List 31.
Kako zatreti plevel na njivah.
Od kod se zaseje plevel na njive? Seme ple-velovo je včasih v njivi sami, včasih pride od drugod. Rastline, ki jih kmetovavec šteje med plevel, zorijo že večidel pred žetvijo žita; zrelo seme se osuje in tako poseje po njivi. Ali pa zatrosi veter od bližnjih senožet, spašnikov itd. plevel na polje. Tudi živina, ki se po njivah pase, ga zaseje po gnoju v kterem se dostikrat ne prebavljeno seme kakšnega plemena najde, ali pa ga kmetovavec z gnojem vred pripelje na polje.
Vse to naši kmetovavci sami dobro vejo, le o tem jih ima več krivo misel, da menijo, da moča in zmerzlina pokonča plevel. Al plevce je in ostane plevel, dokler bo svet stal. Kako rado marsikteri plevel kali in pa težko se pokončati da, uče obilne skušnje. Gotov je prigovor „da kopriva ne pozebe".
Kako tedaj to nadlogo zatreti? Popolnoma in vselej jo odpraviti skor ni mogoče. Dost pa se vendar da storiti s tem. Poglavni pomočki pa so ti—le:
4) preorji o pravem času in večkrat in globoko plevelno njivo; suho vreme je za to naj bolje, ker sonce kal in mladike izoranega plevela hitro osuši, da zvenejo in poginejo;
2)   semensko žito pridno čisti; v malih kmetijah zbirajo lahko otroci pozimi plevelno seme iz žita in ga tako čistijo;
3)   dobro ravnaj gnoj; kolikorkrat se gnoj iz hleva kida na gnojnišče, potrosi ga s štupo ne-ugašenega apna. Živo apno razje deloma plevelno seme. Tudi pri napravljanju gnojnih kupov iz mešanega gnoja naj bi se tako z apnom ravnalo. Sploh smemo reči, da kmetovavci koristi apna za kmetijstvo še ne cenijo tako, kakor zasluži. Apno je kaj dobra stvar, naj bi se kmetovavci ne bali malih stroškov, ki ga jim apno prizadene, ker dobiček je velik in stroški se dobro splačajo s tem, da se plevel zatare in pridelk pomnoži.             „Fr. BI".