§7an Vesenjak. Kako si najlažje pomagamo? Gotoro je, da vsi ljudje nimajo 6asa, ali pa ai»ajo korajže, ali nhnajo zmožnosti, da bi napisali ali usfmeno povedali, vsako svojo zadevo pravilno ia aa* laako, pa tudi kratko in jedraato, kakor je treba Ka fco si torcj pomagamo? Dragi moj! Naša organizacija ti ho5e pomagati, •joa ti hoče pripomofii do tvoje pravice, ona lioče biti tvoj zaščitnik in zagovornik. Naša ,,Slov. Kmečka zveza" ti nudi priliko, da spraviš vse svoje zadeve na pravo raesto: vsako svojo željo, vsako svojo zahtevo in vaako svojo pritožbo črez krivico, katero tr- piš. Kako storimo to ? V rsaki lari seslavljamo, odnosno na novo oživljamo odbore, ,,Kme6ke zveze" in ta odbor mora imeti v vsaki vasi ali občiiii vsaj enega zaupnika. !A'vQ hočeš priti do voljave, ako hočeš pomoči ali nasvela, pristopi k naši organizaciji ia bodi njen živ, to je delaven, no model in mrtev 61an! Kot člaa »,Kme6ke zveze" pa dobro glej, da bo v tvoji vasi zaupnik ali odbornik le tisti, kateri ima največ zmožnosti, ki je poSten in parneten ter ima tudi trdno voljo brigati so za splošno korist svojih domafiinov! iTvoja dolžnost je, da so v našo organizacijo ne vtihotaoijo oderulii, uepošfenjaki in grdi sebičneži, ki nimajo srca za svojega sobrata in ne volje, da bi pomagal; drugemu, ker vidijo povsod le sebe in svoi »ednolačni žep. Ka| je flolžnost odborulko^ ? Zaupniki — odborniki morajo priti skupaj k »eji vsaj enkrat v rnesecu, boljše pa je, ako sesestanejo vsako aedeljo. Tam sklepajo ia poročajo okrajacmn odboru in glavnerau odboru o vseh potrebah ia zalitevah, ki jili imajo prebivaloi okoliša. Nazaaajajo tudi vse nastale težave, morebitne aesreče ia krivice, ki se temu ah onemu zgodijo. Ako je stvar aujaa, pa jo morajo naznanili takoj pismeno ali celo brzojavno glavnemu odboru ali naši pisarni v Mariboru, ali pa poslancu. V Cclju ii" v Mariboru iaiamo namreč sedaj pisarne naše .,Knie6ke zveze" in te dajejo brezplaftno vse nasvete, izdelujejo tudi prošnje, rekurze in sporoftajo sklepe in zahteve vseh krajev vedno poslancem in vladi. KedaJ so upravlčeno pritožujom ? Ako si svoje zahteve in svoje težnje naznar;il na prej opisani način naši organizaciji in našim poslmicem, potem opravičeno pričakuješ ugodne rešitve ali pa vsaj temeljiiega pouka in pojasnila, zakaj se tvoji zahtevi ni moglo ugoditi. Sedaj pa hnaš tudi pravico jeziti se in kritizirati poslance in urade, ako si ti storil svojo dolžnost in se tebi storjena krivica ni popravila, kajti poiem je krivda res na organizaciji in poslancu, drugače pa ne. Zopet vzgled iz vsakdanjoga žhijenja! Prijatelji in somišljeniki iz ormoškega okraja nas redno obvešfiaio o svojili zahtevah in potrebah ia marsikaj se je laliko lzvršilo v korist ljudstva! V pretoklih mescih sein pouovno hodil k gospodu voditelju okraj- nega ghtvarstva \- Ptnju, da sem izvedel, kako je 3 preskrbo živil in s pomnčjo našega voditelja in bivSega ministra za prehrano gosp. dr. Korošca, se nam je posre&lo Haloze obvarovati lakote. Zato naglaS<w» ge enkral: pomagati se zamore le tistemu, ki svoje zahteve javi, pojasni in uteuielji! Mirno trdim: ni poslanca v našem Jugoslovanskem klubu, ki bi ne storil vseh potrebnih potov ia posredoval v vseh pošlenih in pametnih ter našim ljudera koristnih zadevah. Le obvešfiaite nas po aaših organizaeijah ia naravnost, toda pišite priporočeno, ker so poštne razmere na potu od Zagreba do Belgrada še vedno razmeroma slabe in se na navadna pisma bolj malo pazi. Najbolj je, da se obračate aa pisarne naše Kme6ke Zveze; one vam potem ali sa me takoj yašo_ zadevo uredijo, ali pa pošljejo poslaa cem, kjor je to potrebno. Kaj je treba še pomnitl? Mnogi sg napačnega inišljenja, da je poslanec ali tudi država nekako vsemogo6na, da lahko ustvari raj na zemlji. Uelalo se jeiv tem oziru veliko preve5 obljub ia se še dela, ker se greši aa lahkove. aost samo lastne posvetne sreče željnih in bogastva laftnih Jjucli. Znano je, da so odlikujejo v ,tem ravno so- oijalni demokratje, tkaterih najskrajnejši del je sku-r šul v komunizmu in boljševizmu uresničili ta raj aa zenilji, pa je razpalil le najhujše sovraštvo, rodil ao* izmerno število pobojev, grozno pomanjkanje ia rev* šfiino. Nokako po teui slabem vzora dela pri aas ,,Samoslojna" lažikmetska slranka. Prijatelj, pomni: niti poslanec, uiti država li ne moreta nasuti v tvoje žepe ali tvoje predale recima zlata, ki je izraz bogastva, kajti država zamore dati le to, kf;r polom davkov, monopolov, carin in pristojbin sama dobi! Naloga-poslancev je, da se državni dohodki primerno dobro in plodonosno uporablj*io. Ako ti kdo veliko obeta, potem veliko laže. Lo to imanio, kar si z dolom lastnih rok in lastnega razu«na ustvarimo in priborimo s trudom in težavo, z bojem iu znojem. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na staro rosnico: dva konja speljeta ve6 kakor, eflen in v zdražitvi dosežemo več, kakor pa loftenili Zaio se ravno organiziramo v gospodarske in poliU6* ne organizacije. Seveda si moramo staviti tudi v vseh' organizuuijali poštero in dosegljive cilje. la zato vestno in trezno presojaj, katera organizacija si stavi takšne oilje. Svest sem si, da boš prišel do prepri* čanja, da ,,Slov. Kmečka zveza" dela samozaveslno, pametno in trezno ter zato zasluži tvoje zaupanje. Ti pa iinaš dolžnost nasproli sebi, svojim otrokom in svojemu stunu, da se jo z vsem srcem okleneš'ia v njej po svoji vesti in svoji zmožnosti deluješ vstrajno in nesebično. Tako korisiiS v resnici trajno sebi in svojernu bližnjemu. Kdor ti obeta v programnih nemogofte re8i, ta ti namenoraa laže in to s tem naravnost smeši in zanifiu.|e. Včasi je takšen človek zgagar, ki od hujskarij živi, včasi je neizkašen ia aeveden, da §e nima toliko izkušnje v življeaju, ¦ da bi sam mirno pretiojal, kar je mogoče ia kar ni. Le zelo mali deci lahko dopoveš, da je pena na božičnih orehih čisto zlalo in lahko obljubiS, da boš §el ia utrgal zvezdo z neba ter jo otroku položil kot ij/račo v roke. In še otrok ti trajno ne bo verjel. Tako dragi moj, je s strankami in programi in posJanei! Večnoresnična je beseda, kS jo jo govoril Bog našemu očetu Adamu v raju, da bo zemlja rodila trnje in osat in da si bomo v potu svo- jega ohr»za služili svoj kruh. Ponolne srečo ti na zemljl m ustvari nih6e. S pametnim, skupnim deloia pa la&ko dosežemo posvotno blagostanje. Knkšno ualogo imajo poslanci ? 5J» prej -smo gu^ orili o poslaucih. Poglejmo si ©nktviif liaiaačpejše, kakšno nalogo imajo; Gotevo je, da vsi Ijudje v državins morcio priti akupaj, oa bi skloptiJi o svojik težnjah. Zalo iroamo posiai)«* Njiliovo glavne naloge pa so slode&e: Poslauet delpjo in sklepajo pred vsem nove postave, ali pa i2premiu.j:ijo žo obstoječe, ako jih hočejo izboljEati, To seveda ne gre tako mirao, gladko in ianko, kakor si mar,sikd(> misli, kajti vsak ima svoje željo in svoje aahteve, posamozni stauovi jili imajo ravnotako, kakor državM v celoii. Kako težko so zedinijo reciino za lo al' oiio, samo np, sebi dobro stvar že večkrat mali obftinski odbori! Pi-ide do prepira, pojasnjevanj in zavločevanj. Tako je še v veliko veftji meri to v di'ž;ivu»m 7.h(,ru K;>kd se vča&i obeani perejo in j>i.e- pirajo. !aio I c u'^ii?k: predstojnik, ker (iobro vodo, d.i ,j» oi 1 ieao v cliftini mnogo odvisno. Glej, dragi ino.j. ravnu takn «o \nftkraf poromo in prepiramo, kdo bo minisli-ski pi-fcflsodnik in kateri bodo njegovi odborniki — pomagaSi, ministri! Ni vseeno, kdo je /apau, še nmu.! v-coiio je. kdo je ministrski prcclscdnik in kakšno je niini^its.vu. Di-ugii vnžim i:t»iogp poslanca je, da zna vir.di gleduti na prsfe, kvii-o i;;iorab!ia državne dohodke in kje ]>)• if -m ;¦' Ijia To je ena izmed glavnih in tndi najtežHvnejših naiog poslančevih. Ce tebi dela ureditev tvojega rospi-itnrstva velikokrat skrbi 111 ležave, koliknr bolj šo cioia skrbi in tcžave veslnemu poslancu urofiilov dfžavnega gospoclorsiva, In kakor tebi ne gi-e vse tako i/.pod mk. kakor si sam želiS in ne zadone krivda tebo, tako je tutl: s poslanccm! Tretja važna lfaloga posJaaoa jc, da opozarja svoje rojake na sospMviarski napredak 1«f skrlsl za to, da se blagostanjo l.;ndslva dvigne. Pri fem pa mora imeti pred oemi veiuo eeloto, delati torej z» sploSno kori.sl ia ])o(lpirati posameznike 1« t tolik», kolikor je koristno vsem in ne škoduje posameznikoia. Poslanoc mora nadalje paziti povsod na to, da se izvršujejo \n spošiujeio postnve, kajti br«z teh ni miru in niso rarni ne svojega imetja, ne svoj«g;* iivljcnja. Nepoiteno jo torej, zahtevati od poslanoa, da za posamezaiica izvrži ali izposluje nekaj, kae, ni postavno, ni pravično in kar je profi splošnim tooristini. Koačno je vnžna na^oga poslancev, da pomagajo (io pravice vsem, ki se jim godi od strani drugih, posebno še od strani oblasti vede ali nevede, hote ali nolioje krivica. Ponavljnm tnkaj, kar sem ža rekel: ako hočeš, ria poslanec v ])olni meri vršt svojo dolžnost, moraš ga poštono obveščati! ,%.