Pnblislied mud ditiribated under permit No. 728) aotSor. by tKe Act of October 6, 1917, on ffle at tfie Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
the only slovenian daily between new york and chicago
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible wnh liberty and justice for all."
*[0LUME iv.—leto iv. Sngle Copy 3c.
CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) SEPT. 13th, 1921.
ST. (NO.) 214.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
Združitvena Konvencija
s. N. P. J. in S. D, P. Z.
ZBOROVANJE SE JE PREMESTILO IZ SEVER-NAGODE DVORANE V TURN
VEREIN DVORANO NA E. 55TH ST.
Združitvena konvencija SNPJ in SDPZ se je otvorila včeraj zjutraj v Sever-Jagode dvorani na St. Clair Ave., M je bila najeta po odpovedi dvorane v mestnem kopališču. Toda delegatje so izprevideli, da v dvorani ni mogoče zborovati vzpričo yelikanskega trušča in ropota, 'ki prihaja iz St. Clair Ave., ki je ena najbolj prometnih izmed vseh ulic v Clevelandu.
Vsled tega se je Sklenilo, da se kotnvencija preseli v boljše in mirnejše prostore, kjer bo zborovanje lažje voditi. Dobilo se jesporočilo, da je Turnverein dvorana na E. ^5. St., ki ni zelo oddaljena sloivenski naselbini, prosta, nakar se je sklenilo, da se zbo-^uje v njej.	# ' \
Popoldanska seja se je vršila že v novih prostorih. Potek zborovanja je razviden iz zapisnika, ki sledi:
DRUGA SEJA ZDRUŽITVENE KONVENCIJE.
Brat predsednik odpre sej'o ob dveh popol-^ne. Prečita se zapisnik in sprejme s popravki.
Nadalje se razpravlja o sporedu, dnevnem in o opravilniku.
Nekateri bratje priporočajo, da se razprav-Ja o Vsaki točki sporeda posebej. Na razna po-|®snila, da je konvencija najvišja oblast in da 'lia vsak čas pravico spremeniti spored, se na ^*'edlog brata Alesha sprejme spored tako, kot i® bil čitan. Črtajo se le pri točki pet črka t
S. N. P. J.
Opravilnik se čita točko za točko in se 'fi'eime s popravkami kot sledi:
SPORED, DNEVNI RED IN OPRAVILNIK ® tretjo izredno (združitveno) konvencijo S.
• P. J., ki se prične dne 12. septembra, 1921,
v Clevelandu, Ohio.
'■ Otvoritev konvencije.
2.	Otvoritveni govor: Govorita predsednik
S. N. P. J. in predsednik S. D. P. Z.
3.	Volitev poverilnega odbora.
4.	Sprejem opravilnika in dnevnega reda za konvencijo.
Volitev odborov za dobo konvencije;
a)	predsednika in podpredsednikov;
b)	zapisnikarjev;
c)	rediteljev;	,
d)	odbor za prošnje in pritožbe;
e,) konvenčni odbor za pravila in resolucije
f)	odbor za plače.
g)	odbor za naprave in ustanove.
Poročilo glavnih odbornikov S. N. P. J. in S. D. P. Z.
•	Poročilo združitvenih odbornikov SNPJ in
SDPZ.
•	Poročilo delegatov. (Ta poročila morajo ^iti predložena pismeno in bodo priobčena v zapisniku.)
Poročilo konvenčnih odborov.
Poročilo odbora za zavetišče.
Referat odbora za pravila.
Rezolucije.
1^ Molitev glavnih odbornikov.
•	Nominiranje mest za prihodnjo redno kon-vencijo.
Volitev odbora za prireditev pravil za prihodnjo redno konvencijo.
Razno.
Zaključek konvencije.
OPRAVILNIK.
Tretja izredna konvencija SNPJ, Iki je ob-združitvena konvencija za SNPJ ii) SDPZ,
Rusija rešije brezpo-selnostni problem.
TAKO SE IZJAVLJA BIVŠI VODJA I. W. !W., BILL HAYWOOD.
m
9.
10. I|. 12. 13.
'6. 17.
^^l®'^'"®jela sledeči opravilnik, ki velja za vse
®gate in odbornike, zbrane na tem zboro-anju;
!• Konvencija lahko z nadpolovično veči-Sa	predsednika ali kalteregakoli druge-
ftOj
esta
'^onvenčnega odbornika radi pristran^ega *'-opan'ja, nezmožnosti ali če radi 'katerega Sega vzroka ni zadovoljna z njim. 2. Vsi zborovale! morajo zasesti svoja pravočasno ,to je predno se odpre seja 8^^^P"®titi jih smejo le z dovoljenjem pred-
^ie	zborovalec mora naznaniti z dvig-
4Vo'^^ ^oke, kadar želi govoriti ter povedati in čakati mora, dokler mu predsed-besede. Vpadati v besedo ali motiti ^ik govornika ni dovoljeno. Vsak govor-"na govoriti le deset minut.
■ Predsednik mora voditi seznam prigla-govornikov in jim dati besedo po vrsti, se oglasili . Kadar se zglasita za be-dva govornika, odloči predsednik, kdo
pride prvi do besede. Po zaključku debate imajo pravico do besede le tisti, ki so se naznanili pred zaključkom.
5.	Govori na sejah morajo biti stvarni in dostojni.
6.	Delegatje, delegatinje in glavni odborniki se nazivljejo med seboj bratje in sestre.
7.	Sejam te konvencije sme prisostvovati vsak dobrostojoeč član SNPJ in vsak dobrosto-ječ član SDPZ.
8.	Delegatje in odborniki se morajo red? no udeleževati sej. Nenavzočnost se lahko o-praviči le tehtnim vzrokom, katerega prizna konvencija. Konvencija lahko odvzame mandat vsakemu, ki ponovno izostaja od sej ali ki se nedostojno obnaša.
9.	Dolžnost vsakega delegata in odbornika je vztrajati do zaključka konvencije. Kdor zapusti konvencijo brez dovoljenja, se mu plačajo vožni stroSki samo v eno stran in dnevnice samo za tiste dm, ko seje udeležil sej.
10.	Če kdo krši določbe tegži opravilnika, ga mora predsednik ^najprej posvariti; kdor ponovno krši ta opravilnik, mu mora predsednik dati ukor, in če to ne zadostuje, mu konvencija določi kazen.
Pri dnevnem redu ae »prejme kot druga točka čitan j e imen delegatov in glavnih odbornikov. V celoti se popravljeni dnevni red glasi:
dnevni red.
1.	Otvoritev seje.
2.	Čitan je imen glavnih odbornikov delegatov.
3.	Čitan je zapisnika prejšnje seje.
4.	čitan je dopisov in brzojavov.
5.	Predlogi in poročila.
6.	Volitev potrebnih odborov.
7.	Poročilo posebnih odborov.
8.	Nadaljevanje sporeda.
9.	Posebna naznanila.
10. Sklep.
Preide se na peto točko sporeda "Volitev odbornikov za konvencijo". Konvečnim predsednikom «o imenovani bratje Petrovčič, Gor-šdk, Aleš, Podboj, Trčelj, Zevnik, Debelak, Somrak, Potokar, Železnikar, Sitter, Zaje, Brat-kovič in Skuk.
Vsi bratje razen bratov Goršek, Trčelj in Skuk odklonijo nominacijo. Brat Somraik ponovno apelira na brata Petrovčiča, da sprejme nominacijo. Brat Petrovčič odkloni nominacijo in pojasnuje, zakaj mu je nemogoče sprejeti nominacijo.
Brat Šetina predlaga, da tisti izmed kandidatov, ki sprejme največ glasov, se smatra izvoljenim predsednikom, oba druga kandidata, ki ostaneta v manjšini, sta izvoljena kot podpredsednika.
Pri glasovanju Je prejel Skuk 83 glasov, Terčelj 59 in Goršek 48. Izvoljen je brat Skuk.
Izvoljeni predsedniki zavzamejo svoja mesta in brat Skuk se v kratkem govoru zahvali za zaupanje in izjavi, da bo popolnoma nepristranski postopal.
Preide se na izvolitev zapisnikarjev in no-minirani so bratje: Bernik, Tei'bovec, Godina, Zajec, Sitter, Vider, Underwood, Vidrich, Rogelj, Zevnik, Demšar, Miglič, Barilar, Pavlov-cič, Oven, Kavs in sestra Udovič. Nominacijo so sprejeli: Terbovec, Bernik, Rogelj, Underwood, Demšar, Zevnik, Miglich in sestra Udovič.
Izvoljeni so bili: Trbovec 150 glasov. Rogelj 121, ^ernik 108 in Underwood 131,
(Dalje na 2. strani.)
Moskva, 11. s^pt. — (Poroča John Graudenz.) "Rusija nudi rešitev brezposelnostnega problema v Združenih državah. Ameriški delavci bodo našli socijalno in industrijalno svobodo, katero so iskali vse svoje življenje tamkaj, danes tukaj," se je izjavil da nes napram meni "Big Bill'' Haywood, bivši vodja I. W. W. v Ze-dinjenih državah, ki je ušel v Rusijo, mesto da bi se dal zapreti v Leavenworth Ječo.
"Tu je načrt, na katerem sem deloval že ves čas, odkar sem dospel v Moskvo," se je izjavil Haywood. "Jaz imam v mislih, da se gotove dele Rusije, kjer so razmere povoljne., organizira vsakovrstne delavske skupine, kot lesni delavci, industrijalni delavci, rudarski in kovinarski delavci, itd. Ti naj bi ustvarili svojo last no industrijalno administracijo ob notranjosti države, ter naj bi izmenjavali z vlado svoje produkte za orodje in druge dnevne pdtreb ščine, katerih sami ne morejo pro-ducirati.
Te delavske skupine sem najprej zarisal teoretično, zdaj pa sem začel s praktičnim izvrševanjem.	' " "tj If'
"Sto in šestinos«mdeset ameriških lesnih delavcev, ki so nedavno tega dospeli iz Seattle, so našli delo na podlagi takega načrta v Kuznecki dolini, vzhodno od U-ralskega gorovja. Tamkaj so našli več malih kolonij rudarjev, živečih v hišah, ki so bile podobne plačam, ako se vzame za primer domovanja rudarjev v Zedirijenih državah in v Angliji.
"Za pričetek takih kolonij Je dosti mašinerije. Industrij alne kolonije bodo hitro gradile na-daljne take industrij alne skupine.
"Ti lesni delavci iz Seattle pri-čno z delom prihodnji teden. Zdaj se opremljajo z gor'ko obleko, orodjem in drugimi potrebščinami, katere je sovjetska vlada pripravljena preskrbeti.
"Ti lesni delavci bodo najprej pripravljali les zat zgradbo domov. Ne bo dolgo, ko bodo te industrijalne skupine dosegle a-meriSki življeriski standard. Njih delo bo vplivalo tudi na ruske delavce, in jim dalo nekoliko pojma o ameriški živahnosti in u-spešnosti pri delu."
Haywood je nastavil komisijo 1 7 mož, ki bo ostala v Kuznecki dolini, in je poslal druge na ugodne kraje v donskem distriktu.
''Medtem ko Je v Ameriki sko-ro 6,000.000 delavcev brez de la," se Je izjavil Haywood, "se jim tu nudi prilika, da pomagajo pri gradnji idealistične države, o kateri so sanjali in za katero so se borili vse svoje življenje.
"Iz političnega stališča moramo priporočati delavcem, da o-stanejo v Ameriki, kajti čim več brezposelnosti je, tem bolje, toda kot prijatelj delavcev, moram reči vsem mojim prijateljem, ki žele resnične svobode: Pridite v Rusij o!"
-O-
— V pondeljek 5, sept. je umrl mladi John R. Cronin, 30-letni 83n pokojnega župana Cro-nina. Pokojnik je bil v svetovni vojni, kjer si je nakopal kal neozdravljive bolezni, ki ga Je spravila v prezgodnji grob.
Kino-komedijant tožen umora.
San Francisco, 12. sept. — R. "Fatty" Arbuckle je bil danes na tukajnšnjem policijskem sodišču formalno obtožen umora v zvezi s smrtjo kinemotografske igralke Virginije Rappe, ki je umrla po zabavi, ki g« je vršila v petek ponoči v sobi hotela St. Francis, kjer je bil nastanjen ob toženi igralec.
Obtožbo proti Arbuckleju je podpisala Mrs. Bambino Del-mont, prijateljica mrtve igralke.
Ko je bil obtoženec danes zjutraj postavljen prej godnika, ni hotel podati nikake izjave. Vse potrebno je odredil njegov odvetnik, nato pa je bil poslan nazaj v ječo.
Mestni mrtvaški oglednik, dr. Leland, se je danes izjavil, da mrliška preiskava, ki se je pričela danes, najbrže ne bo kon-slišani že trije zdravniki, ki so čana do jutri. Danes so bili za-skušali rešiti življenje mrtve igralke.
Zdravniki so povedali, da je bila igralka prenesena iz Ar-bucklove sobe v neko drugo sobo hotela, pozneje Pa v bolnišnico, kjer je umrla.
Dozdaj se zdravniki še niso zedinili o vzroku igralkine smrti.
Haary J. Boyle, pomožni upravitelj St. Francis hotela je izpričeval, da je ob prihodu v Ar-bucklove sobe, kamor ga je poklicala Mrs. Delmont, našel igralko Virginijo Rappe na postelji nezavestno in stokajočo.
Arbuckle je Miss Rappe dvignil iz postelje ter jo nesel v neko drugo sobo hotela, kjer je ostala tri dni, nakar je bila prepeljana v bolnišnico.
Prvi zdravnik, ki je bil pozvan, ni pronašel druzega kot da je igralka zavžila preveč alkoho-lične pijače. Glasom njegove izjave ni pronašel takrat na njej nikakih znamenj, da ji preti smrtna nevarnost.
Besno pa je postalo stanja Miss Rappe v četrtek, toda znakov nasilnosti se ni našlo do mrliškega ogleda, ko se je pronaš-lo, da je igralka notranje poškodovana.
Iz raznih mest se poroča, da so oblasti prepovedale kazanje vseh glik, v katerih igra Arbuckle, dokler se ne dožene, da-li je kriv umora ali ne.
Smrt Miss Rappe ni prvi škan dal med kinemotografakimi igralci in podjetniki, ki so se pov vzpeli od navadnih ljudih v razred multimilijonarjev, dasiravno povečini nimajo nikakih posebnih zmožnosti.
Ne še dolgo tega, ko je umrla v Parizu na zastrupi jen ju ameriška filmska igralga Olive Thomas. Zastrupila se je baje po pomoti po neki razuzdani orgij i, katere se je vdelezila.
V New Yorku je pred kratkim izvršilo samomor neko mlado dekle, ki je imelo ljubavno razmerje z nekim milijonarskim' filmskim podjetnikom.
Pred par meseci se je vršila v počast Arbuckleja v nekem hotelu v Wobum, Mass. divja orgij a pijančevanja in razuzdanosti, o kateri pa je prišlo nekaj na dan, nakar so filmski magnatje plačali na raznih mestih $100.000 podkupnine, da se
Irski odposlanec na poti k Lloyd Georgeu.
Dublin, 12. sept. — Danes j(> odpotoval od tukaj posebni sin-fajnovski odposlanec v Inverness Škotsko, kjer se mudi na počitnicah ministrski predsednik Lloyd George.
Že včeraj je bilo poročano, da je irski republikanski parlament že v nedeljo dogotovil svoj odgovor na poslednjo noto Lloyd Georgea.
Belfast, 12. sept. — Hugh O'Neill, predsednik ulsterskega parlamenta, je v svojem govoru, ki ga je imel včeraj v Ballyme-na, svaril angleško vlado, da naj v pogajanjih s Sinfajnovci ne poskuša omejiti molči ulsterskega parlamenta.
BAVARSKI KABINET JE ODSTOPIL.
Monakovo, Bavarska, 12. sep. - Danes je resigniral celotni bavarski kabinet, kateremu je predsedoval ministrski predspdnik von Kahr.
Reaignacija kabineta je podana, ker so zastopniki nemške narodne stranke in bavarske ljudske stranke v kabinetu zavrnili kompromis, ki ga je napravila bavardca vlada z zvezno vlado v Berlinu z ozirom na zadnje izredne odredbe predsednika Eberta.
Bavarska vlada je namreč privolila, da se odredba, ki jo je izdal Ebert proti junkerskim elementom, ostane za nedoločen čas se veljavna z ozirom na ogrožu-joči položaj v severnih dietriktih Bavarske.
ni povedalo v javnosti podrobnosti o prirejeni orgij i.
Žena Charlie Chaplina je dobila razporoko na podlagi krutosti.	' S '
Fatty Arbuckle je zadnje ca-čase dobival $5000 tedenske plače. Njegovo premoženje se ceni na milijon dolarjev. Pred par leti je bil čisto navaden postopač.
New York, 12, sept. — Henry Lehrman, filmski ravnatelj tega mesta, s katerim je bila Miss Rappe zaročena, je nocoj izjavil, da mu je Mrs. Delmont poslala iz San Francisca naslednje sporočilo:
"Jaz bom povedala resnico o celi aferi, pa magari, da umrem. Virginija ni umrla na pljučni bolezni kot je bilo prvotno poročano."
Mrs. Delmont pravi, da jo Je Misg Rappe povabila, da jo spremi na zabavo, ki jo je priredil Arbuckle v svojih prostorih v hotelu, na katero jo je povabil, ker sama da si ne upa iti.
Mrs. Delmont pripoveduje dalje: "Ko smo dospeli v njegove prostore in smo nekoliko časa jedli in pili, je Arbuckle skočil pokonci, pograbil Virginijo in jo ponesel v drugo sobo, katero je zaklenil. Slišala sem bojevanje in vpitje ter razbijanje na vrata. Bila sta v sobi kake četrt u-re, ko smo zaslišali silovit krik. Jaz sem zagrozila poklicati upravo hotela, nakar je Arbuckle odprl vrata. Pronašla sem, da je bila obleka Virginije vsa raztrgana, ona Pa j® bila nezavestna."
VOIA MED RUSIJO IN ROMUNIJO?
VZROK JE SPOR RADI BESA-RABIJE, KATERO SO IZROČILI ZAVEZNIKI ROMU.
NIJI.
Riga, 12. septembra. — Rosta časnikarska agencija oroča, da je ruska sovjetska vlada proglasila v Besara'biji, to je na romunski meji. vojno stanje.
Obenem se poroča, da je vojni minister T ročki odpotoval v U-krajino z ozirom na sprejem poročil, ki pripovedujejo, da se v Romuniji organizujejo romunske oziroma druge proti-bojseviske čete.
Glasom poročila se je Trocki izjavil v Žitomiru: Mi želimo miru, toda oni, ki hočejo prodreti Rusijo s silo, bodo prišli v kolizi-jo z oboroženimi rdečemi bojevniki."
Kot znano, ni ruska sovjetska vlada nikdar pripoznala odločitev najvišjega zavezniškega koncila, katero je potrdila tudi Liga narodov, glasom katere se je izročilo Besarabijo Romuniji. Rusija je bila v posesti Besarabije že izza leta 1812, 'ko jo je iztrgala iz rok Turkom.
Besarabija meri 18,000 kvadratnih milj ter ima dva milijona prebivalstva. Romuni trde, da je polovica prebivalstva čisto romunskega izvora, druga polovica pa da sestoje iz judov, Rusov, Tartarov, ciganov, Grkov in Armencev.
Spor med Rusijo in Romunijo z ozirom na številne vpade proti-boljševiskih čet, ki jih se je prirejalo iz Romunije na rusko zemljo, se vleče že precej časa. -i-o- ' '
Rudarji poti mezdnemu znižanju.
Washington, 12. sept. —. Rudarji sirom Z edin j enih držav se pripravljajo na trdovraten boj, ki se bo razvil to jesen glede znižanja plač. Tudi premogarski baroni se pripravljajo na pričakovani konflikt
Kot se poroča, so vsi vrhovni uradniki rudarjev, vstevSi predsednika John L. Lewisa, odločeni, da ne privolijo v nikako znižanje plač.
Toda podj^niki računajo na sedanji brezposelnostni položaj, in so že v več slučajih skušali u-vesti znižanje plače.
Prvi odziv rudarjev na ta iz-izvanja bodo podali radarji na svoji konvenciji, ki srn bo pričela v Indianapolisu jutri t^en.,
Koncem marca prihodnjega leta bosta preminuli delovni pogod-ki mehkih in trdih premogarjev. To bo prvi, slučaj v zgodovini a-meriSke rudarske industrije, da bosta pogodbi obeh panog rudar, jefv preminuli hkratu. Rudarska organizacija je sporočila delavskemu departmentu, da ne želi vladnega vmešan j a pri pogajanjih.
---o-
— Slovenski avtomobilisti pozor! Vsi oni, ki so se prijavili za vožnjo delegatov po mestu v nedeljo, 18. Sept., so uljudno prošenj, da pridejo na sejo, ki se vrši v sredo 14. septembra, v S. N. Domu. Pričetek ob 8:30 zvečer. Dogovoriti se moramo še, glede voznega reda in drugih posameznosti. Bodite navzoči vsi! — L. Medvešelc.
Vdeležite se nocojšnjega shoda v [Božeglavovi dvorani!
STRAN 2.
•ENAKOPRAVNOST"
SEPTEMBER 13th. 1921
44
9$
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO,
Buaineea Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
S3.00. 3 mo. $2.00 $6.00. a mo. $3.50
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo,
Cleveland. Collinv/ood. Newburah by mail.......1 year
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75, 3 :ao. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo, $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c.
Lastule in izdala sra
Atneriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vaebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne unravniStvo,
CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) SEPT. 13th, 1921.
ima vršiti, in koliko ugleda uživata združeni organizaciji med slovenskimi naseljenci v Clevelandu, da bi bil gledal na to, da bi se ne bilo zgodilo, kar se je. Tudi o upravitelju kopališča, Mr. Posterju, dvomimo, da bi ne šel v vseh ozirih na roko konvenciji, če bi ne dobil kakih aiaipačnih informacij.
Kje torej tiči vzrok? Kdo je kriv?
Vsa slovenska naselbina v Clevelandu vprašuje.
Mr. Pire, odgovorite! — Izkažite zopet enkrat svoj veliki "pul" in pronajdite tistega, ki je odgovoren. Mi in vsa naselbina v Clevelandu vam bo hvaležna za vaš trud!

Odpust uradnikov komunistov
"Slov. Narod" poroča iz Bel grada: Na temelju zakona o razčiti države bo izvršena po vseh uradih revizija in bo odpuščeno vse uradnistvo, ki je pripadalo komunistični stranki,
Učiteljstvu, ki bo služilo v Juž-j nt Srbiji ali Črni gori bodo po predlogu prosvetnega ministrstva, k ga je sprejel ministrski svet,
pustiti naselbino in iskati prostorov po tujih dvbranah. '	mesecev
i	.	^ . f . , r	v.	v. . službovanja kot eno celo leto.
Triindvajseti mestni okraj, v 'katerem zive povečini I N, novinarskem kongi-esu v
ZAKAJ?
v Clevelaaidu je zdaj v teku združitvena konvencija SNPJ in SDPZ. Zborovanje se vrši v nemški dvorani na vzhodni 55. cesti.
Pojavlja se vprašanje: čemu to? Slovenske organizacije so prišle zborovat v Cleveland, pa so prisiljene za-
Trdno smo prepričani, da ako bi bil Mr, Damm, | trebno za piknik in druge zabave, mestni odbornik za 23. okraj vedel, kaOkšna konvencija se ® katerimi hočejo pogostiti svoje
sopevce in občinstvo. Vspored koncerta nam sicer se ni znan, vendar nam je znano, da bo isti po svojej vsebini nadkriljeval vse prej sne. Pri koncertu bodejo sodelovala sledeča društva:
Hrv. Prosv. dr. Rodoljub, iz Johnstowna, Pa.
Slov. mešani zbor Jugoslavija iz Johnstowna, Pa.
Slov. pev. in Izobraž. društvo Bled, Conemaugh, Pa.
Slov. Pev. dr. Prešeren, Pittsburgh, Pa.
Hrv. Pjev. dr. Javor, Pittsburg, Pa.
Hrv. Pev. dr. Bratska Sloga,— Pittsburgh, Pa.
Hrv. Pjev. dr. Strossmeier,— Youngstown, Ohio.
Slov. Pev. dr. Ljubljanski Vrh Girard, Ohio.
Iz stare domovine.
Slovenci, ima svoje mestno kopališče, v katerem se nahaja tudi prostorna dvorana. Ta dvorana je bila že dana v najem odboru, ki je imel v oskrbi priprave za združitveno konvencijo.	y 1 o j % Zaikaj se je dvorano odpovedalo? Kdo je imel prste vme's? '
Splitu, pise "'Život", naj bi se raz pravljalo tudi o vprašanju uvedbe enotnega alfabeta v naši državi. Časopisje je vsled razlike pisav omejeno le na posamezne pokrajine in se noben časopis ne more razširiti po vsej državi. —
2 dvema tretjinama svoje vrednosti, poslopja pa, ki jim še spe-cielno preti vedno nevarnost, da zgore, se morajo zasigurati s celo vrednostjo.
-O----
H koncertu jug^oslo-vanskih pevskih društev.
Kljub temu da je bil telošnji koncert Jugoslovanske Pevske Zveze po gl. predsedniku g. Ivan Mladineo-tu, vsled slabih delavskih razmer odgoden, so v zadnjem času pevska društva v John stownu, Pittsburghu, Youngstow-nu in Girarda, Ohio, skupaj 8 društev s približno 200 pevci, sklenila, da se priredi letošnji koncert in sicer na dne 1 7. sep-
Kruto postopanje 'L naseljenci.
New York, 12. sept. — Kon-gresnian Siegel iz New Yorka, ki je danes objavil izmenjavo korespondence med seboj in predsednikom z ozirom na naseljeniški problem, je ob tej priliki izjavil, da je krutost pri vsiljen ju nasel-niikih zakonov dosegla ekstrem-no točko, in so vzrok temu naspl-niški uradniki, ker ne znajo postopati trezno in razsodno.
Kongresman Siegel izjavlja, da je državni department z ozirom na različno tolmačenje novega naselniškega zakona in teškoč, ki so v zvezi z njegovim vsiljenjem, naročil ameriškim konzulom v Evropi, da naj prenehajo izdajati potne liste izseljencem, kadar se
njih število začenja približevati Ta društva bodejo nastopila številu, ki je določeno v soglasju posamezno s par pesmimi, nakar; ^ naselniškim zakonom.
bodejo nastopila v skupnem zbo- jiegel izjavlja, da se je zadnji ru s premljevanjem oi-kestra ter	odklonilo vstop lastniku to-
zapela lepo umetno sladbo "Slo.	igrače. Benjaminu Ma-
To sta zanimivi vprašanji, na kateri bi clevelandski j Razlika pisav, cirilice in latinice, | tembra, t. 1. to ije istočasno kot
Slovenci radi vedeli odgovor.
Dvorana mestnega kopališča se podnevi sploh ne rabi . Zborovanje konvencije bi torej ne povzročalo ni-kakih sitnosti za upravo kopališča; vsi športni, telovadni in drugi klubi, ki imajo tamkaj svoje vaje ob večerih, bi vsled tega sploh ne bili prizadeti.
Kje torej tiči vzrok ?
Ko se tako vprašujemo, se nam pričenjajo oživljati
je velika ovira medsebojnemu spo je določilo občno zborovanje v znanju Srbov, Hrvatov in Sloven- j Youngstownu, O.
cev.
Zaradi večje varnosti municij-skih in vojaških skladišč na ljubljanskem polju in vsled tega vse ljubljanske okolice je vojaška o-blast odredila, da se straže pri vseh vojaških pbjektih pomnože. Poleg tega se od mraka do zo
Kot se nam pojasnuje, se bode koncert vršil v Carnegie Music Hall, to je v dvorani, ki služi nalašč v take svrhe. Ker bode ta 'koncert prirejen ravno ob času konvencije N. H. Z, bodejo imeli priliko slišati zastopniki ' članstva te velik
vo". Omeniti je vredno, da bode pevski zbor ''Jugoslavija" nastopil v moškem zboru ter zapel novo skladbo "Jugoslavija", katero je uglasbil g. Ivan Potokar. Lepa umetno po narodnem motivu uglašena pesem z lepim baritonom, je porok da, Je še mnogo pričakovati od tega mladega u-metnika. "Rodoljub'' bode zapel nekaj izbranih pesmi v angleškem jeziku, da se tako tudi ta vrzel izpopolni, v splošnem pa bode sestav programa razviden v knjižnicah, katere se bode delilo vsem udeležncem pri vhodu.
Iz zgorajšnega imenika priprav 1 j enih društev za koncert je raz-
v .pommu dogodki, ki so se odigravali v slovenski na«el.p=T%
bini v Clevelandu pred n&aj leti.
Spominjamo se, kako se je denunciralo piknik, katerega je takrat priredilo Republičansko združenje, de-nitnciralo se je vse prireditve in shode naprednega delavstva v Clevelandu, in iste milosti je bil deležen v ne-maiem obsegu tudi naš list. Neki gotovi gospod v naši naselbini, ki si šteje v neizmerno čast, če se mu kdaj ponudi prilika oblatiti svoj lastni narod pred kakim uradnim ?kriceni, je bil odgovoren za tista denuncijantstva. To je bilo že večkrat dokazano, in je omenjeni gošpad to tudi sam priznal.
Vse to nam je prišlo na misel, ko smo zvedeli o mi-sterijozni odpovedi dvorane mestnega kopališča.
Zato bi stavili na omenjenega gospoda ponižno prošnjo, da nam poda pojasnilo. To nika'kor ne bo teško zanj, ko vendar danzadnem zatrjuje clevelandskim Slovencem, da ima silen "vpliv" in "puli" (pri višjih inštan-cah; potemtakem bi moralo biti zanj docela lahko dognati stvar do konca in najti krivca.
vodijo mimo artilerijskega mate-1 gočnem zboru, in kot zastopniki rijala (starih in novih topov itd) ! jugoslovanskega naroda bodejo skozi vojaška skladišča. Dovolje- | ponesli v svojih srcih prijeten ni prelaz je mogoč le v sprem-! spomin med svoje brate sirom a-stvu stražnikov. Poti, ki vodijo!meriškega kontinenta, od pokopališča neposredno mi-1 Ker je okrožje mesta Pittsblir-
shoff, akoravno je bil tu že pred tremi leti, ter se je podal pred kratkim na obisk v Palestino. V
vidno da ni med njimi niti enega srbskega pevskega društva. Ni moj namen žaliti čut nekaterih, vendar sem hotel opozoriti na to, da pri vsaki priliki hočejo -nekateri ''Jugoslovani" imeti Srbsko ime na prvem mestu. V načrtu pravil zveze se nahaja: srpska,
New Yorku ima ženo in otroke, toda ne spusti se ga iz Ellis Islan-da, ker je število, določeno po zakonu, dopolnjeno.
Pred kratkim je prišla semkaj na krovu nekega parnika Roza Schafran, kateri starši žive v Broo klynu, toda ker je bilo število naseljencev dopolnjeno, se je ne spusti v deželo, akoravno nima V Evropi nobenega svojca.
V nekem slučaju se je odredilo deportacijo 10-letne hčerke nekega kiojača. ki že sedem živi v New Yorku, in je pred kra' tkim poslal še po svojo ženo hčer, ki sla živeli na Poljskem-Zena je na poti umrla, a ko i®
Poslanec Siegel pravi, da se jc IV zadnjem slučaju primerilo z® sedeminšestdeset sličnih slučajev nepotrebne krutosti.
Vse to je poslanec Siegel op'" sal v svojem pismu, katerega J® pisal predsedniku Hardingu. 1 0-letna hčer dospela v new-yo''* ško pristanišče, se je odredilo, se jo deportira na podlagi d®)" stva, da je določeno število seljencev dopolnjeno._ _
čas tega obstanka se ni prijavil" niti eno Srbsko pevsko društvo, zato ne zasluži, da se jih omenja in celo na prvem mestu.
Ker se gre za korist in napr®' dek jugoslovenskega naroda Ameriki, sem prepričan da bod® vsaki, ki ljubi lepo petje in ki
hrvatska in slovenačka pjevačka j ljubi svoj rod, pripomogel po svo-
društva; to dolgovezno ime n^j,^ji moči, da se bode ta narodna se enostavno črta ker to žali čut prireditev ivrSila, kar z najvec-
večine pevcev, nadomesti naj se 'Jugoslovanska pevska društva". Zveza obstoji že peto leto in ves
jim uspehom.
Z bratskim pevskim pozdravom Andr. Vidrich.
(Dalje iZ 1. Rtranl) Brat Aleš predlaga, da se izvolita dva reditelja. Brat Godina predlaga, da predsednik imenuje vsaki dan dva reditelja. Pri glasovanju je sprejet protipredlog brata Godina.
Glede zapisnikarjevih honorarjev so stavljeni trije predlogi. Predlog se glasi, da se vsakemu zapisnikarju poleg dnevnice plača še pet dolarjev, protipredlog, da se jim plača poleg redne dnevnic«? še po eno dnevnico, posredovalni predlog, da se prvima dvema zapisnikarjema plača po sedem dolarjev, drugima
mo municijskih barak pri vojaškem skladišču, so podnevi in ponoči za vsak prelaz popolnoma zaprta.
Uboj v Rušah pri Mariboru. —
Na nedeljski veselici v Rušah sta se sprla gimnazijski abiturient F. Serajnik in 21-letni delavec A. Trnesk. Med prepirom je Trnek sunil z nožem v Serajnikov vrat
gha obdano z močnimi jugoslovanskimi naselbinami, je upati, da bode udeležba koncerta ogromna od strani občinstva. Pričakuje se, da bode občinstvo pokazalo, da zna ceniti neumorno delovanje pevskih društev za probu-
dvema pa po Sest dolarjev. Pri glasovanju je sprejel posredovalni predlog tri glasove, protipredlog 79 glasov in predlog 52 glasov. Sprejet je protipredlog.
Stavljeni so trije predlogi glede delovnega časa konvencije. Predlog se glasi, da se zbo-
m mv. Vsled
ruje od osmih do dvanajstih in od poldveh po-jo- naroda, naj slišijo naše pesmi j poldne do pol šestih zvečer s petnajstminutnim tudi drugi odlični narodi, potom j odmorom dopoldne in petnajstminutnim od-katerih bodejo spoznali da Jugo-1 morom popoldne, protipredlog se glasi, da se ■nrerezal dovodno žilo. —j si o van v tem oziru zavzema od-j zboruje od osmih zjutraj do opoldne in od poi-izgube krvi je Serajnik u-j lično mesto.	dveh do sestih zvečer, zjutraj in popoldne se
mrl. Morilca so aretirali.
Poljski parlament je odoibril zakonski načrt, da se morajo vsa I poslopja zasigurati proti požaru
Kot nam znano, so lokalna pittsburška društva zelo aktivna z pripravami za ta koncert; poleg dvorane se preskrbelo vse po-
dovoli po petnajst minut odmora. Posredovalni predlog se glasi, da se zboruje zjutraj od osmih do dvanajstih in od dveh popoldne do šestih zvečer. Pri glasovanju je prejel posre-
dovalni predlog tri glasove, protipredlog 5 glasov in predlog 70 glasov . Predsednik glasi predlog sprejetim in opozori delegate zaključek, ki so ga sprejeli in da naj točno P"^'' hajajo k zborovanjem.
Na dnevni red pride izvolitev odbora 2» prošnje in pritožbe. Nominacijo v ta odbor sprejeli sledeči bratje: Perko, Likovič, Vodis*^' ■Medvcdšek, . Podboj, Krefel, Crtalič, Kokl'^' Masera, Barilar, Šetina, Martinjak, Butja, Bm®' Bre-^ar, Jevševar, Klun, Krasna, S'tter, Terb*^'^ in Budič.
Konvencija je oddala glasovnice pover^ nemu odboru, da prešteje glasove, ni pa bil poročan izid glasovanja o tem odboru. zdrave konvenciji so poslala sledeča društva, so bila prečitana na konvenciji in vzeta na nje: Slovenska dobrodelna zveza v Clevel?" du, društvo sv. Barbare št. 126, Terbanska lina št. 83 S. D. P. Z., društvo Upa št. 129 " N. P. J., društvo "Naprej" št. 5, S. N. P-društvo MuJka Jednakopravnost, štev. 1 ' N. P. J. in pismo društva Friends of Sovi® Russia. O zadnjem pismu se vname kratkj^ debata in sklene, da se prihodnji !-.hod, na katerega naj organizacija p os vornika v angleškem jeziku.
večer >šlje ž"

Lisjakova hči.
POVEST — Napisal JOSIP STARfi.
"No, kaj stojiš kakor potrt grešnik?" oglasi se zopet žena in ga meri od glave do pete. "Toda saj je dobro, da se kesaš in da te vest peče.''
"Tebi nasproti mi vest ne očita ničesar," odgovori ji Lovro mirno, " ali kar si mi očitala, je preneumno in prezlobno, da bi se opravičeval le z eno besedo. Nikdar nisem precenjeval samega sdbe; tega pa te le moram opomniti, da je sodil tvoj oče o meni popolnoma drugače nego ti."
"'Kako je sodil moj oče o tebi, zato se ne mpnim. Vem pa, da mi je želel boljše usode, nego jo imam poleg tebe."
Lovro ji nato ne reče ničesar, dobro vedoč, da ga ne ljubi in da poleg njega res hi srečna, dasi bi dal zanjo življenje, nikar posvetnega imetja.
Tem bolj ga je bolelo, da mu je očitala siromaštvo. Težko je bilo reči, koliko je Lovro prižnil in koliko je pridobil sam. To je spoznal že rajni Lisjak; Vendar da bi ne bilo nikomur krivice, sodil je. da je najbolje, ako da pridnemu pomočniku hčer in imetje. In dobro bi bilo tako, ko bi se ujemali tudi srci. Prej tega nihče hi mogel vedeti, ker je bila Klotilda po mišljenju se neizkušeno de. te, ko se je poročila: sedaj pa je bilo že prepozno. Lovro ji je pregledal marsikaj in ji pustil veselje, ali oprezni trgovec je dobro vedel, da je treba tudi največjemu bogastvu varčnosti, ako naj se ohrani. Do dobta je spoznal. da bo raztočd ženina razsipnost naposled preseza-la dohodke in da se bo tedaj trosila glavnice, dokler ne poide tudi ta. Kaj bi potem počela razvajena žena? Ali pojde vbogajme prosit? Ta strašni prepad ji je hotel pokazati in jo obvarovati pogube, ali zastonj. Da je odločen mož, morda bi brzdal in omejil lahkomiselnost
njeno; ali premchkega srca je bil in se bal, da bi je ne užnlil še bolj in je ne odbijal od sebe; zato je rajši molčal in trpel. Pustil jo je in čakal, da se ji jeza zopet poleže, sam pa je ogrnil plašč, in dasi je bilo že pozno, šel je z doma, da bi si v svežem nočnem zraku ohladil glavo in umiril utripajoče srce.
IV.
Pri svetem Jakobu v Ljubljeni so ravno minile večernice. Ljudje so se po malem razšli, luči so pogasni-le in le tanki valovi dišečega kadila so še spominjali dovršene pobožnoaiti. Tu in tam si pri svitu visečih svetilk mogel še zapaziti posamezno ženico, iz izpovednice pa si cul. kako se je odkašljeval duhovni oče, ki je kot dober pastir vsak čas privedel kako izgubljeno ovco na pravi pot. V tem je v zadnji kapelici pred podobo Matere božje čistega spočetja klečal »ključen droban mož. Dolga črna suknja m\t je pokrivala vse telo. da nisi vedel, ali je duhovnik ali posvetn človek. Dolgo j« gcrečč molil in večkrat na glas vzdihnil, da bi si olajšal velike srčne bolečine. Naposled se je prekrižal vzel s tal visok črn klobuk in se dvignil. Pri kropilnici je zopet pokleknil, globoko se naklonil proti svetemu Re-šnjemu telesu in odšel iz cerkve.
Pred vrati se je oziral, kakor bi ugibal, na katero stran bi krenil; takoj pa se je odločil in zavil okoli re-dutnega poslopja na Starem trgu. Redko nameščene starinske svetilnice so svetile kaj slabo in skoro si zgrešil suhega starčka. V tem se kmalu zopet pokaže ob hi-?i, na kateri nekoliko odseva brleča luč bližnje svetilnice. Možiček se je že vračal; na njega upalem pbrazu pa si mogel zapaziti silno duševno bol. Ves potrt je stopal naravnost proti Svetemu Florjanu in odtod zavil v Hrenove ulice. Pred eno tistih malih hiš postoji, odpre vežna vrata in jih takoj zopet zapre za seboj.
Dasi je temno kakor v rogu, stopa varno kakor o belem dnevu po ozkih stopnicah v prvo nadstropje. Dobro mu je bil znan vsak ogel in vsak kamen v hiši, da se nikjer ni^»potaknil. Saj ni čuda, stanoval je tu leta in leta, da že sam ni vedel od kdaj. Na vrhu stopnic je krenil na desno stran po dolgem hodniku, snel ključ z
žeblja in odklenil ubožno svojo sobico. Stopivši čez prag prižgal je takoj lojevo svečo, vzel s police staro debelo knjigo, veliko kakor mašne bukve, in jo položil na mizo. ki je stala prav pod oknom. Nekoliko je prebiral po knjigi, toda nič kaj ni mogel čitati; ali je bil preveč raz-mlšljen, ali ni mogel najti berila, ki ga je iskal. Pusti torej knjigo, sleče suknjo in obleče star ponošen jopič. Nekoliko sede na skrinjo in zopet vstane ter gleda po sobi, da bi se s čim zmotil. Sedaj na vi je leseno uro na steni, sedaj odgrne posteljo, zopet postane in premišlja. kaj bi začel. Naposled vzame železni svečnik in gre iz solvi.
Takoj za vrati je bil ozki hodnik, pregrajen z leseni mi rešetkami, za njimi pa je bil nameščan star neokreten stroj, zložen od težkih brun, ki so bila močno uprta v strop in v obe nasprotni steni. Starček odpre pregrajo, obesi luč na zid in potegne izpod stroja nekoliko večjih plošč od trdega lesa. Drugo za drugo obrne na lice in tožno ogleduje izrezljane nariske, potem jih zopet dene pod stroj. Le najmanjšo ploščo obdrži in se loti dela. Namaže ji lice s črnilom, zavrti kolo, da se prečnica vzdigne, in pod njo vtakne namazano ploščo. Sedaj poišče v posebnem predalčku primernih Icosov gladkega raznobarvnega papirja, dene jih pod ploščo ter se na vso moč upre ob kole, da stari stroj kar zaškriplje.
V tem se na nasprotnem koncu hodniku odpro vrata druge sobe in čez prag stopa samica kakih šestdesetih let. Bila je opravljena popolnoma kmetski. Na glavi je imela belo zavijačo, star črn raš pa ji je pokrival vse telo čez koleno. Z lučjo v roki stopa po hodniku in ko, ugleda starca pri stroju, zakliče mu že od daleč:
"Za pet ran božjih, oče Mrak, ali ste že zopet pri kolesu? In pri luči I Saj je vendar dan dosti dolg, dasi se je že precej skrčil." Nato sede na klop in zre- preko ograje. Starec ustavi naporno delo. prekriža roke in se obrne proti sosedi rekoč:
''Dobro ste rekli Mina; meni je dan še zmiraj predolg. Za pol dneva natiskam več podob, nego jih prodam za mesec dni. Imam jih. za katere ne izkupim niti toliko kolikor me stane samo črnilo. Nekoliko prej sem
imel v roki plošče za podobe Matere božje pri Štifti in na žalostni gori. Kako se jih ljudje nekdaj ^ kupovali, kadar sem jih v mlajših letih sam prodaja' božjih potih! Podobe so velike in kaj pripravne, da deneš v okvir pod steklo. Danes se nihče več ne ^ zanje, odkar hodijo tuji prodajalci po naših sejmih, katerih razobesajo toliko slik, da jih je polna skof'j^ še kaka druga veža bližnjih tiš. In tudi sicer so se d je izpremenili. K Sveti Štifji in na Žalostno go*"" malokdo hodi; na Rožniku pa ljudje po masi rajŠi ^ hajajo k cerkovniku na zajutrck, nego bi kupovali " pustke.
Vse moje stare plošče se suše in praše. edin® ^^ Šmarno goro dobivam še nekaj naročil, ali tudi o me bodo izpodrinili tujci. Ne le na Dunaju tudi na carskem že delajo podobice Matere božje s šmarne ^
re, in lepe so res,
da bi jih prinas nihče ne mog®'
n«'
praviti takšnJh. Odveč sva na svetu jaz in moj Mina, ako to zimo umrem, zapustim vam stroj: o seženj drv."
7ako je osiveli podobar sočutni sosedi potoz^ koliko svojih težav in bilo mu je lože pri srcu. i'zpiegovcri stara Mina:
' Kaj bi bili odveč; prostora je pod solncem božji stvari, nikar človeku. Res je. delo ni več Z' mi stari smo za počitek in za molitev. Ali saj
ftrol' dlei'
il
5cda)

V53
i
ni" oče
me-
ni sila; le zpregovoriti vam je treba s sinom ostro tovsko besedo in vdati se mora. če nima kamena na sto srca."
"Kaj bi se mi vdajal, siromak!" zavrne jo	g,
in jo milo pogleda, "' '	• ■ »	oo
kolikokrat mi je že ponujal P'
ali jaz je ne potrebujem in je tudi nočem, rajši ne kako bi se mučil, nego bi prejemal miloščine od J'®
ga deteta."
"Res ste čudni," ugovarja mu Mina;
sam
Bog
vc-b'
leva otrokom, naj skrbe za svoje roditelje. P® gv"'* skrbel vaš sin. čegar žena toliko trosi na gresno telo?
(Dalje pilh.)
. ■ .m
13th. 1921.
PiSeSiEiiSiBiiEBjSBEBB!!
itltliunBtiiTitiititltfiti
iGHTAPjrfC'
Predmeti iz umetno rezanega stekla in srebra
so najprimernejša darila za nevesto in ona jih navadno tudi najbolj ceni. V tem ozi-ru se naša zbirka posebno odlikuje, imamo namreč naj-krasnejše predmete, srebrno namizno orodje, skodelice in vrče za šopke iz umetno [ narezljanega stekla, itd. J Lahko rečemo, da je le » malo takih zbirk v kateriko-lidrugi trgovini.
0	TOREJ če želite podariti nevesti izredno, elegant-p| no in originalno darilo, boste istega prav gotovo našli
'I pri nas.	POSEBNO ZNIŽANE CENE.
1	i
Wrank
I JEWELER AHD MUSIC STORE
^!ttiiini!iii»iiii«iiiiiiiiiiiiiii»iMi«iiin!iiimiiiiB!iii«iiiniiiii»liiWlill»iiii«uiwiiii»iiiwmi«ini«iiiii
««ss5až
Razkrinkani Habsburžani
m
Ravnokar je izšla
knjiga
i
katero je izdala Ameriško-Jugo-slovans'ka Tiskovna Družba.
Knjigo je apiaala grofica Larich, bivša dvoma dama na Dunaju.
v knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga je jako hiteresantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
t

S i
CU^TE!
Nasprotja v revoluciji leta 1848.
Ko so leta 1815 združene vojske evropskih vladarjev končno do dobra premagale Napoleona in zavzele Pariz, je nastal v Evropi mir, t. j. oni absolustični — fevdalni mir, ki je vladal pred 1. 1 789, (prva francoska revolucija). Zveza treh vladarjev, ta-kozvana sveta alltjanca ruskega avstrijskega in pruskega kralja je bdela nad tem mirom, njegov an-gelj varuh za vso Evropo pa je bil avstrijski kancelar knez Met-ternich.
V času tega mira je stopal gospodarski razvoj z velikanskimi koraki naprej. Prišli so v promet prvi stroji, moč pare se je začela umno izrabljati, zidale so se prve železnice, finančni kapital je ustvaril veliko industrijo in z njo industrijski proletarijat. Delavstvo se je grozovito izkoriščalo ob pretirani delovni dobi (1 A do 16 ur), zlorabljale so se žene in otroci pri tovarniškem delu. A ne le delavstvo, tudi malomeščah stva, mali obrtnik in rokodelec sta trpela po novem kapitalističnem razvoju . Vsled teh razmer se je porajala velika nezadovoljnost med evropejskim ljudstvom in je zorela čim dalje bolj. Bilo je treba le povoda, da se je tleča iskra razpihnila v požar. Ta povod je dala slaba letina, ki je pritisnila leta 1847, po vsej srednji Evropi. V februarju naslednjega leta je izbruhnila revolucija v pa-rizu, v marcu na Dunaju. Pred
'ENAKOPRAVNOST"
nasprotne interese od delavstva'j k zavžita Tirana delila na dva že
Naša
njo so morali bežati oziroma se popkriti zastoptiiki absolutizma in fevdalizma.
Revolucija v letu 1848. je i-mela torej svoje vzroke v kapita-Ijstičnem razvoju. Do tega časa so se namreč pod vplivom nastajajočega kapitalizma popolnoma razvili vsi stanovi oziroma vsi razredi človeške družbe. Na eni strani imamo fevdalno gospodo, t. j. veliko duhovščino in plem-
- stičnim prestolom m varujeta svo je koristi in koristi prestola, ki so ene in iste, istovetne napram koristim vsega ostalega ljudstva, meščanstva ali tretjega stanu, kakor ga je francoska revolucija i menovala. Toda ta tretj stan že davno ni enoten; razcepil se je po eni strani v velemeščanski — (veleikapitalstični) in malomeščanski razred, ki sta se zopet oba smatrala za celoto, buržoazijo, i-majočo menda skupne nasprotujoče koristi proti zadnjemu gospodarsko najnižje stoječemu raz redu, proletarijatu. Slednji se je leta 1848. že zavedal svojega razrednega stališča, francoski delavec je vihtel na barikadah leta 1789. le francosko trobojnico, leta 1848, pa poleg nje že tudi rdečo zastavo.
V prvem veselju, ko je padel star absolutistično - fevdalni sistem, ko je odpadlo tlačanstvo in desetina, ko se je proglasila politična svoboda, ko so stara gesla bratstva in enakosti prevzela o-V tem prvem tre
i
i
BANKEROTNA RAZPRODAJA
je še vedno v teku. Pridite in oglejte si ogromno zalogo moškega in ženskega blaga, obleke za dečke, in deklice, ki se prodajajo po skrajno nizkih cenah . Ravnokar smo prejeli veliko volnenih j opice v (svedrov) za male in velike, moške in ženske. Cene pri blagu na jarde so se tudi silno znižale.
MI DAJEMO ZNAMKE Z VSAKIM NAKUPOM. OB ČETRTKIH PA DAJEMO PO DVE ZNAMKE ZA VSAKIH DESET CENTOV NAKUPA.
Predno greste drugam, zglasite se pri nas.
C. H. ABRAMS „
5823 St Clair Ave.	I
ter ga je začelo od sebe odbijati, težavo je Spariško delavstvo doseglo dva zastopnika (Alberta in Louis Blanca) v narodnem zboru. (Proglašena je bila medtem seveda republika.) V tem sta ona dva takoj začela povdarjati go-spodarsko-socijalne razliteve pro-letarijata. O tvorile so se narodne delavnice, v katerih so dobili brezposelni delaVci dela in zaslužka; v Luksemburgu pri Parizu se je otvoril zavod za proučevanje socijalnega vprašanja. Ali le malo tednov potem, in že najdeno združeno vse meščanstvo proti —delavstvu. Narodne de-lavTiice se zapro in v mesecu juniju je že nad 10.000 delavcev poklala nastopJvša meščanska reakcija. Novi socijalni delavski razred je vse ostale prestraši, da so se združili proti njemu. Zatajitev svobodomiselnih principov se je maščevala na meščanstvu. Prvo je prišlo malomeščanstvo na vrsto, ki je bilo kmalu izključeno od zastopstva v narodnem zboru po velemeščanrh. A tudi to se je kmalu začutilo šibko, balo se je tudi maščevanja malomeščan-stva in delavstva, edino rešitev in oporo je videlo v krepki vojski, zato se je podvrglo popolnoma generalu Napoleonu (nečaku prvega Napoleona), ki se je kmalu nato leta 1853. proglasil za francoskega cesarja in uvedel jc zopet staro absolutistično vojaško vlado.
Podobno usodo je imela, revolucija na Dunaju in drugod, enaka znamenja pri njenem postanku in podobne posledice, o leta 1850. je bila po vsej Evropi revolucija potlačena.
Zapuščina iz te dobe nam je ostala v Marx-Engelsovem komunističnem manifestu. Ko je revolucija ugasnila, je Marx prvi spoznal, da so leta 1848. socijal-na protivja igrala prvo vlogo, da so se borili različni razredi ne za kakšna fantastična gesla, marveč za moč v državi. Marx je spoznal, da izvirajo vsi politični dogodki iz gospojfirskih nasprotij.
Naprej.
-O--
Umrl je v pondeljek 15. m. m. v bolnišnici v Ljubljani abitiiri-jent g. Jože Piber, zastopnik mlajše revolucijonarne struje v literaturi in umetnosti.
Zakoni v Franciji po revoluciji. Po zadnji francoski revolucji izdani zakoni v Franciji so dosegli zelo visoko število. Po izdani statistiki je dobila Francija po revoluciji vsega skupaj 250.000 zakonov in naredb. Prvo cesarstvo jih je izdalo 10,500, barbonska restavracija jih je izdala 35,000. druga republika je sprejela 37,-000 a izdala 12.000; drugo car-stvo je sprejelo in izdalo 45.000 zakonov in naredb; Ali rekord je dosegla sedanja tretja republika, ki je izdelala 100.000 zakonov. Če prištejemu k temu številu še .v tem razdobju izdane na-redbe, se dobi gori navedeno šte ^ilo.
--o-
lodca, ko sta bila, kakor poroča "Život", junca popolnoma dobro razvita. Ta redkost v prirodi bo shranjena v kakem našem prirod-nem muzeju.
Spomenik Masaryku. V nedeljo 7. avgusta so slavnostno odkrili v Olomucu spomenik prvemu predsedniku českoelovaake republike in znanstveniku dr. T. G. Masaryku.
STRAN 8.
Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690
tJoHn L^. ^iHelicH
SLOVENSKI ODVETNIK
902 Engineers Bldg>., vogal St. Clair ulice In Ontario.
PODRUŽNICA:
6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.
Ml $
s ia
11

iifHiiimiiiiiiiiisinii
niniii
iimmiM ti • iiiMdi
IIIBIII
•tiHllllllllIllIllitllliBlIl
liliiiiBiiimiii

IliHtll

11II Mltlllltill
IliailDSIIIIBIHIBII
Poneverbe v carinarnici v Novem Sadu. Finančno ministrstvo je poslalo v Novi Sad inšpektorja, da preišče vse nepravilnosti uradnikov tamosnje carinarnice. Radi teh nepravilnosti je oškodovana država kakor tudi privatne osebe za večje vsote, ki se i-majo šele ugotoviti.

HTBllllBilllBlSliH
IIBIIIII II
iiiBiiiiaiiiiBtiiiBriiTariiiu]niuitiiaiiiikisii«Iii!ailti
9«
I	POZOR ROJAKI!	i
i Ker je sedaj dovoljneno vsakemu napraviti si pivo doma za svoje lastne I i potrebe, opozarjam rojake na izvrsten	§
i	SLAD IN HMEIJ	|
j	TVKDKE SUPERIOR HOME BREW	|
I ki je najboljši na trgu. To je edini slad iz katerega napravite lahko iz enega | k kvarta 10 galonov, pravega domačega piva. Imamo tudi zbirko sodov, Ion- S I čenih posod, steklenič, gumijevih cevi, zapiralne strojč, vsakovrstne Za-1 I maške in sploh vse I,ar se rabi. — Z n?kupon se dobe tudi navodila!	m
i ANTON DOLGAN	15617 Waterloo Rd. j
SLOn DELAVSKI
ZVEZA
kliče delegatom
ZDRUŽEVALNE KONVENCIJE
■ B
i iiS
ill
Dol3r odošli!
To je edina slovenska delavska zadružna zveza v Clevelandu in lastuje dve trgovini. Glavna trgcvina se nahaja v lastnih prostorih aia 667 E. 152nd St., podružnica pa na 16117 Waterloo Road.
Torej delavci, ki še niste delničarji ,postanite delničarji in odjemalci ter podpirajte sami sebe.
l|ll|llir!ll|ri|l|»|ll|»fll|»|ll|B|ll|«|ll|»|ll|»|ll[«|lip|U|B|limil!|W|ll|»|ll|»lll|»|ll|B|ll|»lll|ll|ll|»|ll|BIII|B|ll|»|ll|«|ll|«|ll|»|M|nlll|ll|ll|«|IIIWIII|»|ll|B
ilBliilirii:i....laliila!ulEliiyiilBliilBTillal:ila1iila1iiiBnilB!iilaliilBliilBliilBUitGliilBliilBliilHlitlDliildiilit!ii1iirulW1itlbtiilBliilB!iilid1iilBlHlBlitlBlalBliilaliilaliiialiilBiiilBli
i
5|H I SVOJ ena srca
notku se je vele-in malomeščanstvo čutilo eno z delavstvom. Ali le malo časa je trajalo to bratstvo. Že nekoliko dni po revoluciji se je meščanstvo v Parizu razdvojilo. Vele in malomeščan-
MI NAKLAOAMO ======
CALIFORNIJSKO GROZDJE
za razpošiljatve v mesecu septembru. Mi vam garantiramo, da dobite grozdje in ga vam pošljemo direktno na doA. Če vam grozdje ne ugaja, potem, ko ga prejmete, se vam vrne vsak cent vašega denarja. Mi prodajamo sveže in najboljše
KALIFORNIJSKO GROZDJE p o najraernejših cenah. Mi sprejmemo vaše naročilo neglede kako majhno ali veliko je. Mi razvažamo v zabojih, na tone i» po cele železniške vozove.
THE CALIFORNIA GRAPE COMPANY.
, 361-364 Hippodrome Annex Telefon: Main 1328	CLEVELAND, OHIO.
715 Prospect Ave.
O. S. Central 4550
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem pokojnega
Frank
-a
Zanimiv prirodni pojav. V Ve
likem brdu pri Kakaraki v Dalmaciji je ovca vrgla dvojčke z dvema popolnoma razvitima truploma, 8 nogami in dvem& repoma, d očim imata skupaj samo en popolnoma pravilno razvit vrat in eno, popolnoma razvito glavo.
V SREDO, DNE 14 SEPTEMBRA ZVEČER
se vrsi
Shod Slov. Soc. Kluba
Štev. 49
stvo v Parizu je začutilo, da ima Zanimivo je opazovati, kako se
na katerega ste vabljeni vsi delajvci, da pdkažete, da se zavedate dolžnosti napram samim sebi, da niste zadovoljni z današnjimi slabimi časi in brezposelnostjo in da ste pripravljeni boriti se proti povzročitelju vsega tega zla — proti kapitalizmu. — Obenem se vas vabi na
•žrek.^mo vsi njegovi sorodniki najtoplejšo zahvalo za obiske in prijateljski sprevod pokojnika. Posebno pa se Zahvaljujemo društvenim članom Makabejcem, Carniola Tent, za kiasen venec in skrben sprevod.. Zahvaljujemo tudi tovarišem pokojnika za krasen venec ter njih ®premitev, priporočujoč pokojnega Franka vsem v blag
spomin.
Žalujoči ostali
SESTRICNE in BRATRANCI. V Clevelandu, dne 13. sepletnbra 1921.


je


Golob, ki ga predstavlja slika, rešil 'življenje dr. Edmunda Heller j a, ki se je zgubil v Hoodoo gorovju, Wyd. Našlo se ga je v New Yorku s gporoSiloni dr. Hel-
lerja, pritrjenim na nogi. Odposlana je bila v Wyoming takoj brzojavka, nakar se je v gorovje podala ekspedicija, ki je dr. Hel-l6rja še pravočasno našla.
katerega priredijo v počast delegatom	i
Združevalne konvencije S. N. P. J. in S. D. P. Z.
PEVSKA DRUŠTVA	V i
SODA-Z&RiA BI JADRAN
H

' ^ i, !j
V petek, 16. septembra zvečer
Obe omenjeni prireditvi ki se vršita
V prostorih Slov. Doma	^
na 15810 Holmes Ave., Collinwood
sta velevažnega pomena za našo naselbino, zatorej ste vabljeni da se jih udeležite v polnem številu.
VSTOPNINA PROSTA.	^
Pri koncertu sodeluje slovenski orkester pod vodstvom Mr. John Ivanuša.
................ ' =nssa
m

m
BTRAN 4.
"ENiAEOPRAVNOSrr
SEPTEMBER 13th, 1921.
Clevelandske novice
—V soboto zvečer je bila ustreljena Miss Florence Ead-<3atz, telefonska operatorica. Zločin se je izvršil .blizu njenega doma na 2333 W. 40 St. Edina sled Za morilcem so odtisi prstov in nog na dvorišču Mrs. Frances Lake, 2316 W. 44 St., kjer je bilo najdeno dekličino truplo. Policija bo primerjala te odtise z odtisi rok in nog treh sumljivih moških, katere drži za preiskavo. Detektivi skušajo tudi za* slediti nekega moškega, s katerim se je Miss Raddatz baje več. krat shajala. Dva moška, ki gta bila nekdanja njena prijatelja, sta se na poziv izkazala, da sta bila takrat na drugem kra« ju, in sta bila oba izpuščena. S pripovedovanjem nekega tretjega moškega pa detektivi niso bili zadovoljni in ga držijo še vedno za nadaljna zaslišanja.
— Še nikdar ni pohajalo v cle. velandske javne šole toliko otrok kot se jih pričakuje letošnje leto. Takoj prvi dan je prišlo v šolo nad 110,000 učencev in šolski nadzornik Jones pričakuje, da bo to število narastlo, pred-no mine teden, do 125,000 ali 130,000. ,Vse šolske sobe se pre. napolnjene in za kakih 25,000 u-čencev je že zdaj zmanjkalo pro-
štora. Razrede se bo obdržava' lo po nekakih barakah, katere se bo postavilo na šolska dvorišča in Pa po kleteh šolskih poslopij, katere se bo preuredilo v šolske sobe.
—	Ne pozabite priti nocoj na shod, katerega prireja soc. klub št. 27. Nastopilo bo več dobrih govornikov iz Chicage in drugod, ki se mude v Clevelandu kot delegat je na združitveni konven. ciji. Nastopi tudi pev. zbor Zarja.
—Jutri zvečer ge vrši v Slov. Domu v Collinwoodu shod, katerega prireja goc. klub št. 49. Vse cen j. delegate in delegatinje ter drugo občinstvo se vabi, da pose. tijo ta shod v obilnem številu.
—	10-letna Marcela Reister in
njena 6-letna sestra Virginija, 4790 Riverside rd., sta se včeraj po šoli podali na domači vrt, da se igrata. Deklici gta se držali za roke, ko se ena izmed njiju spodtakne nad žico, ki je ležala skrita v travi; žica zaprasketa, deklici pa sta padli nezavestni na tla. Bili sta prepeljani takoj k zdravniku, toda medtem ko so vsi poskusi, da se oživi Marcelo, ostali zaman, pa je Virginija ostala pri življenju akoravno je hudo opečena in pretresena. E-lektrična žica se je najbrže utrgala tekom nedeljskega naliv; toda se še ni popravila.
DR. RAY SMITH
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATEUE
ZOBOZDRAVNIKU na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer.
Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah postavnih praznikih.
in
MIKE FLIS
vas vabi v svojo lepo urejeno
SLADŠCiCARNO. in PRODAJALNO 'fc	MEHKIH PIJAČ
^ in raznih smotk, cigaret in tobaka na
^	472 E. 152nd Street
nasproti Wnjerloo Rd.



—	Gradbeni komisar George Summerel je priporočal včeraj,i naj bi se kolikor mogoče malo po krivalo strehe z lesenimi deščicami, ker so največja nevarnost v slučaju ognja. Dejal je tudi, da so ljudje že itak sami prišli do tega, da raje rabijo druge yr-ste materij al za kritje streh.
—	V staro domovino so se podali sledeči rojaki in rojakinje: Louis Peterlin s soprogo; Anton Glavan s soprogo in Mary Pucel. Predno odplujejo na široko morje, pozdravljajo še vse prijatelja in znance, posebno pa one, ki sa jih spremili na kolodvor. Prav pohvalno so se izrazili tudi o postrežbi parobrodne agencije Zupane in Kaupa. Želimo jim srečno pot in mnogo uspeha v domovini.
—	Charlet Colletti, .ki je bil
tudi prijet v Zvezi z umorom Flya in Fanner ja, bo najbrže izpuščen, ker kot se je izjavil državni proseltutor, se ni dozdaj prineslo na dan še nikakih dokazov, da je imel kaj opraviti z zločinom.
—	Na imeniku, iz katerega se bo zbiralo porotnike za obravnavo Dominika Benignoja, ki Je ob-dolžčn sodelovanja pri ropu in u-moru Slya in Fannerja, je sedaj že sedem žensk. Pri izbiranju porote je navzoča tudi njegova žena a svojima otrokoma, 3-let-no Florence in B-letno Leno. Naj bi^že bo tudi Benigno obsojen na smrt kot sta bila Motto in Pur-pera, ker sta bila kriva istega zločina.. Kot pravita njegova odvetnika, P. J. Mullligan in J. P. Babka, bo Benigno jem glavni zagovor baje dokaz, da se je za časa ropa in umora nahaja! nekje drugje.
DAVID BOGER
prodajalec za
S. MEDIALOWITZ CO.
Cigare, cigarete in tobak. Kadite Havana Spear cigare od lOc naprej. 657 Broadway Cent. 942 Prospect 3476
in
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ia-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-IUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
Zakaj nosimo očala?
Tisoče in tisoče ljudi vprašuje zdravnike in sami sebe, zakaj je potre!bno nositi očala in zakaj jih več ljudi nosi v Ameriki kakor v starem kraju. To sta veliki vprašanji ter jih je teško razumljivo popisati, da bi jih popolnoma razumel človek, ki mu ni znana a-natomija (veda človeškega telesa) fiziologija (nauk o delovanju telesa) in živčni sistem. A vendar boste bolj razumeli vaše oči ko ta članek prečitate. Očala moramo nositi tisti, ki smo daljnega pogleda (hypermetropic) za to, da odstranimo živčni napor in to je do 45. ali 50. leta, in potem se jih pa mora nositi zato, da se dobro vidi in, da se živčevje ne oslabi. Ako človelk, ki je daljnega pogleda, ne nosi očal ali pa ne očal, ki bi prihranila ves živčni napor, izrablja energijo, kvari dobro zdravje ter krajša življenje. Od slabih oči se dostikrat čutijo neredi v druzih delih telesa prej kakor pa v očeh, in to je, ker nenormalne oči dobyo izredno živčno moč in ta moč gre tudi v druge organe telesa; ker jo pa ti organi ne potrebujejo povzroči velike nerede.
Znanstvo Neurometer-a nam je dokazalo, da človek z normalnim organim porabi vsaki dan 1,000.000 enot živčne sile. Toraj ako so naša očala eno enoto močna ali z drugimi beJsedami, ako so naše oči eno tnoto prekratke, (toliko ali več defekta se dobi v 90% od vseh ljudi), to pomeni, da smo imeli 230.400 enot živčnega napora, ki je čez normalni za en milijon enot. Ako ima človek 2 enoti pre^kratko oko, tedaj podvojimo številko 230.4Q0, ki nam da 460.800 enot in če se dobi 3, 4 ali več enot, pomnožimo številko 230.400 z 3, 4 itd.
in to nam dokaže koliko enot živčne sile izrabimo vsaki dan čez normalnih 1,000.000 enot. Kadar ima človek tako slabe oči, da zahtevajo 500.000 enot izredne živčne sile, tedaj živi en dan in pol namesto enega dne, ker porabi toliko živčne sile ali energije, kakor je porabi človev z normalnim oč^sim ali človek s pravimi očali en dan in pol. Ako se živčevje izrablja na eni ali drugi način, kakor naprimer 2 defektnim očem, prenapolnjenim želodcom, nepravilno hrano, preobilnim delom brez pravilnega počitka, itd. človek postane o^lalbljen in trpi z mnogim neredom ter sčasom oboli z eno ali drugo boleznijo.
Jako zanimivo je, ako pomislimo, da je nas človeški stroj slič-ni stroju znanstva kakor naprimer automobil. Če ne skrbimo dobro in ne držimo vse v dobrem redu ter mu ne damo dosti olja in gasoHna, se bo nam kmalu pokvaril, in posledice? — Ravno tako se tudi z človeškim strojem zgodi, ako nepravilno ravnamo z njim.
Simptoni ali znaki slabih oči so številni in različni kakor naprimer glavobol, trganje v očeh in okoli oči, otekle očesne veke (eyelids), suhe in pečejoče oči, solzne, gnojne, vnete zunaj in znotraj očesa, z guba dobrega vida, "megla" pred očmi, kadar beremo, različne rasti na očeh in očesnih vekah, to so mrena, ječmen, zrnci znotraj na vdkah, itd. Imamo tudi navpičen (vertikalen) zgfbanc (wrinkle) nad nosom. Križne oči ter še več drugih znakov in bolečin. Padanje očesnih vekov se tudi mnogdkrat dobi. Rast krofa (koiter) oči tudi povzročijo dosti, kajti z pravimi očali in hrano se je že mnogokrat odpravil, ker človek, ki ima krof ima tudi vselej defektne oči, dasiravno mu ni znano.
Odgovor na vprašanje, zakaj v Ameriki več ljudi nosi očala kot v stari domovini je; izobrazba zdravja, večja raba oči za branje, premikajoče slike, razne nove stvari, ki jih vedno opazujemo, itd. Toraj oči so pa tam ravno take kakor tukaj in ljudje tam v nekaterih krajih trpe še bolj kot tukaj, ker nimajo sredstev, da bi si pomagali. Tukaj je nam nepotrebno trpeti, ker lahko gremo vsaki ^as k zdravniku.
Kratkega pogleda (myopic) ljudje nimajo živčnega napora kakor oni z daljnim pogledom, toda morajo očala nositi, da bolj vidijo.
Dr. L. A, Starce,
Ophthalmologist. -O-
Obravnava proti rudarjem.
Williamson, W. Va., 12. sept. — Prva priča v obravnavi proti rudarjem, ki so obtoženi umora sedmih Baldwin-Felts detektivov, ki'so bili ubiti v znani matevanski bitki, ki se je vršila še meseca maja preteklega leta, je John Akers
Tekoča obravnava se vrši specifično radi uboja detektiva Fer-1 gusona, obtožba pa je naperjena v prvi vrsti proti Fred Burgraffu in Reece Chambersu, dva izmed 24 rudarjev, ki so bili prvotno obtoženi.
Pričakuje se, da bo obravnava kratka. Kot znano, je prva obravnava, katere poglavitni obtoženec je bil Sid Hatfield, ki je bil pred kratkim ustreljen pred sod-nijskim poslopjem v Welch-u od strani privatnih detektivov, spoznala vse obtožence nedolžnim. Takratna obravnava se je vlekla več tednov.
V soglasju z odredbo prekega soda, ki je v Mingo okraju še vedno v veljavi, ne sme razven obtožencev, prič in drugih oblasti, nihče v sodno dvorano.
Gen. Bandholtz odpotoval v Washington.
Charleston, W. Va., 12. sept. Brigadir general Bandholtz, ki je poveljnik zveznih čet, ki so bile poslane v West Virginijo, je danes odšel v Washington.
jNililUUliuilUUlUIlUilUUUIUMUILIUIinillllUtllUlUUIUUILllillillMlllUliUlillUllHIHHlllllllilllilliliiinilUllUllllPllUDtTniinntimTnmnyirfiHffinmrnnillllltffllllT'illP'nn'MWu«
MALI OGLASI
aiiniiiiiiiiiiiiiiiiii»iiniiiiiiiiiii[i[iiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiniiiininiiiiii[[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)i!i[iiiiiiiiiii!iiiiii]iiiiiiniiiiiiiinnii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin""i'-!!'
C
cassca
V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romunsko in Madžarsko
preko Dubrovnik Trst in Reko.
CALABRIA..........13. okt.
PANNONIA ........ 22. okt.
ITALIA ............ 29. okt.
Vozni listki $103.00 na Calabria In Italia: $100.00 na Pannonia. Davek $5.00
® BERENGARIA ......22. sept.
I AQUITANIA ......... 4. okt.
CHOR
I
KRČI — BOŽJAST IN BLAŽ-NOST JE MNOGOKRAT POVZROČENA OD TRAKUU.
Ponavljajoči pojavi Sv. Vida plesa, krčev in božjasti, umobol, blaznost,
Jkrivoglednost, in druge slične bolezni so poznane kot bolezni katere mnogokrat povzročijo trakulje v odvajalnem črvesu, in ko se jih je spravilo Iz sistema, je tudi bolezen zginila. Tudi druge resne bolezni je že povzročila trakulja. Draženje okrog anusa je včasih zelo neprijetno, kar povzročijo gliste. Gotov znak, la imate trakuljo je če vidite delce zaje-dalca v blatu. Sugestivni znaki so, ž guba apetita, nenadna požrešnost, bel jezik, gorčica, bolečine v želodcu, čut, ko da bi nekaj lezlo po črevesju in drobovju, zagačen vrat, neprestano pluvanje, neprebava, bolečine v hrbtu, vrtoglavost, glavobol, onemoglost, kadar imate prazen želodec, in udrte oči, Zguba krvi, glabovol, in vrtoglavica niso nenavadni znaki. Nemirnost in razdraženost po noči. Je pa tudi resnica, da je na stotine ljudi, ki tako-rekoč zabavajo trakulje in ne občutijo nikakih neprilik, in celo ne vedo da jih imajo dokler ne zapazijo dolgih koncev po od 3 do 4 čevlje v blatu. Laxatode je pristno seme za izganjanje glist, in je poznano radi svoji izvrstnosti. Laxadotes se prodaja pri the Marvel Med. Co. "Dept." SLV. 9 B-OYE Pittsburgh, Pa. Celo zdravilo deset dolarjev in 48 centov. Polovica zdravila šest dolarjev in pet in sedemdeset centov. Poslalo se vam je bo takoj, kakor hitro prejmemo denarno nakaznico ali gotov denar. Zavarovalnina od zavoja je 25 centov. Pripomba Treba je zelo paziti kdaj se pojavi glava trakulje v blatu potem, ko ste začeli zavživati Laxatodes. Dokler se ne odpravi glave, zraste trakulja še vedno lahko ravno tako kot preje.
fgMPAGNIE GEN^AIETOANSATUNTIOI/E E-tpr«*«'Post«) S«rvKe
Direktna postrežba v
Jugoslavijo
PREKO HAVRE z velikimi parniki na 2 in 3 vijake
TOURAINE ........ 17. sept.
LEOPOLDINA...... 17. sept.
FRANCE ........... 21. sept.
LAFAYETTE........26. sept.
Za družine nudimo izborne u-godnosti tretjega razreda — kabine z dvema, štirima, šestimi in osmimi posteljami. Vsi taki potniki bodo deležni iste izborne postrežbe in hrane, vsled katere
je znana francoska črta. Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE.
POZOR!
Farma naprodaj.
100 akrov zemlje, hiša z sobami, 2 velika hleva, 13 1 vol, 2 konja ,25 akrov gozd& 15 akrov pašnika in vse potreb"" orodje za obdelovat. Tudi pridelek letošnjega leta.
je vsa obdelana in pridelek bilen. Zemlja je jako rodovi'"', in ima lepo lego.
Zglasiti se je pri lastniku
ANDREJU BALKOVIC
1327 E. 40th Street. X
Poceni hiša za dve družini. — Naprodaj Je hiša moderno izdelana, kopališče, elektrika, plin, škriljeva streha veranda spodaj in zgoraj. Poslopje je še skoro novo, staro šele štiri leta. Proda se radi odhoda v staro domovino. Poizve se pri lastniku na 14310 Sylvia Ave., Collinwood.	(217)
^^POŠLJANJE^W ^ DENARJA X
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD:
\10 E. 22nd Street. a PODRUŽNICA: ^ 1597 2nd Avenue. ^ New York City^^
3G



POZOR! PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in -
Slovani kadar potrebujete .pni plumbarja v vaši niši, pridite za vsako delo, katero vam garant" da bo izvršeno dobro.	.
Postavljam stranišča, bane,
kotle za gorko vodo, vodne kan (sewer work) itd.
Zmerne cene
Nick Davidovich 6620 ST. CLAIR AVE«
Tel. Princ't. 1852-W. Randolph
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
poblaščen zastopnik za naš list za naselbine
NOTTINGHAM, EUCLID in NOBLE OHIO
— je —
g. Vincenc Roller
ki bo obiskal vse tamkajšnje rojake in agitiral za naš list.
Želimo, da se sleherni naroči ali pa plača zaostalo naročnino za nas list gori imenovanemu zastopniku.
upravniStvo.
Oglašujte v "Enakopravnosti!"
VSE DELO
v zvezi s plumbarstvom, napravimo dobro in trpez'" Postavljamo furneze, banje, nišča, itd. Kadar mislite, kaj ^ lati, pridite k nam po prorac^. in prepričani smo, da vatn .. naša cena po volji.
Chas. W. Wohl
Plumbing & Heating . 15701 Waterloo Rd. Clevelai""'^ Ohio. — Wood 507-L.
gotovina za libeb'^^ bonde, vojnovarčevalne- zn®*" ke, bisere, ure, staro zlato, bro, platinum, zlatnino, neradi)' ne poštne znamke, živo sret"'" magnetne igle, in za vsako ki ima kako vrednost. Prin®®' ali pošljite na Simon,
Broker. Lastnik Ohio SmeU'^^
in
and Refining Co. soba št. Lenox Bid g. vogal 9th St-Euclid Avfe. Odprto vsak da" " 6. ure zvečer.
io
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
iSIovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VEUKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm.
Sitter
fSOS ST. CLAIR
AVBNUH Cleveland, O.
WT«*
me
pn te) uri la
•te om prt
vem prostoru
m

o„> ^ ^



f.