XI. letnik, Deželni zbor goriški. 13. seja. Navzoči vsi poslanci. Zapisnik so polrdi. Deželni tajnik navede na novo došle peticije. Posl. župnik Grča utemeljuje svoj predlog, po katerem se vlada poživlja, naj odpove vinsko klavzulo z Italijo. Posl. Naglos govori proti. Sprejme se nujnost predloga in predlog sam. Proti so glacmali Naglo?, dr. Luzzatto in conte Valent, nis, radikalno krilo italijanskega kluba. Razpravljali so nato vladni načrt zakona o uravnavi hudournika Birse v Brdih in Furlaniji. Poročevalec dr. Venuti predlaga naj se načrt izroči odseku v presojo in poročilo. Dr. Marani predlaga naj se o načrtu razpravlja in sklepa polom nujnosti. Dr. Verzegnassi podpira ta predlog, dr. Tuma se mu pa upira, češ, da tehnični načrt je pomanjkljiv. Dr. Faidutti, Naglos in poročevalec zagovarjajo načrt. Sprejme se nujnost in sam načrt. Po tem zakonu se stroški v znesku 360.000 K pokrijejo tako-le: z 20% do do najvišjega zneska 70.000 K iz dež. zaloga, z 50% do najvišjega zneska 176.C00 K s prispevkom iz državnega melioracijskega zaloga, z 10% do najvišjega zneska 36.000 K, ki ga bodo prispevala držuvna cestna uprava, z 20% do najvišjega zneska 70.000 K, ki ga plačajo občine, kojih ozemlje se z urav-navnimi deli zavaruje oziroma zboljša. Razdelitev tega zneske izvrši c. kr. namestništvo. Morebitni prihranki pridejo v prilog vsem prispevateljeni v razmerju njih prispevkov. O proračunu deželnega zaloga za leto 1903 je poročal v imenu linanč-nega odseka dr. Verzegnassi. Finančni odsek je nasvetovai glede deželnega proračuna, katerega je bil predložil deželni odbor, nekatere premembe in sicer: v osmem poglavju, v šestem naslovu, ki LISTEK. Kedar smo pri kozarcu. Je že tako, da človek ne more biti sam. Tudi naši Gorjani se radi družijo, posebno pripravna je seveda nedelja. Pa smo sedeli neke nedelje popoldan za našo mizo. Pred nami je bila polna steklenica pa hleb domačega kruha. Vrata so se odprla in vstopil je še stric Janez, ki je znal marsikatero okroglo povedati. „Hej, Janez, pa sem pojdi in pijw, dejal jo boter Jože, ki je tudi sedel za mizo. „No, pa še od mene11, oglasi se Hribarski Tonček, „boste pa kako razdrli41. „Tisto pa že, tisto; za to pa sem vedno bodisi po dnevu ali tudi po noči. Saj veš ti Jože, kakč sem tisti babi gori na Smrekovi Rebri celo noč pravil o naših gorskih sosedih za vrečo suhih hrušek". Tako je dejal stric Janez in sedel za mizo. „0 tistih, ki so širili cerkev ?" začudim se jaz; „ali pa znate šo kiko?“ „Kajpak da znam, pa še eno najlepših. Tisto o žrebetu, če hočete11. Pa je začel: V Gorici, dne govori o obrtno-nadaljevalnih šolah, naj se zviša stalni letni prispevek italijanski šoli v Gorici za 400 K in oni v Tržiču za 200 K, ter naj se sprejme nov letni prispevek po 1000 K slovenski dekliški obrlni šoli v Gorici in nadaljevalni šoli, ki se ima ustanoviti v Korminu. Znesek 8000 K, ki je določen za podpore viso-košolcem, naj se prenese iz vrste izrednih stroškov med redne, tako, da jih bo zanaprej deželni odbor podeljeval. Ker bo imel deželni zalog za leto 19u2 radi mnogih odpisov vsled toče in drugih uim, precejšen konedetni priinankljej, naj se postavi med potrebščine za leto 1903 znesek 30.009 K v delno pokritje omenjenega primanjkljeja. Vsled tega bi znašalo vse redne potrebščine 993 842 K izredne pa 136.509 K, torej skupaj 1,130.351 K, in bi bilo primanjkljeja 761.656 K, radi česar naj bi se davščina na vsak hekloliter na drobno potočenega piva zvišala na 2 K, tako da bi znašala skupaj 48.000 K. Dr. Tuma je izjavil v splošni razpravi, da bo glasoval proti proračunu, ker se ozira premalo na produktivnost slruikuV. Tj 1\ /t?r£t;giiaaat mu udguvaija, da razne podpore, izdane od leta 1863 do danes, so so porabile v marsikatero plodovito podjetje. V podrobni razpravi je izjavil dr. Venuti v svojem in v imenu tovariša dr. Luzzatta, da kot zastopnika goriškega mesta ne moreta glasovati za prispevka slovenskima obrtno-nadaljevalnima šolama v Gorici, ker ti pomenjate narodni boj, v katerem ne dopuščata transakcij. Pri podporah za ceste jo poslanec Lapanja predlagal, naj bi se v ta namen postavil v proračun znesek 80.000 R namesto 30000 K. Dr. Gregorčič meni, da tudi on bi rajši glasoval za 80.000 namesto 30.000 K v ta namen, ako bi ta potrošek dobil pokritje v predloženem proračunu Dokler tega ni, mu ne ostane drugega nego zadovoljiti se z nasvetovano svoto. „Veste, nekdaj je prišel njihov župan v Gorico, pa je videl lam na nekem oknu debelo bučo. „1, slišjo gospod", pravi prvemu, ki ga sreča, „kaj pa je to za eno henlano jajce. To pa že ni kurje, kaj ne?" „A, konjsko, je konjsko1'. „Hentejte, konjsko 1“ začudi se mo-žicek, pa gre in kupi bučo, češ, pri nas imamo razhodno občino in gospod naš bi gotovo rabili žrebe, da bi jih nosilo. „Kak6 se pa izvali", vpraša še prodajalca. Ta, navihanec, pa pravi : „Kaka stara ženica naj sedi gori. V treh tednih bo gotovo žrebe11. Trije tedni so bili že pretekli, a konjička le še ni hotelo biti. Pa gre očka nazaj v mesto, pa pove, kaj in kako. „Ej, pa po kakem bregu zavalite, pa bo gotovo — In šli so vaščani ter zavalili bučo. Sreča je hotela, da je priletela ravno v neki grm, kjer je tičal — zajec. Skokom jo je ta ubral preko senožeti —vaščani pa za njim. „Hentej, raca buzaronska, glejte kak že teče. Pa kak lepe koslajnčeve dlače je. Le dejmo za njim, le dejmo 1“ Pride tam mimo lovec, in zajec je 8. januvarja 1903. Proračun je bil sprejet v vseh točkah po nastavkih finančnega odseka. Podaljšali so se do konec leta 1903 vsi oni krediti iz prejšnjih dob, ki se niso mogli izplačati do konca leta 1902. Ko je bil sprejet proračun za leto 1903, glavna točka dnevnega reda, podelile so se razne podpore, kakor smo zadnjič poročali. Prošnja drušlva „ŠoIski Dom“ za enkratno podporo svoji dekliški obrtno-nadaljevalni šoli v Gorici, se odstopi deželnemu odboru, da jo reši. Tako tudi prošnja županstva v Idrskem radi podpore za uravnavo Drganjščeka in za brambena dela ob Soči. Prošnja cestnega odbora v Kobaridu za uravnavo Nadiže in za brambena dela ob Šijaku se od-slopijo deželnemu odboru, da stopi radi njih z vlado v dogovor in da stavi potem dež. zbora primerne predloge. Peticiji katoliško-poiitiških društev v Bovcu in v Kobaridu radi pogozdovanja na Tolminskem se odstopita dež. odboru, da jih upošteva pri svojih nadaljnih korakih v tej zadevi. Bila je že osma ura, ko je seja 14. seja. 2. januv. — Zapisnik prejšne seje se potrdi. Vladni zastopnik odgovarja na interpelacijo posl. Jakončiča radi bram-benih del ob Idriji (Judrio) na desni italijanski strani. Tajnik prečita zaznamek na novo došlih peticij. Posl. Lapanja utemeljuje svoj predlog, s katerim se poživlja vlada, da čim prej preloži kos državne ceste, ki vodi od Sv. Lucije na Bačo, tako da pojde skoro vodoravno ob Idrijci in da omogoči napravo dovozne ceste k na-merovani železniški postaji pri Sv. Luciji. Predlog se sprejme potom nujnosti brez ugovora. Na vrsto pride načrt zakona o ureditvi pravnih razmer učiteljskega osebja na javnih ljudskih šolah. Dr. Marani prečita obširno poročilo o tej zadevi ter kmalu ležal — na tleh. „Požeruhi", pravijo razsrjeni možaki, „ sedaj bodete pa Žerovci imenovani, ker ste naše žrebe požrli". Stric Janez je končal ter segnil po kozarcu. „No, bom pa še iaz katero povedal", pravi Hribarski Tonček, ki se je kaj sladko smejal. „Pa le začni", d6 mu stric Jane*. In začel je : „Enkrat je živel bogat mesar, ki pa je bil zelo skop. Hlapec, kateri je oskrboval kupljene svinje, se je vedno pritoževal : bil je namreč navadno bolj lačen kot sit. Pa si izmisli ta buča. Gre, pa žene vse svinje v mesto. Proda jih, a repe Bi izgovori nazaj, češ, da jih rabi za zdravila. Nazaj gred6 pride do „hudičeve luže", pa potakne repove tako v blato, da so še konci ven gledali. Potem dirja domov, pokliče gospodarja pa pravi : „Hudič je svinje potegnil k sebi, le repi še gledajo iz luže".. In gre gospodar. Ko pride do luže, hitro pograbi za repek pa povleče. Plumps — in že je ležal na hrbtu. Tako tudi drugič in tretjič. „Je vae zastonj", pravi hlapec. „Repi 2. številka. predlaga, naj zbornica pretresa in sprejme predloženi načrt zakona. V splošni razpravi so govorili gg.: Holzer, Gregorčič, Treo, Luzzatto, vladni zastopnik, Faidulti in Tuma. Vsi so priznavali potrebo, da se učiteljsko vprašanje uredi, a večinoma so omenjali tudi težkoče radi pokritja novih stroškov. Dr. Gregorčič je izjavil, da on in tovariši pričakujejo, da se v’ tem zakonu določi kaj tudi radi tega pokritja in da z ozirom na to, kar se v tem pogledu sklene, uredijo svoje postopanje v tej zadevi. V podrobni razpravi je dr. Treo predlagal, naj bi nove stroške prevzela dežela. Za to so glasovali vsi slovenski poslanci razen dr. Tume, proti pa vsi italijanski in dr. Tuma. Dr. Tuma je predlagal raznih pre-memb v korist učiteljem, tudi takih, ki bi bile združene z večjimi stroški; pa niso obveljale. Dr. V e r z e g n a s s i je predlagal, naj bi ta zakon stopil v veljavo še le tedaj, ko bi bil potrjen zakon o pristojbinah na zapuščine, ko bi bil odločen letni preostanek normalno-šolskega za- 1 uu. Svl.L* i.. L. L L .1«. dovolila v ta namen letni državni prispevek najmanj 60.000 K. Dr. Gregorčič je to zagovarjal. Proti so govorili dr. Tuma, Naglos, Faidutti, Luzzato in Marani. Vsled tega je Verzegnassi svoj predlog odtegnil in zakon je bil med veliko razburjenostjo sprejet nespremenjen. 15. seja. Tudi v tej seji ni bilo novega poslanca Falconerja. Zapisnik prejšne seje se potrdi. Dr. Venuti je stavil v imenu deželnega odbora predlog, naj se premeni sklep dež. zbora glede davščine na pivo v tem zniislu, da se zahteva po 2 K, ako pa bi vlada v to ne hotela privoliti, pa najmanj 1 K 70 v od hektolitra. Dr. Faidutti utemeljuje svoj predlog, naj bi se postavil v deželni pro- le tako vsi zatržejo in svinje ima že hudič v oblasti". Skopuh je sicer preklinjal, a hlapec »e je natihoma smejal ter spravil denarje". Tako Tonček. „1, zdaj pa že vidim, da moram še jaz začeti", pravi boter Jože, ter si potegne z roko preko že nekoliko osivelih las. „Bilo je lansko leto. Jaz sem hodil tam po Rovtah, iskal sem kake dobre krave. Pa sem zašel nekega dne, spaka, še sedaj ne vem kje sem bil. Pa dobim tara nekega fantiča, pa pravim: „Ti, fante, kje pa sem sedaj, kje V „Ej stric, v ,Peklu1 ste, pa pri ,Vragu' bodete kmalu". Veste, da sem se ustrašil do konca pet in mraz mi je bilo kot bi led nosil tam iz ledenice. „V ,Peklu' torej praviš da sem-', povprašam še enkrat. „1 nu, seveda", de fante, pa me pelje potem preko neke grape, do prve hiše. Oddahnil sem se. Bila je to vendar hiša kot druge, no, a vendar je mogoče, da je tu sam vrag, saj se bere, da človek ne ve, kdaj v skušnjavo pade. Pa grem dalje. ;t& vero dom o$Sj Izhaja vsaki četrtek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pistna se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol letu K 1‘5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče Hilarija Štev. 7 lzdaJatelj in od«ovorni.urednik: lTan »alt T jorici. ____________________________________ Tiska Jarodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici. Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravnlšlvo v Gorici, SenieniSka ulica š. Ki Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, ua Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakrat \2 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. račun stalen znesek, katerega naj določi dež. odbor v podporo posojilnicam po Htiifeisenovem sistemu, že ustanovljenim, ali ki se še ustanove. lir. Faidutti pojasni potrebo in korist takih posojilnic, koliko se v drncih deželah stori za njihovo ustanovitev. Posl. Naglo s je proti nujnosti. Dr. Tuma pravi, da se Škoduje kmetu, ako se mu denar posojuje; najboljši prijatelj kmeta je učitelj; posojil-oe naj le bodo, pa ne v rokah duhovščine, marveč v nepristranskih, nepolitičnih rokah; če je že duhovnik zraven, mora biti tudi učitelj, ki je poklican širiti omiko med maso ljudstva ter vodili ga. Dr. Gregorčič govori za nujnost. Dr. Faidutti odgovarja Naglosu in Tumi in so sklicuje na naprednost gospodov na desni in levi. Proti predlogu so glasovali vsi Italijani razun Faiduttij«, dr. Tuma, dr. Treo in Štrukelj. Dr. Marani predlaga tretje branje zak. načrta o pravnih razmerah učiteljskega osobja na javnih ljudskih šolah. Dr. Gregorčič opoziri na resolucije šolskega odseka. Deželni glavar odgovori, da o resulucijah se bo razpravljalo, ko bo načrt zakona sprejet v tretjem branju. Ko je bil zakon sprejet, prečita poročevalec resolucije s katerimi se vlada poživlja: t. naj predloži v potrjenje načrt zakonu, kateri določa pristojbine od zapuščin, ki se stekajo v deželni učiteljski pokojninski zalog; 2. naj dovoli, da se bodo obračali letni presežki normalno šolskega zalogn, ki znašajo okoli 10.000 K na leto, v pokritje učiteljskih plač; 3. da določi državni prispevek v pokritje učiteljskih pluč najmanj v znesku 60.000 K na leto, ki naj se razdelijo med okrajne šolske zaloge v tisti razmeri, kakor dosedanji deželni prispevek. Predlog se sprejme soglasno. Načrt zakona o pospeševanju govedoreje, katerega je 7lada vrnila, zahtevajoč nekatere malenkostne premembe, se popravljen v zmislu vladinih opazk sprejme. Posl. conte Panigaj predlaga, naj se izroči c. kr. gozdnemn nadzorstvu v Gorici iz prevstankov gozdorejskega zaloga za I. 1901-1903 znesek 3621 K v namen, da so ž njim in državnim prispevkom pospešuje pogozdovanje lagun. Prošnji županstva Perleole za podporo zdravstvenim delom in zdravstvenega odbora v Gradežu za podporo zgradbi zdravstvene dvorane se odstopi dež. od- L> W 1 M. Občinam v gradiščanskem okraju, ki so bile po toči in povodnjah močno prizadete, se dovoli podpora 10.000 K, ki naj se porabijo za javna dela. Kmetijskemu društvu v Cerknem se za zgradbo mlekarne dovoli dež. podpora 2000 K v dveh obrokih. — Cestnemu odboru v Kobaridu 800 K za čiščenje Idrijce. — Občini Idrsko pri Kobaridu se dovoli prispevek 800 K za obrambena dela ob Soči. — Občini Nemški Rut 500 K za cesto s Koritnice v Nemški Rut ter 100 K za ono iz Ruta v Grant. — Občini P o n i k r e 800 K za nedodelano cesto na Bačo in 200 K za pretrgano cesto.',— Županstvu v Komnu 200 K za popravo ceste. „Bog daj dober večer!“ pravim, pa odgovori kmet: „Bog daj!“ I tu pa že ni hudiča, si mislim. In res ga ni bilo. Lb kmet se je pisal za Viaga, in tistemu kraju so rekli: Pekel. Pa vendar mi je bilo čudno. Kupil sem bil jedno telico in tako po ceni, da sem zopet začel dvomiti, ni li morda le skušnjava. Prosil sem potem kmeta, da bi mi kdo pokazal pot iz te luknje, pa pravi on sinu: ,.Ti, Cencek, pa pomagaj gnati malo tja gori do ,cesarja1 -. Na spaka, tu imaš. Saj sem vedel, da tu ne gre s pravenskimi rečmi. Kar groza me je bilo. K cesarju? — Pa ne na Dunaj? Uh ti vrag ti, da sem bil tako neumen, da sem šel tako daleč. Pa sem vendar prišel srečno do „cesarja“, kakor so pravili nekemu bogatemu kmetu. Čez tri dni potem sem prišel domov. Vse se je čudilo, kje sem bil toliko časa, a ko sem povedal, da sem bil pri vragu in cesarju, so kar zevali od radovednosti. Pa jim vendar še nisem povedal tem radovednežem vsega, le tu pri kozarcu, sem si mislil, bi se dalo kaj tacega narediti “. In tudi on je zamočil jezik ... Gorski. Prošnji sežanske in prvaške občine, kakor sploh vse prošnje, ki so zadevale vodovode in razne vodovodne naprave in brarnbena dela, se izroče deželnemu odboru, da jih reši v svojem področju, kakor tudi prošnjo učitelja Trobca v Pliskavici za podporo, da bi mogel obiskati tečaj za deška ročna dela na Dunaju. — Občini G rado ž se je dovolila za artezijski vodnjak izredna podpora 3000 K. Mariji Žepičevi se dovoli vzgojni prispevek letnih 72 K še za nadaljna tri leta. — Ivanki Sluga, učiteljevi udovi določi se enkratna podpora 150 K, babici Frniliji Susig podpora 120 K, da more obiskovali dotični tečaj v Trstu. Prošnji obrtne šolo Macari v Gradišču in čipkurske šole v Bovcu za stalen prispevek se odstopila dež. odboru. — Vinorejski in sadjarski društvi v Naklem in Velikih Žabljah dobita vsako 200 K podpore. Prošnji visokošolcev in dijakov lakih šol, kateri 30 navadno podpirajo s prispevki iz dež. zaloga, se odstopijo dež. odboru, da jih reši v svojem področju. V ta namen mu je na razpolago znesek 8000 K. Po predlogu dr. Faidultija v imenu peticijskega odseka so rešijo prošnje go-riškega mesta ter kat. političnih društev v Bovcu in Kobaridu v zadevi srednjih šol na ta način, da se vlada poživlja, naj ustanovi v Gorici realno gimnazijo z italijanskim in jednako s slovenskim učnim jezikom. Sprejme se zakonski načrt, po katerem se županija Šempas razdeli v tri samostalne županije: Osek-Vitovlje, Oze-Ijan-Št. Mihel in Šempas; prošnjo občine Velike Žablje, da bi se ločila od Sv. Križa, se zavrna. Dr. Tuma zopet očita deželnemu zboru pristranost, ker enim dovoli, kar drugim zabrani. Poročevalec Grča ga zavrne rekoč, da je vlada opetovano pritrdila razdruženju šempaske, ne pa križke županije. Nerešene peticije se izročijo na predlog dr. Gregorčiča dež. odboru. Deželni glavar zahvali poslance v ital. in slov. jeziku na plodovitem delovanju ter zaključi zasedanjo s trikratnim evviva — in živio prosvitlcmu cesarju. Politični pregled. Lltaliiiuoc^iil piuiaCuiIBhl pruvi-zorij. — Uradni list „Wiener Zeitung'1 je objavil cesarsko naredbo, s katero se uveljavlja šestmesečni proračunski pro-vizorij 3 pomočjo § 14. Avstro-ogersku nagodba uklonjena. — Torej nič več krize. Ministerska predsednika ogeraki in avstrijski sta cincala in cincala, dokler nista pricincala avstro-ogerske nagodbe. Kaka da je ta nagodba, o tem javnost še ničesar ne vc in ostane javnosti baje skrita, dokler jo ne predložita ministerska predsednika obema parlamentoma, namreč avstrijskemu in ogerskemu. Odločila se je baje ta nagodbena bitka 31. dec. ob 6. uri zvečer, ko sta bila oba ministerska predsednika'zopet vsprejeta od cesarja. Koj tisto noč se je povrnil ogerski ministerski predsednik v Budimpešto. Potemtakem se je moral s svojimi zahtevami udati jeden od obeh ministerskih predsednikov, denimo pa, da se ne motimo, ako že danes trdimo, da jb bil oni, ki se je udal gotovo le dr. Koerber. „Neue fr. Presse“ )iše o tej zadevi tako-le: Nagodba je sklenjena. Carinski tarif je že priprav-jen za tisk. V malo dneh bodeta pripravljeni za tisk tudi pogodbi z Ogersko glede carin in trgovine. Drugi načrti pa, kakor oni glede dohodninskega davka, gledč prevoznega davka, potem glede izplačil v gotovini ter glede konverzije splošnega dolga, se predložijo obema parlamentoma že v mesecu januvarju. Obe vladi sta se zavezali strogo molčati o tem, kako so se vršila pogajanja, in da ostane tudi nagodba za zdaj še tajna. fe&ko-neniška spravna pogajanja so zopet pričela. Min. predsednik Korber jih je otvoril z nagovorom, v katerem je pritisnil na obe stranki. Toda govori zastopnikov posameznih strank dajejo malo upanja na spravo. Moravski Nemci so odklonili skupno razpravo o češkem in moravskem yprašanju. Zastopniki vsake dežele se posebej pogajajo. Vlada je obema predložila svoja ločena jezikovna predloga. Istrski deželai zbor. — Italijanska večina dež. zbora je sprejela predlog, naj so administrativno združi Istra /. Tritoni. V i menil slovanske majnšine je g tvoril k temu predlogu dr. Laginja. Rekel je, da bi se morala ne le Istra, ampak tudi Goriška združili s Trstom, a le pod pogojem, ako se poprej preosnuje dosedanji volilni red. Konec abstinence štajerskih slovenskih deželnih poslancev. — Slovenski deželni poslanci štajerski so opustili abstinenco, ki so jo vodili od 18. maja 1899. leta in so zopet vstopili v deželni zbor. V imenu slovenskih poslancev je namestnik deželnega glavarja gosp. dr. Jurtela v seji 29. dec. podal naslednjo izjavo : »Slovenski deželni poslanci so sredi potekle deželnozborske perijode zapustili deželni zbor iz vzrokov, ki so pojašnjeni v protestni izjavi, podani v tej zbornici dne 18. maja 1899, in ustrezaje izrecni želji svojih volilcev od tistega časa niso prišli v deželni zbor.^ Ako sedaj, začetkom nove deželnozborske perijode, vstopamo v deželni zbor, dasi obstoje v polnem obsegu tisti vzroki, ki so provzročili naš izstop, storimo to z namenom, da novič poskusimo izposlovati, da bode deželni zbor upošteval pritožbe in pravične zahteve slovenskega prebivalstva Sp. Štajersko, zlasti v kulturnem in gospodarskem oziru, in vplivati zlasti na premembo sedaj veljavnega, za slovenski narod skrajno krivičnega deželnega reda in deželnega volilnega reda“. Vinska klavzula. — Trgovinsko pogodbo z Italijo je avstrijska vlada odpovedala z motivacijo, da ji ni mogoče vzdržati vinske klavzule preko 31. decembra 1903. Potrjen zakon. — Dunajski uradni list je objavil zakon glede podpor po uimah prizadetim deželam, občinam in zasebnikom. Iluski iniuister za zunanje zadeve grof. Lamsdorff je bil na Dunaju. Bil je v daljši avdijenci pri cesarju in se mgovarjal z našim ministrom za zunanjo zadeve. Razgovor je bil gotovo o ra/merah na Balkanu. Bolgarija odpovedala trgovinsko pogodbo. — Pogodbo z Avstrijo je glasom poročil iz Zofije odpovedala bolgarska vlada. Saški kralj Jurij nevarno bolan. — OaShi Kralj Jurij jo bolehal le dlje časa. Zadnji dogodki pa, namreč beg prestolonaslednice Lujise, je na kraljevo zdravje tako neugodno uplival, da se zdaj jako bojč za njegovo življenje. Dopisi. Iz vipavske doline. (Izv. dop.) — Odkar se je preselil „zli duh“ vipavske doline in njegov „pobočnik“ odtod, je zdaj lep mir tudi na G., kjer se je spolnil stnri pregovor: „Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo padel” Tudi drugi pregovor se utegne kmalu spoluili, „da božji mlini fino-drobno meljejo, četudi počasi*. Tista priča, ki je prisegla proti gosp. kurato F. I. pride v preiskavo radi tatvine Ičsa v obč. gojzdu na Nanosu, kakor se ravnokar govori. Svet se čudi, kako se je moglo dati prisego človeku, ki kaže javno svo e brezverstvo in ki je zduj obdolžen tatvine v obč. gojzdu. In mar ima javni tajivec vere in zagrizen sovražnik vere in njenih nositeljev-du-hovnikov kako vest?! Vsi pravični so nadejajo, da bode isti pri novi preiskavi popolnoma razkrinkan in potem tudi zniina obsodba, ki je bila radi raznih dvomov, od višjega sodišča odložena, zgubi svojo pravomočno veljavo. „Nič ni tako skrilo, da bi ne bilo kdaj odkrilo11, in ne dotikajte se mojih maziljencev! Vipavec. Iz baške doline. — Pri nas se je zadnji čas mnogo spremenilo. Naše ljudstvo je začelo spoznavati, kje je resnica in kje laž. Zginilo je precej liberalno časopisje, posebno še „ Primorci11 ; namesto njih se pa širi vedno bolj dobro katoliško časopisje. Liberalni prenapeteži so se nekoliko pomirili, ker so najbrže sprevideli, da njih trud ne pomaga dosti. Dolgo časa se je v naših hribih šopirilo liberalstvo, in mnogi so menili, da je že vse okuženo. A naše ljudstvo je sprevidelo, da v liberalstvu ni „napredka, omike in svobode,“ zato 3e je s studom začelo obračati od napredne stranke. Liberalci obetajo svobodo. Tudi pri nas smo dolgo časa gledali to navidezno svobodo, toda mesto avobode smo ob- čutili lo trdi jarem sužnosti. Zato proč od liberalcev! Zadnji čas se je , Prim. List11 pri nas precej razširil, želeti je le, da se v prihodnje še bolj razširi med ljudstvom, da tako spozna, kdo je njegov pravi prijatelj. Ker naši domačini v vsaki številki iščejo dopisov in poročil iz našo doline, odločil som se, da bodem v svojo „torbico" zbiral razne novice ter jih pošiljal „Prim. Listu.11 Prerešetaval bode/n vse na „rešetu11, katero ima velike in male luknje, skozi katere bodo cepali debeli in drobni liberalci. Gradiva ne bode manjkalo. Za novo leto pa voščim vsem dragim naročnikom „Prim. Lista11: Obilo srečo in veselja, posebno pa še tri kronice, da „Prim. List“ si naročite. Bistrobaški. (Pristavek uredništva. Ta dopis nam je poslal kmečki mladenič. Dopisnika prosimo, da oslane zvest obljubi in nam za vsako številko pošlje poročilo. Bog r. Vami, vrli mladenič)! Iz Bovca. — (Dr. Tumi v alfa u m). Da tako daleč sega ost zagrizenosti — bi ne bili pričakovali! Vsaka stvar ima pač svoje meje, a kakor se dan za dnem bolj prepričujemo, židovsko-liberalno pobalinstvo je nima nikake — „Vse naj zlodej vzame...!“ Da je Š t r e k e I j glasoval proti svojemu predlogu za Tumo v zadevi podpore mlekarju v Bovcu, mu toliko ne moremo zameriti, dasi je „strokovnjak v kmetijstvu,“ toda mož ni bovški zastopnik in tudi „doktor“ ne, radi česar mogoče ne vč, kaj je doslednost, logika in moštvo ter samostojnost prepričanja... Otroci se dajo pitati, odraščeni jč sam! Doktor Tuma pa si zapiši za ušesa naslednja dejstva : Ako vidi v prošnji „Katol. pol. društva11 »klerikalizem'1, o katerem s „Sočo“ vred niti ne v6, kaj je prav za prav ta puhlica, ga vidi le s svojimi liberalnimi, slepivnimi očali! Ako treba komurkoli, zlasti bornemu kmetu kaj pomagati, „Kat. pol. dr.“ ne pozna strankarstva! Ono je ustanovljeno tudi za pospeševanje gmotnih koristij celega bovškega okrajal In o tem so prepričani tudi najzagrize-nejši liberalci v Bovcu, in so se sami že pohvalno izrekli o tem! Ali je iskalo in išče „Kat. pol. dr.“ svojih koristij z ustanovitvijo prepotrebne in vrlo delujoče „Zavaro-vavnice za govejo živino?11 Radi bi poznali Bovčana razven raskavega jezičnega smolarja Muznika, strica goriškega Andrejca, ki bi bil proti temu društvu! Društvo je ustanovljeno za vse živinorejce bovškega okraja, in lepo število bovških liberalcev je tudi zavarovanih pri njem, in v odboru sedč tudi 1 Ravno tak6 je tuli z drugimi gospodarskimi namerami d-uštva, v katerih noče le-to nikakega strankarstva, in bovški liberalci podpirajo vedno take prošnje društva tudi s£ tvojimi podpisi ! (Konec pride.) Novice. Cesarjev dar. — Presvitli cesar daroval je za zgradbo nove cerkve v Krnu 200 K. Imenovanje.— Davčni praktikant g. Miroslav Mrevlje imenovan je za davčnega pristava. — Računski svetnik jri c. kr. namestništvu v Trstu gosp. Karol Corsich je imenovan za učitelja državnega računstva na trgovinski in nautični šoli v Trstu. Umrl je dne 31. m. m. v Trstu po daljši bolezni g Fran Žitko v 06 letu svoje starosti. Pokojiiik, ki je prišel kot mlad fant v Trst, napravil si je vsled njegove neumorne delavnosti in previdnosti prav lepo imetje. Pri vsem tem pa je ostal vedno zvesti sin svojemu narodu in bil je povsod na delu, kjer je šlo za to, da se vzbuja v Trstu narodna zavest. Bil je ud skoraj vseh slovenskih društev v Trstu, pri mnogih pa je bil jako delaven odbornik, katerega bo težko nadomestiti, posebno zaradi tega, ker ga ni v Trstu Slovenca, ki bi bil tako dobro poznal vse podrobnosti tržaškega živ-jenja, kakor jih je poznal pokojni Fran Žitko. Naj počiva v miru! Umrl je dr. Matija Keršovani, dolgoletni zdravnik v bolnici usmiljenih >ratov. Silvestrov večer v goriškl (vi-talnici je nudil udeležencem obilo užitka in zabave. Polje meSiinega zbora, samospevi in godba, vse je bilo pravi umetniški užitek. Dovlipna i'ra „Medved snubač11 pa je vzbudila mnogo smeha. Udeleženci, katerih je bila polna dvorana, so se ta večer prav izborno zabavali. Zn zastavo »slovenskega katoliškega del. r društva v Gorici": P. n. monsignor Štefan Kiifol, 2 K, Josip Lutman iz Št. Andreža 40 v, č. g. Andrej Mesar 2 K. Za slovensko slrotlšče v Gorici. — Za „drušlvo katoliških deto-ljubov“ oziroma za prihodnje slovensko sirotišče so nam poslali: P. n. Jernej Kopač za odkup novoletnih voščil 5 K (za ,.AIojzijevišče“ 10 K), A. K. 2 K, č. g. Franjo Sila, župni upravitelj pri sv. Ivanu pri Trstu 4 K 85 v., T. L. 1 K, Oigon 2 K, Marija Kermavnar I K, M. U. I K, č. g. Primož Zakrajšek 2 K. ' „Nekdo“ veseleč ho vztrajnega delovanja „slovenskega kat. delavskega društva v Gorici11 10 K Anton' Šinigoj 1 K, Alojzij Gabrijelčič I K, Rozalija Gorjanc I K, Anton Plahuta 1 K, Jakob Šuligoj 1 K. Mavrič Andrej 1 K. Pri razpravi o krošnjarskem zakonu v poslanski zbornici je dr. Gregorčič stavil resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj poizve, v koliko so se prebivalci kobaridskega okraja že od nekdaj deležili ugodnostij, katere so uživali prebivalci bolškega okraja glede krošnjarstva, in naj jim podeli te ugodnosti tudi še dalje, v kolikor to zahteva pomanjkanje zaslužka v lem okraju. Resolucija se je odstopila obrtnemu odseku. Predlagal je fudi, naj bi bilo še dalje dovoljeno krošnjariti z naročniki in raznimi optičnimi izdelki, ali da bi se to dovolilo vsaj onim krošnjarjem iz bolškega okraja, ki so do zdaj prodajali tako blago in so se izkazali zaupanja vredne. Predloga sta bila odklonjena, kakor tudi sličen predlog posl. Osk. Ga-brščeka, stavljen k § 32. Poštna filijalka v Gosposki ulici se preHeli v nove prostore v hiši gosp. Jerneya in sicer v isti ulici, dne 24. fe-bruvarja 1903. Zlato zaponko z briljanti je hotel prodati neki zidar nekemu tukajšnjemu zlatarju. Zaponko je cenil zlatar na 100 K. Ko je pa zlatar zidarja vprašal, od kod ima zaponko, mu je ta povedal, da jo je našel v Trstu. Najdena zaponka se je zaradi tega shranila na tukajšnji policiji. Skočil je z železniškega mosta v Sočo včeruj zjutraj neki 24 letni Anton Sossou iz Podturna in je ostal pri tej priliki mrtev. Padel je namreč na suho in ne v vodo. Samomor vojaka. — Dne 1. t. m. se je ustrelil v vojašnici, nahajajoči se v ulici Vogel, vojak 16. stotnije tukajšnjega pešpolka, France Zigler. Nesrečnik nastopil je vojaško službo meseca oktobra lanskega leta. Sram jih je. — Ker je pri zadnji deželnozborski dopolnilni volitvi tako grdo propadel liberalni kandidat inženir in državni poslanec Antonelli, skušajo, ker jih je sram, italijanski liberalci to zadevo tako zabašuriti, da pravijo, da ni na svojo kandidaturo mislil niti Antonelli niti da bi se bilo za njo brigalo liberalno italijansko politično društvo „Unione“. Kdo naj jim verjame? Je pač basen o lisici in o grozdju. Odprava državnih mitnic in go-riški mestni zastop. — Naši mestni očetje so pač liberalni, kadar njim to kaže. Koliko je trebalo, da sc ge konečno vendar-Ie jedenkrat odpravile državne mitnice. In med temi, ki so označevali mitnice kot neko srednjeveško napravo, bili so tudi mnogi izmed naših mestnih očetov. Ali lažiliberalnost ostane pač vedno lažiliberalnost. Za naše liberalne mestne očete bile so le državne mitnice neka srednjeveška naprava. Mestne mitnici, to je, po njih mnenju, nekaj m o-d er nega. Zato so pa hiteli koj podvojiti pristojbine za mestne mitnice, ko so se imele odpraviti državne. Postavili so namreč že v proračun svoto 13.000 K, katere bi prinašala podvojena pristojbina za mestne mitnice. Seveda je bilo tržaško namestništvo drugega mnenja in je zaradi tega tudi uničilo sklep naših mestnih očetov gledč podvojenja pristojbin za mestne mitnice. Mi bi šli pa še dalje in bi rekli: ako 90 bile dr- žavne milnice srednjeveška naprava, potem niso tudi mestne mitnice nič bo-Ijega. In zato bi svetovali našim občinam da se prej ko prej zganejo in zahtevajo, da se tudi mestno mitnice popolnoma odpravijo. Število umrlih v Gorici v 1.11)02. —VI. 19^2 je umrlo v Gorici 794 oseb. V I. 1901 umrlo jih je 759. Aretiranih je bilo v Gorici 1. 1902, tisoč in eden oseb I. 1901 980 oseb. Torej povsod napredek 1 l/tiranih je bilo iz Gorico I. 1902 469 oseb. Tatvina. — Nekemu Komič-u bivajočemu v bližini mestnega konjederca sta zmanjkali v petek dve vprežni opravi. Mlad je začel. — Pred nekimi dnevi je prišel v stolno cerkev 14-letni Vincencij Velikonja doma iz nefce vasi blizu Tolmina, misleč, da je v cerkvi sam, začel je odpirati neko pušico. V cerkvi je bila pa takrat tudi neka Ivana Kodrič. Ta je šla k cerkovniku v sakristijo in ga opozorila na Velikonjo. Cerkovnik je Velikonjo prijel ter ga izročil policiji. Velikonja je pa povedal policiji, da je tudi v Vidmu v neki cerkvi kradel in da je bil zaradi tega tudi en mesec zaprt. Deli so ga zaradi tega pod ključ. Pretep. — Stepančič Vincencij iz Bukovice, opekarniški delavec, se je v nedeljo zvečer vračal iz neke krčme domov. Na poti pa je zadel ob večjo tropo vaških mladeničev. Ti so ga pa tako hudo pretepli, da so ga morali svoji Ijndje pripeljati v tukajšno bolnišnico. Fasije va osebni dohodninsk davek. — Finančno ravnateljstvo v Trstu razglašuje, da morajo vsi tisti, ki so podvrženi osebnemu dohodninskemu davku predložiti svoje fasije doličnim davčnim uradom, najdalje do dne 31. t. m Zaprli ho na Silvestrov večer nekega Karola Jasnika v ulici Dogana, ker je razbijal in pretil očetu, ki mu ni hotel dati denarja. Shod kmetovalcev. — Na Goričici pri Rebku je bil v nedeljo 4. t. m shod kmetovalcev. Sklical je shod brejski učitelj A. Mužina, udeležba je bila obilna in sicer iz obeh strank, četudi smo zvedeli za sbod le po ovinkih. Govoril je potovalni učitelj kmetijstva Ant. Štrekelj prav po domače in prepričevalno o načinu zadružnega pripravljanja vina; dr. Tuma pa je razložil korist zadružništva posebno glede na upravo in kupčijo pri kletarskih zadrugah. Tudi judovsko ode-ruštvo je obsojal. Ako bi dr. T. vedno tako stvarno nastopal, bi lahko še koga premotil, da je gospod doktor res vnet za blagor kmeta. Pa dober nauk sprejmemo od vsakega. Gospodu s klicatelju pa svetujemo, naj drugikrat naše poslance začdsno povabi, ter naznani Bhod tudi v „Primor. skem listn“ in „Goriciu, drugače nas bo težko prepričal o svojih nepristranskih namenih. V Orehovljah praznovali so praznik bv. Treh Kraljev slovesno, Ljudstva se jo zbralo polno iz sosednih vasi, da je bila cerkev prenapolnjena. Pohvaliti nam je vrle cerkv. pevce iz' Bilj, ki so v kratkem času veliko napredovali, da se prišteva pevski zbor biljenski med najboljše v goriški okolici. Vsa čast pa tudi vrlim, dobrim Orehovcem, ki skrbe kaj radi za lepoto svoje lepe cerkvice. V Biljah je umrla preteklo nedeljo Urša Jug roj. Makarovič „Serovinkau iz Sv. Gore stara 100 let. »Bralno društvo" v Sv. Križu bode imelo redni občni zbor v nedeljo dne 11. t. m. ob 3. uri popoludne z navadnim dnevnim redom. Odbor. Grozna nesreča. — V Kamnicah nad Gorenjempoljemje dne 6. t. m. popoldne zgorela 6-letna deklica Alojzija Kamenšček. Bila je sama s starejšo bolno sestro doma. Ko je hotela na ognjišču zakuriti, vnela se ji je obleka. Predno so prišli ljudje, je že popolnoma bila opečena. Iz Gabrovlce pri Komnu se dopisnik zahvaljuje preč. ordinarijatu, da je tako kmalu poslal dušnega pastirja ter izraža svoje veselje nad prelepo cerkveno slovesnostjo ob božičnih praznikih. ' Pohvali tudi g. organista. Nesreča. — V Gorenji vasi pri Kanalu pritisnili so konji voznika V. Lo- ' viščeka, ko je vozil vino, ob zid ter ga hudo poškodovali. V Čepovanu je za božične praznike — v splošno veselje — nastopil možki zbor; naj krepko deluje v čast božjo, a tudi v spodbudo in veselje vsem poslušalcem! Na Otlici so kaj pridno glasi novi harmonij v hiši Alberla Poljane. Bog daj, da bi se mladi organist tudi kmalu pokazal v cerkvi pri novih orgijah! Po Kebru nad Puštalami (Čepovan) pravijo, da ni varno hoditi po noči: pravijo, da tam ob cesti večkrat kaj za-šumi.... Na Trnovem nekdo ne more spati; pravijo, da ga straši množica „Pr. listov11, ki romajo Čez Trnovo.... Na Trnovem se je pred božičnimi prazniki ponesrečil dimnikar Peršič: zdrsnilo se mu je po stopnicah pred c. k. gozdno hišo na Vitovljskem Vrhu. V Ročinju imajo pri mi8jjon9kem križu majhno nabiralnico. Doneski v tej tružici nabrani porabijo se za luč, ki gori pred tem križem. To skrinjico okradli so do sedaj neznani tatovi. Veliko ni bilo v njej, — sodi se, da 7—8 K. Tatvina izvršila se je čez dan, ko je navadno cerkev odprta. Uzmovič je lehko kleč6 pred sv. razpelom ob enem privzdignil s kakim železom zgorenjo desko nabiralnice. Misijon. — V Kredu na Kobariškem obhajajo sv. misijon. Pričel je dne 4. t. m. in bo trajal do 12. t. m. Vodijo ga preč. 00. misijonske družbe iz Ljubljane. Ogenj. — Na sv. večer bil je velik požar na Morizmu (skalnati hrib nad Drežnico). Goreti je pričelo kmalu popoludne in gost dim kakor temen oblak ležal je na gori. Zvečer se je ogenj razvil. Gorela je suha trava in grmovje, pa bila je velika nevarnost, da se vname tudi gozd Ljudje gasili so skoraj celo noč in posrečilo se jim je požar omejiti in zadušiti. Zažgala sta baje dva pastirja, ki sta prižigala cigarete. (O te nesrečne cigarete I op. ur.) Nesreče, hvala Bogu ni velike, tudi žival ni nobena zgorela, le nekaterim ovcam osmodila se je volna. Šola. — Iz Vršna pri Kobaridu nam poročajo, da že par mesecev nimajo učitelja. Otroci bodo vse pozabili če še nadalje ne bo učitelja. Ta šola bila je ustnnovljena še le koncem 1. 1897 in že tretjič nima učitelja. Nam se čudno zdi, čemu ustanovljajo oblasti nove Sole, če nimajo dovolj učiteljskih moči. Vrsenski otroci so popred hodili v šolo na Li-bušnje, kjer je bil vedno učitelj, sedaj so jim ustanovili lastno šolo — pa brez učitelja. Tudi na Volarjih in na Kamnem nimajo učitelja. Naši ubogi gorjani plačujejo ogromne naklade za šolo — pa od tega nič nimajo I Pač napredek I Novo društvo ustanovilo se je na Drežnici pri Kobaridu, namreč društvo, ki bo skrbelo za zgradbo nove cerkve v Drežnici. Stara cerkev je vedno v nevarnosti, da se podre; oblasti so jo že večkrat zaprle in podprle, sezidati se mora nova. Ljudstvo je ubožno, ne more samo, velike podpore pa od nikoder ni pričakovati. — Zato bo društvo moralo skrbeti, da se dobi potrebni denar. Bog daj obilno udov in svoj blagoslovi Novo bralno druitvo snujejo baje na Iderskem pri Kobaridu. Ker ljudje sedaj opuščajo „Sočo“ in „Primorca“, hočejo jo spraviti pa v bralno društvo, da ja ne izgine slabo seme iz vasi. Najbolj si boje prizadevata za društvo oče župan in g. ačite(j. Iderci, ne pojdite na liberalne limanice, saj imate v Kobaridu katoliško bralno društvo, ki Vam za par novčičev nudi preobilno dobrega berila. Če pa nočete v 20 minut oddaljeni Kobarid, si pa lahko časnike domov vzamete. Torej ne liberalcem na limanice, saj dobro veste, da je prepovedano brati omenjena časopisa bodi zasebno ali tudi v društvih! Kakoršno življenje taka smrt. Pred Božičem umrl je v Kobaridu neki Medved. Bil je nekdaj imeniten posestnik, imel je več hiš v Kobaridu, pa vse je pognal po grlu. Zadnje čase bil je mešetar, berač itd., pred vsem pa pijanček. V cerkev pa ni šel nikdar — tudi sv. misijona se ni udeležil. Kakor je živel, tako je pa tudi umrl. Zvečer pil je do desete ure, kjer so ga tudi pregovarjali naj gre vendar enkrat k spovedi — zjutraj našli so ga v brlogu mrtvega. Žganje ga je umorilo 1 Pri njem bo našli baje polno tujih stvari, a pijanstvom si je pridobil tudi sračjo navado. Bog nas varuj nesrečnega žganja! „Soča“ in frldollnstvo. — „Soča“ se zopet zaganja v Alojzijevišče. Mi pa pravimo, da ljadje med katerimi se do- gaja stelestvo in \vollijanstvo, naj le pred svojim pragom pometajo. Učenci „Sočc“. — V Šempasu jo bila dne 30. decembra dražba užitnine K dražbi ho prišli nekateri domači možje in zastopniki tvrdke Gorup. Užitnimi je ostala tvrdki Gorup. Začetkom so domačini pridno dražili. Ko pa so bili poklicu ni iz pisarne v vežo, ho se od tam vrnili veselih lic in molčečih ust. Po Šempasu se javno govori, da neki učenec „Soče“ je bil zadovoljen z 100 kronami, drngi z manjšimi svoticami ... Za blagor občine! Dva lista prenehala. — „Novice“ so nehale izhajati. Nekdaj vrle Bleiwei-sove „Novice“ so nazadnje prišle v roko Kikota Malovrha. Pač nobeno čudo, da so zamrle. — Tudi „Danica“ je v dosedanjem založništvu prenehala izhajati. Urednik č. mons. Tomo Zupan pa naznanja, da jo bode v kratkem zopet pričel izdajali. „Bogoljub“, nabožen list za slovensko ljudstvo, je začel izhajati v Ljubljani po dvakrat na mesec. Naročnina stane samo 1 K 44 vin. Vrlo ga priporočamo ! Gospodarska zveza v Ljubljani je imela dno 29. m. m. odborovo sejo, pri kateri se je izvolil predsednikom g. Jožef Jeglič, II. podpredsednik J. Šiška, kancelar. Ne igrajte se z orožjem. — V Ljutomeru na Štajerskem je Andrej Vrabl v gostilni ravnal tako nerodno z revolverjem, da se je 3prožil in strel zadel orožnika Jož. Anuška v čeljust in mu predrl v usta. Ne kadite v postelji! — V Ljubnem v Sav. dolini prišel je delavec Tomaž Temel po noči vinjen domov. V postelji je pričel kaditi in pri tem raspal. Med spanjem pa se je vnela postelja in zgorela. Našli so drugo jutro mrtvega in vsega opečenega. Čujte, kaj dela žganje. — 17-letno dekle Ivana Lebenčnik iz Zaplanine v fari St. Gotarda je neslo z Vranskega špirit domov za žganje in se ga je bilo napilo. Domov gredoči je postalo slabo. Ko je v vodi Ločici hotela z vodo napolniti steklenico, v kateri je še manjkalo špirita, padla je v vodo in utonila Važna razsodba. — Doslej se je priznavala občinam pravica, da bo se smele pritožiti tudi na ministerstvo, ako se je občina izrekla za dovolitev gostilniške koncesije, I. in II. instanca pa koncesije nista dovolili. Upravno sodišče pa je sedaj izreklo, da imajo občine le tedaj pravico pritožiti se tudi na mini-steratvo, če je bila kaka gostilniška koncesija podeljena proti njihovi volji, drugače pa ne. Usodepolne sanje. — Te dni se ga je neki R. v Poreču nalezel nekoliko preveč in v tem stanu šel je spat. Kar zaslišijo po noči oni, ki so spali v sosedni sobi krik : „Ogenj, ogenj, gori, gori“. Ta krik izviral je iz sobe, v kateri je spal R. Naglo skočijo po koncu, ter hite r sobo, iz katere je bilo slišati kričanje. Pa glej! V sobi ni bilo ne ognja pa tudi R—a ne, a sobino okno je bilo odprto. Ko se približajo k oknu in pogledajo skoz vanje, zagledajo pod njim ležečega R—a, zavitega v odejo. Revež je tožil, da čuti bolečine po celem životu. Tekli so mu hitro na pomoč ter ga prinesli nazaj v spalnico, iz katere je skočil v sanjah skozi okno iz strahu pred ognjem. Ponarejeni denar. — Finančno ministerstvo opozorja, da so v prometu ponarejeni bankovci po 10 K. V prvi vrsti nemškega besedila se spoznajo na tem da je tu namestu besede ,,Bank“ natisnjeno „Ranf“. Koliko vina se pridela na Francoskem. — L. 1902 so pridelali na Francozkem 40.000.000 hektolitrov vinu, I. 1901 pa so ga pridelali 18.000000 več. Za kratek čas. Drugikrat menda ne več. — Duhovnik vozil se je v poštnem vozu. So-potujoči naprednjak zečel ga je zasmehovati radi njegovega stanu. Začel pa se je nadutež tudi norčevati iz pro-glašenja svetnikov in blaženih. „Čudim se“, pripomni duhovnik, da se ravno vi norčujete iz proglašenja blaženih, ko ste že vendar sam proglašen blaženim-1, — „Tako? od koga pa?“ „0d nekoga, ki mu gotovo priznavate oblast, od Izveličarja samega.41 — Tako? radoveden sem, kje je to zapisano?“ — Pri sv. Matevžu o. pogl.. 3. vrsta. Tam je zapisano: Blaženi so ubogi v duhu1'. Sopotnik' ho se smejali, naduti napn dnjak pa jo jo molčn vtaknil v žep. Novoletna sala. — Nekdo io I. januvarja naznanil v časopisu malega mosta, da bode jutri pokazal človeka, ki ima toliko oči, kot je dni v letu. (ilc-diSče se je do zadnjega količka napolnilo. Ko so odgrnili zastor, nastopil je na-znanilec sam in rekel: Slavna gospoda, v meni vidite človeka s toliko očesi kakor je dni v letu, kajti danes imamo drugi «lan v letu. „Harmonij“ rabljen a dober >n soliden, so vkupi. rv nudim naj si1 pošiljajo Janezu I, a p n-n j a, organistu, pošla Podlndo ob Bači. skoraj nov popolnoma nepokvarjen se proda po znižani ceni Trst, ulica Molin piccolo št. 1. I. J. K. Peter Lukman priporoča slavnemu občinsvtu krojaško delavnico v Gorici na Kornju St. 9. * Nova delavnica cerkvenih posod O O O O O O in orodja. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbo svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima iluslrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. Udani Franc Leban, arebrar. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Mujreneji' kiipovullšiV nirnlHirškogii in (trohnela hlapi tor tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čovljarjo. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna olmvala za vse letne čast. Posebnost: semona za zelenjave, trave in deteljo. Majbolje oskrbljena zaloga za kra- Imarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih ! in trgih ter na deželi. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. SaJarstu in vinarsko Mtvo za J3rda v gorici Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. $ PETER COTIČ § g čevljarski mojster | v Gorici, Gosposka ulica St. 14. I priporoča svojo delavnico. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobž tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter druge v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semenižiki ulici h. štv. 1. (v lastni hiii.) Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncolt). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobo je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi Ima najelegatncjšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. u. občinstvo! ***- jfr Lekarna CristofMi v Girici Prare In edine žel. kapljice J| s znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva,—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan ... . , , po jedno žličico (Varstvena mamka) popije _ QkreJ>i ielodec, storž, da egine v kratkem lasu omotica in Si-votna Unost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CK1BTOFOLETT1 v Gorici. krma za živino KOKOVA ZMES katera se sedaj rabi kol hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od p rol*, dr. Pott-a v Monakovem (Bavarsko). Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu $t. 07 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4. ll/.orei /. navodili sc razpošiljajo brezplačno. jtnton jFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. \\ Teodor Slabanja, jjjj srebrn r, Ji v Gorici, ulica Moreli 12, BS priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in H orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. |j Obroke si pa preč. p. n. gospod U naročevalec sam lahko določi. A >0000000001 " Krojaška mojstra čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata sesvojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovSčini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. Prosiva zahtevati listke!