzela s svojo divjo naravo —■ veliko bolj kot npr. Spodnja Savinjska dolina s svojimi gradovi. Četudi upoštevamo, da ima zgodovina planinstva za prvi slovenski planinski spis pismo, ki ga je napisal Jakob Dežman svojemu učitelju Valentinu Vodniku 29. septembra 1808 o vzponu na Triglav, moramo šteti Janeza Antona Zupančiča za enega prvih potopiscev v naš planinski svet, ki pa je seveda pisal v nemščini. (O drugih sem pisal v prvem delu tega cikla v lanski decembrski številki Savinjskih novic.)
Zupančič sicer ni naredil izleta v gore, če gledamo njegov izlet z današnjimi očmi in merili. Ce pa si predstavljamo takratne cestne povezave Solčave in Lučami (ki so ostale take do konca prejšnjega stoletja), je bila njegova pot pravzaprav večja avantura, kot je danes recimo vzpon po urejenih planinskih poteh na Ojstrico ali Planjavo. In še nečesa ne smemo
. (7. del)
pozabiti. Solčava se je zdela meščanom na začetku 19. stoletja gotovo popolnoma gorska vas. V tem času so v gorah celo mnogi resni znanstveniki še videli bivališče zlih duhov, zmajev in pošasti. Zupančičev spis je imel v vseh treh variantah torej tudi prosvetiteljsko vlogo, saj pisec v gorah — kljub romantizirajočemu opisovanju narave — ni videl nič takega, kar bi spominjalo na temne ati višje sile, temveč le malo odmaknjen svet, ki ga je mogoče doseči s trudom in vztrajnostjo in katerega prebivalci (vključno z inteligenco, ki je poosebljena v župniku) živijo svojsko življenje, ki ga Zupančič le opiše, ne izreče pa o njem ne pozitivne ne, odklonilne sodbe mogoče z izjemo zaključnih, naklonjenih verzov.
Odprava se lahko šteje za izlet v gore tudi zaradi podrobnosti, da sta Zupančič in njegov prijatelj v Lučah najela vodnika s konjem. V tistem času je bilo namreč običajno, da so planinci jemali s seboj na pot domačine, ki so jim kazali pot in predvsem nosili tovor.
Prevod spisa je bil objavljen tudi v počastitev 200-letnice piščevega rojstva (22. maja 1785 v Ljubljani). Kljub Zupančičevi sorazmerno majhni pomembnosti v slovenskem kulturnem prostoru in kljub njegovemu zavoženemu osebnemu življenju moramo vedeti za njegovo delo v zvezi z našo dolino, ki je sicer videti majhno, zaradi enkratnosti v tistem času pa vendarle pomembno. V njem namreč živijo nazori naših prednikov.
Prevod, opombe in beseda za konec Peter Weiss, pregled prevoda dr. Uwe Büttner
M
Stara kovačnica Ivana Zagerja
Veterinarsko dežurstvo
19. 8. do 25. 8. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 26. 8. do 1. 9. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 2. 9. do 8. 9. Lešnik Marjan, dipl.
vet., Ljubija, tel. 831-219
9.	9. do 15. 9. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 16. 9. do 22. 9. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179
Kino Mozirje v septembru
3.	ČAS PRVE LJUBEZNI — francoski film
5.	NORO POSLANSTVO — Hong Kong
7. 8. VELIKA AVANTURA — francoski film
10.	VRELI DUHOVI — italijanski film .
12.	MESEC — italijanski film
14. 15. MAŠČEVALEC IZ PEKLA — Hong Kong
17.	RESNIČNE ZGODBE VIII. DEL — nemški film
19.	ZAKLAD V INDIJANSKEM REZERVATU — nemški film
21.	22. OSTATI ŽIV — ameriški film
24. OSVAJALEC — ameriški film
26.	PRINC MAŠČEVALEC — ameriški film
28. 29. OBRAČUN NA ZLATI GALEJI — ameriški film
Kino Nazarje v septembru
4.	BANKIRKA, francoski 7. — 8. VELIKI GOSPODAR, Hong Kong
11.	SUPER VOHLJAČ, ZDA .
14. — 15. PEKEL VIETNAMA,
ZDA
18.	HOT DOG, ZDA 21. — 22. BANANA JOE, ZDA
25.	DVOJNA EKSPOZICIJA, ZDA 28. — 29. DOLINA SMRTI, ZDA
Kino Gornji grad v septembru
I.	septembra film »SUPER DETEKTIV AMERIŠKI FILM
4.	septembra film »ŠERIF IZ PLANETA« ITALIJANSKI FILM
7.-8. septembra film »FANTJE DELAJO MATURO« FRANCOSKI FILM
II.	septembra film »BRUS LI SUPERBOKSER« HONG-KONG FILM
14.-15. septembra film »TA AMERIKA I. DEL« AMERIŠKI FILM
18.	septembra film »TA AMERIKA II. DEL« AMERIŠKI FILM 21.-22. septembra film »LADJA SMRTI« AMERIŠKI FILM
25.	septembra film »LJUBEZNIVE SORODNICE« FRANCOSKI FILM 28.-29. septembra film »VENERIN VRT« AMERIŠK1-MEHIKANSK1 FILM
Matična kronika za julij
POROKE: Kladnik Franc, star 24 let, ključavničar iz Radmirja 97 in Štiglic Metka, stara 19 let, konfekcionar iz G. grada 172, Dobrovc Franc, star 24 let, mizar iz Tera 18 in Poličnik Manica, stara 20. let, trgovka iz Juvanja
10,	Podpečan Bogomir, star 23 let, gozd. tehnik iz Raduhe 57 in Kosmač Marija, stara 27 let, kom. tehnik iz Raduhe 57, Cmager Dragotin, star 31 let, mizar iz Rečice/S 7 in Jezernik Marija, stara 26 let, kuharica iz Solčave 19, Kurnik Joško, star 25 let, kmet iz Planine 11 in Ramšak Vida, stara 19 let, kmetovalka iz Planine
11,	Robnik Vinko, star 29 let, kmet iz Podveže 4 in Resnik Marija, stara 21 let, frizerka iz Podvolovljeka 17.
SMRTI: Krajnc Elizabeta, stara 79 let, upokojenka iz Radmirja 22, Vezočnik Frančiška, stara 77 let, upokojenka iz Tera 14, Pevc Jožef, star 84 let, upokojenec iz Radmirja 7, Krivec Janez, star 47 let, kmet iz Rovta pod Menino 19, Žerovnik Franc, star 48 let, strugar iz Gornjega grada 30, Zahoj-nik Katarina stara 77 let, upokojen ka iz Poljan 23, Kuhar Matevž, star 83 let, upokojenec iz Lepe njive 11, Mutec Frančiška, stara 78 let, upokojenka iz Mozirja 313, Prislan Peter, star 65 let, upokojenec iz Mozirja 154, Piki Anton, star 40 let, šofer iz Mozirja 205 Ramšak Stanko, star 77 let, upokojenec iz Krnice 47.
Nove knjige občinske knjižnice
I. LEPOSLOVJE: Slodnjak: Pohojeni obraz, Lipuš: Jalov pelin, Uršič: Razpoke, Rožanc: Sentimentalni časi, Rožanc: Roman o knjigah, Mihelič: Ure mojih dni, Morovič: Priložnost na ulici, Zorman: Portret revolucionarja Malusa, Štajner: Ruka iz groba, Rhinehart: Mož na kocki, Ellison: Nevidni človek L, 2 Lee: Trinajsta ura, Wouk: Vojna in spomin L, 2., 3, West: Prosteus, Hill: Teroristi, Marchand: Tiger z barja, Nahum: Zračni pirat, Woo-lrich: Črna zavesa, Smith: Blisk in grom L, 2
II.	STROKOVNA LITERATURA: Mikovilovič: Samogradnja čamaca, Rugelj: Zmagovita pot, Slovenska misel, Mikeln: Politično gledališče, Boffa: Fenomen Stalin, Ferenc: Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945, Sedej: Ljudska umetnost na Slovenskem, Muren: Simon’s basic, Lipecki: Relaksacija, Elia: Kontracepcija, Carnegie: Kako premagaš zaskrbljenost, Kolesa in motorji: priročnik.
III.	MLADINSKA LITERATURA: Štampe-Žmavc: Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne, Ribičič, J.: Črni muc vasuje-slikanica, Gale: Erazem Predjamski —strip, Firm: Gozdni prijate-
lji — strip, Curwood: Grizli — strip
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA KNJIŽNICE 831-292
BBS NOVICE
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-609 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka:
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, filmi In prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto - Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.