89. številka, Ljubljana, petek 20. aprila. X. leto, 1877.
Iihaja vsak dan, iiviouiii poueneljke in dneve po praznicih, ter ve tj h po poŠti prejeuian zh a vicro-ov ers ko delele za celo leto lfi gld., za pol Mta 8 gld., M ćetrt leta 4 gld. —  Za Ljubljano brez pošiljanju na doni M celo leto 13 gid., /.a četrt leta 3 glu. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se raćuna 10 kr. sa mesec, 30 kr. ztt četrt letu. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja sniiana oena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od ćetiristopno petit-vrate H kr., če bo oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi sv ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kol mano vej hiši št 3 ^gledališka stolba" Opra/ništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kohuanovej hiši.
0 vojski.
Telegram iz Peterburga 18. aprila poroča zopet, da ruski car in cesarje vit naslednik odpotujeta v petek (t. j. dene3) v Ki-Senev k vojski. Telegram pristavlja izjavo •vladnega ruskega glasila „Agenco Itusse," ki pravi, da, če je tudi protokol od anglikanske strani kot neveljaven razglašen, bode vendar Rusija evropsko nalogo carigradske konference (zboljšanje stanja in položenja turških kristi-janov) sama izvršila.
Vojna se bode najbrž začela v Aziji. To se pripoveduje iz Berlina in Brllslja. Predno v Evropi turška in ruska vojska skupaj trčita, utegne miniti še štirinajst dnij, ker toliko še ruska vojska baje potrebuje, da preide Iiumunijo in se taktično vzpostaviti more.
Po ,,Ruskem Invalidu" ima Turčija zdaj na vseh bojiščih vsega skup 443.000 vojakov na nogah in od teh v Aziji 120.000 mož. — Turški list „Turquie" pa celo govori o 700.000 mož. Poslednje je pač pretirano. Turčija se bode morala braniti proti Rusom (kateri so pač tudi dovoljno število boljše vojske zbrali) na Donavi in ob Kavkazu v Aziji, proti Perziji, Grškej, (Jrnejgori in vstašem v Bosni. Tortj mora vojsko jako razdeliti. Če pa še Avstrija prime v Bosni?
Da se bode tudi Avstrija udeležila, t. j. Bosno zavzela, precej ko Rusi Bulgarijo osvoje, in sicer v dogovoru z Rusi, verjetno je vsak dan bolj. Tako n. pr. ima „Agr. Pr." iz Dunaja brzojav, ki poroča, da je donavsko parobrod no društvo dobilo ukaz, kolikor mo goče vlačnih ladij za prevažanje vojakov pripraviti. Organ hrvatskega bana „Agr. Ztg." živo  priporoča  osvojenje Bosne, isto tako
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Miss M. Cummins poslovenil J.)
X> i* n f£ i   de 1.
četrto poglavje.
(Dalje.)
„Veseli me, gospodiue Brus! da očitno priznate, da bi brez te lastnosti bilo nemogoče verovati vašim sladkim besedam."
„Tega ne priznavani. Pravim vam le, kar bi vsaka draga devojka razen vas prav rada verovala. Kako pa naj bi vas prepričal, da mislim resno in da bi rad, da bi me tako razumeli V Kako naj bi vas pregovoril, da bi prostosrčno občevali z menoj in ne več še ogibali moje družbe V
„S tem, da govorite z menoj prostosrčno in* resnično ter se ogibate vseh besed in uljudnosti, katerih jaz poslušati ne morem in ki
„Obzor". Tudi pri nas tu v Ljubljani se pripravljajo na veliko ukvartirauje vojakov.
Postava zoper pijančevanje.
Oho! Sladko vince, srce ogrevajoče, dušo razveseljujoče hočeš prepovedovati! Ne veš li, da okrepčujoča alkoholna pijača je stara ljubica človeštva? — Tako bodo vprašal karajoč vinski bratec bravši napis tega članka, — ta koj sluteč, da terjamo zakonito zabrambo pijančevanja.
A postoj, veseli vinski bratec. Mi ne kličemo novih paragrafov zoper tebe, ki si ves dan pridno delal, vse obskrbel, pa na večer v krogu prijateljev čašico gladiš mej zgovorno družbo, vesel domov odideš, da se drugo jutro zopet k delu vrneš. Mi se ne obračamo proti poštenemu kmetu ali delavcu, ki po tru-dapolnem tednu v nedeljo svojo čašo izpije, tudi če je malo obila, da jo lo plačati more; ne pretimo gostoljubu, ki prijatelje povablja k sodu in sam ga pije, če tudi se jeziki čestite mu družbe izredno razvežejo. Mi znamo, da ima alkohol neko čudovito in torej opravičeno moč na človeka, ki bode ostala, dokler bode blaga vinska trtica rodila, in dokler bode slabi človek po zemlji hodil; znamo, da se ga je nabral uže nekateri in nekateri poštenjak od očaka Noeta do zadnjega našega slovenskega očanca; da so ga ljubili in v pesnih in dejanji slavili veliki pesniki vseli narodov od Horaca do Preširna, in, brate vinski, celo mi, pritlikovci zdanjega časa, sami velo obrajtamo, cenimo in v visocih čislih imamo"dobrega ru-dečega ali rujnega „Dolenjca" ali „Bizeljca", bodi si po novej ali po starej meri.
Će torej terjamo postave zoper pijančevanje, evo kakšno:
so vam nepristojne; to sem vam uže skusila dokazati?"
„A gospica Jerica! za mene so pomenljive, jako pomenljive. Uže več dnij sem iskal prilike, da bi vam povedal svoj sklep ; in sedaj me morate poslušati;" zapazil je namreč, kako je barvo spreminjala in bojazljivo in nemirno okrog se ozirala. „Morate mi odgovoriti in sicer nadejam se, odgovoriti ugodno mojim željam. Vam je ljub odkritosrčen govor in odkritosrčen vam čem biti dovelj, ko sem se epkrat odločil. Moji prijatelji in sorodniki naj govore in se čudijo kolikor jim drago, da si izvolim ženo, ki se niti ne more ponašati z imenitno krvjo, niti nema premoženja. A sklenil sem kljubovati njim vsem ter vam se brez obotavljanja ponudim, da delite mojo nado z menoj. Zakaj pa je denar, če ne daje možu one neodvisnosti, da stori, kar mu je drago ? lu kar zadeva družbe, veni le, da lehko nosite glavo ravno tako po konci kot katera si bodi. (Je nemate ničesar ugovarjati, ne igrajva
Poročilo odseka državnega zbora v postavi zoper pijančevanje je nedavno prišlo na svitlo.
Postava je bila od početka le za Galicijo namenjena.
Po predlogu odseka državnega zbora, bodo se tudi na Oukovino raztezala; ob jednom pa naj bi so vladi ukazalo, po zaslišanji deželni h zborov preudariti, ali ne bi bilo dobro, tla bi se ta postava tudi v drugih kronovinah uvedla.
S to postavo se v istini odpravlja bistvena pomankljivost našega dosedanjega kazenskega postavodajstva. Kakor znano, kaznuje so po kazenski postavi pijanstvo le takrat, kadar je pijanec kako dejanjo učinil, katero bi sicer za zločinstvo veljalo, ali kadar gro za pristarolo ali privajeno pijančevanje delavcev pri zaznamovanih opravilih.
Glavne določbe te predlagane nove postave zoper pijančevanje so sledečo:
Kdor se v prostorih, kjer se toči vino ali žganje na cesti ali v drugih javnih krajih, očividno tako upijani, da se ljudje nad njim izpodtikljejo, ta so kaznuje s zaporom do jednoga meseca ali na denarju do 50 gld. Ravno tako se kaznuje, kdor v takih pivskih prostorih koga drugoga z namenom upijani, nadalje kdor daje uže pijanim ali otrokom pijače, ki upijanijo.
Terjatve krčmarjevo za take pijače se ne morejo iztožiti, ako prejšnja enaka terjatev nij plačana. Tudi so zastave in poroštva za take terjave neveljavne. Pogodbe, katere bi nameravale tem postavnim določbam, izrekoma po dolžnih pismih in menjicah v okom priti, kaznujejo se s zaporom od jednega tedna do dveh mesecev, ali v denarji do 200 gld*
več skrivne igro, ter stvar naj bode dognana za naji;u in skušal je prijeti jo za roko.
Jerica pa se je umaknila. Njena lica so gorela in njene oči so se svetile, ko jih je obrnila na njega z izrazom začudenja in ponosa.
Mirni ostri pogled teh črnih oči izrazoval je toliko, kot cele knjige; in gospod Brus je odgovoril njenemu pogledu rekoč: „Nadejam se, da vendar nijste za zlo vzeli moje odkritosrčnosti."
„Vaša odkritosrčnost?" rekla je Jerica mirno ; „ne tega ravno nikdar ne jemljem za zlo Kiij pa sem nevciloma storila, da bi vam bilo dujalo toliko zaupanje, da vi hočete kljubovati željam vaših prijateljev in sorodnikov, mene bi pa komaj poslušali le?"
„Nič,tt rekel je Brus s prosečim gin som; „a zdelo se mi je, da mislite, da se le šalim z vašim srcem, in da ste se me zato tako ogibali, kar bi gotovo ne bili storili, vedevši, kako resnobno sem nameraval. A verujte mi,
Kdor je bit v jednem letu zarad pijanosti trikrat kaznovan, temu more politična okrajna oblast obiskovanje prostorov njegovega stanovanja in bližnje okolice, v katerih se toči alkoholna pijača ob kazni f»0 gld. za čas jed-nega leta prepovedati. Lastuiku tucih prostorov pa, ako je bit v drugič kaznovan, more se pravico točiti, začasno ali pa za zmirom odvzeti.
Postava se ima po občinah priobčiti, in v prostoriti, kjer se toči, v krčmah, štacunnh itd. javno nabiti, in se ima za to skrbeti, da se more lehko vselej razločno čitati. Če to vse nij, podvržen je krčmar kazni.
Poročilo odseka državnega zbora, kateri jo imel to po vladi predloženo postavo pretresati, pravi, da, akoravno bi se predlagano določbe marsikomu po pravici preostre ali p red rak on i č no dozdevalo, in akoravno se po njih stroga osnova civilnih postav prodere, vendar se no more prezirati, da se izredne napake morejo le po izrednih sredstvih odpraviti, in da je potreba posebno postave, da taisti ne odidejo pravici, katerim splošne postave nijso ne le no zadržek, temveč znslomba njih kaznivrednega počenjanja.
Tako osnova postave.
Mi sodimo, da bi tudi naši deželni zbori smeli to postavo priporočiti za naše slovenske dežele. Koliko bi se s tem hudega odvrnilo! Koliko pretepov, pobojev, goljufij bi se odpravilo ! Koliko malih posestev bi no prišlo na kant! Koliko delavnih morij bi ne pogi nilo ! Koliko f a m i 1 i j s k e bedo in nesreče bi se odstranilo! Nobena stvar nij popolna. Tudi taka postava pijanstva ne bi po vsem odpravila. Ali mnogo bi koristila. Zatorej to v preudarek dajemo našim deželuhn poslancem. Dobro je uže, če se stvar precej sproži, v kakoj resoluciji, ali kakor koli, izvrši pak naj se potem, kakor brž se more.
Iz deželnih zborov.
Kntnjts/ri deželni zbor.
(IV. seja. 18. aprila.) Deželni glavar poroča, da je feldmaršallajtenant Latour v imenu cesarjeviča Rudolfa zahvalil se deželnemu zboru za čestitanje k njegovemu godu.
Nadvojvoda Albrechtje na čestitanje odgovoril: „Izvolite zastopu vrlo kronovino Kranjske izreči najtoplejšo zahvalo za srčna vošila. Albrecht.«1
Deželni predsednik naznanja, da je zborovanje čez prihodnjo nedeljo nemogoče.
Dr. Bleiweis izroči prošnjo čebelarskega društva za podporo, ki se izroči finančnemu odseku.
Poslanec dr. pl. Zavinšek interpelira vlado, kdaj misli začeti priprave za novi tir cesto z Novega mesta v Metliko.
Poslanec pl. Langer poroča v imenu finančnega odseka o proračunu glediščnega zaklada za 1. 1S7H in nasvetuje, naj se s potrebščino 8083 gld. 87 Va kr. in z dohodkom 5087 gld., tedaj s primnnjkljejem 359G gld. 87 '/a kr., ki se imajo poplačati iz deželnega zaklada, odobri.
Baron Abfaltrern pravi, da neče ponavljati, po nemškutarskej stranki dostikrat uže provociranih neslanih debat v tej zadevi, ali se mu vendar potrebno zdi o ulovenskem gledališču povedati, da je bilo pretočeno zimo slabo, kajti to so tožili i taki, ki so zavodu prijazni. Končno nasvetuje, da bi no prouzročil nezadovoljnosti, naj so za slovensko gledališče mesto 2400 samo 1000 gld. dovoli.
Po njegovem nasvetu se glasuje imenno in nasvetovana podpora 9400 gld, in lože z vrednostjo 860 gld. se 17 proti 14 glasom dovoli. Poslanca Kramarič in dekan Toman nijsta glasovala !
Potem se ves dalji proračun brez debato odobri.
Poslanec Graselli poroča v imenu finančnega odseka o proračunu ustnnovnih zaklad in nasvetuje:
1. Deželni zbor naj se posvetuje o proračunih kranjskih ustanovnih zaklad za leto 187K. na podlagi nasvetov deželnega odbora v prilogi 17 ter naj pritrdi v njej nastavljenim „ potrebščinam" in „zakladom" posameznih ustanovnih zakladov, oziroma njihovim prebitkom ali primanjkljajem, z gori navedenimi premeinbami.
2. Deželnemu odboru je nalog, muzoj-nemu služabniku Ferdinandu Schulzu za tekočo leto 1877. iz preostankov od druzih rubrik potrebščine muzejnega zaklada plačevati ob jednem so stalno   plačo izredno osobno
j priklado 150 gld. v mesečnih obrokih 12 gld. I no kr.
Zbornica predloge odobri. Poslanec Dežman  poroča o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1870, ki se po predlogu finančnega odseka sprejme.
Toslanec Obreza poroča v imenu gospodarskega odseka zarad prestopa Cerkniško iz pod Logaškega pod Loško okrajno sodnijo in nasvetuje: Prošnja občine Cerknica, da bi' se v Cerknici ustanovila okrajna sndnija in dar-karski urad, se c. k. vlad i gorko- priporoča, ko bi pa to nemogočo bilo, deželni /bor priporoči, da bi se ra/en vnsij Martihjak, Grahovo in Žerovniea tudi vse k davkarskim občinam Cerknica, Dolenja vas in Ulaka, potem Begunje, Kožlek, Selšček in Bezuljak prište*-vane vasi iz sodnijskega okraja logatskega izločile ter onemu v Loži pridelile. (Sprejeto.)
Poslanec Dežman poroča o napravi ceste čez Turjaški hrib po novem tiru.
Dr. Znrnik pravi, da je costa gotovo potrebna, ali še bolj je potrebna cesta čez V a-genšperk. Po vsem pa se mu zdi, da je treba še premisliti, ali ja treba, da gre cesta čez Ahacijovo goro, ne bi bilo priličneje, da bi šla čez Osolno. Zadnja črta bi bolje vstrezala IŽnncem, Zelimljeem in sploh ljubljanskoj okolici.'
Cestna proga črez Aliacijov hrib se bo jako težko posipala, pri propi črez Osolno bi bilo to lažje. Tudi so mu zdi, da se je proga Črez Osolno premalo v postov vz^la. Govornik pravi, da ima po inženerju Pfibilu, kateri je tudi trasiral gorenjsko železnico izdelan načrt te proge na 87'2<> gld. 8 kr. Govornik nasvetuje, da bi se stvar deželnemu odborU v natančni prevdarek izročila.
Temu predlogu se protivi odločno poslanec Pakiž, ki so tir. Zamiku posebno zahvali, da je to cesto tako hitro popravil.
Poslanec Braune pravi, da je tir črez Osolnik zelo močviren in bo treba vednib popravil.
Dr. Bleiweis pravi, naj so stvar še enkrat z načrtom proge črez Osolnik izroči gospodarskemu odseku v pretres.
Poročevalec Dežman se sklada z dr. Blei-vveisovim predlogom, kateri se, ko dr. Zamik svoj predlog nazaj vzame, sprejme.
Poslanec Murnik poroča v imenu finančnega odbor o proračunu deželnega zaklada za 1. 1878 in nasvetuje:
1. Deželni zbor naj se na podlagi poročila deželnega odbora in z ozirom na od finančnega odseka zaznamovane promembe 0 posameznih številkah, kakor tudi v skupnih zneskih potrebščine in zaklade deželnega za-
da vas občudujem tembolj, da ste se obnašali tako spoštljivo ; če sem tedaj so nadejal, da bi mi bili naklonjeni, zameriti mi tega nikarte. Presrečen bodem,  če mi ugodno odgovorite".
Izraz razžaljenega ponosa izginil je raz Jeričinega lica. „ M Hostiji va moram biti niego-vej ošabnosti in nevednosti, ter ga obžalovati, da se je tako prevaral v BVOjih nadah."
Da se nij mogel več slepiti, povedala mu je res tako odločno, da mu nij najmanj udana ter da se zanj le toliko zanima, kot za starega znanca, kateremu odkritosrčno želi vse dobro; pri vsem tem pa jo ponudbo zavrnila z najmehkejširni besedami, da ne bi ga razgalila in ponižala. Čutila je, kar bi vsaka nežna in poštena devojka v takih razmerah čutiti morala, da ima možu, kolikor malo ga bi tudi Čislala, biti hvaležna, ter mora ga spoštovati, ker jej je izkazal največo čast. Misle na Katinko in na čudovito obnašanje gospoda Brusa, katero jej je bilo sedaj še bolj nerazumljivo, je zmanjšala nekoliko svoje obžalovanje,  a kljubu tej misli je njeno vedenje
kazalo le spoštljivo devojko, ki si ne krati sama sebi časti, temveč kazalo je tudi njeno prisrčnost, katera, če mora koga žaliti obžaluje silo, ki jo sili k temu.
A dozdevalo so jej je skoro, da se ne zmeni za njeno ozirnost na njegove čuti, ko ie 'videla, kako jo razumeval njen zanikavni odgovor.
„Jerica 1" rekel je, „vi se šalite ali z menoj ali s samo soboj. i'e bi me rada le spogledovala, prosim pomislite, da me ne bode več volja daljo siliti v vas. Če pa nasproti tako zelo pozabite na lastno koristi, da h premislekom zavračate premoŽenje, kot je moje, obžalujem vas, da nemate prijatelja, ki bi vam dobro svetoval. Taka sreča no pride vsak dan, zlasti pa ne ubogim učiteljicam; če ste res tako nespametni, da jo odbijete, lehko vam rečem, da taka ponudba se vam no bode več
ponujala/
Pri teh razžaljivih besedah oživili so se Jerici stari čuti in vrelo je v razdraženem njenem  srci,  kar so jej je celo kazalo konci
prstov; kajti tresli so so jej na mizi, na katero jih je naslonila, vstavši, ko jo govoril gospod Brus. Res nenaden in nenavaden je bil ta upor starega sovražnika, a predolgo je uže trdo brzdala svoje čuti, kot da bi bila onemogla pri tem tako nepričakovanem napadu ; in odgovorila je res nekoliko krepko, a vendar ne razdražljivo:
„Gospodine Brus! postaviva, da bi 80 tako izpozabila, vendar vas bi nikdar toliko ne razžalila, da bi vas vzela zarad vašega premoženja. Jaz ne zaničujem bognHtva, ker dobro poznam blagor, ki izvira iz njega, a svojega srca ne prodajem za denarje; to rekši šla je proti durim.
„Stojte 1" rekel je gospod Brus, primši jo za roko, rposlušajte me le še trenotek; naj vas vprašam le še eno reč. Kaj sto ljubosumna zarad onidanje moje uljudnosti proti drugoj ?"
„Ne,"  odvrnila je Jerica,  „a priznavam, Ida uijsem razumela vaših nagibov." j       „Kaj  ste mislili," vprašal je nagloma,
klada za leto 1878. posvetuje in naj proračun tega zaklada 8 skupno
potreb&ino 1 .   .   .   .   318.034 gld. 53 kr. in s skupno zaklado   .     57.385   „   81 „ potrdi.
2. Za potrebno zalogo pri iiiiiii i kave v znesku ......20O.048 gld. G2 kr.
je za leto 1878:
a) 20% priklado na vse direktne davke, izvzemal doklado za vojaščino in
b) 20% priklado na užitnino od vina, vin skega in sadnega mošta in od mesa pobirati.
3. Končni presežek 3G.851 gold. 38 kr. naj se porabi v to, da se začasni obrestni dolg deželnega zaklada deloma plača.
4. Deželnemu odboru se naroča, da dobi najvišje dovoljenje pod štev. 2. a) in b) zaznamovanih deželnih priklad.
5. Deželnemu odboru se naroča:
a) Podporo za obrtnijsko šolo v Novem mestu le takrat v znesku 300 gold. izplačati ako bode tudi slavno ministerstvo dosedanji znesek podpore za leto 1878 dovolilo.
Poslanec baron Apfaltrern nasvetuje, naj bi deželni zbor pooblastil deželni odbor, da smo podporo za zidanje cest, tudi v večjcj svoti, ko 1000 gold. dovoliti. (Sprejeto.)
Podpore se dovolijo: Slikarju Simonu Ogrinu v Henedkah 200 gld. Podpiralni zalogi slovanskih vseučeliščnikov v Gradci 100 gold. Podpiralnemu društvu dijakov v Novem mestu 200 gold. Vodstvu niže gimnazijo v Kočovji za revne učence 100 gld, Podpiralnemu društvu za filozofe na Dunajskem vseščilišči 50 gold. Podpiralnemu društvu „Frcitischstiftung" za telmikarje v Joanneuinu v Gradci 50 gold. Podpiralnemu društvu na rudarskoj akademiji v Ljubim 50 gold.
Prihodnja seja v petek 20. aprila.
Štajerski rfeŽehii zbor.
V seji 16. aprila je bila debata o zakonskoj osnovi glede pravice imenovanja učiteljev. Forocevaloe je bil šolski nadzornik Vrečko. Nekateri poslanci iz opozicije so popustili sedeže ter poslušali z galerijo.
Dr. Sernec jo govoriKza to, da so pravica imenovanja pusti okrajnim šolskim svetom. Osnova podkopava neodvisnost učiteljev.
Na spodnjem Štajerskem so učitelji, kateri slovenski jezik zelo ljubijo, kar deželnemu šolskemu svetu nij prav in tudi sicer bi mu bili lehko neprijetni. Nova postava pa bi jih od deželnega šolskega sveta popolnem odvisne storila. Ona bi učitelja narodu ugrabila ter naredila iz njega ces. kr. uradnika, okrajnim šolskim svetom pa bi vzela prvo pravico. Govornik torej predlaga, naj se osnova izroči deželnemu šolskemu svetu, da jo tako pre-naredi, da se okrajnim šolskim svetom pravica ne bodo kratila. Predlog pa nij zadostno podpiran.
Ko je govorilo še veliko poslancev za to zakonsko osnovo, se debata sklone in se osnova sprejme tako, kakor jo je naučni odsek stilizirah
Politični hvai^Ic«!.
^r<a>ifr«vs»J«* fte&'H«*.
V L j uhlja n i 10. aprila.
Na Dunaj! so 17. t. m. petdesetletnico (oziroma št i r i desetletnico) priljubljenega nadvojvode Mtbr+chtn slovesno obhajali. Z Ruskega in Nemškega in od dru god so deputacije prišlo čestitat. Časniki prinašajo uvodne članke, v katerih naglašajo Albrechtovo konservativnost in rusoljubnost. Da jo ta vojvoda pri Rusih rad viden gost, konstatira celo „N. Fr. Pr.u, ki pa na prvem mestu perfidno in nesramno zoper Ruse piše.
Telegram iz Dunaja se glasi 18. aprila: Serenada na čast nadvojvodi Albrechtu narejena je bila sijajna. Pri igranji cesarske pesmi sta priš'a cesar in Albrecht k oknu ; neizmerna množica jima je slavo klicala.
Dunajski nemški konservativni list „V a t e rl a n d" je imel tiskovno pravdo pred porotniki. Državni pravilnik je krivil nek članek govoreč o socijalizmu. Porotniki pa so urednika nekrivega izpoznali.
V tiroliken* deželnem zboru je bilo 17. aprila nekaj političnega ropota. Poslanec grof Drandis jo hotel brati pravno zavarovanje volilnih mož zoper usiljovanjo nekatolikov na Tirolsko in zoper brozversko šolo. Deželni glavar tega nij pustil. Giovaneli in Dipauli sta ugovarjala. Seja se jo morala pretrgati in prihodnjič, pride stvar na dnevni red. Izjava jo podobna onoj \). marca lanskega lota, zarad katere jo bil tirolski zbor razpuščen.
Jfiirof .«•?.# ban je baje bil v Pošto poklican, da Tiszi in Magjarom pove, kolikaj bi Hrvatje storili, ko bi Magjari dosegli, da bi marširala naša vojska zoper Rusa. Upati bi smeli, da jo Hrvat,  Slovan Mažuranič
vendar moževsko in barem enkrat jasno govoril.
it n.v h-i cesarjevič naslednik ie prevzel pokroviteljstvo nad vsemi podpornimi slav-janskimi društvi v Rusiji.
Kaže se zdaj, kakor ,.Pol. Cnrr." poroča, da je m r/sama dala Turkom svet, naj ne sprejme protokola. Ruski car je hotel, pravijo. re^ mir obdržati in bi so bil s Turčijo pobotal naravnost, ko bi bil prišel poseben turški poslanik v Petrograd. Ali Angleži so se tega bali in skrivaj pomoč obetali Turkom.
#V/»ttooTkf minister vnanjih stvarij, vojvoda Dccazes je 17. t. m. ministcrskemu svetu povedal, da jo iz Dorlina in Londona zatrjilo dobil, da ie Nemčija namenjena mir in spravo držati nasproti Prancoskoj, in to zatrjilo jo nem<ki poslanik knez ITohenlohe naravnost potrdil. -— (Zgodovina uči, koliko so zatr-jila in zagotovilu Nemcev vredna.')
ffalim*fe« vnanja politika je dvojezična, sebična in neiskrena, kakor le katera. En čas z Rusi in Slovani, precej potem za hrbtom pa nrotivno! „P. L" se iz Rima te-legrafuie, da tam neki Italijanjo rujejo uže zoper Uusiio. ker so bojo za pomorsko bodočnost italijanske državo.
Glede FV»**-#»#» se iz Carigrada poroča, da bodo v bodoeej vojni zaveznica Rusijo, ker so njeni Mabomedanci šiji t. i in Turkom protivni, in ker Perzija zahteva od Turčije Ragdad in Kerbella. — Preko Londona se pa iz Teherana poroča, da se tam o namera-vanej perzijanskej vojski nič no vo. Perzija je jako daleč; kaj je res?
MSI.
Iz Gorice 18 aprila (Izv. dopis.l Tred malo dnevi poročal sem Vam, da imamo v našej „Nizzi" krasno spomladanske dneve, a Žalibog, kar nenadoma se je vreme izpre-menilo in uže tri dni imamo prav mrzlo, goro so se snegom pokrite in v nižini dežuje. Oblekli smo nže shranjeno zimsko obleko. Ubogemu kmetu je obupati, ko vidi uže razcve-teno drevjo zopet golo in bati so je vseuni-čevalno slane; potem pojde upanje na dobro letino po vodi.
Kmetje iz Furlanije pripovedujejo, da je ponedeljek zjutraj jim potolkla toča polja in trto od Kormina do Vidma. Ubogi kmeti Vsled bližajoče se rusko-turške vojske poskočile so ceno živeža; posebno pa koruza, katera je glavni užitek našega Gorjana in Fur-lana jo denes .!50  novcev dražja, kot minoli
„da mi je kaj mari za to bedasto KatinkoV Ali mislite le za hip, da Bem želel kaj dru-zoga, kot da bi vam pokazal, da bi druga precej sprejela mojo ponudbo V Ne, na mojo besedo, nikdar jej nijsem bil najmenj udan. Srce moje jo bilo vašo in njej sem se lo uklu-njal, nadejajo se, da bi me vi enkrat vsaj pogledali, ljubosumni pogledali, ko bi bilo mogoče. Kolikokrat sem želel, da bi vas lo za četrti del toliko veselila moja družba, kolikor je veselila Katinko, da bi zarudevali in se smehljali kot ona, da bi žalovali, kador som jaz žaloval, in se smejali, kader som se jaz smejal; tako se bi bil nadejal, da sem pridobil vaše srce, kot. sem se nadejal tega od nje.' AljunTti Katinko — — pa! pudel gospo Grahamovo bi bil ravno tako lehko vaš soljubimec, kot ta mila —"
„Stojte! stojte!" vskliknila je Jerica, „zarad mene, če nočete uže zarad vas! O, kako —" nij mogla dalje govoriti, ampak padla je na bližnji stol, zajokala se je in skrivši obraz v roko, kot je navaduo storila v otročjih letih, jokala jo neprenehoma.
Gospod Rrus je stal poleg nje ves začuden. Nazaduje se jej je približal ter jo je tmoma vprašal: „Kaj je vam V Kaj sem vam storil ?■
Se lo črez nekoliko minut jo mogla mu odgovoriti. Vzdignila je glavo, dejala laso s čela nazaj, kazala je obličje, ki je izrazovalo najglobokejšo žalost in bolost ter je rekla s pretrganim glasom:
,,Kaj ste mi storili V Oh, kako morete še vprašati? Ona jo dobre rodovine, ljubeznjiva in polna ljubezni. Ljubi vsakega in veruje vsakemu. P rovarili ste jo in jaz sem tega kriva! Oh, kako, kako sto mogli vse to storiti !u
Benjamin je bil pri njenih besedah v silno veliki zadregi in jezik mlije odpovedoval, ko je rekel:
,.To bode uže prestala/'
,,Prestala! kaj V' vprašala je Jerica. — , Svojo ljubezen do vasV Morebiti. Ne vem ravno, kako vkoreninjena je, a pomislite na njeno veselo, zaupljivo naravo in kako je bila goljufana?  Pomislite, kako je varovala vašim
priliznenhn besedam in kako prazno so vendar bilo ! Pomislite, kako sto zelo rabili njeno zaupanje. Pomislite, kako hudo sto učili ne-zaupnosti te sirote brez očeta in matere, ki jo je lehko miloval celi svet!"
„Nijsem mislil, da bodo to tako razumela," rekel je lienjamiu.
„Kako bi bila jaz mogla to razumevati drugače?" vprašala je Jerica. „Ali ste se smeli nadejati, da bodein pri takem obnašanji vas čislala?"
„Vi, .lerica, jemljete vso kaj resnobno. Tako ljubkovanje je kaj navadnega."
,,Žal mi je, da slišim to," rekla je Jerica. ,,Po mojih mislih, in ker ne poznam mišljenja in vedenja občno družbe, je strahovito, igrati se tako s človeškim srcem. Alt vas Katinka ljubi, o tem nočem govoriti, a kaj si bodo mislila  o   vnšej odkrisosrčnosti."
,,/idi so mi, gospica .lerica, da sto jako ostri, ker me je k temu navajala ljubezen do vas.11
(Daljti prili.)
teden; zraven draginje izgineva mu še upanje na dobro letino. Bog pomagaj!
Goriški zidarji „strikajo" ter zahtevajo znižanje delavnih ur. Te dni so se sesli pred magistratom in zahtevali, naj župan pri mojstrih za nju posreduje, da dosežejo svojo zahtevo ; župan jim je obljubil, da bode storil, kar je v njegovej moči in opominjevaje odpravil jih je. Ker je veliko pomanjkanje dela, in najde se jih takoj 10 za enega, dvomljivo je, da bode uslišana njih želja.
Včeraj je došel na Goriško postajo zaboj z napisom: „terraglie" (lončene posode). Ker je iz omenjenega zaboja nekaj čudno dišalo, naznanili so kolodvorski delavci c. k. fi nanci, da mora biti v zaboju vso kaj druzega, kot „terraglie," rinanearji so zaboj odprli in glejte! namestil lončenih stvarij bilo je troje žakljev — tabaka namenjenega per kontra-bant v Italijo. C. k. finanea je se ve da tabak konfiscirala in začelo se bode preiskavauje.
Po izreku delalcev se je baje uže več lončenega tabaka črez Sočo v Italijo skontra-bandiralo. No sedaj bode temu konec in Italijani ne bodo več tako ceno pušili avstrijskega tabaka!
Doisiace stvari.
— (f L e o p o 1 d J u g o v i c.) Iz Aleksand-rije je v Kranj došla žalostna novica, da je tam (J. t. m. umrl g. Leopold Jugovic, kranjski deželni poslanec, ki se je bil lansko leto tja preselil. Pokojnik je bil veren sin naroda svojega, trden, neomahljiv do zadnjega. Žalibog mu zadnja leta v materijalnih zadevah sreča nij bila mila. Bodi mu zemljica lahka!
— ^Znamenje vojske?) Mestni magistrat razpošilja hišnim posestnikom okrožnico z naznanilom, naj se pripravijo za slučaj tako, da bodo v stanu vzeti pod streho po štirikrat toliko vojakov, po kolikor jih sicer na-nje pride. Hrano vojakom ne bo treba preskrbovati, pač pa posodo za kuho in prostor, kjer si bodo sami kuhati mogli.
— (Sokolski večer) bode v soboto večer v čitaluičnoj restavraciji. Mej drugimi točkami programa sodeloval bode tudi si. pevski zbor čitalniški, in gosp II. Reihman, potem vojaška godba pod osobnim vodstvom g. kapelnika. Tedaj dovolj zabavnega gradiva, da se sme obilno obiskovanja pričakovati. Za neude velja vstopnina lo kr.
— (Vreme.) Sneg je dcnes (v četertek) skoro ves skopnil. Ker se je popoludne ujas-nilo, bojimo se močno po noči mraza in slone, ki bi uničila upanje dobre letine.
— (O vremenu) se nam piše iz spodnjega Roža na Koroškem 18. t. m.: Cvetočo spomlad nam je pokrilo s snežno odejo ! Tri dni uže neprenehoma na letava sneg, in zdaj, ko vam te vrstice pišem, še nij prestalo snežiti ; prezgodaj smo se veselili zgodnje in prijetne spomladi. Sadje je celo v nevarnosti pred neugodnim vremenom in tudi za setev utegne to hude nasledke imeti. Torej od leta do leta vedno slabše za našega poljedelca, kaj bode!
— (Veselica.) Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo 22. aprila veselico s sledečim programom: 1. Moj stauak, čvetero-spev. 2. Nekaj srčnega, polka francaise za dvoje citre od J. C Umlaulta, igrano na 5 citer. 3. Slovo, čveterospev. 4. Pas de Charge koncertni komad, čveteroroeno za glasovir, iijdasbil Tito Mattei. 5, Baztresenica, vesela
igra v 1. dejanji. 6. Ples. Začetek ob l/,8 uri zvečer. Najuljudneje vabi vse čest. gg. ude, ki naj blagovole tudi sposobne neude soboj pripeljati Odbor.
— (Slovansko pevsko društvo dunajsko) priredi 21. t. m. v dvorani ,.Grii-nes Thor", VIII. Lerchenfeldstrasse 14, prvo s voj o le tošn j o zaba v o s petjem in plesom. Pelo se bode več komičnih in prav zanimivih zborov.
— (Duhovske premembe) v ljubljanski škofiji: g. Mazek gre iz Zagorja za kaplana v Škocijan, g. Rozman pa iz Semiča v Zagorje; g. Mali iz Šentjurja v Srednjo vas v Bohinj, g. Ceme pa od ondod v Šentjurij pri Kranju. Dalje pridejo gg.: Franjo Švajger iz Trebnjega v Semič za I. in Nace Koren iz Šentjanža v Semič za II. kaplana. Matija Kolar iz Koprivuika v Trebnje, Jakob Lebar iz Kočevja v Koprivnik. Janez Mavric iz Št. Lorenca v Šentjanž, Val. Orehek iz Svibna v Šent Lorenc, Nace Ključevšček iz Šmartiua pri Litiji v Svibno, Janez Aljaučič iz Iga v Šmartin, Miha Koželj iz Skocijaua na Ig, Matija Videmšek iz Kočevsae reke v Osilnico za administratorja, Matija Gerzin iz Kostelja na Reko. Razpisana je župnija v Stareinlogu na Kočevskem 13. t. m.
— (Tatvina.) V stanovanji posestnika Angela Mušinezija v Fari pri Gradiški ob Soči je nekdo ukradel majhen kovčeg, v katerem je bilo dragocenosti in kinča za 15.000 gld. Dozdaj tatu še nijso našli.
— (Zverin) se je leta 1870 na Kranjskem ustrelilo 27 in sicer: 8 medvedov (v Kočevji 2, v Logatci 2, v Postojni 1), in 19 volkov (Črnomelj G, Kočevje 2, Krško 1, okolica Ljubljanska 2,  Logatec 0, Rudolfov o 2.)
Ha /ji e vesti.
* (Novi bankovci) se bodo baje 1. januarja 1878 izdali. Uže mesece in mesece se pogovarjajo, kaj bodo na nove bankovce zapisali in kako jih olepšali, da bi se ne mogli ponarejati.
* (U čitelj ic) je bilo lansko leto na Štajerskih ljudskih šolah nekaj pod 100, letos pa jih je uže 135.
* (Vročinska bolezen) je začela v Carigradu razsajati posebno med vojaki. V vsakej vojaškej bolnišnici uže več časa na dan umrje po 15 do 20 ljudij. Mrliče pa tako malomarno pokopavajo, da je komaj za dva čevlja zemlje na njih.
* (Dvoboj) ste imele te dni v Parisu dve mlade Rusinje, ki tam medicino studirate. Streljali sti so s pištolami. Ena dvoborilka je bila na nogi ranjena. Uzrok prepira je bil star, ki je pa vedno nov: — ljubezen._
1 mru « ijiiiHjuni
od 9. ilo 16. aprila: Franc Arthaber, e. kr. stotnik, 48 1., za krvotokom. — Engelbert Oiabnik, umnost, 'da 1., Jaro e j Mlmar, kupec, 28 I., oba za jetiko. - Jožef Volk, det otrok, 2 1„ vsled ostrupljeno krvi. — Jožeta Fischer pl, VVildensee, osobenjiea, 74 L, za otrtudom,
— Jožef Trenta, delavec, 36 I., za Skorbutom. — Urša Kolih, gostili)*, 40 I., za spndenjeui obisti. — Marija Prebil, gostinja, 66 I., vsled »rone napake — Jakob Lldovšek, ounjar, 66 1., valed »pridanihjeter,
— Andrej Zupanec, t ostač, 64 L, za prsno vodenico.
— Franc Novak, mlinar, 1., pljučnico. — Katarina Lanipret, gostinja, 7.> 1., vnli*u starosti. — Janez Korsen, delavec, 3i 1., za rakom. — Marija Lipovec, šivilja, 60 1., za krvotokom. — Jakob lia-vaniek, urar, 37 K, m srčno napako. - FranoetU Sandnerju, crevljarju, novorojeno dete, vsled slabosti.— Neža Mikolič, gostinja, »56 I.. vsled starosti,
— Peter 8mukayec, del.,   t i., za rakom._
JU «tg$«3*.
18. aprila:
Pri Slonu Herzog iz Dunaja, — Zor iz Gorenjskega. — Briinetti iz Trsta. — VValenstein iz Dunaja. — Friedman iz Peste.
Fri fialiei: Peče iz Kočevja. — StrakoS iz Gradca. — Binder iz Dunaja. — Jakel iz Kranja. — pl. Gieorgievic iz Zadra — Psin^er \z Dunaja,
Dunajska borza 10. aprila.
(hvirno telegrafično porodilo.)
Enotni dri. dolg t bankovcih      59 gld. 46 kr.
Enotni dri dolg v srebru 64   „   20 „
Zlata renta.......70   „   95 „
1860 drž. posojilo 107   „   75 „
Akcije narodne banke 772   „   -- „
Kredi: n   akcije ?37   „   50 „
London 129   „   10 „
Napol. 10   „   3J'/, ,
C. k. cekini      , .       6   „   06 „
Srebro 115    „   — „
Državne marke    ....      63    „   45 _
/«oat bolnim moč in zdravje brez lek in  brez .stroškov po izvrstni
ReTalesciare ii Barry
30 let ii« Je sij bolesni, kl bi je ie bila osdre-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i itrocih brez medicin in stroškov; sil m vi vse bolezni f želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; žleze naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-^avljenje, zaprtju, problajenje, nespanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo, lumonje v ušesih,  slabosti in blevanje pri nosečih, jtožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in prebujenje; posebno m priporoča za dojeneo in je bolje, aego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80,000 spričo-»i zdravilnih, brez vsake medicine, mej  njimi spričevala proteBorja Dr. Tvurzerja, g. P. V. Heneka, pra-ega profesorja medicine na vseučilišči  v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteiua, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Oastle-itnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih »s«'b, *e razpošiljava na posebno zahtevanje uastonj, Kratki iskaz it su.ooo apričevalov. Spričevalo 8t. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn. 10. jul. 1852. _ frfevalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. I'oseb no koristna je pri dri sti in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamruu, pri prisadljivem a bolehnem druženji v scalui cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredBtvo ne samo pri vratnih in prstih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesuiere je ozdravila večletne i   nevarnostne  prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolno čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede usega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka, izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteiua.
Bero lin, 6. maja 1856. Fonavljaje izrekam gledč Hevalesciere du iiarty v3 v.:ram.ko, najbolje spričevalo.
Dr. A n g e 1 b t e i n, tajni Har.it. svetovalca Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, i^Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar  pouiiti nij mogel, je vsled raoe Vaše ttevalesciere du i$arry po-poinama zdrav. *
Viljem Burkart, ranocelnik.' Spričevalo št.. 72.618. La Ko c ho sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kt-valesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so ae deset let mučile.
(.Gospa) Armanda Prevost, posestnica. Bevalesciere je i krat cečnejša, nego meso, ter te pri ouruscenih m otrocih pribrani 50 krat veo na ocni, ko pri zdravilih.
v ififtftifrpttti kinjio -o po >.oi fnnia 1 „..i..i. !>J kx.r l kut a gold. 60 kr«, 2 innta 4 gold. 60 kr., 6 motov 10 cjoid,, 12 funtov ao gola., 24 mntov 3> gold.
h.eyaitiaeiere-iiiscuitea v puaman in Kevaiesciero • Chocolatče v prahu ... ^ i gid. 50 ar., 21 ua 2 gl. ;c bu., 4e tas -i ^i. 50 txin v praha n --■•1 tai LO gl. Prodaje; Du Burry xUump. na UsijMbjti W«JU-ii»ourt£k,»i»e it. 6, kakor v vooii ^ostih pri dobrih iofcaij»n in upeceajjiiLiii trgovoiU, (.udi razpošilja du-aaj^i. lusa os v«e .truje pu poiinni miaaiiniiizn aii DvVgvJtjiii. V AiJulsljMiai iiu. •.« .u.", J. '6 v o n oda, lakar pri „zlatein oriuu, v Reki pri lekarj i J. P r o-damu, v Celovcu pri lekai'ju Ui r n jaoh orj u, 7 Spljetn pri lefcarju Aljiuoviču, v Tratu pri lekurju Jakobu Serravallo, pri arogoristu P. liocoa 111 J. Uirsuhu, v ZtMiru pri Androviču. (92)
Karmelitanski melisovec
iz ISoiieclk.
1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53-46)      Gabriel Piccoli,
lekarju na dumtjukej cesti v Ljubljani.
J/"<*tHj m urtunik Joaip Jurčič.
Laatnma ia tisk .Nrjedna tichorne".