CELJSKI TEDNIK GLASILO SOOIAUSTieNE YVEYE DELOVNIH LTUDI CELJSKEGA OERAIA CELJE, PETEK, 28. SEPTEMBRA LETO VII — ST. 39 — CENA 15 DIN ..t-jujc ureduisltKHlbM — Ođe»Yorui urednik f»ap Maslo — Ti«ka Celjtka tivkaraa - IJiedniitTD im vprava: Celic, TitoT tre ? — F«itni predal 123 — Telefoa: uredniitTO «i-23. uprava 25-2^ - Tek. rac. 620 -^05-T-l-S« fti Mestni hranilnici t Celju — Letna na- r«*Bina 500, polletna 2M. četrtletna 125 iin — Izhaja Tsak petek — PeStnina plaiaaa T cotovini^ — Rekepiaev ne Traframo. S SEJE SVETA ZA DELO PRI OLO CELJE Analitično ocenjevanje delovnih mest ie osnova za velio storilnost v sredo je bila pod predsedstvom tov. Albina Reharja seja sveta za delo pri OLO Celje, na kateri so razpravljali o delovnih odnosih, o storilnosti, o nalo- gah in organizaciji dela tajništva za delo pri okraju ter o nalogah upravnih organov pri občinah, ki se bavijo z de- lovnimi odnosi in problemi. Zaradi važnosti problematike, ki so jo obrav- navali, je svet za delo povabil na sejo tudi predsednike občinskih svetov za delo, referente za delo in delovna raz- merja pri občinah ter predstavnika okrajne inšpekcije za delo. Seji je pri- sostvoval tudi predsednik OSS v Celju tov. Albin Medved in tajnik OLO tov. Ludvik Gorenjak. Načelnik Tajništva za delo pri OLO Celje tov. Gojmir Melik je uvodoma poudaril, da so v današnjem razdobju naloge sveta in tajništva za delo zelo velike in obsežne. Nekdaj so te pro- bleme obravnavali bolj s socialno po- litične plati, sedaj pa je bistvena na- loga teh organov pretežno ekonom- skega pomena, in sicer v tem, da usmerjajo delovne kolektive v pravilno organizacijo dela ter da jim pri iskanju boljših metod dela nudijo kar največjo pomoč. Problemi na tem področju so pereči in začeti jih bo treba reševati sistematično in z večjo vztrajnostjo kot doslej, če hočemo doseči večjo storil- nost, od katere je odvisen naš življenj- ski standard. Da bi dosegli večjo sto- rilnost bo treba vplivati na kolektive, da bodo začeli z večjo odločnostjo od- stranjevati pomanjkljivosti, ki doslej zavirajo večjo storilnost. Za osnovo vsega dela se bo treba lotiti v prvi vrsti analitičnega ocenjevanja delovniii mest, nato pa vseh drugih problemov, ki izvirajo iz pravilne rešitve tega osnovnega problema. Tu gre predvsem za pravilno organizacijo dela, pravilno nagrajevanje, odpust nepotrebnih de- lavcev, pravilno zaposlitev, varnostno zaščito dela, iskanje notranjih rezerv, za koordinacijo proizvodnje med pod- jetji itd. V razpravi so iznesli mnogo koristnih pobud, ki so bile plod raznih ugoto- vitev iz vsakdanje prakse. Naj nave- demo nekatere. Ker se dogaja, da ob- činski odbori odnosno njihovi referenti izdajajo gospodarskim organizacijam nezakonite odločbe, bo OLO organizi- ral seminarje, na katerih bodo vse ta- ke dvomljive primere konkretno obrav- navali. Ker okrajna inšpekcija za delo zaradi obsežnih nalog ni v stanju o- pravljati svojega dela, bi bilo koristno ustanoviti tudi pri občinah inšpekcije za delo, ki bi bile okrajni inšpekciji v pomoč. Kljub temu, da bi bilo pričako- vati, da je največ nezaposlenih v Celju, temu ni tako, ampak je največ oskrb- nin za nezaposlene bilo izplačanih v kmečkih predelih. V tem pogledu je bila na prvem mestu občina Šoštanj, nato celjska, rogaško-slatinska, mozir- ska in konjiška. V ta namen so občine izdale veliko denarja, zato bi bilo pa- metneje, da bi nezaposlene ljudi za- poslile na raznih koristnih delih, kar bi ne bremenilo občin veliko več kot so znašale oskrbnine za nezaposlene. Ker se nekateri odtegujejo delu, so pri iskanju dela zbirčni ali pa nočejo na delo iz svojega kraja, bo treba ta pro- blem resneje obravnavdti. S tem pro- blemom se bodo morali spoprijeti pred- vsem, sindikati, da ne bodo dobivali podpor tisti, ki nanje niso upravičeni. Gozdni delavci, ki delajo pod težkimi pogoji, daleč od svojih družin, bi naj prejemali terenski dodatek kot nekdaj, saj bi jih ne smeli ločiti od drugih te- renskih delavcev, ki take dodatke pre- jemajo. Dosti je bilo govora tudi o raznih nepravilnostih in samopaštvu v nekaterih podjetjih, kar povzroča tudi politično škodo. Mnenja so bili, da se ponekod premijski sistem ne izvaja pravilno, prav tako nastaja nezadovolj- stvo pri razdeljevanju dobička, kjer pride včasih do ogromnih razlik med delavci in vodilnimi uslužbenci. Svet za delo je imenoval tudi izpitne komisije za visokokvalificirane in pol- kvalificirane delavce. TEDEN CINKARNE zrcalo skrbi za vzgojo delovnega iloveka Sindikalna podružnica celjske Cin- karne prireja od nedelje, 30. septembra pa do nedelje, 7. oktobra veliko delov- no, kulturno in športno manifestacijo pod naslovom »Teden Cinkarne«. Po prijavah sodeč, saj bo na vseh prire- ditvah nastopilo nad 800 članov celj- skih in drugih delovnih kolektivov, bo »Teden Cinkarne« s svojimi bogatimi prireditvami ena izmed najbolj mno- žičnih tovrstnih manifestacij pri nas. V organizaciji »Tedna Cinkarne« se med drugim najbolj odraža skrb za vzgojo delovnega človeka. Ta skrb je že dolgo stalna delovna naloga ne le sindikalne organizacije v kolektivu, marveč tudi organov delavskega samo- upravljanja, političnih organizacij itd. V okviru sindikalne organizacije vo- dijo skrb za vzgojo razne komisije, kot komisija za. šolstvo, komisija za kul- turo, komisija za telesno vzgojo itd. Med mnogimi akcijami so priredili eno- tedenski tečaj za predsednike sindikal- nih odborov v okviru podjetja. Tečaj je dosegel prav lep uspeh, saj se je kvaliteta sindikalnega dela zboljšala že kmalu po opravljeni šoli. Velika skrb za vzgojo delovnega človeka se zrcali tudi v okoli 80 sestankih, nadalje v 60 poučnih izletih, pri katerih so si člani kolektiva ogledali nad 100 različnih tovarn širom vse Jugc^lavije. Vseh teh izletov se je udeležilo okoli 1.000 de- lavcev, kar je izredno zadovoljivo na- sproti številu vseh zaposlenih. Kot po- sebna oblika vzgojnega dela so se dobro obnesli tudi tako imenovani družinski izleti, katerih je sindikalna podružnica Cinkarne priredila več kot 30. Razen skrbi za splošno vzgojo svojih članov pa sindikalna podružnica ni za- nemarila skrbi za varstvo pri dfelu, za delovno zaščito. Zato je sindikalna po- družnica organizirala najprej tečaj hi- giensko-tehnične zaščite za mojstre in obratovodje. Povečana skrb za delovno zaščito pa se je pokazala tudi v zmanj- šanju obratnih nesreč v prvem pol- letju letošnjega leta. Tako je bilo v prvih šestih mesecih letos 133 obratnih nesreč, ali za- 5,7 % manj, kot v istem razdobju lanskega leta. Prav gotovo pa bi bilo število teh nesreč še manjše, če bi delavci uporabljali zaščitna sred- stva, ki jih imajo na razpolago na svo- jih delovnih mestih. Skrb za zdravje in delovno sposobnost v tovarni zaposlenih ljudi pa se kaže v stremljenju sindikalne organizacije in delavskega sveta, po katerem naj bi čim več delavcev izkoristilo redni letni dopust za resničen odmor na morju ali v Logarski dolini, kjer ima kolektiv tudi svoj dom. Nič manjše pozornosti ne zaslužijo posebni instruktorski tečaji za šolo- obvezne otroke v tovarni zaposlenih delavcev. Tako je sindikalna podruž- nica sprejela nase skrb tudi za učne uspehe najmlajših. Uspeh je bil nepo- pisljiv. Niso biil redki primeri, da so prihajali delavci-očetje s solzami v očeh zahvaljevati se vodstvu sindikal- ne podružnice za to pobudo. In če na kratko ocenimo tudi »Teden Cinkarne«, moramo znova priznati, da so tudi te prireditve zrcalo velike skrbi za vzgojo našega delovnega človeka. In prav zato zasluži ta prireditev ve- liko pozornost, prireditelj pa priznanje. LEPO DARILO DELOVNIM 2ENAM V GABERJU Ob »Tednu otroka« bodo delovne žene in matere v delavskem centru Gaber je dobile izredno koristno in razveseljivo darilo. V sklopu mladinskega doma »Tončke Cečeve« na Mariborski cesti, bodo 1. okt. odprli otroški vrtec, ki bo ženam v delovnem razmerju odvzel mnogo težav, saj bodo njihovi otroci med delovnim časom v varnem zavetju, dobri oskrbi in vzgoji. Zadnji napori podružnic v sindikalnem tekmovanju Tekmovanje sindikalnih podružnic na področju celjske občine se približuje h koncu. V novembru se bo komisija, ki budno spremlja napore sindikalnih podružnic v tem tekmovanju, sestala na zadnjo, odločilno sejo, kjer se bo izkazalo, kje so imeli največ uspehov. Kot smo že poročali, je tekmovalni pro- gram zelo obširen in daje veliko mož- nosti podružnicam za čim uspešnejšo tekmovalno borbo. Sicer je prezgodaj, da bi že vnaprej predvidevali zmagovalca tega korist- nega tekmovanja. Dosedanje izkušnje nas opozarjajo, da trenutna nadmoč doseženih točk še ne pomeni zmago. Primer za to daje podružnica podjetja »Apnenik« Pečovnik. Vse mesece doslej je bila med podružnicami, ki so se vrstile v slabši polovici tekmovalcev. V avgustu pa je pri njih akcija za prostovoljno dajanje krvi izredno uspe- la in jih uvrstila med naj resnejše kandidate za osvojitev prvega mesta ob zaključku tekmovanja. Na drugi strani pa imamo primer, kako hitro se lahko prednost v tekmovanju zamaje: Elek- tro-radio-center je bil ves čas pri vrhu v prvi skupini. Ker za avgust niso po- slali poročila, so kljub veliki premoči zdrsnili nekoliko nazaj. Po dosedanjih podatkih imajo naj- boljše pogoje za prva mesta v posa- meznih skupinah naslednja podjetja: V prvi skupini se bodo ostro spopri- jele v zadnjem mesecu: Podružnica podjetja Avtoprevozništvo, Potrošnika in Elektro-radio-centra. V drugi skupi- ni se je skoraj nepričakovano uvrstil med najboljše Apnenik »Pečovnik«. Ljudski magazin. Komunalna banka in »Planina« so z naglim vzponom tova- rišev iz Pečovnika dobili še enej?a res- nega kandidata za prvo mesto ob za- ključku. V tretji skupini se prvenstvo prvih treh mest še vedno prepleta med »Kovinotehno«, Kovinskim podjetjem in Tovarno tehtnic. V četrti skupini, ki jo sestavljajo naša najmočnejša pod- jetja, so trenutno na prvih treh mestih člani sindikata Tovarne emajlirane po- sode. Železarne Store in »Metka«. Toda v to skupino se bo brez dvoma vklju- čila celjska Cinkarna, ki bo z organi- zacijo in prireditvami v »Tednu Cin- karne« požela gotovo lepo število točk. Ta napoved, ki jo posnemamo iz do- sedanjih poročil, pa ne pomeni, da bi ob zaklučku ne doživeli presenečenj. Primer »Pečovnik« je za to zelo zgo- voren, kot so primeri samo malenkost- nega popuščanja lahko usodni. TEDEN OTROKA OD 30. SEPTEMBRA DO 8. OKTOBRA DRU2:iNA= pfz^a in najjasnejša mgojiteljica otroka Pod tem geslom bomo letos prve dni v oktobru praznovali »Teden otroka«, ki je povezan s praznovanjem mednarodnega dneva otrok — 1. oktobrom. Še z večjo skrbnostjo kot doslej bomo letos podvojili napore v korist našega mladega rodu. Namen tedna je, da poglobi splošno družbeno skrb za družino in otroka, zlasti pa staršev, prosvetnih delavcev, raznih drugih strokovnjakov ter državljanov sploh. Predvsem pa so poklicane k tesnemu sodelovanju vse množične organizacije, tako da bomo v letošnjem Tednu otroka lahko govorili o skrbi občinske skupno- sti za vsesplošni razvoj otroka in družine. Kakor vsako leto, so tudi letos pripravljalni odbori pri občinah in okrajih izdelali program za Teden otroka. Že lansko leto je delo teb odborov usmerjala Socialistična zveza delovnih ljudi, po nekaterih okrajih pa je bilo vodstvo popolnoma prepuščeno predsednikom okrajnih zvez društev prijateljev mladine. Letos bodo ti pripravljalni odbori samoini- ciativno reševali tista vprašanja, ki so v smislu gesla Tedna otroka najbolj pereča na njihovem področju. Tako sg^si ti pripravljalni odbori že napravili pregled 4ela za mladino in družino na svojem področju in na tej osnovi sestavili delovne programe za vse leto, prav tako pa tudi programe o izvedbi raznih akcij v Tednu otroka, slavnostne prireditve, okrajne in občinske proslave itd. Pri nas se je zadnji dve leti že lepo razvila družbena skrb za otroka in družino, kar je zasluga požrtvovalnega dela staršev, družbenih delavcev in strokovnjakov ter najrazličnejših organizacij in ustanov. V tej družbeni skrbi smo v zadnjem letu napravili korak naprej predvsem glede vprašanja družine, odnosov v njej in problemov, ki se najtesneje povezujejo z vprašanjem družine. Pri tem delu je bila aktivnost družbenih organizacij izredno velika. Ob dosedanji družinski in družbeni skrbi za otroke so našli starši in družbene organizacije vrsto pobud, načinov in sredstev za izboljšanje srvojega dela. To so bila razna posvetovanja, šole, tečaji, seminarji, predavanja, predvajanja filmov, knjižnice za otroke in podobno. Povsod so bili v ospredju problemi družine in otrok. Zdravstveno stanje otrok, zdravstveno prosvetljevanje množic, pra- vilna prehrana otrok, njihova telesna in umska vzgoja, pomoč zaposlenim materam, družbeno upravljanje v šolstvu, šolska reforma, aktivnost mla- dine v društvih in organizacijah, pionirska počitniška letovanja, izobraže- vanje staršev itd. so neizčrpna področja, na katerih bomo delali in si prizadevali z njih odstraniti vse, kar moti in zavira zdrav razvoj družine in otrok. TEDEN CINKARNE v Celju v dneh od 30. septembra do 7. oktobra 1956 PROGRAM: Nedelja, 30. septembra 1956 Ob 9,00 otvoritev kegljaškega turnirja >^TEDEN CINKARNE^ na keglji- šču "^BETONA*". Ob 10,00 promenadni koncert pred kolodvorom. Ob 11,00 otvoritev razstave v mali dvorani OF doma (Union) nasproti kolodvora. Razstava ostane odprta do vključno 7. oktobra 1956. Vstop prost! Ob 11,30 štafeta celjskih kolektivov skozi mesto Celje. Ob 16,00 kolesarske tekme na stadionu »-BORIS KIDRiC-«. Ob 16,30 otvoritev šahovskega turnirja »TEDEN CINKARNE-«. Ob 20,00 slavnostna prireditev v dvorani Narodnega doma. Ponedeljek, 1. oktobra 1956 Ob 15,30 otvoritev strelskega tekmovanja na strelišču pri Petričku. Torek, 2. oktobra 1956 Ob 15,30 začetek turnirja v odbojki na stadionu »BORIS KIDRIČ-«. Sreda, 3. oktobra 1956 Ob 16,00 nogometna tekma »DINAMO-« Zagreb proti »KLADIVAR^ Celje, ojačen z najboljšimi igralci celjske podzveze. Četrtek, 4. oktobra 1956 Ob 15,30 namizno-teniški turnir v Narodnem domu (sodelujejo celjski ko- lektivi). Petek, 5. oktobra 1956 Ob 19,30 zabavni večer v sindikalni dvorani Cinkarne. Sobota, 6. oktobra 1956 Ob 16,00 zaključek vseh športnih prireditev in razdelitev nagrad na sta- dionu »Boris Kidrič-«. Ob 20,00 slavnostna gledališka predstava v Mestnem gledališču (Potrč: Zločin). Nedelja, 7. oktobra 1956 Zaključek razstave ob 18. STRAN 28. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 39 POGLED PO Francoski mislec 16. stoletja Mon- taigne bi utegnil lajšati francoske in angleške bolečine zaradi Sueza, saj je večkrat zapisal, da človek ne trpi to- liko zaradi tega, kar se mu v nesreči pripeti, kolikor zaradi načina, kako ne- srečo sprejme.. Angleška in francoska vlada je izgubo Sueza sprejela kot ža- litev ugleda, ki bi jo bilo mogoče izbri- sati in pozabiti samo, če Naser brez- pogojno kapitulira. Angleži imajo ape- tite, da bi z Naserjem naredili tako kot so z Mosadekom, Francozi pa z Alžirjem kažejo, za kakšno politiko so. Druga londonska konferenca pa je pokazala, da tu ne gre tako. Francoski zunanji minister Pineau naj bi tedaj, ko je izjavil, da z izidom konference ni zadovoljen, da si Francija pridržuje »svobodo akcije«, pomislil na velikega sodobnika Ludvika XIV, Molierai'ki je v »Soli za može« zapisal nekaj, kar utegne držati tudi za može, ki pletejo usodo Sueza in sveta v teh dneh: Zlo je, zaradi česar koli odklanjati, v kar splošnost že privoli, in bolje biti v čre- do glupcev štet, kot biti moder sam, zoper ves svet. Ves svet sicer ni za Naserja, zoper vojno pa nedvomno. Združenje upo- rabnikov prekopa, ki ga je napovedal in deloma dosegel Eden, je Naser ime- noval združenje za vojno napoved, za to, da bi kolonialni gospodarji z orož- jem prodrli skozi prekop, in si na ta način pridobili med arabskim svetom ugled, ki je zadnja leta že zelo »na vagi«. Zato na londonsko konferenco niso bile povabljene države, ki so bile zoper Dullesov načrt na prvi londonski konferenci. Kaj naj bi torej sklepala druga konferenca brez Indije in SZl Pa tudi Ceylon in Indonezija v azijskem svetu nekaj pomenita, posebno ker so se vse države Colombo načrta izrekle zoper zahodno sueško politiko. Ze pred konferenco so se nekatere povabljene države izrekle zoper izzivalno združe- nje. Skandinavske države predlagajo, naj bi se stvar predložila OZN, Paki- stan in Iran sta odločno zoper upora- bo sile, Sirija in Libanon protestirata zoper vojne ukrepe na Cipru in na svo- jih mejah, češ da nasprotujejo načelom Ustanovne listine OZN. Arabski svet se združuje, Arabska liga skuša ustano- viti svet za arabsko ekonomsko unijo, ki bi imela skupno banko, urejala uvoz in izvoz, poenotila carino in urejala kapitalne investicije. Vse kaže, da bo stvar prišla pred OZN. Celo Pineau je zato, a ne za Ge- neralno skupščino, marveč za Varnost- ni svet. Druga londonska konferenca je sicer spravila na svet novo Sueško dražbo, vendar je splošno mnenje, da je dete mrtvorojeno. Ce pa oživi, bo močno rahitično. Cela vrsta držav je za nova pogajanja z Egiptom; tudi Špa- nija, ki se vedno rada spogleduje z Arabci, ni potegnila z Zahodom. Špan- ski sosedje v Maroku so opozorili Mol- leta, da so proti uporabi sile. SZ pred- laga, naj bi sueško vprašanje uredila konferenca predsednikov Indije, Egipta, SZ, ZDA, Anglije in Francije. Svet ban- dunške konference se je izrekel za Egipt, Na ta svet se je v precejšnji me- ri naslonil Egipt, da premaga posledice gospodarskega bojkota Zahoda, ki se pri državi z nizkim standardom, razu- me se, kaj hitro poznajo. Rezultat vse sueške krize je nedvomno ta, da Evro- pa brez Sueza ne bo mogla živeti, saj gre po prekopu štirikrat toliko ladij proti Evropi kot proti jugu. 75% vsega petroleja za Evropo se prepelje po Suezu. Ni govora, da bi Evropa lahko zdržala bojkot prekopa, tudi če bi ZDA dale 500 milijonov funtov za ta namen. Ni ladijskega prostora, ki bi to nafto prepeljal okoli Rta dobre nade. Na- daljnji zaključek pa je, da z vojaškim prodom skozi prekop tudi ne bo nič, ker bi to pomenilo svetovno vojno. SZ je v svojem poročilu z dne 16. sept. iz- javila, da bi sleherna kršitev miru na Bližnjem vzhodu ogrožala tudi varnost SZ. Tudi naša država je Egiptu pisala, naj vztraja v svojem boju za neodvis- nost, naj ne kapitulira pred težavami, ki ga nedvomno čakajo, kakor smo jih doživeli tudi mi v svojem osvobodil- nem boju. Vodja angleških laburistov je dejal, da Edenova politika odpira perspekti- ve nove svetovne vojne. Menda je ve- del, kaj je rekel. Posledice take vojne hi bile,za Anglijo katastrofalne. Vloga ZDA v sueškem sporu je taka, da potrjuje našo karakteristiko impe- rializma. V arabskem svetu nastopajo kot nasprotniki kolonializma, na Zaho- du pa kot poborniki svobodrie plovbe skozi Suez, češ Egipt ne bo delal »s kapitani ladij, kakor da prosijo za pre- hod.« Francozi jim zamerijo, da so podpirali Naserja in netili arabski na- cionalizem. Ameriški poslanik Hender- son in njegov naslednik Byroade sta v Kairu vzbujala vtis, da se ZDA ne stri- njajo z Veliko Britanijo in Francijo. Pravijo, da tudi v Perziji ni požela glavnega deleža Anglija, marveč ZDA, ki so ob Mosadekovem padcu imele tam istega Hendersona. V vsakem pri- meru, naj bo mir ali vojna, so ZDA na boljšem kot obe zahodni partnerici. Mnogo se piše tudi o tem, da so ZDA zdaj v takem položaju, kot sta bili na Koreji Anglija in Francija. Spričo Sueza stopajo v ozadje druge Tiovice: da bo šel tudi Tibet v sociali- zem, vendar tako, da lame ne bodo pri- zadeti; da v Pakistanu ni več na vladi Mohamed Ali, kar pomeni, da se uteg- ne bolj obrniti k Aziji, namreč Paki- stan; da so se obnovili razgovori o mi- ru med Japonsko in SZ; da je bilo na Cipru doslej 8 smrtnih obsodb; da se na Kitajskem vrši prvi kongres KP Kitajske po 1. 1945; da smo pri nas imeli ugledne poljske, madžarske in bolgarske goste in zadnje dni tudi prvega človeka SZ Hruščeva ter pred- sednika Indonezije Sukarna. In še to in ono od iu in tam. Napoleon je pred smrtjo rekel, da v celem svojem življenju ni preživel šest srečnih dni. Priznal pa je tudi, da je hotel spraviti pod sebe ves svet. Opo- min svoje vrste, ki pa seveda ne zaleže tistim, ki bi hoteli ohraniti kolonialne imperije. T. O. RACIONALIZACIJA V SVETOVNEM MERILU ali kako si mali Janezek zamišlja Dullesov predlog za izhod iz »sueške krize« s tem, da bi ladje plule sp>et kot pred 200 leti okoli Rta dobre nade na skrajnem jugu afriškega kontinenta. Skrb občinske skupnosti za vsesplošni razv^oj otrok PRIPRAVLJALNI ODBORI V VSAKI OBCINI V predpripravah za Teden otroka je RepuDliški pripravljalni odbor za Te- den otroka poslal vsem občinam in društvom prijateljev mladine osnutek okvirnega programa, v katerem so za- črtane smernice dela za našo mladino v Tednu otroka, pa tudi po njem. Letos bomo še posebej podčrtali dejstvo, da skrb za otroka ni samo vprašanje star- šev, vzgojiteljev in društva prijateljev hiladine, temveč da je to skrb in naloga celotne družbe, skrb občinske skupnosti, ki pa mora dobiti trajen delovni zna- čaj. Pripravljalni odbori za Teden otroka naj bi se pozneje razrasli v telo, ki bo koordiniralo delo pionirske orga- nizacije, kjer pa so dani pogoji, pa naj bi se razvilo v društvo prijateljev mla- dine. Za celjski okraj prav gotovo ni razveseljivo dejstvo, da imamo komaj 14 društev prijateljev mladine in da so še ta razen Celja, Žalca in Rogaške Slatine neaktivna, ponekod samo na papirju. Pripravljalni odbori po občinah bodo v Tednu otroka napravili resen pregled dela v skrbi za otroka in družino in si začrtali naloge za vse leto, ali pa tudi za daljše obdobje. Postaviti si bodo morali realne plane, ki jih bo tudi res možno izpolniti. Naloga pripravljal- nih odborov bo tudi, da bodo poživili delC' v svetih za varstvo družine, ki po nekaterih občinah še niso pokazali ni- kakih rezultatov. V naših organizacijah se navadno vprašanje mladine postavlja kot dru- govrstno vprašanje. Cesto tudi naša najmočnejša ljudska organizacija, to je SZDL, zanemarja mladinsko vprašanje. V zvezi z delovnim programom bo nujno potrebno v vse akcije pritegniti občinske odbore SZDL in na seje pri- pravljalnega odbora povabiti vse ak- tivne člane posameznih organizacij, sindikatov, ženskih društev itd. ZDRAVSTVENE AKCIJE V Tednu otroka se vedno izvrši pre- gled nad delom v preteklem telu in postavi program za bodoče leto. Zato naj v naših občinah vse zainteresirane družbene organizacije ter družbeni in upravni organi skličejo posvetovanje, na katerem naj prikažejo zdravstveno in socialno stanje otrok in mladine v občini in napravijo program dela v skladu s potrebami in pogoji v posa- meznih občinah. Razširiti je treba delo za široko zdravstveno prosvetljevanje in to .''.sistematičnim razvijanjern higi- enskih navad preko šol, preko zdrav- stveno prosvetnih tečajev, raznih se- minarjev, predavanj itd. Resneje kot do sedaj se bomo letos pomudili pri vprašanju pravilne prehrane otrok — doma in v šoli. Šolske kuhinje, ki naj priporhorejo k zboljšanju prehrane otrok, je potrebno postopoma razvijati, zlasti v mestih in industrijskih nase- ljih. Svet za socialno skrbstvo pri celjski občini bo skupaj z zavodom za pospe- ševanje gospodinjstva v Tednu otroka sklical enodnevni seminar za osebje, ki dela v mlečnih kuhinjah, da se bodo naučili pripravljati iz mleka različne malice za šolske otroke. Poleg tega so na pristojnih mestih predlagali, da bi otrokom po šolah in domovih ne ma- zali kruha z maščobo, temveč bi raje pekli mlečne in maslene stručke, ki bi jih otrok použil s skodelico toplega mleka.- Šolski odbori z Društvi prijateljev mladine lahko ob pomoči zdravstvene službe odigrajo veliko vlogo v skrbi za zdravje otrok. Ti odbori bodo mo- rali v bodoče skrbeti, da bodo vsi šolski otroci sistematično pregledani. Porazna je namreč ugotovitev, da je v Sloveniji bilo doslej komaj 42 odstotkov otrok sistematično pregledanih. Tudi v Celju spričo pomanjkanja zdravniškega kadra tej nalogi nismo mogli posvetiti večje pozornosti. Se bolj porazna je slika v negi zobovja pri naši mladini. Priprav- ljalni odbori, skupno s šolskimi odbori in sveti pri občinah bodo morali v bo- doče temu vprašanju posvetiti prven- stveno skrb. Za Celje je posebno pereče vpraša- nje dijakov, ki se vozijo. Tega problema šolski odbori niso postavili z mrtve točke. Telesna vzgoja je izredno po- membna za pravilni duševni in telesni razvoj otroka, zato si bodo morale vse osnovne in srednje šole, ki nimajo te- lovadnice urediti skromno letno telo- vadišče, pozimi pa vključiti otroke v zimske športe. BOSTI BO DELA TUDI NA PODROČJU ŠOLSTVA V Tednu otroka bi bilo prav, da bi družbene organizacije poskrbele, da seznanijo šolski odbori zbore volivcev s svojim delom in z načrti za bodoče delo. V našem okraju smo imeli pone- kod že kar dobre šolske odbore. Kjer pa so bili neaktivni in neprimerni člani, jih bo treba zamenjati. Na zborih vo- livcev bo treba izvoliti nove šolske od- bore iz vrst delovnih ljudi, ki imajo vse pogoje za člane šolskih svetov. Nadalje bo treba posvetiti več pozor- nosti reformi šolstva, ki je mnogi ljudje še ne poznajo. Na roditeljskih sestankih in diskusijskih večerih bo potrebno po- glabljati pomen in razumevanje načel šolske reforme ter razčlenjevati pred- nosti, ki jih daje osemletna enotna šola otroku. UTRDITEV PIONIRSKE ORGANI- CIJE Delo pionirskih organizacij je bilo v zadnjih letih pri nas precej šibko. Teden otroka sovpada z začetkom šol- skega leta. Zato je najprimernejši čas da v teh dneh upostavimo pionirske starešinske svete, v katere je treba pri- tegniti požrtvovalne in odgovorne star- še, javne delavce in strokovnjake, pred- vsem pa tudi mladince in mladinke, ki imajo veselje delati z otroki. Kulturno delo z mladino bomo po- živili z ustanavljanjem pionirskih knjižnic in čitalnic povsod, kjer so za to pač dani pogoji. V Celju že preure- jujenio v Razlagovi ulici društvene pro- store Društva prijateljev mladine. Knjižnica bo predvidoma začela po- slovati že v oktobru. PROBLEM IZOBRAŽEVANJA STARŠEV V težnji, da bi pomagale družini, staršem in vzgojiteljem pri njihovem delu, so organizacije, društva in usta- nove v zadnjih letih že lepo razvile najrazličnejše oblike izobraževanja in prosvetljevanja: roditeljske sestanke, predavanja, diskusijske večere, semi- narje, tečaje, cikluse predavanj itd. V letošnjem letu so se ponekod že uve- ljavile tako imenovane šole za starše. Vendar pa uspehi tega dela niso bili vedno zadovoljivi. Zaradi premajhne koordinacije občinskih in okrajnih fak- torjev, ki so delali na tem področju, je bila kvaliteta izobraževanja v pre- enostranskih programih preveč po- manjkljiva. V tem smislu bi bilo po- trebno letos to delo bolj popestriti. Brošure in knjige o vzgojnih, zdrav- stvenih in gospodarskih vprašanjih so še vedno premalo razširjene. Le s stalno pomočjo družbenih organizacij bo ta literatura prišla v roke vsem, ki jo potrebujejo in žele. V Tednu otroka bomo staršem priporočali predvsem to literaturo: Zbornik »Zdravstvena zašči- ta otrok«, brošuro »Skrbimo za zdravje otrok in mladine«. Ljudje med seboj«, II. del (Dr. Leon Zlebnik), »Spolna vzgoja« (Helena Puhar). Vsak čas bo izšlo tudi delo tovarišice Vide Tomši- čeve »Družina v socializmu«, ki ne bo smelo manjkati v nobeni hiši. Vse premalo je med starši razširjena tudi poljudnoznanstvena revija za iz- venšolsko vzgojo »Mladi svet« in jo bo treba v Tednu otroka posebej pripo- ročati. KAJ SO NAPRAVILI SINDIKATI V SKRBI ZA ZAPOSLENO ŽENO? V Tednu otroka bo treba tudi odloč- neje obravnavati vprašanje sindikalnih svetov, ki so v vseh občinah, v vseh tovarnah in podjetjih. Dejstvo je, da so sindikati na tem polju doslej le malo napravili. Zato bo v tem tednu treba sklicali tudi konference s predsedniki sindikalnih organizacij ter perečo pro- blematiko temeljito obravnavati. Sin- dikati bi lahko za zaščito družine več storili, tako pa so navadno njihove ko- misije za zaščito matere in otroka le na papirju. Najbolj je tu prizadeta mati-delavka, ki svoj pičli dopust izko- risti v garanju za družino, namesto da bi ji sindikat preskrbel vsaj nekaj dni brezskrbega letovanja. Gojenci mladinskega doma Toni!l>Tončke Cečeve« v Celju je na prireditvi navdušil velike in male poslušalce. nirska organizacija jih zaposluje tudi pri prosvetnem in kulturnem delu, če- prav so še majhni. Razdeljeni na krož- ke hodijo vsak k svojim vajam. Mladi tamburaši se pripravljajo na koncerte, dramatski in pevski krožek na prire- ditve, vsak po svoji želji in sposobnosti. Pogoj za sprejem v krožek so dobri učni uspehi. Kako vzgojno je vse to deio, ve le tisti, ki jih vidi in opazuje. Po vsem tem je razumljivo, da se tudi ti mladi delavci vesele »dopusta« — svojih počitnic, čeprav tudi v tem času ostanejo v domu. Bogme, toliko otrok! Kaj bodo neki delali, ko ne bo pouka v šoli? Brez skrbi! Pionirji tega doma se znajdejo tudi na počitnicah, ker jih vodi pionirska organizacija pod spretnim vodstvom vzgojiteljev. Pionirski štab ima že pri- pravljeno delo zanje. Takoj se razvr- stijo v nove krožke. Po dva ali trije v eni ekipi se lotijo žaganja in sekanja drv za zimo — gospodarski krožek. Trije se združijo v vrtnarskega. Gospodinjski krožek se uči kuhanja in proučuje je- dilnike, pomiva in pospravlja. Šivilje šivajo in likajo oblekice za lutkovni oder. Ekonomski krožek se spravi v skladišče, meri, tehta in računa, koliko jih stane prehrana. Perice perejo, da je veselje. Perilo naj bo tudi zlikano. So- barice pospravljajo sobe, veže in shrambe. Tudi ročnega dela ne zmanj- ka. Nekaj dečkov se spremeni v mi- zarske pomočnike in hite pomagati hiš- niku — mizarju pri raznih popravilih. Halo! Premog je tu! Deset ton! Nova ekipa gospodarskega krožka je zopet na nogah. Brez obotavljanja, brez ugo- varjanja opravijo dela kakor odrasli. Skrivnost delovnega elana je v delov- nih knjižicah, ki jo ima vsak pionir in vsaka pionirka. V njih so vpisane delovne ure, za izredno in težko delo pa tudi plače. Po 9 din imajo na uro. Ves zaslužek se zbira v lastno hranil- nico. S svojim izrednim delom so domu prihranili izdatke za tujo delovno silo. »Kaj bomo z zaslužkom?« vpraša na- čelnik pionirskega štaba po enoinpol- mesečnem delu, na počitnicah«. Gremo na morje!« zadoni soglasen sklep na pionirskem sestanku. »Prav imate. Na počitnice pojdete, zaslužili ste jih«, se jim zadovoljen pridruži vzgojitelj. Izleta z ladjo Omišalj ne bodo nikoli pozabili. Lep primer socialistične vzgoje. -nik Stiki cinkarnarjev z avstrijskimi kovinarji Te dni se je v Celju mudila skupina avstrijskih delavcev iz tovarne Schoel- ler-Bleckman. Avstrijske kovinarje je povabila sindikalna podružnica celjske Cinkarne. Avstrijski delavci so svoj obisk namenili spoznavanju napredka delavskega gibanja pri nas, istočasno pa priredili s cinkarniškimi športniki prijateljsko športno srečanje. V skupi- ni 23 Avstrijcev so bili pretežno vo- dilni člani delavske organizacije te ve- like tovarne. Vodil jih je predsednik tovarniškega »Betriebsrata«. Po večini so bili pripadniki avstrijske socialistič- ne stranke pa tudi nekaj komunistov. Vsi so se ob priliki obiska živo zani- mali za naše delavsko upravljanje, za pravice naših delavskih svetov in upravnih odborov itd. Vsi so izražali priznanje napredku družbenega uprav- ljanja pri nas in ugotavljali, da imajo naši delavski sveti neprimerno večjo vlogo kot njihovi »Betriebsrati« v po- državljeni industriji. Gostje so si ogle- dali tovarno, se sestali z delavskim sve- tom, poleg tega pa so videli tudi naj- važnejše celjske turistične in zgodo- vinske znamenitosti. V pogovoru z njimi smo izvedeli nekaj zanimivih stvari. Predvsem nas je zanimalo, kakšno vlogo imajo pri njih tako imenovani tovarniški sveti. Ti sveti so v Avstriji z zakonom dolo- čeni za vsa večja podjetja, bodisi dr- žavna ali privatna. V državnih podjet- jih so seveda veliko boljši in močnejši kot v privatnih, kar je seveda tudi ra- zumljivo. Toda ti sveti nimajo odloču- joče vloge, temveč samo posvetovalni glas, ki pa kljub temu ni čisto brez vrednosti. Sveti sicer ne posegajo toliko v proizvodnjo, so pa upravičeni popol- noma legalno se boriti za boljše delovne pogoje, za uveljavljanje socialnih iz- boljšav itd. Posebno pozornost je pritegnilo naše socialno zavarovanje. Povedali so, da pri njih dajejo delavci od svojih neto prejemkov več kot 20 % za bolniško zavarovanje in poko.iJiinski sklad. Upo- kojitev je pri njih drugače urejena. Dobijo okoli 80 % zadnje višine pre- jemkov v delovnem razmerju, poleg tega pa upokojenci nimajo bolniškega zavarovanja kot pri nas. V torek popoldne so se na Glaziji srečali nogometaši celjske Cinkarne in njihovega nogometnega kluba. Rezultat te prijateljske tekme je bil 5:5, v prvem polčasu pa 4:1 za goste. Skupina je obiskala tudi Dobrno, potem pa je odšla na izlet v Postojno in Opatijo. Gostje so povabili skupino članov cinkarniškega kolektiva na povratni obisk v Avstrijo v začetku oktobra. PRISTEN ŠTAJERSKI JABOLČNIH IN VINSKI MOŠT po zmernih cenah od 5001 dalje. »CELEIA-SAD«, CELJE 28. SEPTEMBRA 1956 — Štev. 39 STRAN EKSPERIMENT ANTIKE Ob premieri Sofoklejeve tragedije Antigone Ki-žija: Jieibeit Griiii; scena: Sveta Jovanovir; Antigona: Klio Maverjeva; Izmena: Marjanca Krošl - Horvatova; Besednik: Pavle Jcršin; Tebanski knezi: Slavko Strnad, Marijan Dolinar, France Mimik, Slavko Belak, Avgust Sedej, Vlado Novak; Kreon: Janez Škof; Straž- nik: Tone Terpin; Haimon: Sandi Krošl; Teirezias: Albin Penko; Evridika: Nada Božičeva. Antika! svet človečanskih bogov in božanskih ljudi, svet viharnih ter tan- kočutnih strasti in globokoumnih misli, sužnjelastniška dežela z demoikracijo in oligarhično avtokracijo. Grčija, z vsemi svojimi pokrajinami, med kate- rimi sta prednjačili Lakonija s Sparto in Atika z Atenami, ki sta si leta in leta ljubosumno prizadevali za prestiž, a sta se v letih 490 do 479 pr. n. e. združili v boju proti Perzijcem, ki sta jih vodila Darij in Kserksez, v boju mlade Evrope proti senilni Aziji, v ka- terem je Sparta oskrbovala pehoto, Atene pa mornarico. Po vojni so Atene spremenile svoje ladjevje v trgovsko mornarico in vzcvetele ter si pridobile prvenstvo. Toda ljudje so živeli še vedno pod Olimpom, na katerem je bogoval Zevs, v Delfih so še vedno prerokovali usodo in v Atenah je bilo nled štiri sto tisoč prebivalci dve sto petdeset tisoč sužnjev. To je bil tisti čas, ko je Demokrit dejal: »...v stvarnosti ni ničesar dru- gega kakor atomi in prostor,« in se- demdesetletni Sokrat je popil strup, ker je vedel, da je kljub porazu zma- gal, saj je demokratičnemu vodji Any- tusu, ki je terjal njegovo smrt, utegnil sina za svoja načela: gnothi seauton — spoznaj samega sebe! to ti? — kaj je to? Sokrat je razglabljal o človeku, odstavil je bogove z Olimpa in pričel oznanjati vero v enega samega boga — ali ni njegov daimon res bližji človeku, kakor gromovnik Zevs, z vso svojo druščino, ki se je sladila z ambrozijo in pila nektar? In v tem času je živel Sofoklej (496 — 406), sin atiškega ve- likaša, ki se je kot šestnajstleten deček udeležil zmage pri Salamimih (20. sep- tembra 480) in kot osemindvajsetleten prvič javno nastopil pred častnim raz- sodiščem in premagal trideset let sta- rejšega Ajshila z odstavkom iz »Edipa na Kolenu« in zatem enaindvajset let zapovrstjo prejemal prvo ali drugo na- grado. Grki so umetnost cenili! Leta 441 so prvič uprizorili Antigono. Sofo- klej je tedaj že ojačil zbor cd dvanaj- stih na petnajst članov in vedeli so že za njegove besede: »Jaz predstavljam ljudi, kakršni bi naj bili, Evripid tak- šne, kakršni so.« Antika v sodobnosti — velik preskok. Prav lahko si pretresemo kosti. Reži- ser ni ostal v Antiki in ni stopil v se- danajost kakor Bertold Brecht. Sledil je nagibu človečanskega in je predsta- Nosilka glavne vloge Klio Maverjeva vil simbole. Po Sofoklejevem vzgledu je dal ljudem človeško dejavnost, pre- več človeško za simbole in odvzel je bogovom vsemogočnost, preveč vsemo- gočno, da bi bila Teireziasova napoved in uresničenje »prsta božjega« dovolj verjetna. Pred nami je lebdel duh anti- ke, toda morali smo jo gledati s so- dobnimi očmi. Dramaturg je popravil Albrehtove verze, večidel so popravki približali tekst razumevanju, a vmes so tudi spodrsljaji kakor poslednji verz: »in te učil modrosti še v starosti«, ki je popravljen v: »in trmo uporno pod starost še učil ti modrosti.« S spremi- njanjem naglasov je lektor razbil verz in vendarle je oslal v patosu, ki ga igralci niso do kraja obvladali. Sceno- graf je pozabil na grško monumental- nost in je sledil režiserjevemu simbo- liziranemu poenostavljenju, ki je v trenutnem gmotnem položaju celjskega gledališča menda edina rešilna bilka. Klio Maverjeva je do določene mere sledila grškemu liku junakinje, ki ve spočetka, kaj jo čaka, toda vedno znova je padala v gestikuliranje povsem so- dobne, nemočne ženske in njen zlom pred smrtjo, ki bi moral izraziti samo žalost, da mladost umira, je preveč jo- kav, da vzbuja že pretirana občutja. Marjanca Krošlova je bila bolj bleda kakor njeno belo oblačilo in je še naj- bolj učinkovala z nastopnim labodjim plesom. Pavle Jeršin je besedoval zelo razumno in je vplivno vodil igro, med- tem ko je zbor tebanskih knezov ob njem zelo medlo pričaral zbor grških modrinjakov, tako imenovano »izbrano občinstvo«, saj mu je to vlogo odvzel že režiser, ki ga je razmestil povsem drugače kakor stari Grki in mu skraj- šal tudi tekst, kar je bila v tem pri- meru dobra rešitev, saj vemo, da slo- venski jezik še ni uspel v zborni reci- taciji. Janez Skof je samodrštvo teban- skega samozvanca predstavil predvsem z glasom, ki pa je ipostal na mnogih mestih prekričav. Zelo so trpeli pred- vsem prizori z Antigono, ko je bilo njuno vpitje že ikar neokusno. Prese- netljiva pa je Škofova telesna moč. Skoda je, da naš odlični igralec ne po- sveča večje pozornosti govorni tehniki, kar je tudi pri ostalih igralcih velika pomanjkljivost. Verz je za to še posebej občutljiv. Tone Terpin se nam je v Antigoni prvič predstavil in je v svoji vlogi predočil sodobnosti človeško naj- bližji lik, lepo in razumljivo je govoril tekst, bil pa je preveč lizunski za gr- škega vojščaka.' Samo predstavljajte si, kaj bi bilo z vojščakom v antiki, ki bi se v strahu valjal pred nogami po- veljnika v času peleponeških vojska. Tudi Sandi Krošl je govoril razumljivo in antično umirjeno, čeprav njegova krčevitcst v drži ni bila primerna nje- govemu položaju. Ne samo kot prika- zen, ampak tudi kot vedeževalski go- vornik, ie bil najbolj sugestivna oseb- nost v predstavi Penko. Njegov nastop je tudi režijsko najbolj domišljen in učinkovit. Nada Božičeva, ki smo jo to pot videli po daljšem času, je predsta- vila vdano in potrto soprogo grškega tirana. Celjska Antigona, prva domača an- tična predstava, je po svoje prit)ližala bajeslovni svet Helade, bila pa je ven- darle bolj bajka o bajki, poskus, ki ni pričaral vrtoglavih strasti Sofoklejevih značajev, ki so v celjski predstavi po- stali simbolizirane osebnosti preteklosti v sodobnih očeh. Bert Zavodnik IVled igro jim mineva bolezen... Mali črnooki in črnolasi Janezek iz Zgornje Savinjske doline je začel pe- šati. Zaskrbljena mamica ga je peljala k zdravniku. O, gorje. Zahrbtna bolezen ne prizanaša niti najmlajšim. Tu>ber- kuloza. Janezek se je moral za daljši čas posloviti od svojih staršev, rojstne hiše in malih tovarišev v igri. Skrtoi, kako bo ozdravel, se je priključila še skrb, kako bo mali Janezek pretolkel čas bolezni daleč proč od okolja, ki ga je vajen. Toda kmalu mamico ni več skrbelo. Vsakokrat, ko je prišla na obisk k svo- jemu kodrastemu sinčku, je odhajala spet mirnejša domov... Tudi mi smo Janezka srečali v ko- stanjevem drevoredu zdravilišča v No- vem Celju. Med svojimi vrstniki je v senci dreves za dolgo mizo pravkar pospravljal izdatno kosilo in vmes igra- je pojedel tudi zdravila. Videti mu je, prav tako tudi drugim, da mu hrana tekne in koristi. Lepo je zalit in raz- igran, da mu ne bi prisodil bolezni. Zahrbtna bolezen, ki jo Janezek nosi v sebi, se ne da kar tako hitro odpra- viti. Pri nekaterih traja tudi po leto dni, manj kot pol leta pa že zelo po- redko. Zdravljenje je brezplačno in če računamo, da dnevna oskrbnina za enega otroka stane skupnost najmanj 400 din, potem vidimo, koliko je skup- Med igro se otroci naučijo reda. Kamor gredo v skupini, peljejo »vlak«. To jim dela zabavo, vzgojitelji pa so brez skrbi, da bi se otroci ne razbežali po širnem parku. Tokrat je Janezek »lokomotiva« ... nosti do tega, da je naš naraščaj zdrav in sposoben za življenje. V otroškem oddelku v Novem Celju je okoli 80 otrok, različnih starosti, od dojenčkov do šoloobveznih pionirjev. Razvrščeni so po starosti v oddelke. Imajo svojo Igralnico, kjer v hladnih dneh prebi- jejo dan, imajo večjo dvoranico, ki jim služi za skupno igranje, za šolo in pri- reditve. Zaman iščete v tem oddelku vzdušje bolnice, ki smo ga običajno vajeni. Vse je prijetno urejeno, polno cvetlic, slik iz bajk in živalskega sveta. Imajo akvarij, papige, v velikem senč- nem j>arku pa celo dve pravcati srni. Otroci so čisti. Povsod vlada red, toda nikjer sledu o kaki »železni disciplini«. Med otroci, bolniškimi sestrami, zdrav- niki, vzgojitelji vlada prisrčnost. Zdrav- nik tu ni »bav-bav«, pred katerim bi skrivali glave pod odejo. Obešajo se mu na roke kot svojemu najboljšemu prijatelju. Šoloobvezni otroci imajo tudi pouk, da ne bi zaostali za vrstniki, ki so ostali zdravi doma. Ta pouk se jim šteje kot redni šolski čas. Se nekaj smo zvedeli: V Novo Celje prihajajo otroci z najrazličnejšimi na- vadami in vzgojo. Nekateri so razva- jeni, drugi trmasti, jezljivi, tretji spet preveč sramežljivi. V izredno kratkem času v družbi pozabijo na svoje na- pake, se brez sile vživijo v red in obi- čaje zdravilišča. Morda preteče teden, morda dva, pa ga že ne ločite od osta- lih, kot da so zrasli vsi v eni družini. Poleg bolezni, ki jim je napadla plju- ča, se marsikateri znebi tudi trme, jeze in drugih slabih navad. Mali bolniki, ki se svoje bolezni niti ne zavedajo, niso odrezani od svojih staršev. Starši jih obiskujejo. Ob ne- deljah jim dajo celo njihove civilne obleke in jih po ves dan pustijo v družbi staršev. Tudi te bojazni ni, da bi se otroci odtujili, ali morda celo razvadili. Da, Janezek se odlično počuti v No- vem Celju. Z njim se prav tako dobro počutijo njegovi večji in manjši tova- riši, katerih čebljanje polni otroški od- delek. Med igro jim mineva dolgočasno zdravljenje, med igro in učenjem pa neopazno, kot je prišla, zapusti prsi mladih bolnikov tudi bolezen. Tudi Janezek bo lepega dne zdrav. Vrnil se bo k svojim, čeprav se ne bo lahko ločil od velike druščine vrstni- kov, od prijanzih zdravnikov, sester in strežnic, od srne in srnjačka, od papige, ribic, gugalnic, vrtiljaka v lepem ko- stanjevem parku. Zaenkrat Janezka moti še fotografski aparat, toda kmalu bo zatisnil oči v popoldanskem spancu. V Celju bomo videli revijo jugoslovonskih narodnih plesov (OB GOSTOVANJU »SVOBODAŠEV« IZ JESENIC.) V Celju redkokdaj vidimo prireditve te vrste, ki jo bomo imeli priliko videti jutri in pojutrišnjem. Folklorne sku- pine so pri nas, zlasti pa v Sloveniji, zelo redke, deloma iz objektivnih, pa tudi iz subjektivnih razlogov. Folklora je del narodne kulturne zapuščine, ki žal zelo hitro odhaja v pozabo. Skupine, ki narodne plese še gojijo, so postav, Ijene pred izredno težko nalogo, kajti one so »živi muzeji« narodne kulture iz preteklosti. Med našimi južnimi brati take skupine še vedno izbirajo naj- boljše med plesalci narodnih plesov, ki narodne plese še gojijo, so postav- pa je to bogastvo kulture med ljudmi splahnelo, edino društva jih še ohra- njajo v folklornih sekcijah. Vselej, ka- dar se ob gostovanjih navdušujemo nad bogastvom narodnih plesov, se nam vsiljuje vprašanje, kako to, da v Celju ne moremo priti do podobne skupine, ki bi gojila to lepo panogo narodne kulture? Okrajni in Občinski sindikalni svet v Celju sta navezala tesnejše stike z Okrajnim sindikalnim svetom v Kranju in z Občinskim sindikalnim svetom v Jesenicah, kjer zelo uspešno deluje Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« in nosi poleg tega še ime znanega go- renjskega revolucionarja Toneta Cu- farja. Prvi rezultat tega tesnejšega so- delovanja je, da bodo jutri in pojutri- šnjem obiskali Celje člani folklorne skupine, pevci in kvartet tega društva. Program, ki ga nameravajo pokazati Celjanom, je zelo pester. V sodelovanju kvarteta in pevcev bodo člani folklorno skupine pokazali pravcato revijo ju- goslovanskih narodnih plesov. Videli bomo gorenjske narodne plese, dalje vojvodinske, banatske, bunjevačke, šip- tarske, komitske, baranjanske, hrvatske in srbske plese. Lahko trdimo, da tako obširnega programa v Celju še nismo videli, zato z nestrpnostjo pričakujemo »Svobodaše« iz Jesenic. Prepričani smo, da bodo gostje v Celju imeli številno in hvaležno občinstvo. Kaznovani šhodliivci iz Kmetiiske zadruge Frankotovo NEPOŠTEN POSLOVODJA IN NJEGOVA DRUŠČINA. — ZA »VELIKE POSLE« STROGA KAZEN V petek je petčlanski senat okrožnega sodišča z razglasitvijo sodbe zaključil obravnavo proti skupini petih obto- ?.encev iz Frankolovega. V tridnevni razpravi so sedeli na zatožni klopi po- slovodja KZ Frankclovo Stanislav Hren, nabavni referent rudnika Pečov- nik Miroslav Dom, lesni manipulant KZ Ignac Jošt, logar iz Frankolovega Rudolf Oprešnik in bivši knjigovodja KZ Franc Podgoršek iz Celja. Obtož- nica je omenjeni petorici očitala vrsto kaznivih dejanj, tako grabež, ponare- janja uradnih listin, goljufije, zlorabe uradnega položaja in drugo. Skupina iz Kmetijske zadruge Fran- kolovo je bila obtožena, da se je v letih 1954-55 izdatno okoriščala na ra- čun poslovanja zadruge in rudnika Pe- čovnik. Glavni »mojster« tega početja pa je bil poslovodja Hren. Prikazoval je na lažen način odkup lesa od kmetov v Frankolovem za potrebe rudnika Pe- čovnik, te izmišljene količine pošiljal v rudnik, ki mu je to dobavo seveda pošteno »plačeval«. Denar pa si nato prisvajal. Skupno je dvignil na bla- gajni zadruge najmanj ugotovljenih 918.000 din, katere si je prilastil ali pa razdelil svojim pomagačem. Da mu je takšno delo bilo mogoče, so mu poma- gali ostali obtoženci in pa okoliščine, TlHA ZELJA ZA ZAPAHI... — O, ko bi bila tale moja »Wekeend- gajbica« iz tistega lesa, ki sem ga po- šiljal v Pečovnik!... da je znal na spreten način zakriti vse sledove. Ob priliki namišljenih do- bav je namreč poravnaval obveznosti prometnega davka in gozdnega sklada ter v tem pogledu precej vestno po- sloval. Uslužbenec, ki je v rudniku Pečovnik sprejemal te izmišljene količine lesa, je za to početje vedel, saj ie Hrenu omogočil, da je na podlagi lažnih obra- čunov lahko v KZ dvigoval den^r. Skupno je rudnik na ta način lažno prejel preko 150 kubikov lesa ter ima rudnik Pečovnik škodo za preko 1,5 mi- lijona din. Da revizije tega niso od- krile, je zasluga tudi obtoženega Jošta, ki ie pomagal z izdajo konsignacij za »odkazani« in »posekani« les. Za to je Hren izdajal kar precejšne vsote denar- ja kot ipodkupnino. Zadnje obtoženi Podgoršek pa je Hrenu pomagal na ta način, da je kot knjigovodja vključil lažni račun za dobavo apna, za kar je cd Hrena prejel 50.000 dinarjev. Poleg tega je bil Hren še obtožen, da si je iz sredstev zadruge in na škodo regresnega fonda nabavil 2 avtogumi in zračnici, dal dvema gostilnama v prodajo preko 1000 litrov vina, od ka- terega dobiček si je zadržal za sebe, kupil nekaj zlata ter med preiskavo napadel jetniškejga paznika ter skušal p6begniti. Skupno je Hren oškodoval zadrugo za 1,074.000 din. Za vsa ta kazniva dejanja so prejeli naslednje kazni: Stanislav Hren 15 let strogega zapora, Miroslav Dorn 2 leti in 10 mesecev strogega zapora, Ignac Jošt 1 leto in 9 mesecev strogega zapora, Rudolf Oprešnik 1 leto in 7 mesecev zapora ter Franc Podgoršek 5 mesecev zapora. Hkrati mora Hren povrniti ošliodovani znesek 999.000 din, Podgor- šek 50.000 din in Jošt 20.000 din. Ostale zahteve- je sodišče zavrnilo na pot ci- vilne pravde. Raztprava proti tej skupini je bila težka, saj je obtoženi Hren nekajkrat spremenil svoj zagovor, ki pa ga je vedno postavil na laž. Pokazala pa je tudi ugotovitve, da razne revizije niso mogle odkriti teh nepravilnosti. Še manj pa moremo razumeti, da se v rudniku Pečovnik ni nikjer poznalo, da manjka preko 150 kubikov lesa, ki je bil lažno dobavljen, a resnično plačan. Ponovno moramo ugotoviti, da je p>o- leg nepoštenosti slaba tudi evidenca, ker drugače do tega ne bi moglo priti. In upravni ter nadzorni odbor zadruge, kaj je ta počenjal ves ta čas? In še to. Vsi obtoženi so imeli lepe plače in so dobro živeli, ter jim prav gotovo kaj takega ni bilo potrebno po- čenjati. Hren je živel že kar razkošno, saj si je kupil osebni avto, razne pred- mete in sploh odlično živel. Dorn in Podgoršek posedujeta hiši. Nadalje, Hren in Dorn sta bila že kaznovana. Izrečene kazni so stroge in kot kaže, bodo strožje od primera do primera. Iz meseca beležimo sodbe zaradi tak- šnih dejanj, pristojni organi pa odkri- vajo vedno nove in nove. V ponedeljek se je že pričela razprava proti skupini iz KZ Šentjur. Ali takšnih škodljivcev res ne bomo nikoli iztrebili iz naše družbe^ Prva faza termoelektrarne v Šoštanju Od ponedeljka, 24. septembra so v pogonu vse naprave, ki so bile zgraje- ne v prvi fazi gradnje termoelektrarne v Šoštanju, to je oba kotla ter oba agregata s skupno močjo 60.000 kilova- tov. Pred tem so v začetku preteklega tedna prvič zakurili drugi kotel, ki ga je, kakor prvega, dobavila švicarska tovarna Sulzer. Kakor prvi, tako tudi drugi kotel segreva paro do 515 stopinj Celzija ter jo pod pritiskom 100 atmosfer dovaja v turbino. Oba kotla dajeta po okoli 100 ton pregrete pare na uro. Z začetkom pogona drugega kotla je bila končana prva faza gradnje ene iz- med treh največjih termoelektrarn pri nas. Ostali dve termoelektrarni sta v gradnji v Kaknju ter v Kolubari. Po načrtih bo imela šoštanjska termoelek- trarna po končani drugi fazi gradnje skupno moč 125.000 kilovatov. V drugi fazi pa bodo zgradili še en hladilnik, nadalje dva kotla ter en sam agregat z močjo 65.000 kilovatov. Poleg te delovne zmage pa se kolek- tiv termoelektrarne v Šoštanju že pri- pravlja na slavnostno otvoritev termo- elektrarne, ki bo proti koncu prihod- njega meseca. Občinski^svet ,Svobod' v Šoštanju se Je sestal Preteklo nedeljo se je sestal v Šo- štanju Občinski svet Svobod in pro- svetnih društev, ki je na svoji seji ob- širno razpravljal o pripravah za občne zbore društev, ki bodo do 15. oktobra. Svet je dal za izvršitev občnih zborov točna navodila društvom, da bodo pred- priprave res temeljite. Posebno pažnjo bodo morala društva posvetiti programu za bodoče delo, kar smo doslej pogrešali. STRAN 28. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 39 Na Gomilskem so odprli dlom onemoglih BIVŠA CMAKOVA GRAŠČINA ZATOCiSČE OSKRBOVANCEV ŽALSKE OBČINE Savinjska dolina sredi septembra. Zgodnje nedeljsko jesensko jutro. Od Celja do Žalca se lagodno dviga ju- tranja gosta megla in se izgublja kdo ve kje pod brezoblačnim nebom. Dr- vimo po dolini, ki so ji nedavno tega tisoči obiralcev slekli značilno temno- zeleno oblačilo. Nalikuje ježu, ki so mu izpulili bodice. Pri Dobrtoši vasi za- vijemo čez grobelski most, pred Go- milskim pa na desno skozi enako ime- novano vasico. Ze smo na cesti proti Braslovčam. Kmalu se ločimo od nje in zavozimo po ozki stezi mimo Beto- novih provizorijev v gosto hosto. Ne- kako sredi nje stoji bivša Cmakova graščina. Sem so se namenili poleti en- tisoč devetsto enainštiridesetega parti- zani Savinjske čete in kaznovali izda- jalca in petokolonaša Cmaka. Cmak je bil kupil prikupno graščino sredi smrekovih gozdov od Italijana Kurka. Potem, ko jo je obnovil, je po- stala ena najprivlačnejših shajališč celjskih Nemcev in petokolonašev. Ka- ko tudi ne bi. Prijazno obliko ima in ugodno lego. Ima obliko kvadra s šti- rimi stolpiči. Skozi edina vhodna vrata dospemo na srednje veliko dvorišče. Iz- nad njega se dvigajo v dveh nadstrop- jih zastekleneli arkadasti hodniki. Gra- dič nareja vtis zimskega dvorca. Pod košato krošnjo orjaškega javor- ja, čigar širokopernato listje že tu in tam pobledeva in rumeni, sede za belo pogrnjenimi mizami novi prebivalci nek- danje Cmakove graščine. Stari one- mogli državljani so. Nekoliko zaspano pomežikavajo v zgodnjejesensko jutro. Njega dni se je prenekateri med njimi potikal kdo ve kod po deželi in prosil vbogajme. Kljub starostni utrujenosti in betežnosti so skoraj vsi vedre volje in radovedno pričakujejo začetka sve- čanosti. Raz okrašeni balkon visita dve za- stavi, med katerima je Titova slika.\Tu pričakuje goste nasmejani upravnik Pečnik z nekaterimi svojimi sodelavci. Ob napovedani uri nagovori zbrane go- ste in domačine predsednik občinskega ljudskega odbora, tovariš Ivan Ranči- gaj. V kratkih potezah oriše namen in pomen doma za prizadete in za občino. Poslej ne bo treba več prosjačiti po drugih domovih za zatočišča za mnogo- številne onemogle starejše državljane, ker je občina našla sredstva, s pomočjo katerih je bilo moč uresničiti koristno zamisel, tako da more danes odpreti in predati svojemu namenu prevažno so- cialno ustanovo. Potem, ko je formalno odprl Dom oskrbovancev žalske občine, je spregovoril načelnik okrajnega sveta za socialno skrbstvo in ljudsko zdrav- stvo, tovariš Fajgelj in čestital orga- nizatorjem ter oskrbovancem k pri- dobljeni socialni instituciji. Sledil je kulturni program svečanosti, ki so ga lepo izvajali najmlajši oskrbovanci iz sosednega mladinskega doma Vere Slandrove iz Polzele. Lepe pesmice in še lepše izvajani folklorni plesi ob spremljevanju harmonike disciplinira- nih otrok so navdušili prisotne, mnoge starčke pa ganile do solz. Svečanost je zaključil upravnik Peč- nik, ki je zatem povabil navzoče goste k ogledu doma. V pritličju je mimo velike, moderne kuhinje in pomožnih prostorov prostorna obednica, v prvem nadstropju je pet velikih, svetlih in zračnih spalnic, upravna pisarna in ambulanta. Zdravnnik prihaja vsak te- den iz Prebolda. V drugem nadstropju je enako število sob, šivalnica in še kaj. Kot že rečeno, pbdaja graščino vse okrog strnjeni gozd. Skozenj vodijo številne slabo negovane poti. Park bo treba urediti, ker nareja sicer vtis za- puščenosti. V bistri vodici graščinskega ribnika se premetavajo zlate ribice, pa tudi tolstih krapov ne manjka. Idealno okolje za starčke, ki tu preživljajo je- sen svojega življenja. Nova socialna ustanova je v resnici lahko ponos žalske občine. D. P. Hmelj vozijo • . • To je sedaj vsakodnevni prizor v Žalcu Obtoženci iz kmetijske zadruge Šentjur se zagovarjrjo TUDI V KMETIJSKI ZADRUGI ŠENTJUR ŠKODLJIVCI — ALI V NAŠIH ZADRUGAH RES NE BO REDA? V teh dneh sta bili v Celju na dnev- nem redu zopet dve obravnavi, ki sta obravnavali poslovanja v dveh kmetij- skih zadrugah. O obravnavi in sodtoi ob- tožencev iz KZ Frankolovo poročamo posebej, na tem mestu pa nekaj o ob- tožencih iz KZ Šentjur, ki so se pri- čeli zagovarjati v ponedeljek ter do zaključka redakcije sodba še ni bila razglašenna. Na zatožni klopi so se znašli bivši predsednik KZ Šentjur pri Celju Franc Kincl, knjigovodkinja Ana Klima, bla- gajničarka Karolina Bakija, poslovodji Jože Ramšak in Mara Krajnik ter kmet Mihael Vrhovšek. Temeljita revizija in pregleg poslo- vanja sta ugotovila po stanju 31. 12. 1955, da izkazuje KZ izgubo v višini 14,184.215 din, kar je dokaz izredno sla- bega poslovanja v zadrugi. Z revizijo in odkritjem izgube pa so prišla na dan še kazniva dejanja, za katera so se morali navedeni obtoženci zagovarjati. Tako je Kincl zlorabljal uradni polo- žaj, nevestno posloval, svojo dejavnost opravljal s pomočjo lažnih listin in po~ dobnega. Vedel je, za lažno napravlje- no bilanco, ki je namesto izgube pri- kazovala dobiček. Klimova je obtožena, da je kot knjigovodkinja napravila s svojim delom precejšnjo zmešnjavo v knjigovodstvu ter pripomogla, da so se vpisovale lažne vknjižbe. Položaj ji je med drugim omogočil najrazličnejše manipulacije pri knjiženju. Bakijeva pa si je prisvajala denar, popravljala fakture ter zlorabljala uradni položaj. Potrebovala je namreč denar, saj si jo gradila svojo hišo... Oba poslovadja KZ na se morata zagovarjati zaradi poneverb. Zadnji, Vrhovšek pa skupno s Kinclom, ker je storil kaznivo deja- nje zaradi kupčevanja s tujo valuto. Revizija je odkrila še nekatere in- dice, ki kažejo na druga kazniva de- janja. Vendar pa zanje ni mogoče zbra- ti dokaznega materiala, saj so obto- ženci tako vestno »poslovali«, da za- radi nerodnosti in neurejenosti knjigo- vodske dokumentacije dejanj zaenkrat ni mogoče dokazati. Na zatožni klopi se je zbralo skoraj vse staro vodstvo kmetijske zadruge v Šentjurju, kar zanje ni najboljše spri- čevalo. ' Sodišče je v ponedeljek in torek ves dan zasliševalo obtožence, v sredo pa je pričelo z zasliševanjem prič. Sodbo bomo objavili v naslednji številki na- šega lista. (t) Obravnava osnutka komunalnega proračuna za 1,1957 Svet za gradnje in komunalne zade- ve pri celjski mestni občini je pretekli teden na svoji redni seji obravnaval med drugim tudi osnutek komunalnega proračuna za prihodnje leto. Z ozirorn na pomanjkljiva finančna sredstva so za komunalno dejavnost v naši občini predvideni zelo skromni iz- datki. Ze spričo skrčenih lanskoletnih proračunskih sredstev je komunalna dejavnost letos komaj zmagovala plan- ske naloge. Razumljivo je, da so se s pri- ključitvijo 3 novih občin izdatki za ko- munalo še povečali. Predvsem bi se zahtevala višja sredstva za vzdrževanje cest, za katere je bilo v lanskem letu določenih komaj 26 milijonov. Ker bomo morali tudi letos skrbno obračati vsak dinar, predvideva osnu- tek komunalnega proračuna za leto 1957 znižanje postavk, kjer bo le mo- goče, ponekod pa le skromno zvišanje. Člani sveta so bilf mnenja, da bomo morali prihodnje leto zlasti za ceste nekoliko več žrtvovati. Upoštevajoč le- tos še tri priključene občine, so si bili člani komunalnega sveta edini v tem, da se proračunska sredstva za ceste od lanskih, odnosno letošnjih 26 milijo- nov, zvišajo na 53 milijonov za leto 1957. Osnutek predvideva za komunalno dejavnost v naši občini v splošnem po- višanje proračuna na 111 milijonov di- narjev napram letošnjim 67 milijonom. Praznovanje občinskega praznika na Vranskem Ze drugič smo na Vranskem prazno- vali občinski praznik 22. septembra. Na ta dan leta 1941 je bila na Greti nad Vranskim prva partizanska bitka - na Štajerskem. V soboto je organizacija ZB Vransko v ta spomin svečano razvila svoj pra- por, nato pa je bila povorka do spome- nika padlih borcev na Gorici. Praznovanje občinskega dneva je bilo združeno tudi s kmečkim praznikom in gospodarsko razstavo, katero je obi- skalo kakih 2000 ljudi. Razstava je pri- kazala napredek kmetijstva, obrti in industrije v vranski občini. Škoda je le, da je bila odprta samo en dan. Fotoreporlerjeva uganka Kaj pravite, kaj bi moglo tole biti? Kaka posebna vrsta ježa? Morda kak- šne suhe ovijalke v pragozdu? Ali mor- da le velik nered v sosedovi drvarnici? Nič takega. Fotoreporter je nekam čud- no obračal aparat, ko je hotel s sliko dokazati, da je ena izmed glavnih »že- tev« v Savinjski dolirii končana. Gospodarska razstava v Slov. Konjicah NAJVEČJA PRIREDITEV V OKVIRU GOSPODARSKO- KULTURNEGA TEDNA Po nekajtedenskih pripravah je bil v nedeljo odprt v Slov. Konjicah prvi povojni gospodarsko-kulturni teden. Razen celotedenskega kulturnega in športnega sporeda, v katerem sodeluje- jo poleg Konjičanov še nekateri gosti v odbojki, nogometu in namiznem te- nisu,-je največja prireditev v okviru tedna gospodarska razstava, na kateri razstavljajo svoje izdelke in proizvode industrijska podjetja, kmetijske zadru- ge, obrtna podjetja, obrtniki, nekateri kmetovalci itd. Razstava prikazuje go- spodarski napredek in razvoj konjiške občine v zadnjem desetletju. Razstavni prostor je razdeljen na dva dela, in sicer del razstave je v kultur- nem, drugi del pa je v mladinskem domu. Pred kulturnim domom so raz- stavljeni različni kmetijski stroji, umet- na valilnica Selekcijskega posestva v Ločah, na posebej ograjenem prostoru pa je urejen pašnik, obdan z električno žico. Tu razstavlja svoje izdelke tudi opekarna iz Loč. V kulturnem domu so razstavljeni kmetijski pridelki, različno sadje, več vrst grozdja, polsladkorna pesa, raz- lična žita itd. Aktiv mladih zadružni- kov iz Vitanja prikazuje uspehe več- mesečnega dela s področja naprednega kmetijstva. Zene zadružnice skupaj z Društvom za napredek gospodinjstva pa prikazujejo, kako se sadje, zelenjava in podobni pridelki pravilno konservirajo in shranjujejo za zimo. Precej razstavnega prostora zavzema s svojimi izdelki usnjarski kombinat Konus, ki razstavlja različne vrste usnja, med katerim naj posebej omeni- mo umetno usnje »konit« ter izdelke, ki jih iz terra usnja zadnje čase v to- varni izdelujejo. Novost je tudi lama boks in posebni usnjeno plastični jer- men. V istem oddelku razstavlja svoje raznovrstno blago še Trgovski dom ter na novo odprta poslovalnica s konfek- cijskim blagom Oblačila. V mladinskem domu pa razen večjih podjetij kot so LIP, TKO Zreče in Ko- stroj, prikazujejo uspehe svojega de^a tudi lovci iz konjiške občine. Uredili so pravcati gozdiček s smrekami, jama- mi in ostalimi gozdnimi prikazi. Raz- stavljene trofeje so lovcem vsekakor v ponos. Zreška tovarna kovanega orodja raz- kazuje izdelke, ki so jih pričeli izde- lovati v zadnjih treh letih. Med temi so razni ključi, različna kladiva, pri- moži itd. Lesni obrat LIP Konjice pa razstavlja več svojih lesnih izdelkov, ki jih izvažajo v inozemstvo. Naj omenimo še slikarsko razstavo mladega akademskega slikarja Alojza Zavolavška, ki tokrat v tej okolici prvič razstavlja okoli 30 svojih del. Vajenci se zahvaljujejo , v eni izmed številk našega lista smo poročali o lepem uspehu letošnjih leto- vanj' in taborjenj ter vzgojnem delo- vanju počitniških kolonij naše mladine. Rekli smo, da je med poldrugim tiso- čem otrok in mladincev bilo deležnih letovanja okrog 300 vajencev iz celj- skega okraja. Prvič po osvoboditvi je bila po zaslu- gi političnih organizacij, Zveze prija- teljev mladine in v njej včlanjenih dru- štev posvečena posebna skrb za vajen- ce, da bi bili tudi ti deležni dobrot, kakor jih na letovanjih in kolonijah uživa ostala mladina. Kako je uspela ta akcija? Se preden je bila ustanovljena okraj- na komisija za letovanje vajencev, je delovala na Vajenski šoli I v Celju dru- žina Počitniške zveze z namenom, da gredo njeni člani vajenci, kmečka in industrijska mladina letovat na morje. Fa kako so se pripravili! Izdelali so nad 100 preprostih postelj, štedilnike na bu- tan, čolne, blazine, šotore in drugo. Od kod denar? Podprl jih je predvsem Zavod za socialno zavarovanje s 500.000 din, podjetja z oglasi v brošuri ob pri- liki vajenske razstave, nekatera pa po- samič. Celjsko Društvo prijateljev mla- dine jim je dalo 50.000 din, po 1000 din pa so prispevali vajenci sami. Na po- moč jim je prišlo tudi strežno osebje z brezplačnim prostovoljnim delom. Vso to podrobno organizacijo priprav in letovanja samega je požrtvovalno vodil prijatelj mladine učitelj Franc Lužnik. V štirih izmenah po 15 dni je v R( , vin j u taborilo iz celjskega okraja 32f vajencev, 137 dijakov, 10 članov kmeč- ke mladine,- 15 pionirjev, 35 odraslih članov PZ, 22 članov prostovoljnega strežnega osebja in še 28 visokošolcev s posebno vzgojno nalogo, da povežejo stike med vajensko in dijaško mladino. Skupaj je torej 573 oseb terjalo od or- ganizatorjev letovanja 7582 oskrbnih dni. Največjo skrb za prijetno letovanje so pritegnili nase vajenci, kajti mnogi izmed njih še niso videli morja in niti niso bili vešči plavanja. Skupine štu- dentov so se pomešale med nje, gojile telovadbo, prirejale predavanja o raz- voju družbe, družbeni morali, o zdrav- stvu, higieni in razvoju tehnike. Ob ta- bornih ognjih so doživljali prijetne ve- čere. S poučnimi izleti in ekskurzijami v Poreč, na filmski festival v Pulo, v rovinjsko tovarno za tobačne izdelke in ribje konserve, v inštitut za morsko bi- ologijo pa z ogledom kmetijsko obdelo- valne zadruge so naši vajenci širili svoje duševno obzorje. Višek sreče je doživela delegacija vajencev, ki je obi- skala maršala Tita na Brionih in mU izročila spominsko darilo, izdelek zre- ških kovinarjev. Topla morska voda, kopanje in vroče primorsko sonce pa obilna in okusna hrana iz sodobnih papinovih kotlov —■ vse to je blagodejno vplivalo na telesno krepitev vajenske mladine, zato ni čudno, če se še sedaj zahvaljuje svojim dobrotnikom za nepopisen užitek le- tovanja. Jos. K. KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE Pripravite si grozdie in slive za zimo Slive sicer že odzorevajo, vendar pa jih je na deželi, še možno dobiti in te, močno dozorele, bodo ravno prave za zimsko zalogo. Grozdja pa je na trgu dovolj, saj se te dni vinogradniki pri- pravljajo za trgatev. Torej grozdje in slive si lahko ohra- nite sveže do spomladi, če jih boste vskladiščile po tem receptu. Predvsem jo treba vedeti, da morajo biti sadeži za zimsko vlaganje odtrgani v suhem, sončnem vremenu. Ko ga odtrgate, natančno preglejte, ali je zdravo in suho, dovolj zrelo in vendar trdo. Iz- berem najlepše, popolnoma čiste grozde ter jih odrcžem s koščkom trte. Ce pa je vmes kaj nezrelih, prezrelih ali na- gnitih grozdnih jagod, jih izrežem s škarjami in se pri tem čim manj doti- kam sadja z rokami. Košček trte vtak- nem v kozarec, napolnjen z vodo, v katero sem da!a nekoliko oglja in soli. Grozd mora viseti v hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje in je dobro zračen. Krajši konec trte nad grozdom zapeča- til^, s poratnim voskom. Se bolje pa je, če grozdje ali slive dam v popolnoma suh in čist glinast lonec. Ko zložim prvo plast grozdja ali sliv, jo pokrijem s suhim lesnim ža??anjem (presejanim) tako, da izpol- nim vse odprtine med sadjem. Tako nalagam plasti sadja in žaganja toliko časa, dokler ni lonec poln. Cez posodo poveznem lesen pokrov in ga tesno pri vežem na lonec. Nato zak opijem lo- nec na vrtu pol metra globoko v zem- ljo. Tako shranjene slive se drže vsaj 4 mesece, grozdje pa še pozori in ostane sveže do poletja. Namesto žagovine la- hko vzamemo tudi suhe otrobe ali suh pesek. ALI JE KLET ZA VZDRŽEVANJE OZIMNICE V REDU Klet je slaba in neprimerna, če je v njej vlaga in toplota. V taki kleti se živila kmalu pokvarijo. Krivi ste mor- da sami, če kleti svaj dvakrat na leto (spomladi in jeseni) niste temeljito osnažih. Ne zadostuje, če snažite le tla — snažiti je treba tudi stene in strop, deske pri pregradah in razne police. Stene je treba pred zimo pobeliti vsaj nekaj tednov prej, preden uzimi- mo sadje in zelenjavo. Vlago v kleteh bomo vsaj za silo odpravili, če name- stimo v njej večjo posodo živega apna, ki pritegne vlago. DIVJI KOSTANJ — IZVRSTNO SREDSTVO ZA PRANJE Divji kostanj nam dobro služi za pranje perila, pa tudi lažjega sukna. V oktobru ga bomo nabrale in si ga pripravile za vso zimo. Plodove še kar sveže olupi, zmelji na mesoreznici in posuši. To moko potem pridevaš vodi, v kateri kuhaš perilo. To pralno sred- stvo prav nič ne razjeda in ne kvari perila, kot nekateri pralni praški in škodljiva mila. S kostanjevo moko tudi prav lepo opereš temna sukna (moške hlače, delovnne obleke, predpasnike itd.) Svetlikajoče tkanine pri takem pranju tudi ohranijo svoj blesk (klot). Odcedek kuhinjskega divjega kosta- nj© pa uporabljaš za preganjanje in uničevanje tankih črvov in drugih škodljivcev, ki se naselijo v zemlji sobnih rastlin. Škodljivci prilezejo brž na dan, če vliješ v zemljo lončnice ohlajeni kostanjev odcedek. DESET VELIKIH USPEHOV »SLOVENIJA-VINO« naše največje slovensko in hkrati tudi jugoslovansko podjetje vinarske stroke, je slavilo pre- teklo leto 10. obletnico svojega obstoja. Ta jubilej pa je za podjetje še toliko bolj pomemben, ker lahko, z zadovolj- Tole kar vidite na sliki je malenkost. To je dvorišče nad centralno kletjo v Ljubljani. Tu natakajo vino samo za Ljubljano in bližnjo okolico, medtem ko za druge kraje teče vino po cevovodu naravnost na železniško postajo v velike sode in cisterne. stvom gleda ves njegov kolektiv na do- sežene uspehe v tem razmeroma krat- kem času. Danes je SLOVENIJA- VINO« ne samo eno največjih, temveč tudi najbolj renomirano 'podjetje vi- narske stroke v naši državi. Hkrati, ko zalaga ves domači trg z najbolj iz- branimi slovenskimi vini, je v desetih letih uspelo podjetje osvojiti tudi ob- širno svetovno tržišče. Firma »SLO- TENIJA-VINO« je danes znana v 25 državah na vseh kontinentih sveta. Ce pa pri tem imamo v mislih, da si v sve- tu prizadeva veliko držav doseči prven- stvo v slovesu svoje vinske proizvod- nje, če so te države to skrb gradile na veliko dolgoletnih tradicijah, po- tem je uspeh »SLOVENIJA-VINO« še toliko večji. Nimamo namena tratiti brezpomembnih besed. Vsak, ki je imel priliko kdaj videti centralno klet v Ljubljani in vsak, ki je obiskal vsaj eno od treh dosedanjih mednarodnih vinskih razstav v Ljubljani, se je lahko prepričal, da »SLOVENIJA-VINO« z vso pravico zasluži svoj sloves. Nešteto diplom in odlikovanj, ki krase zidove vitrine v podjetju, zgo- vorno potrjujejo to ugotovitev. »SLO- VENIJA-VINO« je podjetje, ki je pre- jelo največ inozemskih in tuzemskih odlikovanj, med temi pa polagajo naj- več vrednosti diplomam in medaljam iz Montpellierja. To francosko mesto je znano mednarodno ocenjevalno mesto za vina. Tam, pred najbolj natančnimi in izkušenimi vinokusci so izmed de- setih poslanih sort dobila diplome »Hors Concours« in Medaille d'Or« na- slednja slovenska vina: Muškatni sil- vanec, Šipon, Traminec, Laški rizling. Renski rizling, Beli pinot, Cabernet itd. V vmkanski kleti »SLOVENIJA-VINO« se zdijo zalope sladke kapljice neusahljive OD SLOVENSKIH GORIC, HALOZ DO SONČNIH OBAL ISTRE IN DAL- MACIJE, SE OSKRBUJE PODJETJE »SLOVENIJA-VINO« S KVALITET- NIMI VINI Kadar c vrči j o črički med vinskimi trtami in klopotci oznanjajo bližnjo trgatev, imajo pri »SLOVENIJA-VINO« obilo dela. Ne samo odkupovalci, tudi svetovalci so takrat na terenu med vi- nogradniki. Vina, ki so se proslavila doma in po svetu, ne smejo izgubiti svoje vrednosti in slovesa. Samo za ne- kaj dni prenaglena trgatev lahko zmanjša kvaliteto vina. Toda pravo de- lo se Začne šele takrat, ko vino prispe v kleti, kjer mu izkušeni kletarji po- svetijo vso pozornost. V ogromnih so- dih in cisternah je pripravljena nova »žetev«. BELA VINA: Šipon, Ljutomer 12—14% Šipon, Slovenske gorice 12—14% Muškatni silvanec, Maribor 12—14% Muškatni silvanec, Ljutomer 12—14% Muškatni silvanec, Slov. gor. 12—14% Rizling, Ljutomer 12—15% Rizling, Haloze 12—15% Silvanec, Ljutomer 12% Silvanec, Maribor 12% Beli pinot, Haloze 12—13,5% Beli pinot, Maribor 12—13,5% Ranina, Radgona 12—13% Traminec, Ljutomer 12,5—14% Rebula, Brda 11,5% Malvazija, Istra 12,5% Tokajec, Brda 12% Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila letos že tretja mednarodna razstava vin, na kateri so sodelovale vse vidnejše države, ki imajo priznano vinsko proizvodnjo. »Slovenija-vino« je brez dvoma med najvažnejšimi orga- nizatorji tovrstnih razstav, poleg tega pa na teh razstavah dosežejo vina tega podjetja najboljše ocene. Gornja slika prikazuje razstavni paviljon »Slovenija- vino« na letošnji mednarodni vinski razstavi v Ljubljani. RDECA VINA: Teran, kraški 10—11% Cviček, Gadova peč 10—12% Cabernet, Brda 12,5% Refoško, Istra 12% Modri pinot, Istra 12—13% Dingač, Pelješac 14% PENECA VINA: Duc de Slovenie 12% Cuvee Reservee 12% »SLOVENIJA-VINO« ima na zalogi tudi izvrstne žgane pijače, kot je 42% prava slivovka, Wermut »Extra Baccus« (bel in rdeč) ter liker »Trapistin«. COCKTA — NASA NAJBOLJŠA BREZALKOHOLNA PIJACA Podjetje »SLOVENIJA-VINO« dobro ve, da vsak, ki je žejen, ne pije vina in žganih pijač, zlasti ne otroci, šport- niki in seveda tudi drugi. Na letošnji vinski razstavi v Ljubljani so po zvoč- nikih oglašali zelo primeren izrek: da ni vreden vina, kdor ga pije kot vodo. »SLOVENIJA-VINO« je pred leti v Ljubljani uredilo prostore in naprave za proizvodnjo odlične brezalkoholne pijače COCKTA. Ta izredno osvežujoča pijača vsebuje veliko hranilnih snovi in človeškemu organizmu potrebnih vi- taminov. Je izredno okusna, zato ni čud- no, da v poletnih mesecih že v dopol- danskih urah poide vsakodnevna pro- izvodnja Cockte, čeprav dnevno napol- nijo okoli 45.000 steklenic. NALIJMO V KOZARCE CiSTEGA VINA »SLOVENIJA VINO« ima tudi načr- te, kako bi svojo vlogo še bolje od- igralo. Prvenstveno skrb posvečajo iz- boljšanju vinskih sort tudi na doma- čem tržišču. Pri podjetju so mnenja, da mora tudi doma biti na razpolago enako vino, kot je tisto, ki gre v iz- voz. Slovenija je znana po svojih iz- branih vinih, zato je prav, če tudi do- ma pijemo to priznano kapljico in da vsak, ki pride k nam, lahko dobi ena- ko vino tudi tu, kot ga je pil v ino- Napolnjene buteljke dobijo svojo konč- no opremo v stroju, ki etiketira stekle- nice in jim doda še mični »bel ovratnik«. zemstvu pod izvozno etiketo. Kar se tega tiče, ima SLOVENIJA-VINO« v načrtu nekaj izredno koristnega: Rado se pripeti, da brezvestni malo- prodajalci po svoji volji krstijo in me- šajo odprta vina. Ce gost odkrito kri- tizira kvaliteto v primeri s ceno in v ceniku omenjeno znamko ali sorto, imajo kaj radi pri roki izgovor, češ, tako vino smo dobili pri grosistu. »SLOVENIJA-VINO« namerava v 45.000 steklenic Cockte napolnijo in za- mašijo dnevno na tem stroju. bližnji bodočnosti uvesti prodajo vste- kleničenega vina za gostinske obrate. Ta način prodajanja vin v nekaterih državah ni več novost. Vstekleničena vina bodo imela za potrošnika isto ceno kot odprta. Poleg tega ima ta način prodaje še več dru- gih prednosti. Natakar bo steklenico odprl pred gostom, in če le-temu vino ne bo všeč, potem bo njegova kritika na račun podjetja upravičena. Poleg tega bodo gostinski obrati imeli manj- šo režijo, ker ne bodo ipotrebovali kle- tarjev, posebne embalaže itd. Zlasti bo to ugodno za manjša gostinska podje- tja, pri katerih je promet tako majhen, da jih klet le finančno bremeni. Pod- jetje »SLOVENIJA-VINO« pa bo imelo na razpolago dobro usposobljen kader za polnjenje steklenic, ki bo polno za- poslen in s tem zmanjšal režijske stro- ške. Em'balaža bo v tem primeru kro- žila in z večjimi dobavami bodo tudi prevozni stroški manjši od dosedanjih. Ce pa k temu priračunamo še manjši kalo, potem vidimo, da je ta načrt do- ber in da bi podjetje »SLOVENIJA- VINO« čimprej začelo uvajati ta si- stem. Podjetje namerava vpeljati pol- njenje steklenic do 2 litrov. Grosistična filiala podjetja ,.SLOl'ENIifi-VIKO" v Celju Po osvoboditvi, ko je bilo ustanov- ljeno podjetje »SLOVENIJA-VINO«, je bila njegova prodajna in odkupna mre- ža razpeljana po vsej Sloveniji. V vseh večjih krajih je imelo podjetje svoje kleti. V teh podružnicah so se šolali V Celju je klet »Slovenija-vino« našla posrečeno sožitje z antiko. V kleti mestnega muzeja je shranjeno vino domačih vinogradov, pod arkadami pa so rimski spomeniki, spomin na narod, ki je pred dva tisoč leti začel saditi trto po naših sončnih rebrih. dobri kadri, tako v trgovskem, kakor tudi v strokovnem pogledu. Pozneje pa je bilo to podjetje reorganizirano. Kleti in skladišča po večjih krajih so se osa- mosvojila in postala večjidel okrajna pKDdjetja, ki pa kljub temu, da so de- dovala kadre in osnovna sredstva, vse- lej niso bila kos nalogam in proble- mom. Tudi v Celju je po reorganizaciji podjetja »SLOVENIJA-VINO« nastalo tako samostojno podjetje, ki je prva leta nosilo ime »Vino Celje«. Pozneje je bilo ustanovljeno podjetje za prodajo vina »Celeia«, ki pa je pozneje bilo združeno s Tovarno sadnih sokov pod skupnim naslovom »Celeia-Sad«. Pogled v klet celjske podružnice »Slovenija-vino« na Muzejskem trgu. Našim ljudem so več ali manj pozna- ne težave, v katere je to podjetje zašlo. Skratka po sanaciji tega podjetja je bila klet in z njo ves alkoholni del dejavnosti izločen iz okvira tovarne »Sad«, in vse te izločene obrate je po- novno prevzelo podjetje »SLOVENIJA- VINO«. Podjetje »SLOVENIJA-VINO je tudi po reorganizaciji obdržalo velik del odjemalcev na področju celjskega okra- ja in širšega zaledja. Le-ti so na- ročali blago v Ljubljani ali pa v osta- lih skladiščih, ki jih je podjetje še obdržalo v svojih rokah. Z ustanovitvi- jo pod-užnice v Celju pa so se za te čala. bodo ta odkupljena vina tudi sor- stranke zmanjšali stroški prevoza, ki zaradi večjih prevoznih stroškov niso mogli ostati v seznamu stalnih odje- malcev podjetja »SLOVENIJA-VINO«. Sedaj pa- se je tem strankam povrnila možnost nakupovanja boljših in po obsegu asortimenta različnejših vinskih sort, močnih alkoholnih in brezalkohol- nih pijač. PRODAJA IN ODKUP Ponovno ustanovljena podružnica podjetja »SLOVENIJA-VINO« v Celju pa ne bo imela samo to nalogo, da nudi potrošnikom oziroma gostinskim obra- tom in trgovini na drobno boljše bla- go in pestrejši asortiment, temveč bo izvrševala tudi odkup v vinorodnih krajih v celjskem okraju in njegovem širšem zaledju. Ker podružnica v Celju razpolaga z dovolj izvežbanim kadrom vinarske stroke in ker bo kader ter kapaciteto potrebnih naprav še pove- čala, bodo ta odkupljena vina tudi sor- tirali, plemenitili ter sčasoma pripo- mogli tudi k slovesu vin celjske okoli- ce, ki doslej še niso našla pomembne afirmacije doma in po svetu, zlasti ne med najbolj priznanimi sortami. Celjska podružnica »SLOVENIJA- VINO« bo imela na zalogi vedno dovolj alkoholnih pijač, ki so na širokem se- znamu centralnega podjetja v Ljub- ljani. Zato, če hočete piti dobro pijačo, če hočete svojim gostom ustreči in dvig- niti renome svojega gostinskega pod- jetja, poslužujte se uslug, ki vam jih nudi naše največje vinarsko podjetje in največjo trgovsko podjetje za domači in tuji trg, »SLOVENIJA-VNO«. „StOVENIJA-VINO" LJubljana Prodaino shiailišće CELJE Me'fi%6^6 *^ ' „SlOVENI]il-VINO" podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami LJUBLJANA Frankopanska ulica 11 — Poštni predal 145 Telefoni: 20-218, 20-171, 23-310 STRAN SEPTEMBRA 1956 — Stev. 39 IZ CELJA... Most čez Savinjo v Celju bo končan do predvidenega roka Gradnja mostu čez regulirani odsek Savinje v Celju naglo napreduje. Pod- jetje »Beton«, ki je bilo najugodnje.ši ponudnik gradbenih del za investitorja. je to delo sprejelo kljub temu, da jc bi i rok silno na kratko odmerjen. Gradnja je v začetku še nekoliko počasneje na- predovala, ker so bili železni nosilci opazne konstrukcije dostavljeni v Celje z 10-dnevno zamudo in ker je sprva primanjkovalo strokovne delovne sile. Toda tempo gradnje so pozneje pove- čali, tako da je tehnično Vodstvo pre- pričano, da bo most kmalu dograjen in izročen prometu. Morebitni zastoj del lahiko povzroči edino občutno poslab- šanje vremena. Tudi gradnja lesenega opaža za be- toniranje cestnih lokov se približuje h koncu. Vrhnji del nosilcev in ležajev betonirajo te dni. Cez dobrih deset dni bodo začeli polagati železno vezavo za mostne loke, pozneje pa bodo začeli be- tonirati. Brez dvoma je za gradnjo takega mostu, ki bo eden izmed največjih v Sloveniji, predvideni rok izredno kra- tek. Dograditev do roka bo podjetju »Beton« povečalo sloves dobrega grad- benega podj et j a. TEČAJI LJUDSKE UNIVERZE V oktobru bo Ljudska univerza v Celju zopet ^jričela z delom. Kot je pretekli teden pokazala razprava o programu, bo ta zelo pester. Redna aktualna predavanja, ki bodo v cen- tralni predavalnici — verjetno kmalu v dvorani bivšega kino Doma — bodo tudi v okoliških naseljih kot so Zavod- na, Zagrad, Gaberje itd. S tem se Ljud- ska univerza skuša približati bolj svo- jim poslušalcem. Uvedli bodo tudi vrsto ciklusov predavanj za ožji krog ljudi, ki žele splošne izobrazbe iz tega ali onega področja znanosti. Jezikovni tečaji bodo letos v učilni- cah IL gimnazije, kjer bo za pouk mnogo boljši pogoji. Vpisovanje je do 15. oktobra 1956, ko se bo pouk pričel. Vpišete se lahko v tečaje angleščine, nemščine in mednarodnega jezika Espe- ranto. Letos vpisujemo tudi v tečaje francoskega, italijanskega in ruskega jezika, ki bodo delovali pod pogojem, da je najmanj 10 kandidatov. Vpisnina je 100 din, mesečna učnina 250 din. Uvajajo tudi intenzivne tečaje, v ka- terih bi bil pouk namesto 2 po 4 ure tedensko. Vpišite se v tečaje! Prijave sprejemajo v Ljudski knjižnici in taj- ništvu II. gimnazije med uradnimi ura- mi, kjer vam dajo vsa podrobna poja- snila. TOTI TEATER BO GOSTOVAL V CELJU Priljubljeni mariborski Toti teater s stalnimi člani: Božom Podkrajškom, Zlatkom. Zeiem, Štefom, Jirgom in o- stalimi bo gostoval v Celju v ponede- ljek, 1. oktobra. Toti teater bo nastopil s svojim kom- biniranim 5. in 6. sporedom, ki ga v Celju še niso izvajali. Mariborčani obe- tajo Celjanom tudi tokrat zvrhan koš prisrčnega smeha. Predstavi bosta v kinu Union od 18. in 20. uri. Predprodaja vstopnic bo pri blagajni kina Union. Cena vstopnic: od 50 do 100 din. SINDIKALNA PODRUŽNICA APNENIK »PEČOVNIK« JE AKTIVNA O sindikalni podružnici v podjetju Apnenik »Pečovnik« se malokdaj kaj čuje, vendar so njeni člani delavni in dosegajo pri svojem delu kar lepe uspehe. Člani podružnice sodelujejo uspešno v upravljanju podjetja, razpravljajo, kako bi izboljšali kvaliteto in storil- nost dela, uspešno so sodelovali tudi pri sprejetju premijskega pravilnika. Podružnica ima blagajno tovariške samopomoči, v katero je vključenih 83% članov, ki rednc' plačujejo me- sečne prigpsvke. V tekmovanju z osta- limi podružnicami se podružnica odli- kuje v točnem dostavljanju poročil, v akciji za brezplačno dajanje krvi, saj je samo v tem dosegla 620 točk. V po- družnico so včlanjeni vsi delavci in na- meščenci. Ker skoraj vsi člani stanujejo daleč, se težko udeležujejo raznih prireditev in sestankov, zato pa tem boli posegajo po časopisih in knjigah. Letos se je na Prešernovo knjižnico naročilo 11 novih članov, na Delavsko enotnost pa 39 no- vih naročnikov. CELJSKI PRAVNIKI SO OBISKALI VELENJSKI RUDNIK Podružnica društva »Pravnik« v Celju je priredila preteklo soboto poučno ekskurzijo v velenjski rudnik. Okrog 30 pravnikov, med njimi 5 študentov prava, si je ogledalo vse rudniške na- prave in delo v jami. Predstavniki rudnika so nam najprej pokazali re- gulacijska dela na Paki, ki jih oprav- ljajo s prostovoljnim delom v prvi vrsti delavci in uslužbenci rudnika. Preden smo se spustili v jamo, nam je eden od inženirjev opisal zgodovino rudnika, nato prikazal sestav in lego jame v starem in novem jašku ter opisal vse rudniške naprave. Po ogledu jame smo si ogledali še strojnico in separacijo, ob zaključku pa smo se v restavraciji na Velenjskem jezeru zahvalili osebju in upravi rud- nika za izkazano gostoljubnost in pri- srčen sprejem. Dr. M. v času od 15. 29. 9. 1956 je bilo rojenih 35 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Adolf Franc Mljač, uslužbenec in Biserka Milica Skerlovnik, krojaška pomočnica, oba iz Celja. INVihael Kočevar, uslužbenec in Sta- nislava Puc. uslužbenka, oba iz Celja. Milan Kovač, elektroinstalater in Marija Rajnar, kozmetičarka, oba iz Celja. Zvonimir Žibret, ključavničar in Antonija Gorišek. name.ščenka, oba iz Celja. Martin Majer, strojni ključavni- čar in Ivana Petru, bolničarka, oba iz Celja. Franc Muha. krojaški mojster iz Arclina in Marija Prvinšek, šivilja iz Vrha 1, Ljubljana- okolica. Umrli so: Tatjana Lipar, novorojenček iz Celja. Olga Strašek iz Celja, stara 16 let. Štefan Kršan, delavec iz Črnega vrha. Hinka Vjestič, novo- rojenček iz Mozirja. Martin Bezgovšek, novo- rojenček iz Vodiškega. Marija Zabav, poljc- delka iz Mestinj. stara 42 let. Gašper Lipov- šek, upokojenec iz Ledine, _ star 70 let. Anton Gorezvnski. upokojeni strojni tehnik iz Loke pri Zidanem mostu, star 72 let. Anton Vrečun, upokojenec iz Celja, star 76 let. Josip Križnik, gostilničar iz Vranskega, star 63 let. KAMUFLAŽA PA TAKA — Tovariš direktor, če vam gre tistile grafikon na zidu toliko na živce, pa ga pokrite s tole prijetnejšo sliko, ki smo jo pravkar dobili... V Strmcu je pri delu v gozdu padel po skalah Ivan Voler in dobil težje po- škodbe. V Opekarni je pri delu dvigalo sti- snilo roko v zapestju Ivani Resman iz Trnovelj. V pretepu je bil v Taboru zaboden z nožem v roko Jože Bogataj, delavec pri Betonu. V Orli vasi pri Braslovčah je padla opeka na glavo petletni Marijani Ur- šič. Dobila je težje poškodbe. Neprevidno je ravnal z najdenim eksplozivom kmečki sin Jože Kurnik iz Ljubije pri Mozirju. Pri eksploziji je dobil težke poškodbe po rokah, prsne- mu košu, glavi in očeh. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Po stopnicah je padla v Celju na Ma- riborski cesti Angela Tajnšek. Zlomila si je rebra. POSLOVILI SMO SE OD ZASLUŽNE ŽENE — ANE BEVC V ponedeljek smo spremili na zadnji poti dobro ženico in aktivno sodelavko NOB — 73-letno Ano Bevc. Pokojnica, ki je bila rodom iz Trbovelj, je živela že nekaj let v Celju in se je s svojim lepim značajem meščanom zelo prilju- bila. Ana Bevc se je odlikovala pred- vsem kot visoko zavedna državljanka, ki jo s 60 križi ni bilo strah vključiti se v narodnoosvobodilno gibanje. S svojimi otroki vred je stopila v parti- zanske odrede (Kozjanski odred) in vse do osvoboditve aktivno sodelovala z narodnoosvobodilnim pokretom. Tudi po osvoboditvi je kljub visokim letom rada prevzela marsikatere naloge, ki so jih postavljale pred njo terenske orga- nizacije. Priljubljeni pokojnici je Celje — zla- sti I. četrt, v kateri je živela in delala — v ponedeljek popoldne izkazalo zad- njo zasluženo čast, ko jo je v lepem številu članov ZB, šolske mladine in drugih meščanov spremilo k zadnjemu počitku. Zastopnica ZB I. četrti ji je ob odprtem grobu spregovorila ganljive besede v slovo ter v kratkih stavkih orisala njeno zaslužno življenje. Zelez- ničarska godba ji je zaigrala žalostinko — potem pa so gomilo pokrili z mnogo- številni venci. SPOMINSKA PLOŠČA PONESRE- ČENEMU ALPINISTU PAVCIJU BLAZNIKU Preteklo nedeljo je bila pod Turško goro, ob vstopu v Zalay-Gerinov gre- ben, v Savinjskih alpah, kjer se je 29. avg. 1954 smrtno ponesrečil mladi alpinist in nadebudni dijak celjske gimnazije Pavči Blaznik, skromna žalna svečanost, pri kateri so njihovi naj- bližnji tovariši odkrili spominsko plo- ščo. KAJ JE V CELJU NAROBE? Kiosk v Zavodni onstran mosta je ne- varna ovira za promet. V nevarnosti so zlasti pešci, pa tudi kolesarji, saj nimajo iz smeri ceste Pod Kalvarijo in Teharske ceste nikakega razgleda na most čez Voglajno, preko katerega se odvija ves dan živahen promet s tež- kimi vozili. Prav bi bilo, da bi ta kiosk prestavili kam drugam, da ne bo nikomur na poti in v nevarnost. * V obeh mesnicah na Tomšičevem trgu sekajo meso vsako soboto že od 3. ure zjutraj. To razbijanje razburja vse stanovalce, ker ne morejo spati. Razsekavanje mesa moti prav posebno otroke, ki se spustijo v jok, da je ne- mir še večji. Kljub temu, da ta pojav grajamo javno že drugič, ni podjetje Planina, ki upravlja obe mesnici, sto- rilo še ničesar, da bi tako stanje od- pravili. ...IN ZALEDJA Spomin na degcdek pred 15 leti v Šoštanju se pripravljajo na praz- novanje krajevnega praznika 8. okto- bra v spomin na prvi partizanski na- pad na ta kraj v noči od 7. na8. oktober 1941. Na večer pred praznikom bo sve- čana proslava, na sam praznik pa bodo slavnostno odprli novo urejeno glavno cesto skozi mesto. Za 14. oktober pa pripravlja Občinski sindikalni svet v počastitev praznika proslavo in tekmo- vanja sindikalnih organizacij. Ob tej priložnosti bosta Občinski sindikalni svet in strelska družina razvila svoja prapora, v kulturnem sporedu pa bosta sodelovali delavski prosvetni društvi »Svoboda« iz Šoštanja in Velenja. V tekmovanju se bodo pomerile strelske družine celjskega okraja, sindikalne e>o- družnice Šaleške doline pa se bodo sre- čale v kegljanju in namiznem tenisu. V MOZIRJU SO RAZPRAVLJALI O ZADRUŽNIŠTVU Pred kratkim sta se v Mozirju se- stala na skupni seji Občinski odbor SZDL in Občinski komite ZKS. Raz- pravljali so predvsem o zadružništvu v občini, ki je pretežno kmetijskega značaja. Pred tem so imeli sestanke tudi upravni odbori zadrug s predstav- niki političnih organizacij. Ti sestanki so bili zelo dobro obiskani in tudi raz- . prava je bila živahna. Poleg zadruž- ništva so razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih dela osnovnih orga- nizacij SZDL. V Mozirju se je pred kratkim sestal novoizvoljeni občinski odbor prosvet- nih društev. V živi razpravi so posvetili največ časa bodočemu delu odbora ter deiu prosvetnih društev V občini. Pro- svetna društva bo treba predvsem učvrstiti in nuditi pomoč Ljudski uni- verzi. Predavanja doslej niso bila za- dovoljiva, ker so bila bolj strokovna,, manj pa politična in vzgojna. (-er) Iz Smartnega ob Paki ŠOLSKI ODBOR JE RAZPRAVLJAL Pred dnevi se je sestal šolski odbor v Smartnem ob Paki. Tokrat ni raz- pravljal toliko o materialnih vpraša- njih, pač pa obširno o vzgojnih in uč- nih problemih. Posebno pažnjo je po- svetil onim učencem, ki kvarijo ves razredni kolektiv. Vso pozornost pa bo posvečal tudi v bodoče partizanskim sirotam, ki so razen enega primera, vsi dobro oskrbljeni in tudi dobri učenci. Šolski upravitelj je tudi poročal o vzgojnih, učnih in materialnih vpra- šanjih šole. DIVJI HMELJ BO TREBA TUDI V BODOČE ZATIRATI Pri letošnji oddaji hmelja v Žalcu je bilo opaziti, da je hmelj iz našega oko- liša letos kar ugodno klasificiran. Brez dvoma pa bi ga lahko prišlo še več v prvo vrsto, če bi imel manj semen, ka- kor jih je ponekod imel. Šolsko upra- viteljstvo že razmišlja, da bi uvedli Dan zatiranja divjega hmelja. Letos so šolarji uničili nad tisoč divjih rastlin. Nujno pa bi bilo, da bi najprej hmel- jarji odstranjevali divji hmelj. Hmelj- ske odpadke naj ne bi odlagali ob Paki ali drugod, temveč naj bi jih posušili in zažgali, pa bi bil boj proti divjemu hmelju veliko lažji in uspešnejši. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Gospodarski svet pri šentjurski ob- čini je na svoji seji podelil nekaterim prosilcem dovoljenja za opravljanje obrti. Dalje so na seji sklenili, da se KZ v Kaiobju dodele prostori, v kate- rih je bila nekdaj prodajalna kruha. Tu bo zadruga prodajala kruh, sadje in zelenjavo. Svet je sklenil, da se trgovskemu podjetju »Resevna« dovo- li ustanovitev poslovalnice v Jakobu in dodeli kredit 250.000 din za nabavo opreme, dalje da se nekatere oddalje- ne stavbe, ki so last splošnega ljudske- ga premoženja, prodajo, za ta denar pa bodo uredili stavbo občinskega odbora. Svet je tudi z majhnimi spremembami potrdil zazidalni načrt za trg Šentjur in Ponikvo ter sprejel nekaj odlokov. ZAKAJ JE KNJIŽNICA V ŠENTJURJU ZAPRTA Vse, Sentjurčane, najbolj pa dijake, je zelo vznemirila vest, da bo knjiž- nica zaprta, ker nima denarja, da bi kupila nove knjige. Na nižji gimnaziji je okoli 400 dijakov, ki potrebujejo knjige za obvezno čtivo. Kje naj jih dobijo, če ne v knjižnici. Zato Sent- jurčani pričakujejo pomoč občine in prosvetnega društva, saj bi bilo žalost- no, da bi morali knjižnico zaradi tega zapreti. Kaj takega občina vsekakor ne bi smela dopustiti. OBČINSKI ODBOR RK V ŠENTJURJU JE ZELO DELAVEN Občinski odbor Rdečega križa v Šentjurju je zelo delaven, razen tega mil gre tudi ljudski odbor zelo na roko. Sedaj ima odbor RK polne roke dela z razdaljevanem paketov, saj bodo raz- delili pakete okoli 1000 socialnim pod- pirancem, partizanskim otrokom in drugim sirotam. Odbor namerava orga- nizirati tudi nabiralno akcijo, da bi tako ipomagal najpotrebnejšim 'pozimi in jim preskrbel najnujnejšo obleko in obutev. POPRAVEK V zadnji številki našega lista smo v vesteh iz Šentjurja poročali, da bodo šentjurski lovci zgradili fazanerijo. To vest popravljamo v toliko, da so šent- jurski lovci s prostovolnim delom fa- zanerijo že postavili in uredili. OSTAL NAM BO V TRAJNEM SPOMINU Pri vršenju svoje službe se je dne 14. septembra v Železarni Štore smrtno ponesreči,! tesarski pomočnik tovariš Stanko Mastnak. Bil je dober delavec in aktiven član mladinske in sindikalne organizacije. Kako je njegova nesreča presunila člane kolektiva in kako je bil pokojni priljubljen med sodelavci in prebivalci, kjer je živel, je dokazala velika ude- ležba na njegovi poslednji poti, kakršne ljudje v Kompolah, kjer je bil pokopan, ne pomnijo. Od pokojnika sta se v ime- nu štorovskih železarjev poslovila tov. Bela Vacik in Jaka Vodopivec. Tovariš Mastnak nam bo ostal kot dober član kolektiva v trajnem spo- minu. IZ MOZIRJA PLAČEVANJE DAVKOV V MOZIR- SKI OBCINI NI ZADOVOLJIVO Podatki o plačevanju davkov v mo- zirski občini kažejo, da stanje v tem pogledu ni zadovoljivo, kar močno ovi- ra redno izvrševanje občinskega pro- računa. Kmečka dohodnina je doslej realizirana s 84%, obrtniška s 56%, dohodnina ostalih poklicev š 40%. Tudi občinskih taks je vplačanih komaj 66%. Zaradi tega je občinski ljudski odbor sklenil zaostriti izterjavo davkov. V ta namen bo pojačal izter je valno službo. Tako predvidevajo, da bedo vse davčne obveznosti poravnane najkasneje do 15. novembra. TRŽNA INŠPEKCIJA ODKRILA VRSTO NEPRAVILNOSTI Na svoji zadnji seji je Občinski ljud- ski odbor v Mozirju obravnaval nepra- vilnosti v trgovini in gostinstvu, ki jih je odkrila tržna inšpekcija. Teh nepra- vilnosti je vedno več, zato so bili mne- nja, da bi delo tržne inšpekcije še po- ostrili. Kritizirali so cene mesu, ki je še povsod po 230 din, razen v Mozirju, kjer ga prodajajo po 220 din. Zato bodo sklicali vse mesarje, s katerimi se bodo pogovorili o realnih cenah za meso. Zaradi nesposobnosti upravnikov so mnoga gostinska podjetja pasivna. To zlasti velja za gostilno pri »Rogatcu« v Gornjem gradu in gostilno pri »Pošti« v Radmirj,u. Nesposobne upravnike bi bilo treba vsekakor čimprej zamenjati. Tržna inšpekcija je v času enoletnega poslovanja izvršila 327 pregledov, vlo- žila 44 prijav zoper kršilce. Javnemu tožilstvu pa so vložili 4 prijave. V MOZIRJU SO USTANOVLI DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE Pred kratkim so v Mozirju ustanovili Društvo ljudske tehnike. Pobudo za to je dala mladina, ki ima izredno veselje za dejavnost ljudske tehnike. V druš- tvo so uspeli vključiti tudi več mladine iz sosednjih krajev. Najprej je začel delati avto-moto krožek, za kar vlada med mladino veliko zanimanje. Kasne- je nameravajo ustanoviti še fotoama- ter ski, kmetijski in druge krožke. Ker je to j društvo ljudske tehnike edino v mozirski občini, bo treba čim- prej ustanoviti občinski odbor LT, ki bi skušal tudi v drugih krajih zainte- resirati mladino za dejavnost ljudske tehnike. 28. SEPTEMBRA 1956 — Štev. 39 O STRAN Palača v Pekingu? Ne. To je eden izmed najlepših paviljonov v novem delu Zagrebškega velesejma, kjer razstavlja Ljudska republika Kitajska. Kako v avtomobilskih razvalinah ostaneš živ V Ameriki si izmislijo vsemogoče, pa tudi najbolj neverjetne reči. Zabave željni ljudje so silno navdušeni nad karamboli, ki jih prirejajo »toreadorji« modernega časa. Na' velikih stadionih počenjajo ti ljudje v avtomobilih naj- bolj vratolomne dirke. Vozijo čez jarke, skačejo čez mostove z velikimi odprti- nami, vozijo skozi ogenj, se zaletavajo ed.en v drugega ali v zidove, skratka prirejajo revijo karambolov. Škoda, ki pri tem nastane, ne pomeni nič, saj je vstopnina tudi visoka. Po navadi avtomobili po takih »dirkah« niso vrednii počenega groša. Toda največja umetnost pri teh vratolomnih podvigih je, da šoferji ostanejo celi, ali pa da odnesejo nepomembne praske. Za te »biko- borce« v atvomobilih so ustanovili celo posebno šolo, kjer je glavna tem.a pouka: Kako razbiti avto v tisoče kosov in — ostati živ. — Res duhovita zabava. 1600 METROV VISOK STOLP Znameniti arhitekt Franck Llyod Wright je pripravil načr'te za najvišji nebotičnik v Chicagu. Imel naj bi 510 nadstropij. V njem bo lahko delalo nad 100.000 nameščencev. Ta nebotičnik, ki bi hkrati predstavljal najvišje poslopje na svetu, bi bil visok 1600 metrov, gradbeni stroški pa so preračunani na 250 milijonov dolarjev. S PADALI NA GRONLAND Nedavno se je neka štiričlanska fran- coska ekspedicija spustila na ledeno C dej o sredi Gronlanda. Med člani te ekspediciie je en zdravnik in radio- telegrafist. Ekspedicija, ki bo preživela na Gronlandu vso jesen in zimo, name- rava raziskati ta polotok v okviru pri- hodnjega mednarodnega geofizičnega leta. Njihove zaloge hrane in aparate so spustili s padali. STAR »VIC« V OGLEDALU... Nekoč je možak kupil budilko in re- kel prodajalcu: — Tisto majhno uro, ki je skoraj nič skupaj ni, mi dajte pa povrhu. — Pokazal je na ročno uro. To je stara oblika. In nova: Možak gleda kolesa v trgovini in pravi prodajalcu: — Kako, za vraga, tale otroški bici- kelj stane 28 jurjev, kolo za odraslega pa komaj tri jurje več? — —• Veste, oča, saj tudi zapestna ura stane več kot budilka. — REMEK DELO Antigonska slava brez primere je zavila v lovor scenarista: Pod letečim »škafom« iz stratosfere zabobnela je antična pista. BESEDNA ASOCIACIJA Antigona: — Poglejte me, knezi tebanski, kako umira kraljeva hči!.,. V avditoriju: — kaj ko bi rekla telebanski, smrt s tem ti olajšana ni? KONČNO DAVEK NA ALKOHOL Gostilna v Trnovljah lahko je za vzor. Tam cene kot strele letijo navzgor. Ce si le količkaj v žepu krepak, za nepolni liter ? boš dal petstotak. Davek za pivce; to je bil sklep: Za korist in blaginjo v privatnikov žep. Ni mogel razumeti... Ni mogel razumeti zakaj ... ... je gledal v okno z belimi zavesami na nasprotni strani ulice. Opazil jo je šele danes., Prej je vedno opazoval ljudi, ki so bili videti majhni in za- čuda smešni na pločniku pod njego- vim oknojn. In gledal je avtomobile, črne, sive in drugih barv. Tudi otroke je gledal, ki so se podili do tistih zve- riženih črnih vrat onstran ulice in iz- ginjali za njimi. Ze drugi dan je minil, kar je po- zabil na ulico pod seboj in na živ- ljenje, ki je pljuskalo na njej. Oči so visele na tistih dolgih belih zavesah onstran ulice, ki so se zganile vsako jutro ob istem času. Bilo ga je strah, da bo zakasnila. Sedajte prav gotovo še spi. Prav gotovo? Videl je, skozi zavese je videl, da se je nekaj zganilo za oknom. Spodaj na ulici je s truščem odpeljal avtomo- bil. Okno nad kavarno na nasprotni strani ceste se je odprkn. Razmršena glavica je pogledala izpod zavese. Ni zakasnila. Pokimal ji je, ona se je nasmehnila, tzot da se poznata že dolgo dolgo, kot da sta že stara prijatelja. Potem je slonela na oknu v tanki pro- zorni srajci in si z drobcenima rokama zakrivala gola ramena. On se je skoraj ves nagnil skozi okno in jo gledal. Ona pa se je nasmihala. Zdelo se mu je, da je njen nasmeh žalosten. Gre- nak kot pelin. Ali pa morda še gren- kejši. Zginila je z okna. Vedel je, da se bo čez nekaj minut spet vrnila. Samo obleči se mora. In počesati lase. Imela je lepe črne lase. Ne predolge. Bili so mu všeč. Res. Slonel je na oknu in razmišljal, za- kaj mora biti ta ulica pod njim tako široka. Zakaj ni takšna, kot jih je v Italiji na tisoče? Lahko bi bila široka samo kot tale pločnik pod njim. Potem bi bila okna čisto blizu. Lahko bi se pogovarjal z njo in vsako jutro bi si podala roki. Potem bi si od nekod pri- nesel desko. Zlezel bi k njej, kadar bi bila sama doma. Anpak nič. Tale ulica je preširoka. Z desko ne bi bilo nič. Ce bi jo sedaj postavil prek ceste od okna do okna? Spodaj, na ulici, bi se zbrali ljudje in se mu smejali. Slabe misli. Ko se j C spet prikazala na oknu v svetlomodrem puloverju in počesanih laseh, ga je zdramila sredi razmišlja- nja. Poizkusil se ji je nasmehniti. Pa se mu ni posrečilo. 5 minut: . . . 5 minut sta slonela na oknu in gle- dala drug drugega. Potem je nenadoma izginila za zaveso. Kaj si naj misli on? Kaj takega ni storila še nikoli v teh dveh dneh, odkar sta se poznala. Bil jo razburjen. Zslo razburjen. Tako, da je drhtel. Potem_ je zavesa močno zanihala (kot bi nekdo v sobi odprl vrata, je po- mislil,) in na okno je skočil majhen rjav psiček in zalajal. Imel je gosto dolgo dlako, ki mu je padala čez oči. On se je moral nasmehniti. Potem se je nasmehnil še enkrat, ko se je tudi ona prismehljala na okno. Psiček je zadovoljno mahal z repom. To je bilo obema všeč. Tako je minilo spet nekaj minut... Potem si je psiček premislil in se je zapodil z okna v sobo in ona je kmalu nato izginila za njim. .. (Konec prihodnjič) ZIVO TELE S ŠESTIMI NOGAMI Ze nekaj časa je v Celju majhen ži- valski vrt. Posebnost te živalske zbirke je živa telica, ki ima šest nog. Imenu- jejo jo »Vida iz Tolmina«, ker se je tam skotila nekemu kmetu. Dvoje nog ji mahedravo visi ^ uru.M itcu-dot. lu- da ta telesna hiba živinče nič ne moti. Baje zelo hitro raste, da je lastnika, ki si z njo služi denar, strah, če ho do- segla isto težo, ki jo ima teličkina mati. Baje je ogromna krava. »ZA —ZA« NEVARNA OTROŠKA IGRA Pred nedavnim je prišlo pred an- gleško sodišče več desetin fantov med trinajstim in devetnajstim letom zaradi nevarne igre in namernega oviranja prometa. Igri, ki jih je privedla pred sodišče, pravijo »Za — Za«. V glavnem gre za to, da se postavi igralec sredi ceste in izziva avtomobile in avtobuse, da bi ga povozili. Pravila igre zahtevajo, da mora biti promet zelo živahen in da igralec ne sme odskočiti, da-bi si rešil življenje. Počakati mora, da se avto ustavi, ali pa da ga povozi. Tistega, ki ne vzdrži in se ukloni, imenujejo »Za — Za«. Slična »igra« se je pojavila zadnji čas tudi v Kanadi, samo s to razliko, da se na ta način »zabavajo« dekleta. 300 MILIJONOV DOLARJEV ZA ŽVEČILNO GUMO V Združenih državah Amerike izdajo na leto za borbo proti raku 50' mili- jonov dolarjev. Človek bi mislil, da je to ogromna vsota, pa ni.'To je. trikrat manj od 300 milijdiaov dolarjev, ki so jih potrošili lani za žvečilni' gUmi. FRANČEK FRANKEL IMA SREČO Piše: Ivan Seničar Riše: Tonček Skok To noč so zelo slabo spali. Zjutraj je nekdo s silo vdrl v sobo. Planili so iz sna. Med vrati je stal Pavel s časopisom v roki, bled in skuštran. »NoI« je zakričal Frakcl, kot. da je to njegova zadnja beseda. Če ni zadel. Planil je po srečko. Pavel ga je gledal, kot da bi imel mrzlico. Kar zvilo ga je, ko je rekel: '^>^Zadel si!« Dondo je pokazal zobe, Coco pa je hitro oblekel kavbojske hlače, kajti kot pravi frajer je šele v njih dobil pravi pogum. Frakel si je v duhu predstavljal kakih 50 tisoč in zavrtelo se mu je v glavi. »Koliko?« je vprašal kot bi molil. Pavla je spet zvilo in rekel je previdno, kot bi se bal, da ne bi koga ubil: »^M i 1 i j o n.« Stanovanje se je streslo. Zabliskalo se je in zagrmelo. Prakel je z napol neumnim smehljajem pregledal srečko, naprej in nazaj. Potem so sedli. Nekaj žalostnega je napolnilo sobo. Nihče ni prišel do sape. To ni bilo tako preprosto. Milijon! Pavel si za tem ni ničesar predstavljal, ker je bil čisto iz sebe. Frakel je videl neskočno vrsto sodov in tako cigareto kot avtobus. Zagledal je izložbo, kjer so bile naprodaj žive francoske filmske igralke. Najbolj priseben je še bil Coco: manjšo vsoto je preračunal, v, raznobarvije kavbojke, že ,sfi,^^^vj^pl, vnjih; ostalo pa v dekleta brez kavbojk. Pri priči je sklenil, da od zdaj .naprej ne bo gledal več samo ženskih neg, ampak si bo privoščil kaj več. Dondo je bil kot pijan. Predstavljal si je srečanje s sosedovo psico in za njo tak kup svinjskih kosti, kot jih nimajo vsi celjski prašiči skupaj v mestu in okolici. Tako so sedeli nekaj minut, nato pa je Frakel vstal in zakričal, kot da šele zdaj razume: »Milijon, milijon imamo!!« Prijel je Pavla za. ramena in ga pričel z vso silo tresti. Pavel se je sprva branil, nato pa je tudi on zakričal in začel se je pravi pretep iz veselja. Še Coco je priskočil. Vaza se je razbila. Zavalili so se na tla. Dondo pa tega ni razumel. Zazdelo se mu je, da bodo šli vsi njegovi upi glede sosede po vodi. Mislil je, da mu kratijo osnovne življenjske pravice. Zato se je stresel in najbrž prvič v življenju vrgel s sebe vso civilizacijo in po- besnel. Planil je v boj — in bilo je grozno. Omaro je obrizgala kri, nekdo je zakričal... Frakel in Coco sta vstala. Na tleh je hropel razmesarjeni Pavel, Prihiteli so ljudje z ulice in kričali: »Umor!« Potem je prihitel rešilni in odpeljal Pavla. Frakel je umiral od skrbi za prijatelja. Prijel je Donda za rep in ga vrgel v strop. Coco pa ga je miril: »Nikdar! To ni nič! Imamo vendar milijon, pj^ če ubijemo koga!« »Milijon —? A — saj res! Milijon! Toda, kje je srečka?« STRAN g* '8. SEPTEMBRA 1956 — Štev. 39 ' Lorger Stanko pojde v Melbourne Stanko Lorger, znani atlet Kladivarja, je že določen od olimpijskega komiteta Jugoslavije za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Avstraliji. Čeprav še Lorger ni dosegel olim- pijske norme 14.2, si je po svojih uspehih na mednarodnih tekmovanjih zaslužil to visoko priznanje. Letos je pobral vrsto mednarodnih zmag doma in v inozemstvu. Zadnjo nedeljo je tudi v Zagrebu proti Poljski dosegel dve prvi in tretje mesto! Na visokih ovirah je zmagal s časom 14.7, na 100 m pa je zmagal z 10.6 in s tem dokazal, da ima dovolj hitrosti. Na društvenem atletskem mitingu Kladivarja. ki se je vršil v torek, pa je izenačil jugoslovanski rekord na 100 m z 10.5, pri tem je postavil nov slovenski rekord na tej progi, na visokih ovirah na 110 m pa je dosegel čas 14.4, čeprav je podrl 7. in 8. oviro! — Do odhoda na olimpijske igre bo Lorger še večkrat preiz- kušal svoje moči na visokih ovirah. Uj)ajmo, da bo v jesenskem času dosegal še boljše re- zultate in nas v Melbournu zastopal častno kot na zadnjih olimpijskih igrah v Helsinkih. — Imenovanje Stanka Lorgerja za člana olim- pijske jugoslovanske ekipe pomeni zopet novo priznanje za celjsko atletiko in AD Kladivar! LORGER 10.5 na 100 m! Znani atlet Kladivarja Stanko Lorger je na zadnjem društvenem mitingu dosegel odličen rezultat na 100 m — 10.5, s čemer je izenačil jugoslovanski in postavil nov slovenski rekord. Tudi Važič Simo je vpisal svoje ime med slo- venske rekorderje v teku na 2000 m s 5:25,6! Na isti progi je izboljšal slovenski rekord pri mladincih nadarjeni Naraks s 5 51,2! TEHNIČNI REZULTATI: moški - 110 m čez ovire: 1. Lorger 14.4, 2. Kovač 15.1 (osebni re- kord!), 3. Brodnik 16.4; 400 m — Vipotnik 50.6, 2. Videtič 51.6, 5. Cajhen 52.7; 100 m - 1. Lor- ger 10.5 (rekord FLRJ in LRS), 2. Kovač 11.0, 5. Vučer 11.3, 4. Kopitar M. 11.5; met diska — 1. Peterka 44.48. 2. Gole 43.39, 3. Bzirsky 43.33; 2.000 m - 1. Važič 5:25,6 (rekord LRS!), 2. Gajšek 5:43.2, 3. Male 5:50,0 in 4. Naraks 5:51,2 (mladinski rekord LRS); 200 m — 1. Videtič 23.6, 2. Vučer 23.6, 3. Kovač 23.7 in 4. Kopitar M. 23.7; višina — 1. Urbajs 171 cm, 2. Kantušer 165 cm; met kopja — 1. Kopitar J. 58.12, 2. Kač 55.60. ŽENSKE — 80 m čez ovire: 1. Ocvirk 13.5, Rečnik 15.6; skok v višino — Kač 145, Debeljak 135 cm; met diska — Kač 36.25, Pri- stovšek 32.56; skok v daljino — Rečnik 4.73, Majcen 4.53, Leban 4.51; 200 m — Šikovec 26.4, Slamnik 26.8; met kopja — Pristovšek 33.29, Škornik 27.92; 100 m — Šikovec 12.8, Slamnik 13.0, Rečnik 13.7. NARAKS - MLADINSKI DRŽAVNI PRVAK Na zadnjem mladinskem poedinskem držav- nem prvenstvu je nadarjeni mladi atlet Kla- divarja Naraks osvojil naslov državnega prvaka v teku na 2.000 m! Ostali mladi atleti Kladi- varja so bili na vidnih mestih v metih, v osta- lih disciplinah pa se niso prerinili na prva mesta. EKIPNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V tem tednu čakajo celjske atlete in atle- tinje težka srečanja. Pred durmi je ekipno prvenstvo Jugoslavije, v katerem so vsa zad- nja povojna leta bili predstavniki Kladivarja med najboljšimi v Jugoslaviji. Atleti se po- merjajo z ostalimi izbranimi ekipami v petek in soboto na stadionu JLA v Beogradu, kjer jim je tretje mesto zasigurano, atletinje pa se bodov nedeljo borile v Ljubljani na stadionu Odreda, po vsej verjetnosti za drugo mesto v ODLIČNI USPEHI ATLETOV KLADIVARJA V DRŽAVNI REPREZENTANCI Lorger, Vipotnik, Lešek in Zupančič so pre- teklo nedeljo nastopili kot člani državne re- prezentance proti Poljski v Zagrebu. Celjski atleti so v tem nastopu pokazali vse svoje sposobnosti. Lorger Stanko je zmagal na HO m čez ovire s časom 14.7, pa tudi na 100 m je po- bral prepričljivo zmago z 10.6. V teku na 200 m mu je v finišu zmanjkalo potrebnih moči in je z 22.1 bil na 5 mestu. V štateti 4X100 m Lorger ni prišel niti na vrsto, ker je Benjak kot tretji tekač Jugoslavije izgubil štafetno palico . . . Lešek Romnn je ponovno izenačil slovenski in svoj osebni rekord in je s 4.15 m bil tretji v skoku ob palici. Igor Zup»nčič je pričel nekoliko prepočasi na nizkih ovirah. Čeprav je bil na 4. mestu, je vendarle postavil celega moža, saj je tekel bolje od jugoslovan- skega rekorda in je s časom 54.2 postavil nov slovenski rekord! Vipotnik Andrej je postal žrtev slabe taktike z Radišičem na celu. V prvem krogu sta bila Jugoslovana v vodstvu, v drugem pa sta jih prehitela Poljaka in jih dobesedno blokirala, da kljub vsem poizkusom nista mogla v ospredje. Vipotnik je bu "a 4. mestu z 1,52.5, vsega le za desetinko slabše od Radišiča. Nogomet: NEPOTREBEN PORAZ NA DOMAČIH TLEH. Razočarani so odhajali številni ljubitelji no- gometne igre v nedeljo iz Glazije. Kladivar je na domačih tleh doživel povsem nepotreben poraz z Branikom iz Maribora z 1:2 (1:0) in s tem v III. kolu izgubo dveh dragocenih točk, ki sta ga do naslednjega kola vrgli na 3. mesto v tabeli VMC lige. Začetek je bil hiter z obojestranskimi napadi. Ž€ v 6 min. je Ihibernik pobegnil obrambi gostov in mimo vratarja poslal žogo v mrežo — 1:0 za Kladivarja. Po tem uspehu so celjski nogometaši pokazali vse do zaključka polčasa tako lepo in smiselno igro, ki je že dolgo časa nismo videli na nogometnem igrišču. Po- vsem so razbili nasprotnika in večji del se je igralo le na polovici Branika. Že v osmi mi- nuti je Ilribernik lepo podal žogo prostemu Marinčku, ta pa ni bil dovolj uren in je žoga postala plen razpoloženega Najmilerja. Kmalu nato se je Hribernik zopet znašel sam pred vrati Branika, žoga pa je odletela v aut. Tudi Perčev ostri strel je šel tik mimo prečke v aut . . . Sedaj preizkuša srečo Rojnik, njegov oslrel strel pa Najmiler lepo brani. Napad za napadom se vali na vrata gostov. V 15 minuti je imel zopet idealno priliko Rojnik, ki pa v tem srečanju ni našel prave poti, da bi žogo usmeril med prečke. V 24. in 34. min. je imel dve krasni situaciji, saj je bil zopet sam pred vrati gostov, žogo pa je zopet poslal mimo vratnic — v aut ... Še so bile tri lepe pri- ložnosti za zvišanje rezultata: v 38. minuti je Hribernik preigral obrambo, nato pa je ostro streljal na gol, pa zopet preko vratnic v aut; v 40. minuti je Marinček poskušal z volej udarcem z levega krila — žoga pa je poletela mimo gola; v 43. minuti je imel zopet lepo priložnost Rojnik, njegov strel pa zopet ni zadel zaželenega cilja. Tako se je končal I. polčas v znamenju velike premoči Kladivarja, Ki pa je prinesel skromen izkupiček — vodstvo enega samega gola, ki vsekakor ni bilo dovolj za zmago. — V II. polčasu je Kladivar poizku- šal povišati rezultat. Že v 47. minuti je Pere lepo centriral z desnega na levo krilo prostemu Belcerju, njegov oster volej udarec pa ni zadel cilja. Le dve minuti kasneje je po lepi kombi- naciji napad Kladivarja zopet bil pred vrati Branika. Rojnik in Hribernik sta se znašla sama pred Najmilerjem. Hribernik je neko- liko okleval, zviti vratar Branika pa se je kot maček zapodil iz gola in v zadnjem hipu snel žogo izpod neizkušenega igralca. To je bila ena izmed najidealnejših priložnosti Kla- divarja, ki pa je ostala zopet neizkoriščena! Dvakrat je nato v krajšem presledku šel v ogenj Marinček, ki pa prav tako ni postavil pike na i! Domačini so vse bolj popuščali, gostje pa so polagoma prevzeli vso iniciativo v svoje roke. Ko je Plaznik v 69. minuti po krivdi Posineka rezultat izenačil, so gostje nadaljevali še z večjim poletom. Gol je visel v zraku, domačini pa niso imeli več volje ali energije za nadaljevanje igre. Usodna napaka Cafute je gostom poslužila za zmago. Cafuta je pred samimi vrati Kladivarja lepo umiril žogo za Vitka, ki mu jo je pred nosom zapodil v mrežo Celjanov! Torej 2:1 v korist gostov . . . V predtekmi sta se mladinski moštvL Branika in Kladivarja v prvenstveni tekmi po zelo slabi in nezanimivi igri razšli z 1:1 (1:0). Dopoldne je tudi B moštvo Kladivarja doživelo na Gla- ziji poraz proti Rogatcu z 2:3 (0:1). Le pionirji so v nedeljo osvojili obe točki, saj so v Štorah premagali Kovinarja s 3:0 (2:0). Kovinar je v Štorah nadigral Brežice. Stor- jeni so bili v vodstvu že s 4:0, nakar so gostje le uspeli zmanjšati rezultat na 4:2 (3:0). Obe točki bosta Štorjanom prišli kar prav, saj sta izredno dragoceni za razvrstitev v tabeli. Tudi nogometaši Usnjarja iz Šoštanja so v nedeljo na domačih tleh po lepi igri slavili zasluženo zmago nad Dravo s 4:1! Igralci ŽSD Celja so se vrnili iz Maribora s krepkim po- razom 0:5 (0:0) proti Kovinarju. Prvi polčas je še nekako šlo, potem pa se je začela majati mreža . . . Nogometaši Olimpa so na domačih tleh sla- vili dve zmagi. V predtekmi so pionirji s tesno zmago 1:0 (1:0) nad ŽSD Celjem osvojili naslov jesenskega prvaka v celjski skupini, nakar so igralci I. moštva tesno premagali Radeče s 4:3 (1:2). V nedeljo se bo pričelo še mladinsko prven- stvo CNP. Tako bodo pritegnjeni na igrišča v borbo za točke vsi nogometaši. Plavanje KLUBSKO PRVENSTVO CELJSKIH PLAVALCEV V nedeljo so celjski plavalci s klubskim prvenstvom v Rimskih Toplicah zaključili ||- tošnjo plavalno sezono. Lepo jesensko vreme je v Rimske Toplice privabilo lepo število tekmovalcev in gledalcev. Na startu je bilo 46 plavalcev »Neptuna«. Borbe so bile prav lepe in je bilo doseženih za celjske razmere več zelo dobrih rezultatov. Na 400 m prosto je Stanko Klančnik izboljšal klubski rekord kar za 10 sekund! Tudi na 100 m prosto je postavil klubski rekord z 1:08,9. Lepo se je uveljavil tudi mladi Trbovc na 100 m prostp, poleg njega pa še Lovšin in Goršič E. Vsi trije imajo lepe perspektive za prihodnjo plavalno sezono, če se bodo seveda sistematično pripravljali pre- ko zime. Tudi Repar, ki spada v skupino mla- dih, vidno napreduje. Pri pionirkah mnogo obeta Gabelič Hilda in Knavs Ilcrta, pri pio- nirjih pa Tkavc Ivan. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno in združeno s polaganjem sodniških izpitov, ka- tere je položilo 6 kandidatov. Celjani imajo sedaj že solidno plavalno ekipo, 11 plavalnih in 5 vvaterpolo sodnikov — skratka vse razen plavalnega bazena, ki bi jim bil nujno po- treben za nadaljnji napredek v plavanju. Plavalna sezona je s tem zaključena. Plavalci se bodo sedaj preselili v telovadnico I. osnovne šole, kjer bodo v ponedeljek, 1. X. ob 18. uri že pričeli z rednimi treningi na suhem. Dva- krat tedensko bodo vadili v telovadnici, kjer se plavalci najbolj vesele univerzalne naprave »kanvasa«, odličnega orodja za razvijanje spretnosti in vadbe skokov v vodo. Še bolj ve- seli pa bodo, če se bo v Celju prihodnje leto pristopilo k gradnji plavalnega bazena, o ka- rem je bilo že toliko govora v javnosti, na se- stankih množičnih organizacij, organih oblasti in v dnevnem tisku. Kegljanje KOVINOTEHNA - PRVAK CELJSKE KEGLJAŠKE PODZVEZE Podzvezno prvenstvo v mednarodnem slogu v borbeni partiji se je zaključilo z velikim presenečenjem. Tokrat so prekrižali račune favoritom Betonu in Kladivarju kegljači Kovi- notehne. Tekmovanja se je udeležilo , 12 ekip, vrstni red pa je bil naslednji: 1. Kovinotehna 801 (395, 406), 2. Beton 708 (313, 395), 3. Kladi- var 694 (341, 353), 4. Kovinar 678 (373, 305), 5. Šempeter 667 (316, 351), 6. Invalidi 658, 7. Gradiš 640, 8. Vrelec (Rog. Slatina) 612, 9. Olimp 596, 10. 13. maj 573, 11. Svoboda (Li- boje) 547. Izven konkurence Cinkarna 6S7! Odbojka: KVALITETNA ODBOJKA V PETROVCAH Letošnje okrajno prvenstvo društev Partizan v odbojki, ki se je vršilo v nedeljo v Petrov- čah, je pokazalo viden napredek v tej igri med partizanskimi društvi. Ta ugotovitev velja predvsem za društva v Savinjski dolini, še posebej za Petrovce, ki je na tem tekmovanju doseglo najlepše uspehe. Osvojitev 1. in 2. mesta pri članih in 1. mesta pri članicah sta lepo priznanje njihove vzorne priprave na to tekmovanje. Tekmovanje je bilo dobro organizirano. Tov. Vitanc je ob zaključku tekmovanja čestital v imenu okrajne zveze Partizan zmagovalnim NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Na Glaziji ob 15.30 prvenstvena tekma VMC lige MLADOST (Zabok) : KLADIVAR Na Olimpu ob 14 OHMP : 2SD CELJE (mladina) V Štoiah ob 13 KOVINAR : USNJAR (mladina) V Šoštanju ob 15,30 USNJAR : MJŽINAR V Velenju ob 15,30 RUDAR : KOVINAR (Maribor) V Celju ob 11 Stafetni tek po celjskih ulicah Od 30. septembra do 7. oktobra Športni teden »Cinkarne« — tekmovanja v nogometu, kegljanju, odbojki, namiz- nem tenisu, šahu, streljanju V sredo, 3. oktobra ob 15,30 na Glaziji prijateljska nogometna tekma DINAMO (Zagreb) : KLADIVAR USPELA ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V VITANJU Preteklo nedeljo je bila v Vitanju živinorejska razstava, ki je prikazala predvsem nagel vzpon živinoreje v tem delu Pohorja. Poleg živine so bili raz- stavljeni tudi poljski pridelki in sadje. Velik napredek je razstava prikazala posebno pri plemenski živini. Tudi mlečnost se je v zadnjih letih dvignila cd 500 na 1000 litrov na kravo. Naj- boljšo oceno je dobila telica mladega zadružnika Antona Brodeja. Istega dne so v Vitanju odprli tudi veterinarsko ambulanto, ki je lepo ure- jena. Poleg sodobnega prostora za pre- glede ima ambulanta lepo urejeno apo- teko, pisarno ter velik hlev. RAZPIS ŠTIPENDIJE Komisija za razpis štipendij pri Gozdnem gospodarstvu Celje razpisuje štipendijo za šo- lanje na Gozdarski nižji šoli v Idriji v šolskem letu 1956-57. Prednost pri podelitvi štipendije imajo člani delovnega kolektiva ali njihovi družinski člani. OBJAVA Od 17. septembra so na območju občine Celje požarnovarnostni ogledi vseh obstoječih zgradb, ki imajo kakršnekoli kurilne naprave, odnosno motorje in instalacije. Ogled opravljajo poseb- ne komisije, v katerih so zastopani rajonski dimnikarji, gasilci in uslužbenci ObLO Celje. Lastniki in upravni organi zgradb morajo dati komisiii iin razpnl^f« vse potrebne po- datke ter dovoliti komisiji pregled vseh pro- storov. Člani komisije se izkažejo z uradnim pooblastilom. Oddelek za gradnje in kom. zadeve ObLO Celje PUTNIK-SLOVENIJA Celje Vas vabi na šestdnevno potovanje v Rim in Napoli, rok prijav do 15. oktobra 1956. Zahte- vajte programe v naši poslovalnici. Prijavite se čimprej, ker je število mest omejeno. Poslužujte se nakupa vseli vrst vozovnic za tu in inozemstvo pri Putnik, Celje. Vse vizume in potrdila za nabavo potnega lista Vam preskrbimo v najkrajšem času. Poslužujte se naših uslug, ker boste postre- ženi hitro in solidno. OBJAVA Društvo stenografov in strojepiscev v Celju priredi zbor tečajnikov za stenografe v pone- deljek 1. oktcbra ob 18.30 uri v II. gimnaziji, za strojepis pa v ponedeljek 8. oktobra ob 17.30 uri na Ekonomski srednji šoli. Vpisovanje za strojepisni tečaj je zaključeno, vpisovanje za stenografske tečaje traja do 4. oktobra 1956, na Ekonomski srednji šoli v Celju. PRODAM posestvi 1 ha in 8 ha, 3 km od že- lezniške postaje. Selinc Jakob, Trnovec — Šentjur. PRODAM rabljeno posteljo z omarico, omaro z oslfdalom in drugo. Ogled od 14. ure dalje. Videušek, Celje, Lava 3. PRODAM zidan levi štedilnik v zelo dobrenj stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno dobro ohranjeno orehovo spalnico in jedilnico. Celje, Cankarjeva 2/II- levo. PRODAM zaradi pomanjkanja krme 9 mesecev starega bika, čistokrvne montafonske pasm& (tehta 300 kg). Špec Anton, Kozje št. 29. PRODAM malo rabljen ročni voz (platoner) in krznen plašč. Naslov v upravi lista. PRODAM 7 kom. vrat. (190X 70 cm) Lipovec, Celje, Trubarjeva 23. ODDAM prehodno sobo s hrano nameščenki ali dijakinji. Naslov v upravi lista. KUPIM posestvo od 2—3 ha zemlje kjerkoli v Savinjski dolini. Zavec Anton — Velika Var- nica 70, Lcskovec pri Ptuju. IŠCEM hišno pomočnico, veščo gospodinjskih poslov. Naslov v upravi lista. ELEKTRO mojster išče honorarno zaposlitev v popoldanskem času v svoji stroki. Ponudbe na upravo lista pod >instalacije<. ZAMENJAM eno in pol sobno stanovanje v mestu za dvosobno v bližini mesta. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Velenju za enako ali' enosobno v Celju. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje za večjo ali manjše. V poštev pride tudi bližja okolica. Naslov v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 50. 9. 1956, dr. Cerin Jože, Celje, Can- karjeva 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. UTe zjutraj. OKR. ZVEZA TVD »Partizan« Celje sprejme tehničnega sekretarja(ko), ki je vešč admi- nistrativnih poslov in ima veselje do teren- skega dela. Pošlje naj pismeno ponudbo s kratkim življenjepisom in z navedbo dose- dajnega dela. Nedelja, 30. septembra 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 Glasba za razvedrilo 11,45 Objave in reklame Ponedeljek, 1. oktobra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Dalmatinske narodne 17,30 Športni komentar 17,35 Plesna glasba 17,45 Igra trio Edvarda Goršiča Torek, 2. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Radijski feljton 17,35 Znane popevke 17,45 Igra godba na pihala» Fr. Preše- ren« p. v. Ivana Karlovčeca Sreda, 3. oktobra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje komorni moški zbor p. v. prof. Egona Kuneja 17,30 Kulturni zbornik 17,35 Klavir igra Breda Rajhova Četrtek, 4. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,50 5 minut za naše gospodinje 17,35 Polke in valčki 17,45 Plesna glasba Petek. 5. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje mladinski pevski zbor II. gimn. p. v. Jurčka Vrežeta 17,30 Gospodarske vesti 17,35 Promenadni koncert Sobota, 6. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Za vsakogar nekaj CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 28. septembra 1956 ob 16 — A. P. Cehovs STARE RUSKE ŠALE - I. srednješol. abonma Sobota, 29. septembra ob 20 — A. P. Cehov: STARE RUSKE ŠALE — sobotni abonma in izven Nedelja, 30. septembra ob 15,30 — A. P. Cehovr STARE RUSKE ŠALE - nedeljski abonma ia izven Ponedeljek, 1. oktobra ob 14 in 20 — Solokleji ANTIGONA — gostovanje v Brežicah Torek, 2. oktobra ob 20 — A. P. Cehov: STARE RUSKE ŠALE — torkov abonma in izven Sreda, 3. oktobra ob 16 - Sofoklej: ANTIGO- NA — II. srednješolski abonma Četrtek, 4. oktobra ob 19,50 - Sofoklej: ANTI- GONA — gostovanje v Vojniku Sobota, 6. oktobra ob 20 - Potrč-Grun: ZLOČIN — zaključena predstava za Cinkarno KINO UNION, CELJE Od 1. do 4. 10. 1956: »Lažni Adam«, nemški film Od 5. do 9. 10. 1956: »Marija Valjevska«, ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. Ob ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO METROPOL, CELJE Od 1. do 4. 10. 1956: »Ljubezen s tujcem«, ameriški film Od 5. do 9. 10. 1956: »Žena na brodu«, angleški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. Ob ne- .deljah ob 16., 18. in 20. uri. Na podlagi 3. in 4. člena Odloka o prodaji stanovanjskih hiš iz SLP (Uradni vestnik okraja Celje, št. 2/56) ter 1. in ^. člena Uredbe o prodaji hiš iz SLP (Uradni list FLRJ št. 17-101/53) razpispje komisija za prodajo hiš SLP pri Občinskem ljudskem odboru Vojnik II. JAVNO DRAŽBO ki bo dne 9. oktobra 1956 ob 9. uri v sejni dvorani ljudskega odbora v Vojniku. 1. Dvostanovanjska hiša v Dobrni št. 15 z izklicno ceno 1,035.100 din. 2. Enostanovanjska hiša z mlinom na Kla ncu št. 59, pošta Dobrna, z izklicno ceno 541.750 din. 3. Enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Lembergu št. 25, pošta'Strmec, z izklicno ceno 374.500 din. 4. Enostanovanjska hiša (viničarija) v Creškovi št. 25, pošta Strmec, z izklicno ceno 640.250 din. 5. Enostanovanjska hiša v Socki št. 12, pošta Strmec, z izklicno ceno 869.700 din. 6. Enostanovanjska hiša v Secki št. 12, pošta Strmec, z izklicno ceno 869.700 din. 7. Enostanovanjska hiša (viničarija) v Cr eškovi št. 26, pošta Strmec, z izklicno ceno 126.000 din, 8. Enostanovanjska hiša (kmečka) v Socki št. 21, pošta Strmec, z izklicno ceno 249.000 din. 9. Dvostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Lembergu št. 23, pošta Strmec, z izklicno ceno 930.500 din. 10. Enostanovanjska hiša (viničarija) v Crešnjicah št. 8, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 167.250 din. 11. Enostanovanjska hiša (viničarija) v Crešnjicah št. 9, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 590.750 din. 12. Enostanovanjska hiša v Stražici št. 23, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 232.000 din. 13. Enostanovanjska hiša (viničarija) v Bukovju št. 13, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 177.850 din. 14. Enostanovanjska hiša v Bukovju št. 16, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 215.000 din. 15. Enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Rovah št. 4, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 946.000 din. 16. Enostanovanjska hiša v Rovah št. 21, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 144.050 din. 17. Enostanovanjska hiša v Rovah št. 22, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 183.750 din. 18. Enostanovanjska hiša v Ivenci št. 12, pošta Vojnik, z izklicno ceno 436.800 din. 19. Enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Vojniku št. 109, pošta Vojnik, z izklicno ceno 520.700 din. 20. Dvostanovanjska hiša v Vojniku št. 50, pošta Vojnik, z izklicno ceno 1,375.500 din. 21. Enostanovanjska hiša v Vojniku št. 46, pošta Vojnik, z izklicno ceno 1,008.000 din. 22. Enostanovanjska hiša v Vojniku št. 25, pošta Vojnik, z izklicno ceno 583.750 din. 25. Enostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Vojniku št. 14, pošta Vojnik, z izklicno ceno 1,273.990 din. 24. Enostanovanjska hiša v Vojniku št. 13, pošta Vojnik, z izklicno ceno 417.800 din. Vsakdo, ki se namerava udeležiti dražbe kot ponudnik, mora plačati pri Upravi za dohodke ObLO Vojnik kavcijo v višini 10% izklicne cene ter predložiti dražbeni komisiji vsaj eno uro pred pričetkom dražbe o tem potrdilo Uprave za dohodke. Kavcija se bo po končani dražbi vrnila vsem, razen kupcem. Najvišji ponudnik mora položiti v 8 dneh po dražbenem naroku najmanj 60% kupnine pri Upravi za dohodke ObLO Vojnik, ostanek pa v obrokih, ki se določijo posebej za vsako, v prodajo dano hišo. Natančnejši podatki o hišah so na razpolago pri Upravi stanovanjske skupno- sti v Vojniku (I. nadstropje soba št. 13). Opozarjamo stanovalce hiš, ki so dane v prodajo, na prednost pri odkupu po določbah citiranega odloka oziroma uredbe. Stev. 01-4/2085-56 Občinski ljudski odbor Vojnik, v Vojniku, dne 17. 9. 1956. Komisija za prodajo stanovanjskih hiš SLP UPRAVA ZA CESTE LRS — TEHNIČNA SEKCIJA CELJE razpisuje 7 cestarskih mest v območju cestnega nadzorstva Šoštanj za naslednje relacije: Soštanj-Pesje, Velenje-Šalek-Selo, Selo-Paka pri Velenju, Benče- Velenje, Letuš-Soteska in Soteska-Ljubija. Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: stari morajo biti najmanj 17 let in ne starejši od 27 let; uspešno so morali končati 6 razr. osnovne šole ali 2 razreda gimnazije, biti morajo duševno in telesno zdravi za opravljanje cestarskega poklica. Po 1-letni zaposlitveni dobi bodo prosilci napoteni v cestarsko šolo in .si bodo v primeru uspešnega šolanja po treh letih lahko pridobili zvanje kvalificiranega delavca. Prosilci naj naslovijo predpisano kolkovane (30 din) prošnje na Upravo za ceste LRS, Tehnično sekcijo Celje, kjer bodo dobili v uradnih (dopoldanskih) urah tudi vsa potrebna pojasnila. Oglejte si najaktualnejšo prireditev Gospodarskega razstavišča v letošnjem letu Od 2g, g. do 7. 10. ig^6 v Ljubljani I. SEJEM IZVOZHIH ARTIKLOV JUGOSLAVIJE Prikazani bodo nešteti predmeti iz področja celotne industrije, kmetijstva, gozdarstva in obrtništva. Delovni kolektivi, šolska vodstva, organizirajte sku- pinske obiske za ogled tega sejma! Razstavni prostori so odprti vsak dan od 9. ure do 20. ure. Izkoristite 25 % popust na železnici! GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA