nseratl Be sprejemajo in velji tristopna vrsta:
9 kr., č.e se tiska lkrat,
16
n n
ll H
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvu (administracija) in ekspedicija ra Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Politični list za slovenski aaroti.
Po pošti	prejeman velja:
Za celo ieto	. . 10 gl. —	br^r
za pol leta	.	o .. —	,
la četrt leta	. .	, 50	,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gi. 40 br. /.a pol let«	4 ,, 'JO ,, *
eh četrt leta .	'i ,, 10 „
V J.jnbljani iih dom poniljhn velja 60 kr. več na leto,
Vredništvo je ua Bregu hišna
štev. 190.
Izhaja po trikratna teden in aio. r v torek , četrtek in soboto.
Meščanje!
Osem let je že minilo, kar v našem slavnem kranjskem glavnem mestu Ljubljani ena stranka sama vlada, in brez vpliva naše narodne neodvisne stranke gospodari z našim davkom. To je ona stranka, ki ni prijazna našim narodnim prizadevanjem, ki je sovražna našemu domaČemu jeziku in domači naši šegi.
Meščanje! Vi vsi veste, kaj Vam je prineslo v tem času gospodarstvo teh ljudi: povišali so priklade na davek, mestne blagajnice so prazne, kupčija in obrtnija peša, naše deželne koristi se zanemarjajo, za domačo omiko našega roda se ne skrbi, a pač se dela nam škodljiva nemška politika.
No tedaj ! ne volite Vi. ki hočete, da bode tega slabega gospodarstva enkrat konec, nič več onih m<jž, ktere Vam svetuje od birokratov podpirana stranka, temuč volite spodaj zapisane kandidate naše samostalne meščansko-narodne stranke.
Mi Vam priporočamo za volitev v lil. razredu, ki bode ponedeljek 21. tega meseca, te-le gospode:
J. X. liorafc, hišni posestnik. Jožef Juri-ii;, urednik, liaro! Kljun, stolni kaplan, Jnžrf Ilegali, mizarski mojster.
Od mešeansko-narodnega volilnega odbora.
Ričet.
(Spisal Obadovič II.)
Dandanes se ljudje najlože iu najprimerneje razdele v dve poglavitni vrsti: v one, ki imajo pravico voliti, in v one, ki te pravice nimajo. Pododdelki teh glavnih vrst ho potem še a) taki, ktere drugi volijo (kandidati), in b) taki, ki imajo sicer pravico voliti, pa ne volijo, ker jim ne kaže, ne marajo ali ne smejo voliti. S tem je popisan ves svet.
Prva vrsta, t. j. volilci, se nahaja povsod v obilnosti, ravno tako druga, t. j. tisti, ki ne volijo, ker nimajo pravice. Tedaj se ustavimo pri pododdelku a), pri kandidatih in izvoljenih. Lotimo se najprvo že izletelih metuljev, t. j. izvoljenih poslancev in odbornikov. Začnimo pri najviših, namreč deželnih poslancih in sicer tistih, ki so nam najbližji: pri deželnih poslancih kranjskih.
Kranjski deželni zbor je imel, ko se te vrste rodč, že šest sej. Od zadnjega zborovanja nam je prinesel Miklavž (ali parkelj?) dva nova poslanca v nemčursko stran, mladega barona Tauffererja z veliko brado, a majhno
zgodovino in vit. Vestenecka z veliko zgodo-| vino, a majhno brado. O prvem ni dozdaj nič posebno slabega znano, zato pa o vitezu Ve-steneeku toliko, da je za oba zadosti. Iz tega vzroka se tudi jaz s „turškim listour' vred jezim nad trmoglavimi slovenskimi poslanci, da moža s tako preteklostjo, ki je že, dovolj pokazal, kaj zna, niso volili v noben odsek, da zdaj ne bo mogel druzega, kakor v zboru spuščati svojo ragljo na tistem sedežu, kjer je bilo zmiraj tako mirno in tiho, kar je rajni baron Rastem se na njem naselil.
Od deželnega zbora do ljubljanskega „ro-tovža" ni daleč, dasiravno velik razloček: ,,ro-tovž ' je po večini nemčursk, deželni zbor do zdaj še nima te bolezni. Zakaj da sem od deželnega zbora preskočil na „rotovž"? Zato, ker imam še nekoliko spregovoriti o kandidatih. Kaj je kandidat, to že vsak ve; je namreč človek z občutkom, kakoršnega imata ženin in nevesta med prvim oklicem in poroko. Kandidat utegne tudi strašen človek biti, le prašajte nemčurske gospode na, rotovžu, ktere je ravno zdaj spravilo na noge ime „Ilegali", da so šinili kviško in letajo kakor tiče, če se
Ljubljanskim volilcem!
Prihodnji pondeljek že boste imeli voliti v mestno starešinstvo može svojega zaupanja, ktere ste si sami izbrali. Veliko Vas je bilo prišlo k zboru v čitalnici, a vendar vsi ne. Tistim ki so bili nazoči in zbrali si sami kandidate, ne velja ta naš klic, ker so se že odločili za-nje; obračamo se le do onih, ki niso bili nazoči, in do takih, ki imajo znance in prijatelje med volilci.
Našim dobrohotnim namenom sovražna nemčurska svojat, ki se naslanja na premo-gočno birokracijo, je enako Vam postavila svoje kandidate, za ktere dela in se napenja na vse kriplje. Tedaj imajo volilci zbirati med kandidati dvojne barve. Naše može že poznajo, naj si tedaj ogledajo kandidate, ktere jim priporoča svojat nemčurska v III. razredu, one I razreda jim bomo prihodnjič malo osvetili.
Prvi je neki H a bi t, svojega poklica železniški načelnik na kolodvoru. Po tem poslu je že človek, kogar mestne zadeve malo ali čisto nič ne brigajo. Vrh tega je tujec, kteremu razmere našega mesta niso in ne morejo biti znane, ki utegne vsak dan biti premeščen kamor koli. Koliko more takemu možu, ki je služabnik nam tuje železuične družbe, biti mar za blagor mesta in njegovih prebivalcev, to si po vsem tem vsak lahko sam misli. Nemčurji so ga le zato postavili za kandidata v III. razredu. ker ima trumo železniških služabnikov pod komando, ktere potem nemčurje volit prižene.
Drug kandidat je neki lesar z imenom Polegek. Prej iskren narodnjak je olupil
Ignjezdu mladih njihovih bliža strašna glava mačke ali kake druge pošasti.
Kdo je li ta „Regali", ki je nemčurski gospodi na „rotovžu" tako strašen, kakor je bil nekdaj Ilanibal Rimljanom, Atila vsej Evropi in — Hubmajer v novejšem času Turkom? Ali morda ljudem glave reže? Ali požiga hiše in zaganja s smodnikom poslopja in ljudi v zrak? Ali je iznašel kako novo „guillotino" — morda tako, kakoršne si je nekdaj sedanji „župan" gospod Lašan želel za Slovence?
Oospod Regali je priprost mizar, ki ima pa svojo lastno glavo in možgane v nji, nič druzega. Zakaj se ga pa nemčurji tako boje, da kar strepetajo pred njim? Čuj te!
Ta priprosti mizar Regali je zato tako strahovit, ker ima navado iti naravnost nad vsakega z revolverjem resnice in ne le moli ga nasprotniku v obraz, ampak ga tudi sproži brez vsega ozira na to, kar bi se utegnilo po tem zgoditi.
Zdaj vam bo lahko umeti, zakaj se nemčurska gospoda na rotovžu boji vsakega, ki ima ne le vedno pri sebi, ampak tudi brez ozira in premisleka sproži revolver resnice,
narodno obleko in postal „Poleggegg", t. j. nemškutar in voljen kimavec Dežmanu in vsakemu nemčurju više stopinje. Za starešino nima nobene zmožnosti, nemčurji ga le zato priporočajo iu na „rotovžu" med seboj trpe, ker rad kima, ne da bi prej prašal, kako in kaj, ali sam kdaj pokazal kako dobro misel. Takega „možaka" pač ne more voliti noben na svoje prepričanje ponosen človek.
Tretji, neki tesarski mojster z imenom Gvajec, ki se pa piše „Gwaizu, je še večidel neznana luč, ki ni svoje svitlobe še nikdar pokazala; tedaj bi tudi na „rotovžu" vedno le molčal in kimal po volji viših gospodov, ker je premalo samostojen in preveč odvisen, da bi smel imeti svojo glavo ali količkaj oster jezik, kterega res tudi nima. Tak mož pač nima pravih lastnosti za mestnega svetovalca.
Četrti je ključar Albin Ahčin, ki pa se piše „Acbtschin", tudi še le zdaj iznajdena zvezda, ki sedi v kupčijski zbornici. Vse, kar smo rekli o prejšnjem, velja tudi o tem, ker tudi ta je toliko sposoben za mestno starešinstvo, kakor zajec za boben, in bi le enako leseni podobi na nitki migal in skakal, kakor bi nemčurski prvaki hoteli. Kdo bo tedaj tako podobo volil v mestno zastopstvo!
Taki so tedaj možje, s kterimi Vas hočejo nemčurji na limance zvabiti. No! če te na vse kraje odvisne, za vsako javno nalogo nesposobne sence pravih mož primerjate z onimi, ktere Vam po volji večine volilcev mi priporočamo, ne boste se trenutek premišljevali, ampak odločno se potegnili za naše može, tega se nadja od Vas vsa slovenska stranka, ki ima Vaš in mesta blagor v prvi vrsti pred očmi.
Nadjamo se tedaj in pričakujemo za gotovo, da bo v pondeljek 27. t. m. izmed Vas vsak prišel s poln i t dolžno s t do n a r o d a, m e s t a in someščanov in da bo vsak dal svoj glas našim kandidatom, in tako pripomogel zmagi domače reči. Zmaga lanskega leta v III. razredu nam sme biti porok, da, če hočemo, zmagamo v tem razredu lahko z vsemi kandidati. Le cepiti glasov ne! Vsak naj misli, da njegov glas odloči zmago našo ali pa propad! Kdo je med Vami, ki nam ue bi hotel pomagati do prve, kdo, ki bi hotel na-se vzeti krivdo zadnjega — držaje z našimi in svojimi sovražniki!
Libaralna sredstva.
Dogodki v deželnem zboru tirolskem in dalmatinskem našim vstavakom kar ne gredo iz glave. Ko so pred nekimi leti deželnim zborom vzeli pravico, mislili so, da bodo ljudski zastopniki odslej mirno in tiho obravnavali, car bi jim vladajoča liberalna stranka dajala v pretres. Da bi si še kak zbor drznil zahtevani te stranke nasprotovati, zdelo se je vstavaškim mogotcem nemogoče. To so sicer vedeli, da bodo dežele tudi v prihodnje sklepale njim nasprotne postave, a dokler je krmilo vladino v njihovih rokah, si v tej reči lahko pomagajo s tem, da takih postav ne priporoče najvišemu potrdilu. Silno so jih tedaj iznenadili dogodki v zboru tirolskem in dalmatinskem, ki so jih dejansko prepričali, da deželui zbori imajo tudi zdaj še veliko vpliva ne samo v deželnih, ampak tudi v državnih rečeh, če se tega svojega vpliva le prav zavedajo. To pa, si mislijo naši nemški liberalci, na noben način ne sme biti. Zato si belijo glave, kako bi upor deželnih zborov čisto zatrli.
Najbolj znamenito v tem oziru je to, kar piše Lasserjevo glasilo, stara „Presse'', ki skuša dokazati, da po smislu vstave se mora poleg ozira na posebne lastnosti in potrebe posameznih dežel pred vsem krepko gledati na celo državo. Zdaj se morajo nektere splošne državne postave še le po posebnih deželnih postavah dopolnovati in izvrševati. Kjer se pa deželni zbori temu trdovratno ustavljajo, nikakor ne zadostuje razrušitev zborov in razpis novih volitev, ker to tudi „Prese" ve, da nove volitve zborov navadno ne predrugačijo, ampak jih le vtrdijo, da se še bolj stanovitno drže svojih načel. Treba je tedaj iskati drugih pripomočkov zoper take trmoglavce, kakor so n. pr. Čehi ali Tirolci. In kuj mislite, nasvetuje modra starka? Ona priporoča, da bi se. državnemu z b o r u dala pravica tiste splošne postave, ktere po posameznih deželah še le vsled posebnih deželnih postav zadobe veljavo izvrševale po državnih postavah, če bi kak deželni zbor dotični predlog zaporedoma trikrat zavrgel ali pa ga tako spremenil, da bi se ne mogel priporočiti najvišemu potrdilu. V državnem zboru so hoteli nekaj enakega že storiti. Ker tirolski zbor nikakor noče sprejeti novih šolskih postav, predlagal je Wildauer, da se omenjene postave deželi tirolski vrinejo po | državnem zboru. Pa ministerstvo samo je bilo
takrat zoper ta predlog ter je vse žile napelo, de je sprejet od zbornice poslancev padel vsaj zbornici gosposki; In kaj menite, kako „Presse" opravičuje svoj nasvet? Sklicuje se na vstave nekterih demokratičnih držav, kterih glavarji ne morejo ovreči postave, ki je bila sklenjena od treh postavodajalnih skupščin. Pameten človek bo po tem načelu sodil, da bi se tudi postava trikrat zaporedoma od kakega zbora sklenjena ne smela ovreči, ampak tem bolj gotovo potrditi, budalost liberalne „Presse" pa sklepa ravno narobe. Liberalci hočejo deželne zbore siliti, da bi morali le to sklepati, kar vstavaštvo zahteva; če pa tega ne storč, žugajo jim vzeti pravico sklepati o tistih rečeh, ktere hočejo po svoji misli vravnati. To je nemško-liberalna svoboda!
Ker bi morali pa vstavoverci predolgo čakati, preden bi se mogli poslužiti tega od „Presse" nasvetovanega pripomočka, skušajo trmoglave Tirolce omečiti na drug način. C. namestnik grof Taaffe je 15. t. m. nepričakovano prišel v Bozen. „N. fr. Press" piše, da po govorici občinstva je hotel obiskati nadvojvodo Karla Ludvika, ki biva na nekem gradu blizo Merana. Poglavitni vzrok utegne biti pa vse drugačen ; pripovedujejo namreč, da je g.namest-nik v Bozenu državnemu pravdniku priporočal, da naj silno ostro ravna s klerikalnimi(!) listi in sploh z vsemi, ki bi dali povod proti vstavaškim demouštracijam. Tudi je omenjal, daje treba nektere strahovati drugim za strah in izgled, da vlada nima več volje s stranko nasprotno mehko ravnati. Prav enaka povelja je neki dal tudi okrajnemu glavarju bocenskemu 1(3. t. m.; odšel je c. namestnik v Meran, kjer so bili kmečki ljudje od veselja, da se je razšel deželni zbor, na hribih zažgali brezštevilne kresove. G. namestnik je nameraval vse župane okraja meranskega k sebi poklicati in jim osebno razložiti, kako neprevidno so ravnali, ko so omenjene kresove napravljali. Pa junaški Tirolci se bodo za to svarilo e. namestnika malo zmenili in še manj za kazen, s ktero jim žuga. Po poročilu nekterih listov hočejo namreč značajne in stanovitne Tirolce kaznovati s tem, da bodo po vsej deželi na cerkvena vrata nabili, da deželni zbor je bil sklenjen, ker je proti dolžnosti svoji ravnal. „Bohemia" nični, da to bode dalo Tirolcem veliko pre-šljevati, za kar pa jim je treba pustiti po-
jtrebnega časa. ,,D. Ztng." pa piše, da to bi
naj zadene kogar koli. Ta strah je tako velik, da je že lansko leto, ko je bil Ilegali postavljen za kandidata, ljubljanski „župan" neki rekel, da bo on popustil županstvo, če bo Regali voljen. Če gospod Lašan ostane pri tem izreku — in župan ljubljanskega mesta bi mo-
ter zaprli mu vrata pred nosom kakor tistemu, j ki je kot zaslugo svojo navedel to, da je bil trikrat oženjen. „Norih ne maramo v Olimpu", so mu rekli.
A nc le oče Lašan — vsi nemčurski pajdaši na „rotovžu" so strepetali, ko so slišali
ral biti mož beseda — potem bomo Ljubljau- [imena slovenskih kandidatov, kteri silijo v uji-
čani, če volimo uarodue kandidate, med kterimi je tudi strašni Regali, „ubili dve muhi z enim mahom", kakor pravi nenicc: imeli bomo vsaj nekaj svojih odbornikov več na „rotovžu", in — gospod Lašan ne bo več župan. To bo tudi za-nj dobro, ker potem ne bo več dobival takih groznih pisem brez podpisa, kakor je bilo ouo, ktero je dal v „turškem listu" in „Laib. Ztg." natisniti, v dokaz, da je mu-čcnec. Mučenec biti ni nikakor prijetna, ampak zelo skeleča reči, in mi imamo preveč usmiljenja z „županom" g. Lašanom, da bi ga pustili še dalje trpinčiti za nekaj, kar samo na sebi piškavega oreha vredno ni. Če bi g. Lašan hotel v Olimp in pripovedoval, da ju za neni-čursko idejo pretrpel smrt mučenca, bi se mu le smejali in čudili, kako da sc je za tako uc-urnuo in prazno reč dal tako hudo trpinčiti,
hovo svetišče. Bil je nemir kakor med vrabci na strehi, kedar vidijo mačko plaziti se proti gnjezdom, v kterih imajo svoje še negodne mlade. Se ve da! „Aut Caesar aut nihil" — to je načelo te „gospode." „Sami gospodje, vsak drug hlapec." Ste slišali, kako jc glasoviti Dežman v ljubljanski kazini majhni peščici njemu in če treba, vsakemu, vdanih ubož-čekov III. razreda rohnel nad Slovenci, rekoč, da oni mislijo edino le razpor, razdvoj in raz-kolstvo prinesti v družbo, ki je dozdaj tako lletno živela, kakor golobje, ki pobirajo na njivi nasejano žito, ali vrabci v prosu, dokler jih gospodar njive ne pride podit? Dežman je tudi nekako obetal, da če bi res prišli slovenski kandidati v mestni zbor, bo vsa dosedanja lepa družba popustila starešinstvo. Naravno ! Kaj bodo delali golobje na njivi ali
vrabci v prosu, če ne morejo ali ne smejo več zrna zobati! Nam je pa tako žuganje to, kar raku, če ga v vodo vržeš. „Le vdari!" jc kričal nekdo, ko je drug pest nameril, „boš videl, kaj bo potem." — „No, kaj bo?" praša nasprotnik, zdaj še le prav pripravljen vdariti. — „Tekel bom", odgovori oni mirno, ta pa se smeje in mu obrne hrbet. — Tudi mi se bomo smejali, če Dežman in njegovi na „rotovžu" ostanejo mož beseda in gredo vsi.
Kdo so bo pa čudil, da imajo nemčurji na „rotovu", tedaj mali, tak strah pred Slovenci, če se jih tudi veliki, to je vsa usta-voverska stranka in še celo deželne vlade javna in tajna policija tako bojite! Se ve, podobo, ki stoji na prstenih nogah, utegne prekucniti vsak kamniček, ki se z griča pridrklja. Uboga policija, ki mora paziti, da se tej podobi nič nc zgodi! Spati ne more po noči, po dnevi ue brez skrbi jesti in piti, še tobaka si ne more prižgati, ker bi utegnil ravno takrat, ko bi čakala, da na klinčku žveplo pogori, kak droben pesek od kod prileteti. Kdo se bo tedaj čudil temu, kar sc je na ljubljanskem kolodvoru zgodilo, ko se je vlak, s strašnim Lju-
deželi malo pomagalo, marveč bi zadeve deželne kmalo tako odrvele, da bi jih le ostra sekira posekala in odpravila. S časom se bodo res pričele nektere premembe, toda prve se bodo izvršile v namestniški hiši v Inšpruku. Tukaj ne gre rahlo ravnati, meni omenjeni list, ampak treba je roke, ki se trnja in kopriv ne vstraši. Toda kdor prijemlje koprive, se navadno opeče, kar se je pokazalo še pri vsaki priliki in kar se bo tudi na Tirolskem zopet ponovilo. Vstavaki pa naj le delajo take po-skušnje; če jim jih bo več spodletelo, bolj se bo pokazalo, da vstavaštvo Avstrije nikdar ne bo rešilo.
Kdo nam bolje resi socijalno vprašanje: liberalizem ali vera?
(Dalje.)
Druga podlaga poslopju človeškega društva je veljava (avtoriteta). Veljava pa je trojna: najvišja veljava je Bog; druga je nekaj božja, nekoliko človeška — ta je cerkev, in tretja, popolnom človeška, je posvetna oblast, gosposka, knez, kralj ali cesar. Prvi obe je zavrgel liberalizem, le tretjo si je pridržal, a absolutno državo, ker mu ugaja, ker dela neomejeno, z izgovorom, da dela v smislu absolutne države; socijalist razdere še to oblast ter govori: ,,Ako ste odpravili božjo veljavo, ki bi morala vse vladati, čemu bi se bali ljudi? Toraj proč z zakonom! proč z bogočastjem! proč tudi z vsacim zakonikom! proč-z vojaki! proč z družino! Vsi stanovi naj izginejo; oba spola naj dosežeta državno enakost!" — Potem takem je njihovo geslo: punt, in potem geslu so tudi zvesto in natanko ravnali: pokazali so to v prekueiji v preteklem veku, v prevratih 1. 1830 in 1. 1848 ter vnovič pred 5 leti.
Imetje je slednjič tretji steber človeške družbe. Liberalizem prilastuje pravico do vsega premoženja državi, ker je absolutna, ker je le v njej pravica. Toda premoženje je zelo neenako razdeljeno med državljani; nekteri imajo polne vreče denarjev, nekterim pa pomanjkuje potrebnega, vsakdanjega živeža; in vendar si ne upa država ta žalostni razloček kaj pre-meniti ali zlajšati; kajti ravno denar je ono materijaloo vezilo, ki strinja vse deuarske brate v ozko prijateljsko vez, in to je ravno namen liberalizma in njegovih privržencev: da si pri-laste vse premoženje, kar si ga požele, v smislu države, ki je absolutna, ki ima vso pravico v
bibratičem v trebuhu, ustavil na njem! „Boljše premočno, kakor preslabo", je rekel Jurče, ko je na mišjo luknjo zavalil skalo: „te mi miš menda ne bo preglodala." Kaj enacega ste si menda tudi modra ljubljanska mestna in previdna c. k. državna ali vladna policija mislili, ko ste na ljubljanski kolodvor ob tem času zavalili civilne in vladne moči dovolj, da bi bilo 3000 Turkov pred njo teklo — vse proti par Slovencev, ki so ua kolodvoru čakali jugoslovanskega junaka, za čegar prihod nas je le malo vedelo. V kako črno knjigo bodo pač zapisana imena onih predrznežev! Kaka zver je pač tak jugoslovansk junak, da se ga ne le Turki, ampak tudi drugi boje! Vendar še veči junak mora biti tisti častnik Fillou, ki je tega junaka vjel. „Fillou!" Menim, da je to francoska beseda, ki se v vsakem besednjaku najde.
Fillou je vjel Ljubibratiča s a m, na Brežini je bilo že treba d v e h žandarjev, da sta ga v voz spravila s silo, kakor se godi odgom u ali hudodeluiku, ki se na tla vrže in noče dalje. — Če bi ne bilo to na železnici, bi bili morda šli po „šajtrgo" in ga v nji dalje peljali.
svoji oblasti, in naj bo to premoženje zasebno ali cerkveno premoženje: država ga tirja — in dati ga moraš, ker ima le država prav. — Tu zopet popade socijalizem svojega očeta: „Država ima skrbeti za blagor državljanov: ako nastopi revščina, nadloga, mora pomagati. Mi pa vidimo, da je veliko tisučev in tisučev v velikih zadregah, vi pa si brez skrbi polnite žepe in vreče z zlati. Nujte! pokažite svojo liberalnost, s kojo se ponašate in pomagajte bratom v nadlogi! Zakaj država ne poravna velike krivice, ki se godi pred njenimi očmi? Na delo! Mi vam bomo pomagali! Ali si znabiti ne upate prestopiti božje zapovedi, ki se glasi: Ne kradi! Toda, vsaj ste že zdavnej vrgli stran te stare ropotije v kot: vsaj ni Boga! ni vam treba biti vestnim; vsaj ste tudi druge zapovedi pregledali in izbrisali! zakaj bi še te ne? Ali je morda cerkveno premoženje svetejše, nego pravo krščanstva, ktero ste povsod teptali in zatirali? ali je svetejše, nego pravica katoliškega očeta do izreje svojih otrok? svetejše, nego zakon? — Delavec ima to, kar si pribori s trdim delom: vi pa ste ga teptali, trpinčili, mu kratili pičli zaslužek, da se je za silo preživel. Tega naj bo sedaj konec: vsako dosedanje zasebno premoženje mora prenehati: vsako imetje je tatvina. Pripravite se toraj in sezitevsvoje žepe ter pomozite nam; ako ne daste z lepa, dali boste šiloma, kajti nas je ogromna večina."
Kar je obetal spačeni sin, je tudispolnil; prijel je za orožje, uprl se je, rabil je silo, da bi dosegel, kar zahteva. Resnico tega doživeli smo pred 5 leti v Parizu: to je bila komuna, to so bili internacijonalci, ki so imeli razprežene svoje mreže po vsih državah v Evropi in Ameriki; glava tej družbi je Angleška; za njo šteje največ tovarišev Francija. Švica, pa tudi Belgija, Prusija, Rusija in Avstrija niso brez komunistov, socijalistov, med kterimi je največ delavcev — zakaj, si pač lahko mislimo, ker ravno njihova osoda je najžalostnejša, posebno ondi, kjer vlada morilno tovarnarstvo, kakor na Angleškem.
Poglejmo sedaj še nekoliko liberalne nazore o rešenji socijalnega vprašanja. Schulze-Delitzsch svetoval je, naj si pomagamo sami, in sicer 1) individuelno s tem, da moramo ponosni biti, zaupati na svoje moči ter da od nikogar ne vzamemo milošnje; temveč si moramo prizadevati, da dospemo do omike; 2) v zadružbah, ki naj bi podpirale po malem z denarjem, da se potrebne reči nakupijo, izdelki pa potem prodajo. Toda, kako si bo revež sam pomagal, ker je noč in dan navezan na bogatinca? Revežu ne ostaja časa, da bi se učil in likal, kakor gospodje v gorkih, složnih sobah, ki sede na mehkih blazinah brez skrbi za prihodnji dan: taki lahko svetujejo oliko in samočutje. Kaj ti pomaga samočutje, ko ga ne moreš dejansko pokazati! Lakota je hud dolžnik in te vdinja vsakemu. — Socijalni pomoček. zadružbe, bi pri vsem tem vendar ne odpravil neenakosti in nadlog, ker delavec le ostane odvisen od premožnih, ki so pa navadno liberalci; tako bi ostalo pri starem.
(Dalje prih.)
ilcžclfii zbori.
Poreški zbor je zavrgel predlog, da bi se škoda, ki jo je trt na uš napravila, plačala iz deželnega zaklada. Postava o zgubi poslanstva se je odložila, ker niso 3 četrtinke poslancev za njo glasovale. Tudi se je sklenilo, da se pri interpelacijah ne sme pričeti nobeua razprava.
Dalmatinski deželni glavar Ljubiša je ministerstvu poslal pismo, v kterem pravi, da zbor po odhodu tovarišev Montijevih zato ni mogel dalje zborovati, ker je manjkalo IG poslancev. Ko pa ti pridejo, se bodo seje zamogle nadaljevati. „Monti", piše Ljubiša, „ima le 10 poslancev na svoji strani". Skušnja je pokazala, da ima Monti na svoji strani skoro vse poslance, ker so bili na vabilo Ljubiševo le štirje prišli v zbor. Vsled tega je moral Ljubiša zbor skleniti, da deželo, kakor pravi, ovaruje nepotrebnih stroškov. Tudi ovaduje narodne poslance Klaiča, Pavlinoviča in Montija, da so se na Dunaju s Tirolci dogovorili na ta način deželni zbor razdjati, in da Klaičevi „Narodni Listi" vsaki dan zarad vzhodne politike napadajo ministre Auersperga, Andrassya in Las-serja. Konečno Ljubiša predrzno pristavlja, da, dokler on po milosti cesarjevi ostane deželni glavar, ne bo pripustil, da bi se v njegovi osebi žalila krona! Ta je res lepa! Človek, kteremu se javno očitajo tako grde reči, kakor jih je Monti očital Ljubiši, hoče biti varuh pravic kroninih! Sicer pa „Pol. Corr." poroča, da so se narodni poslanci baronu Rodiču poklonili in mu naznanili, da s svojim ravnanjem niso hoteli nasprotovati vladi.
Politični pregled.
V	Ljubljani, 24. marcija.
Avstrijske dežele.
Dunajska vlada je zapovedala konfiscirati za Črnogoro namenjena orožja. Ta prepoved je jako ostra", piše „Reform" in po-menja, da se hočejo na vzhodu zopet poprijeti nekdanje Metternichove politike. Avstrija ni prepovedala orožja izvaževati v druge dežele, Črnagora se s Turki ne vojskuje in se ji tudi ne sanja z Avstrijo pričeti sovraštva. Kakor se ravna s črnogoro, že presega nepristranstvo in pomenja podpiranje Turkov. To je daleč okoli napravilo jako neprijeten vtis. Turki, Madjari, sploh vsi sovražniki Slovanov in kristijanov so pa z Andrassyem jako zadovoljni. Brškone dela v soglasju z vnanjimi državami, zlasti z Rusko. Te države so Avstriji prepustile, da sama v roke vzame zoperno posredovanje na izhodu, to se pravi, da si na glavo nakoplje nespravljivo sovraštvo vseh krščanskih prebivalcev na izhodu, ob enem pa hudo žali čut večje polovice svojih lastnih podložnikov."
Vnanje države.
'ii jugoslovanskega bojišča se
poroča, da se bo turška trdnjava Nikšiče morala zarad pomanjkanja živeža vstajnikom vdati, če ji kmalo ne dojde pomoč. Iz Bosne je zopet prišlo okoli 700 begunov na avstrijsko stran in vse prizadevanje Mollinaryevo spraviti jih nazaj bilo je zastonj.
Turčija je v silni denarni zadregi in še lastna otomanska banka ji več ne upa ter hoče vstaviti plače za otomansko diplomacijo. Nedavno je sultan zase pridržal 650.000 gld., ki so bili odmenjeni za vojno. In velike države evropske so sklenile, da naj s Turčijo ostane pri starem! 1'a za Turčijo ni več pomoči.
ISusija je deželo Kokandsko združila s svojimi posestvi in ob enem tudi polastila se polotoka Korea v izhodnji Aziji. Lahko se tedaj ume, da hoče knez Gorčakov rešitev zadev turških še nekoliko zavleči.
Domače novice.
V	Ljubljani, 25. marcija.
(Sodnijska obravnava) o tožbi državnega pravdništva zoper gosp. J. Alešovca in g. J.
Krajca, odgovornega za Blaznikovo tiskarno, se je včeraj pri okrajni sodniji ljubljanski končala srečno za oba zatožena, ker ju je sodnija za nekriva spoznala. — Državni pravdnik ju je tožil zarad prestopka §§. 10 iu 11 tiskovne postave „doprinešenega" s tem, da sta dala v št. 7. „Slovenca" od 15. januarja natisniti neki ukaz deželnega namestništva štajarskega do mestnega starešinstva mariborskega v nemškem jeziku. — Gosp. J. Alešovec se je le kratko zagovarjal rekoč, da je „Slovenec", kakor stoji na čelu lista, „političen list za slovenski narod"; to je njegov program, kteri se ne more prestopiti s tem, če se kaka reč v kakem drugem jeziku tiska. Ko se je list osnoval, se v programu deželni vladi podanem ni reklo, da se bo list samo v slovenskem jeziku tiskal. Tudi je izgledov dovolj, da se skoro v vsakem listu, nemškem in drugih, nahajajo članki, vsaj pa naznanila v različnih jezikih; tako v „Wien. Tagbl." „Laib. Ztg.", „Laib. Tagbl.", „Politiki" in drugih, ne da bi bili vredniki teh listov pred sodnijo klicani zarad tega. Postava ne dela nobenega razločka med prvo in zadnjo stranjo lista, vrednik je odgovoren za prvi članek ravno tako, kakor za zadnji inserat. Če se v slovenskih listih tiskajo nemški stavki, se to zgodi vselej iz tega namena, da se bralcem podajo v izvirniku, ker po prevodu v drug jezik zgube kolikor toliko svoje posebnosti, moči in last nosti. Nikakor pa se ne tiskajo z namenom, da bi se kaka postava prelomila, kar je vendar vselej prvi pogoj kazni vrednega početja. — Blizo enako se je zagovarjal gosp. Krajec, ki je še pristavil, da za slovenski narod utegne pisati list tudi v nemškem jeziku, kakor nekdaj „Triglav."
Okrajni sodniK gosp. Čuček je po ugovoru državnega pravdnika gosp. Peršeta, ki je zahteval, da se oba zatoženca kaznujeta po § 11. tiskovne postave, razsodil po razlogih za-tožencev, da sta nedolžna. Proti tej razsodbi je naznanil državni pravdnik pritožbo.
Pred to obravnavo je imel tudi vrednik „Slov. Naroda" pravdo, pa je bil enako za nekrivega spoznan.
Po vsem tem vprašamo: Zakaj si. c. kr. državno pravdništvo slovenskim vrednikom ne dii miru, čeravno vidi, da nič ne opravi? Zakaj tudi vrednikoma „Laib. Ztg." in „Tagbl. ne napravlja takih sitnosti?
(C. k. deželna vlada) je prepovedala nabijanje oklica narodnega volilnega odbora do volilcev po voglih in dovolila le prilepljenje listov, na kterih so sami kandidati. Nemčurski stranki pa prvega ni prepovedala. Kako se vjema to? — Vrh tega so mestni policaji četrtek potrgali še naše liste s kandidati raz voglov. To se je, kakor zvemo, zgodilo le iz prenaglosti mestnih policajev, včeraj so se listi zopet nabili po voglih.
Razne reči.
—	Peter Topol nik v Dragotincih, ki je veliki torek 1868 svojo ženo zadrgnil in v studenec vrgel, je bil 13. marca v Celju obsojen k smrti na vislicah.
—	Požari se na slovenskem Štajarskem silno množe: Filipu Pecu v. Loičiui je zgorela viničarija z 2 prešama in 7 polovnjaki ; Fran Kaubetu v Štanbergu pod Mariborom je pogo rel hram, kterega mu je neki zlobna roka zažgala; v Blatnem pri Brežicah je nepoznan zločinec Jurju Arengerju zapalil hišo in hlev škoda je cenjena na 700 gl., in na Remšniku
je Jan. Musterju pogorelo gospodarsko poslopje J krmo in 16 ovcami vred; škode je za 2000 gl. — Slovanski nauki na Dunaju. V zimskem polletji 1875—187C je profesor Mi-klosich na vseučilišču duuajskem razlagoval o staroslovenski slovnici 3 ure, o slovanski narodni poeziji 1 uro in o nekterih točkah slovanskega glasoslovja 1 uro na tedeu. Poslu-šateljev je bilo mu 25. Profesor Šembera je učil povestnico staročeske književnosti 2 uri, novočesko skladnjo z dejanskimi vajami 1 uro iu slovnico novočesko 3 ure; poslušalcev je imel 56. Novo došli učitelj Jan. Ilolovacky je razlagal slovnico rusko 3 ure v tednu 18 po-lušalcem. Jezik poljski in jezik jugoslovanski čakata še svojih učiteljev!
Listnica vredništva.
Gosp. J. K. v C. Iz Vašega dopisa smo mogli narediti le kratko notico, ker je vse drugo tiskovni postavi nasprotno in se tiče le osebe, ki občinstvu ni dosti znana in nikakor važna. V sedanjih časih se tudi resnica ne sme vselej naravnost povedati, ker je skoro vse, kar nekterim ni všeč, kalenje javnega miru.
Eksekutivne dražbe.
27.	marca, 3. Jože Mikollč-evo iz Preske (2270 gl.). — 3. Marije Razpotnik-ove iz Šent. Jurja (732 gl.). — 3. Matej Vrtačnik-ovo (2000 gl.), vse v Litiji. — 2. Jan. Kristanc-evo iz Moš (2691 gl.) v Kranji. — 2. Mih. Suhar jevih dedičev (841 gi.) na Brdu. — 1. Jože Pirman-ovo
Poveršja (1569 gl.) v Krškem. — 1. Franc Cvek-ovo iz Karje vasi (6000 gl.). — 2. Josipine Marchetti jeve (95 gl.), obe v Ljubljani. —
28.	marca. 3. Jak. Jan-ovo iz Grabč (1110 gl.) v Radoljici. — 3. Ignacij Avcin-evo (1700 gl.). — 3. Marije Barbis evo iz Topolca (3508 gl.), obe v Bistrici. — 3. Ivo Znidršič-evo iz Curila (1995 gl.) v Metliki. — 2. Jan. Škrl-jevo iz Loz (1700 gl.). — 2. Jan. Škrlj-evo iz Topolca (5000 gl.), oba v Bistrici. — 2. 1'rim. Bečaj-evo (760 gl.) v Ložu. — 1. Jernej in Tone Trbižun-ovo iz Branice (745 gi.) v Ipavi. — 1. J. Zakrajšek-ovo iz Topola (1270 gl.) v Ložu. — 1. Fr. Vovk-ova zapuščina iz Mekin (5915 gl.) v Kamniku.
Na Štajarskem.
27.	marca. Jož. Braunek (3.), Jož. Jereb v Konjicah 1480 gl. Fr. Penik v PeBjiveso (3.) P. Ciringer v Šobru (3.) Juri Sinka 2925 gl.
28.	marca. Jan. Sauer v Cvetkovcih (3.)
29.	marca, Ferd. Šušter v SI. Gradcu 4700 gl. Jož. Kögel v Vinski gori 1500 gl. J, Roršek v Stattenbergu 1800 gl. Alojzija Cirš v Šoštanju 568 gl. Ant. Fayenz pri sv. Lenartu 2040 gl. Jur Praprotnik v Lačjivesi.
30.	marca. Martin Kozel (3.)
31.	marca. Miha Pandelak 2298 gl. Al. Mayer v Gomilci 2690 gl. M. Bezjak v Kozjem 700 gi.
Telefjruliene denarne eene 23. marcija. Papirna renta 67 05 — Srebrna renta 70 75 —
18fi01etno državno posojilo 111 ■--Bankine akcije 890
— Kreditni akcije 164-80 — London 115 85 — Srebro 105 90 — Ces. kr. cekini 5-46 — 20Napoleon 9-29.
S f9tz h a orfßiinistn
za učitelja je razpisana v Stoprčah pri Rogatcu na Štajarskem do 15. aprila t. 1. Dohodki za organista so: navadna štola, 10 vaganov zapisane pšenične, — 20 vaganov zapisane smesne bernje in prostovoljna vinska bernja (lani 11 polovnjakov).
Cerkveno predstojništvo v Stoprčah
(19 — 1)	na Štajarskem.
1	I
Najboljše sorte krompirja
ü i •j zgodnjega amerikanskega rožnega, Ü
g se dobivajo 50 kilogramov (1 cent) po jg I 3 gld. 50 kr. pri	|
g	J. Skale-tu
(15—3)	na Poljanah v Ljubljani, ®
antiartritični nntireviiiatičiii
(- a j z a t i s {•, e nj© k r v i
(čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
spomladno zdravljenje
<3«lin<>
gotovo krv cisleče zdravilo.
S privoljenjem c. k. dvorno pisarno vsled sklepu na Dunaji 7. dec. 1858.
Vsled Nj. Vel Najvišjega povelja zoper po narejenje zavri rovano. Dunaj JH. marcu 1871.
ker je od
prvih medicinskih
avtoritet Evrope;
z naj bolj im vspehom upotiebljevano bilo.
Ta čaj Čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla iu odvrne iz njega po notranjem upoti cbljevanji vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo vstrajajoč.
Temeljilo ozdravljenje protina, revmatiz-ma, otročjih žil iu zastarauih trdovratnih bolezni, vedno gnoiečili se ran, kakor vseh spušnjev pri spolnih boleznih in po koži, inozolov po telesu ali po licu, lišajev, sifilitičnih ran.
Posebno ugoden uspeli je imel ta čaj pri zagnjetenji jeter in vranice, en>iko pri zlati žili, zlatenci, silnem bolenii po čutnicah, kitah in udih, potem pri tišanji v želodcu, vetrovih, zaporu, scav-nih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
liolezni. kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, >»ko se pije čaj nepreuehljivo, ker on je hladečo sredstvo, ki raztopi in žene scavnico.
Celi kup spiičeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se terjane zastonj dopoailjajo, spri-čuje resničnost zgorei uvajeuih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vi sto pripoznavalnih pisem: Gospodu Fr. Wilhelmu. lekarju v Neunkirchenu.
Z k gorje, 5. apiila 1873.
Prosim Vhs vljuduo, pošljite mi prej ko lno-;oče po poštnem povzetji že enkrat mi poslanega antiartritičnega antirevmatičnega Wilhelmovega kri čistečega čaja. Ob euem Vain moram izreči najtoplejšo zahvalo, ker je že prvi paket moji ženi. ki trpi že več iet za trganjem in zamašenjem, zelo pomagal iu jo bo, kakor je upati, popolnoma ozdravil, ker sem že vsako baze zdravila poskusil in se ni nobeno tako dobro skazalo. Ves vdani lernest Zeynard. tovorni uradnik. Gospodu Fl'. Wilhellllil, lekarju v Neunkirchen-u.
Neutra, 23. aprila 1*73
Več let trpela sem že najstrašnejšo bolezen, trganje, da sem dobila rane na nogah, iz kterih je zelo veliko gnoja izteklo. Stotero hvalo za pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični kri čisteči čaj. kterega mi je Vaša blagorodncst poslala meseca novembra 1^72; ona dva paketa čaja sta mi vtolažiia bolečine in me popolnoma ozdravila, kar z drugimi zdravili ni bilo mogoče; zato Vam pošljem še enkrat svojo prisrčno zahvalo; ta antiartritični antirevmatični Wilhelmov kri ("is'efi čaj sem tudi več bolnikom priporočila kot čaj za zdravje. Vam vedno hvaležna	Alojzija Diiller.
Gospodu Fr. Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u.
V Bukureštu, 21. maja 1873.
S pravim Wilhelmovim antiartritičnitn anti-revroatičniui kri čistecim čajem sem dosegel pri gospej grolinji Pa r aci n o v i, kije z nasitn dvorom v ozki zvezi iu zelo priljubljeni., prav ugoden vspeh.
To gospo, ki je prej zelo trpela za trganjem v nogi, zdaj, kar rabi ta čaj, veliko bolj poredkoma napada ta bolezen in je tudi muogo mauj huda, ko prej. Ker se tu gospa po mojem svetu zdaj zdržuje vina, se nadjam, dajo bom pu nepretrgani rabi tega Wilhelmovega «ntiartriličm-ga antirevmatičnega kri čistečega ča,a popolnoma ozdravil bolezni. Prepričan o dobrem vspehu boin odslej ta Wilhelmov čaj povsod priporočal.k 18— I	Dr. Van Kloger.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čai za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacijo Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje kivi v Neunkirchenu pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek. v H obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva ima Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi: V Ljubljani Peter Lasnik; v Kranji lekar K. Šavnik; v Postojni, Jožef Kupferschmid; v Gorici lehar Franzoni; v Novem mestu Dom. Ricoli; v Metliki lekar Alf. Matter; v Beljaku Matevž Fürst; v Celji Baumbach in Franc Rauscher; v Mariboru Alois Quandest; v Celovcu C. Clementschitsch; v Prassbergu Tribuc; v Varaždinu lekar dr. Kalterju, lekarju.
WllhelmoT
Pravi