List 32. Tečaj XLV. i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeroane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 10. avgusta 1887. Obse g: Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. Vprašanja in odgovori. Razne reči. Gospodarske no vice. Kmetijsko slovstvo. Druga glavna skupščina društva sv. Cirila in Metoda dnč 19. julija 1887 v Trstu (Konec.) Naši dopisi. Zemlje- in narodopisni obrazi. Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja Novičar. Gospodarske stvari. \ Zastopnika za IV. avstrijski shod vinarski » ki bode 1890. v Gorici j glavni odbor ukrene za sedaj Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe ne še imenovati, ker je čas dotle še predolg, in ker vsa potrebna pojasnila za sedaj lahko daje odbor kranjske. Seja glavnega odbora dne 17. jnlija 1887. Posvetovanje je vodil društveni predsednik gospod pismeno. Glavni odbor izrazi mnenje svoje o vrednosti sadnega drevja, ki je bilo po zajcih poškodovano. To Gustav grof Thurn, navzočni so pa bili sednik Jos. Fr. Seunig m odborniki podpred-Lenarčič ? Murnik, dr. Poklukar, Povše, Robič ter tajnik Gustav Pire. Podpredsednik J. Fr. Seunig poroča » da je Nj. vel. presvitli cesar potrdil izvolitev gospoda grofa Thurna za predsednika družbi, ter ga pozdravi v imenu odbora. Gospod grof Thurn se zahvali za pozdrav ter pozivlje odbor ? naj deluje zložno ž njim za kmetijsko korist dežele naše. Predsednik poroča odboru o delovanju konjar-skega odseka. Podružnici metliški se podari za kmetijsko loterijo, ki jo priredi 29. avgusta v Metliki, velik stroj za robkanje turščice ter 20 gld. gotovine. mnenje je izrazil glavni odbor vsled želje c. kr. deželne vlade in sicer zaradi rekurza posestnika Jos. Grudna iz Podsmreke. Glavni odbor ukrene staviti na vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo predlog glede porabe državne podpore v znesku 200 gld., ki je namenjena za spisanje navoda, kako je obdelovati šolske vrte. Prodaje subvencijskega bika Martina Brenceta v Gorenji vasi glavni odbor ne dovoli. dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo v Celovcu glavni odbor predlaga vis. c. kr. kupčijskemu ministerstvu kot zastopnika kmetijske družbe kranjske in koroške v državnem železniškem 'sovetu gospoda Karola Luckmanna iz Ljubljane in kot njegovega namestnika gospoda grofa Goessa. Vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu se stavi nasvet Stroj za zdelovanje drenažnih cevi, katerega ima glede podelitve državnih štipendij za učence družbene sedaj na posodo gosp. grof E. Auersperg na Šrajbars- podkovske šole. kem Turnu, ukrene glavni odbor posoditi gosp. Franju Gregurki, posestniku na Sinji gorici. Vsled poziva predsednika društva za varstvo avstrijskega vinarstva gospoda grofa Coroninija ukrene glavni odbor prositi podružnico v Novem mestu Za nove ude družbi se sprejmejo gospodje Levstek Ivan, posestnik v Bukovici; Zottar Josip > posestnik m notarski koncipijent v Ribnici ? Sojar Jakob, posestnik v Notranjih goricah gospoda R. Dolenca, vodjo v Grmu, da osnujejo pod- grof Rattulinsky Vojteh, grajščak v Neudau (na Sta družnico tega društva za Kranjsko. Dopis vis. c. kr. kmetijskega ministerstva o uredbi kmetijskega pouka na pripravnici v Ljubljani odstopi se v posvetovanje in poročanje odseku za splošne reči. Ravno tako tudi poročilo potovalnega učitelja o šolskih vrtih na Kranjskem. jarskem); Jamnik Nikolaj, veliki posestnik v Medvodah; Toman Friderik, trgovec in profesor v Radovljici Lavrenčič Jakob, trgovec v Sodražici; Vesel Josip, trgovec v Zamostcu J Obreza Matija, posestnik in župan v Kanderšah 5 250 Šuštaršič H posestnikov sin v Delnicah Korošec Jakob, posestnik v Češnjicah; Gregurka Franc, posestnik v Sinji gorici; . prevzvišenost princ Polignac v Podvinu ali pikapolonice, so kaj koristni, ker preganjajo in jedo listne uši. Vprašanje 63: Od kod prihaja muhljavost konj in Ma\ Fr ali je ozdi posestnik v Drašičah (A upnik v H.) Dragovan Anton, posestnik na Soržakih; Dragovan Ivan, posestnik na Dol. Lokvici Odgovor: Muhljavost menda imenujete vratu Zdra^ so • • IVI 111 pi- od šaje po nečednosti. se Dragov Josip posestnik na Gabrovcu pa lišaji s pogostim čejeujem in umi- Dragovan Martin, posestnik na Dol. Lokvici vanjeni bolne kože z zelenim m ter pozneje z ma- Jakob Fr posestnik v Metliki zanjem s takim milom in terpentinovim oljem Fleischmann Lavoslav, posestnik v Metliki mesto tega mazila rabi tudi srebi sivo mazilo od živesra o Fux Edvard Gregorač Fr c. kr poštar v Metliki anc, učitelj v Metliki; Koren Ignacij, posestnik v Metliki ne moremo odgo Kozj Jur posestnik na Božjakovem Pavlič Ivan, kaplan v Metliki; Pehani Alojzij, kaplan v Metliki; Prosenik Anton, trgovec v Metliki; Rome Josip, župnik v Podzemlji; Smola Albin, c. kr. okrajni sodnik v Metliki Vukšinič Martin, posestnik na Božjakovem. Na vprašanje 64. gosp. A. W. v P. (na dopisnico je vtisnen pečat pošte ljubljanske) voriti, ker ni pridejano celo ime. Le toliko Vam odgovarjamo, da dajemo odgovore brezplačno. Zglasite se, kedo da ste; odgovorili bodemo radi, celih imen vpraševalcev pa, kakor vidite, sploh ne priobčuiemo. Razne v ■ reci. Jahrbiicher Vprašanja in odgovori. Majhen ali velik krompir za seme. ,,Landw. prof. Kreusler-ja o rasti mo. Tu po- lmaio krompirjevi, če mali azpr veliki krompir sadi snemamo leto: Hranilne snovi velikega krompirja dalj Vprašanje 62. Imam majhno drevesnico, v kateri zdrže kot malega. Rastline od velikega semena pr je pa letos vse polno listnih niti rasti noče. Kaj n (P. G. v L.) > tako, da mlado drevje zajo še pred začetkom rasti rastline malega. Slabej storim da ta mrčes odpravim ? rastline poleg tega veliko hitreje obole. Svetovati Odgovor: Proti listnim ušem rabi mnogo sredstev torej ne majhnega krompirja za seme jemati. Zoper mravlje na drevesih ni nič boljšega kot Priporočajo močno tabačno vodo, ki jo je nesti v skledi zmes saj m v dr kati in potem vanjo vršičke drevesne poma tanko krog pa in lanenega olj tem namazi deblo krog Tacega se ne bode nobena Listne uši se nahajajo namreč le po neolesenelih mravlja doteknila. poganjkih (vršičkih). Vsaka uš mora biti s tabačno Razsušene sodove namočiti, nasvetuje „Werk- vodo pomočena, drugači ne pogine. Razen tega je še statt" tako: Napolni sod s slamo ali slabim senom mnogo drugih kemijskih sredstev * liko napako, ki imajo pa to ve- Napolni ga potem z vodo in naloži nekaj kamenov. da tedaj ugonobijo mrčes, ako so do- Voda sicer vsa izteče, a namočena slama ali seno volj močna, če so pa močna, škodijo zopet rastlini, povspešuje namako lesa. Tudi v naši drevesnici v Ljubljani imamo listne uši Zoper drisko pri teletih svetuje Postelt v kar ni čuda, kajti vsi nasadi sadnega drevja v Ljub- nekem zapadno-pruskem časopisu salicilno kislino v ljani in okoli Ljubljane kar mrgole od listnih in krvnih zvezi s taninom. Kakor hitro odpadki hudo grdo, usi. naši dr mladega drevj esnici, katera ima sedaj nad 30.000 kislo in po ♦gnilem diše, vlij v tele kakega pol litra ni nobeno drugo sredstvo pomagalo, kamiličnega čaja z enim gramom salicilne kisline in kakor da smo vse uši z roko pomečkali. Na videz , Precej po- delo, ki se ne da zvršiti, pa se vendar da z enim gramom tanina. Ko bi to ne pomagalo, daj čez nekaj ur dvakrat toliko salicilne kisline in tanina. mladi je gledati po ušeh ter jih pridno mečkati, potem Med tem odstavi tele popolnoma za d\ pota ? se pa ne zaplode tako močno, da ne bi jih bilo moči neje do popolnega zatreti. Paziti je pa uši od pomladi do jeseni. ozdravljenja dopuščaj Uši je malem. Ob enem primešaj v krmo in pijačo kr poz po več če tudi samo eno, zapaziti je na drevju takoj je namreč na zavito listje in na mravlje list na vršičku Ako malo dati je precej pod list mravlje, so gotovo uši. zavit, ta je uže sumen. Pogle drevju, po katerem Gledati dni po dva grama salicilne kisline. Ako si pa bolezen e kak začetkoma zanemarjal, ter začne tele trebuh boleti in je mrazi, tedaj primešaj kamiličnemu čaju še deset gramov opium-tinkture. To večkrat ponovi. Tele pa zavij v gorko odejo. Vsako tele, ki je tako bolno odstrani Če greste torej vsak teden po dvakrat ali trikrat od drugih, da bolezni ne nalezejo. mimo vseh dreves in kjer kako uš zapazite, precej jo Kjer s premogom kurijo nabere se po zimi toliko umorite opi bodete to delo z ajhuo zamudo žlindre, da ne vedo, kako se je iznebiti. žlindra da se dobro, pri tem se pa obvarovali velike škode. Majhni, pa jako ugodno porabiti za potresanje potov po vrtih rdeči in črnopikčasti hrošči, ki jih imenujemo polonice Po množini potresi je 10 do 15 cm na debelo slabo 251 obokano z padcem na strani. Potem jo pomoči in trdo Dobro in potrebno je torej, da tudi vsak kmeto z valjaj. Ce potreseš še nekoliko peska ali zemlje, strdi valeč in lastnik živine vsaj nekoliko vednosti o tem se ta zmes zelo in tudi po hudem dežju se lahko po suhem sprehajaš. ima, prvič zato, da si o sili in če ni velike umetnosti potreba, sam ve svetovati in pomagati: drugič zato, da more presoditi, ali pomočnik prav ravna ali ne. Kmetijsko slovstvo. Akoravno je živinozdravniku > natančno znati vse reči 9 ki se tičejo poroda, vendar se v gori Nauk kako pomagati živim o po omenjeni knjigi nahaja pouk, ki ga more vsak zaveden živinar poznati. Priporočamo torej prav toplo to knjigo rodu in kako po porodu ravnati S staro kateri je dodanih v boljšo razumnost 28 dobro in lično in mlado živino in ozdravljati poporodne izdelanih podob. Knjigo je dobiti pri založnikih J. bolezni. Spisal dr. Janez Bleiweis. V Ljubljani 1887. Blasnikovih naslednikih v Ljubljani v polplatno vezano Natisnili in založili o. Blasnikovi nasledniki. po 60 kr., nevezano po 50 kr. Po pošti kr več To je naslov knjigi, ki je ravnokar Vred- nosti njene nam ni treba ocenjevati, vsaj jo je spisal strokovnjak, ki kot tak bil poznan celo v Nemcih. Gospodarske novice. Knjiga pa bode gospodarjem našim prav dobro ustregala 9 Gospoda Franca Stuparja, abiturijenta više kme- kajti dolgo časa je bila toliko važna pomoč ob porodih tijske šole, imenoval je deželni odbor za suplenta na živinskih zgol le v rokah pastirjev, ovčarjev in drugih deželni vinarski, sadjarski in kmetijski šoli v Grmu strežajev, kteri so se sicer nekterih reči po robatih prj Novem mestu. skušnjah navadili, nikakor si pa prave porodoslovne vednosti pridobili. Kako neki bi to tudi mogoče bilo, ker jim na vse strani tiste manjka, prave podlage na ktero * Kmetijska podružnica v Metliki je sklenila prirediti namesto tombole loterijo, in sicer ne v nedeljo 28., se opiia vsa porodoslovna pomoč, ktere se pa ampak v ponedeljek 29. avgusta. * nikdar priložnosti niso imeli učiti! Škoda velika! da je še dan današnji taka Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe i da Je ukrenil, da se odstranita žebca Christian št. 51. in So-liman št. 82. Christian je bil to leto v zasebni oskrbi moramo slišati, kako neumni še dan današnji vestni mazači včasih konja priprežejo, da ne more storiti, na vrv natvezeno tele iz materinega in brez- na Gorenjem Otoku, Soliman pa je bil na postaji na če krava Vrhniki. * Ribji zavod bode naredil gosp. profesor Ivan telesa potegnili! O stoternih druzih napakah in vražah, Franke v Kranji. Vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo po kterih se zanemarja pametna pomoč in gospodarjem mu je v ta namen dovolilo primerno podporo. silna koda godi, ki bi se dostikrat prav lahko odvr * Za drevesnico c. kr. kmetijske družbe v Ljub- niti dala, nočemo tii nadalje govoriti; saj so dosti ljani dovolilo je vis. c. kr. kmet. ministerstvo uže 9 znane! Porodoslovje spada v vrsto zdravniških vednosti in se opira na natančno znanost živinskega trupla v zdravem in bolnem stanu. Prva podloga porodoslovja je torej določno poznanje vseh tistih delov, v kterih se plod spočne, v kterih sedaj 300 gold. podpore za 1. 1888. Enako podporo dalo je ministerstvo uže za leto 1885., 1886., in 1887. Podporo za leto 1888. dovolilo je pa ministerstvo na podlogi preiskovanj o stanju te drevesnice, in komur je znano, kako pičle sedaj delijo državne podpore 9 , dokler je v materinem telesu, in po kterih se rodi! Kdor ne pozna natanjko plodovega ležišča in ne pozna potov, po kterih se na svet rodi, naj se nikdar sprevidel bode, da je obilna državna podpora za družbeno drevesnico nasledek njenega izvrstnega stanja. ne dotakne tacega opravila. Druga vednost, ki jo porodoslovje zahteva, je po- znanje naravnih spolovilnih in rodilnih opravil, to je tistih opravil, ki se začno z brejostjo in jenjajo še nekaj dni potem, ko je živina vrgla. Tretja vednost je znanstvo bolezni sploh, da se tudi bolezni o brejosti, o porodu in po porodu spoznati ceniti in ozdravljati znajo. . kr. uradi za oskrbovanje vojne v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Pulju ravnokar razpisujejo potrebščine za leto 1887/8. Kdor hoče prevzeti zalaganje vojne s kako rečjo, pozve podrobnejše pogoje lahko v pisarni c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. * Koliko koristi sadjarstvo. Najmanjše občinske doklade plačujejo švabske občine na Virtemberškem J in sicer zato, ker i Četrto, kar je v porodoslovju vedeti potreba, je s kterim se o potrebi porodni poznanje tistega orodja, živini pomaga. Iz tega se razvidi, moč o porodih se more so toliko pametne, da zasajajo ob vseh svojih potih, po pašnikih in občinskih prostorih dobro sadno drevje, pa je tudi pravilno oskrbujejo. Mnogo je švabskih občin, ki dobijo na leto za sadje svoje do 10.000 goldinarjev. Občino Monheim je morala siliti vlada, da je zasadila drevja ob cestah svojih. To je bilo leta 1858. letu 1868. je pa ta občina dobila da edina prava in dobra po 4700 gld. za prodano sadje , v letu 1878. uže 8500 gld., pričakovati le od tacega, ki se je vsega tega učil in do dobrega dejansko izučil. v letu 1885. pa 14.000 goldinarjev. Občina Reutlingen je skupila v letu 1885. za sadje svoje 110.000 goldi- * narjev. Ni li mogoče tudi pri nas na ta način*davke ako se trka znižati? Vedno tarnanje o velikih davkih nič ne po- bravanje.) dalje, čakali bodemo do sodnega dne! (Odo- maga, ampak: Pomagaj si sam, in pomagal ti bode Bog. Druga glavna skupščina društva sv in Metoda Cirila dne 19. julija 1887 v Trstu. (Konec.) točki vsporeda: ;;Slučajni nasveti" je spregovoril prvi g. Lovro Žvab ter se zahvalil namesto ne- . V. Dolenca v imenu tržaške Pri navzočnega načelnika moške podružnice za čast ? koj je skazalo družbeno vodstvo tržaškim Slovencem, ker je sklicalo občni zbor v Trstu. Posebno pozdravlja zastopnike iz daljne Goro-tanske in Stajarske. (Dobro!) Zahvaljuje se tudi v imenu ženske podružnice v istem smislu. — Poudarja posebno da se gospoda ni bala priti v naš „okuženi Trst", 5 O kojem se govori, da je tako rekoč z dinamitom prenapolnjen. To pa ni tako. Trst je bil od nekdaj slovansko mesto in italijanski pisatelji slepijo se sami, ako imena „Tergeste" iščejo v feniškem, traškem, arabskem in celo v kitajskem jeziku, samo ne v slovanščini. Razvija potem pozivaje se tudi na italijanskega pisatelja Manzano (Annali del Friuli) prav filologično, od kodi prav za prav prihaja ime Trst (emporio), (kajti Trgeste od Tergište, Tržišče Trst). To tolmačenje je zbor z velikim zauimanjem poslušal. Pravo je zadel, ko je dalje omenil, da tujci imenujo nas tujcem, kajti da so Slovenci tu od nekdaj domači, dokazujo razna poitali-jančena imena ulic, slovenski nadpisi in okolica sama. Poudarja, da imamo mi vsekako prav iste pravice, koje imajo ostali narodje ako ne še večjih. Izkazi o poslednji štetvi izjavljajo, da je tukaj Slovanov 26.263. To je uže lepo število, dasi tudi je prenizko. Na vsak način pa smo faktor, s kojim je treba računiti. Konečno opozoruje, da je 1140 očetov podalo prošnjo na magistrat radi osnove slovenske ljudske šole, toda ta prošnja se je skoraj gotovo vrgla v koš. Ker se tedaj ni moglo na tak način priti do cilja, morala bi se druga sredstva porabiti in posebno smo tržaški Slovenci dolžno hvalo vodstvu družbe ss. Cirila in Metoda, da je osno- valo v Trstu otroško zabavišče. da Zaključuje s prošnjo » slavno vodstvo v tekočem letu ustanovilo raz- red ljudske šole. Gosp. poslanec Nabergoj podpira predlog pred govornikov. Opazuj pa > da omenjena prošnja ni bila vržena v koš, ampak od kompetentne oblasti žalibog za Gosp odbornik Hrib opazi na to da družba nima toliko sredstev, da bi mogla tej želji takoj ustreči akoravn« sama priznava nujno potrebo. Poseb po trebno preudariti a odpreti moramo za prvim razredom potem D tretji in četrti. Dokler pa po postavi pre vzame šolo magistrat društvo prešlo Bog ve koliko let in moralo celi čas vse stroške nositi Po društvenih pravilih pa se ta predlog sploh takoj rešiti ne more, bode odstv Ka pak ostane samo nasvet, o svojem času gotovo oziralo na katerega se se tiče prošnje tolikih tržaških očetov za osaovo slovenske ljudske šole, bode vodstvo uže našlo postavnih sredstev prisiliti tržaški magistrat, da osnuje slo* šolo ako ta prosuja po izjavi 0 o osp imela nobenega vspeha. (Živio!) ensko Nabergoja ne bode Predlog za os- o k tem d j u d s k ( prejet v Trst b i 1 za to povdarj t ti (predsednik korošk po- družnice) zasluge g. prof. Aodreja Einspielerja, prvaka koroških Slo Prosi, da skup š čina tega zaslužnega gospoda izvoli častnim članom družbe ss. Cirila iu Me toda j smisl 12. društvenih prav bil pred log sprejet ter se sklenilo novemu častnemu član za- ključek skupščine brzojaviti (Živio) Gosp. podpredsednik podružnice postojnske predlaga da se vsem udom pošilja vsako leto poročilo društvenega delovanja, posebno kar se tiče šolskih zadev, tajnik Ž logar opazi na to, da je uže načelništvo mi i Gosp slilo na to, ali žalibog ni pisatelj koj se stva poprijeli. Gosp časom se bode tudi to osnovalo. Gregor Einsp (Celovec) prosi, da bi se odbor poklonil tudi krškem škofu koj prijazno sprejel in veliko pripomo na Koroškem družnici. to zgodilo razširjenj aa gotovo ii družbe er ste do sedaj žalibog samo dve po-Gosp. predsednik obljubi, da se bode tudi Gosp. grof Obizzi (Gorica) pozdravi skupščino in da se pomaga narodu ob italijanski meji s knji- v Podgorji tudi „Pro nevarnost je tedaj velika prosi, gami in obleko. Znano je, da je Patria" osnovala otroški vrt in naj se radi tega osnuje drug ko otročj za- bavišče v Klumu Gosp. tajnik Zlogar omeni, da se je imelo vedno poseben obzir na Slovence ob italijanski meji in gotovo se bode še več storilo. Naj se tedaj v tem obziru stavijo vodstvu konkretni predlogi. Zast. gosp. Matej Klinar (Zidani most) se zahva- vržena. Slavna vlada je namreč v velikanski svoji mo- 1 juJe za darila, koja je sprejela podružnica. Omenja tudi, drosti mnenja, da morejo slovenski stariši v Trstu po kako dela „Schulverein" na vse kriplje, da ponemči šiljati svoje otroke v šolo v Rojan v Skedenj Zato prosi, da ako vodstvo hočejo celo v Bazovico! napraviti potrebne korake pri ministerstvu, čim se po vrne dotična prošnja. Gosp Žvab je proti temu predlogu, ker misli j da narod. Prosi, da se med otroke razdele knjižice. Gosp. predsednik obljubi, da se bode storilo. y Konečno se gosp. / vab zahvali vodstvu na požr-tovalnem delovanju in izreče v imenu Slovanstva iskreno željo, da slavno vodstvo deluje vedno naprej ter doseže se s prošnjami nič ne opravi Trkalo se je dosti in blaženi svoj namen. 253 Gosp. predsednik T. Zupan se zahvaljuje vsem pričujočim in posebno še načelništvu slavjanske čitalnice, koja je velikodušno prepustila svojo dvorano občnemu zboru. Zborovanje je bilo končano ob 1V2 popoludne. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 61. Neprijetnosti ob vožnji v Ameriko. To je bilo dne 12. maja 1854. 1. zjutraj ob šestih, ko sem se poslovila od očeta, matere in sester, ter sedla na voz, ki me je odpeljal z doma. Oča so se bili pogodili s čislano firmo v Stutgartu zastran moje prevožnje v Ameriko, to je bilo eno : zaradi veče varnosti so me izročili imovitemu in poštenemu veleposestniku, čegar žena je bila kuma mojim starejšim bratom in sestram, to je bilo drugo, zato smo bili vsi te misli, da smo uči-nili vse mogoče za srečno pot v novo mojo domovino. V pogodbah, ki se delajo z agenti, stoji vselej opomba, da so nastavljeiji povsodi vestni možaki, ki bodo izseljence spremljali, na postajah pričakovali in drugo tako. Kaj, ko bi bilo res ! Take opombe samo slepe izseljence, da se brez vse skrbi izroče agentom. V strašni vročini pripeljali smo v Bruchsal. In ka-košnih ugodnosti so nam pripravili? Osorno so nam veleli: »Izseljenci naj ne hodijo v mesto, tu naj ostanejo vsi vkup." Stisnili smo vkup kot čreda, ter čakali malone dve uri, kaj bodo ukrenili z nami. Ko smo se uže naveličali čakanja v taki vročini, pridrdrali so vendar vozovi po nas. Cez te kmečke vozove so nametali vozniki surovih desk, kakoršne so dobili z žage. Kedar je bilo vse prigotovljeno, zapovedali so nam, da nas mora po deset sesti na vsako desko. Prostora ni bilo za deset ljudi, ali smo morali tako sesti, da je vsak po enega v naročju držal. Jaz, hvala Bogu, dobila sem sedež v naročju neke judovske deklice. Sedaj so mi jele na misel hoditi vse one povesti o robovih, ki so jih nekdaj prevažali kot navadno robo. Slabo se je nam godilo na teh vozeh, požirali smo gosti prah, ki se je valil okolo voz, pot nam je lil po vsem životu, ker je solnce nemilo žgalo, in izparivanje je bilo na vso moč zoprno. Tako smo se vozili po poljanah prehvaljene dežele badenske. Utrujeni in nejevoljni do skrajne meje pridrdrali smo slednjič na kolodvor kehlski. Kolodvor je zelo daleč zunaj mesta. Kako brezvesten je naš agent, prepričali smo se tudi tu. Doma nam je obetal vsakojakih ugodnosti, ali ni nam oskrbel skoro nobenih. Pred kolodvorskim poslopjem so stali omni-busi, in vsak je menil, da nas čakajo. Vsa utrujena, da sem se komaj po koncu držala, spustim se proti prvemu omnibusu, da va-nj sedem. Ali porinili so me nazaj, češ, da morajo izseljenci peš iti v mesto. Da se nismo razkropili ali pota zgrešili, tekali so okrog nas trije odurni možaki kot psi okrog črede, kričali so, naj brzo stopamo, ter pokali z dolgimi biči, kakor vozniki, in če je ta ali oni le kolikaj stopil iz vrste, koj je počil bič ob njem. Kot čredo prignali so nas v mesto ter zapodili v kolnico ali hlev, ne vem, kako bi rekla. Na to je došlo več gostilnikov mestnih, in vsak si je izbral gotovo število izseljencev, katerih je hotel, brez vsega vprašanja, ali je komu prav ali ne. (Dalje prihodnjič.) Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja. Visoka zbornica! Ce kak Slovenec govori o poglavji „pravoslovje", ne more tako na dan s splošnimi svojimi mislimi o vladnem dejanji in nehanji, posebno pa o onem sedanje pravosodne uprave, kakor je to storil gospod predgovornik, kar tudi prav rad prepuščam govorniku, ki bo za manoj na vrsto prišel in bo bolj sposoben za to, kakor sem jaz. V take splošne razprave se toraj ne mislim spuščati, pa tudi ne podajati se na ono plitvo površje, kamor je zašel gospod predgovornik, ki je, kakor sem memogrede nekaj besedi vjel, pri nekaterih čeških sodnijah sodnike in državne pravdnike po njihovi narodnosti našteval. Kam bi prišli Slovenci, aKO bi tako delali? Mi smo uže silno zadovoljni, če imamo nemške uradnike in samo zahtevamo, da slovenski znajo, kar je za obečanje s Slovenci neovrgljivo potrebno. Kam bi pač prišel, ko bi hotel naštevati, ne katere narodnosti je ta ali oni sodnik, temveč ako je zmožen jezika, katerega v svoji službi neogibno potrebuje; kam bi pač prišel, xo bi hotel navajati slučaje — na to le opozarjam, ker me je gospod nasprotnik k temu prisilil — da imamo po naših krajih državne pravdnike, * ki niso ne Slovenci in ne Nemci, pa tuai ne znajo ne nemški, neslovenski. (Poslanec dr. Trojan: Čujte, čujte! — Klici na levici: Kaj pa znajo? — Poslanec dr. Russ: Volapiik!) Govorilo se je, da imamo Slovenci jako vzbujeno narodno zavest, to je popolnoma resnično. Prisilile so nas k temu razmere, v katerih smo živeli, in te razmere nam še dandanes ne dovoljujejo, da bi svojo delavnost na kaj druzega v večji meri obračali, kakor ravno, da ohranimo svojo narodnost in jezik. Razprave moje ne bodo imele nikake politične primesi , ozirale se bodo le na nedostatnosti na slovenski zemlji in na potrebe, katerih hočem tudi omenjati. Slovenski moji tovariši razvpravljali so v generalni debati in pri posamičnih poglavjih jako nadrobno, kako žalosten da je naš položaj v raznih upravnih strokah, posebno pa na šolskem polji. Poskusil bom naše razmere v tem oziru nekoliko pojasniti, držal se bodem pa strogo le pravosodja. Za moto (glasilko), predno začnem, navajam besede, ki jih je izgovorila nedavno na visokem mestu jako čislana oseba. Dne 22. aprila rekel je v gospodski zbornici ekscelenca Schmerling (bere): 54 11 Vedno sem trdil da krivica, človeku, ki nemški nezadovoljneži govoriti in pisati, da je gosp. župan ,,za ne zna (Čujte u ^ I V? j vsiljevati nemško razsodbo ali nemški odlok, pisnik (menda volilne zapisnike) po svoje sestavil na desni.) Vedno sem bil te vere iu vedno sem ker jih nihče izmed njih celo še videl ni, vkljub temu 7 tako mislil, da se mora člen XIX. temeljnih postav tako da so pri županstvu skoz. pet tednov iu pol izvrševati, da bode vsakemu avstrijskemu državljanu mo- razpoloženi bili in so se davkoplačevalci skoz ves ta čas goče svojemu deželnemu jeziku pridobiti da m bode dalj 3 mogoče tudi pravico si v tistem iskati, kakor tudi prositi, tožiti in pritoževati se in da se mu vse te reči tudi v njegovem jeziku rešujejo." po javno nem javnem oklicu nabitem razglasu in vrh tega še po dvakrat temu vabili. Pri tolikem hrepe- nenju po novemu, drugemu županu se to res zamore imenovati ali popolna nevednost ali pa lahkomišljena Te besede, gospoda moja, ki obsegajo vse naše težnje malomarnost. dan volitve je navzoči gospod c. kr. in želje v pravosodnem oziru, bornici ob prv beril uže je v gospodski vladni komisar zapisnike in sploh vse dotične spise natanko pregledal, volitev ves čas strogo opazoval, pa vse govoril zadostno znanega pred- loga ne morda grof Taaffe — temveč njegov nasprot- najdel v lepem redu. Kako morejo potem naši nasprot- (Čujte, čujte! na desni.) niki govoriti o „po svojem sostavljenem zapisniku?" In nik, ekscelenca vitez Schmerling bil ekscelenca Schmerliog res Ne bom preiskoval, ali je vedno takega prepričanja ali ne, opravičena pa mora kvasenje o agitaciji, kako smešno jc to! bo nasprot niki roke križem držali? Menimo, da, če so se od de- biti opazka, da se nam leta 1881 nska razsodba cembra sem, tedaj skoz celega pol leta pripravljali in zavrgla pri ajvišem sodišči na Dunaji, kakor tu deželnem nadsodišči v Gradci, samo zato slovenska. (Čujte, čujte! na desni.) ker pri bila obdelovali za volitev novega odbora, da se bili tega pač uze morali izvrstno naučiti. Ker so pa vkljub temu Iz tega sklepam, da vendar nikdar pričakovano sramotno propadli, umivajo ekscelenca lord vrhovni sodnik še ni imel tako se s tem, kako silovito je bilo agitiranje na tej strari. Sploh bi se dalo o zadnjem „Nar. izvirnem dopisu" še škoda časa '"n čr- tedaj trdnega prepričanja o pravem pomenu člena XIX., kakor pravi, da ga ima danes, ko se gre za to, da bi strogo mnogo in marsikaj govoriti, pa je res ločili sodnijski jezik od jezika za notranje službovanje, nila; ako pa rečemo: rav dobro ! na desni.) Prav hvaležni smo nasprotnikom slovenskega ura- dovanja, da so poskušali slovenščino iz sodnih dvoran izbacniti. Hvaležni smo jim zato, da so to tvegali, ker so & tem med slovenskimi prebivalci takošno nevoljo vzbudili, da so se njihovi zastopniki tukaj v zbornici „o prepirih najbolj modrega se skaže, kdor svojim nasprotnikom molče figo pokaže", menimo, da boljšega odgovora na ,;čenče marine", ki se odtod „Narodu" pošiljajo, res ni bilo najti. Ljubljane. Dobro došli bratje Cehi! Ponedeljek morali oglasiti in od pravosodne uprave zahtevati, da naj večer došio je s posebnim vlakom državne železnice v kaj ukren kar bi izpralo nečast iz našega maternega Ljublj 508 čeških gostov, ki so prišli obiskat nas in jezika, s katerim so ga obkidali nasprotniki naši. Visoko ogledat si lepote naše dežele. Na kolodvoru pozdravili pravosodno ministerstveno upravništvo izdalo tega uže leta 1882 določbo, da se sme slovenšči vsled tudi so češke goste zastopniki ljubljanskega mesta in dežel nega odbcra in pa brezštevilna množica ljubljanskega za uradno rabo pripuščati. Jaz sem obžaloval, da pra- vosodno ministerstvo ob tej priliki kaj več dovolilo Nadjam se, da se nikdar več ne povrne doba, da bi bil naš jezik v sodniji neveljaven, ako rečem, da mu je od vlade priznana sposobnost za uradno rabo. Visoko pravosodno ministerstvo je toraj z omenjeno določbo bist- hod ujihov nam je veno le jezik kot za uradno rabo prepustljiv razglasilo. • 4 Ono je pa tudi pozabljivosti otelo še nekatere stareje zato jim prebivalstva. Dva dneva rnude se bratovski naši gostje v praznično ok^nčani beli Ljubljani, katera si po moči prizadeva, storiti jim bivanje prijetno: jutri ogledajo si gostje naši rajski naš Bled, v petek pa Postojuo. Radostni pozdravljamo drage nam češke goste, pri- poroštvo iu viden dokaz uže dolgo obstoječe ožje bratovske zveze med obema narodoma, in dobro došli bratje kličemo jz globočine src: v določbe, Ki so kolikor toliko naklonjene slovenskemu Cehi! uradovanju. (Dalje prih.) Nižja gimnazija, v Kranji pa minister (j a u t s c h. Vlansko leto zdelo se je ministru Naši dopisi. Železnikov avg. Nekim tukajšnjim ?? škri- bontom u ki Slov. Nar.u osrečujejo s svojimi literarnimi možnim postala neznosna in Gautschu, da so bremena, katera imajo stariši z učenci obiskujočimi srednje šole premalo stroškov, povikšal je toraj v splošno nevoljo učnino tako, da je manj pre- tako se odrivajo mnogi umotvori? zljubilo se je, načečkati zopet nekoliko čečk mladenči od izobraževanja. — Letos opazil je minister v 175. številko imenovanega dnevnika. Se jim pač po- Gautsch, da je še vse preveč srednjih šol, ako se jih zna tem študiranim glavam, da imajo menda tudi ,, v svoji' tovaršiji. Res, * • čudimo se ji Nar. u ) „čečka da se tako nekoliko odpravi, g tem se zopet nekoliko prištedi, naučnega ministerstva proračun zna se po tej poti za kakih rad vseda tukajšnjim »Slovencem", na limanice. Ni še 150.000 gold. zmanjšati in na suho bode dejano s pod dolgo od tega, kar je sam preklical neko mu od tod po- ukom nekaj nad 2000 mladenčev na leto. Tako kaže I ■ - « - | m * j M fc IJl * I'"' ročano neresnico, in zdaj bi utegnil priti zopet v enaki , minister Gautsch posebno nadarjenost za denarnega mi-ali pa še bolj sitni položaj. Kako se zdrznejo nek naši nistra : vlani povikšal je dohodke, z letošnjo naredbo zniža 255 potrebščino svojega področja. Pa naučni minister ima vedno meri, odkar je minister. Ali je ta mož tudi pomenljive razločke o narodnDstih pri svojih naredbah. minister za Taaffejevo vlado? Ukrenil je namreč, da preneha nižja gimnazija v Kranj i, vrh tega pa je ali takoj odpravljenih ali pa načeloma smrti obsojenih še dvanajst srednjih večinoma na Če- skem ali pa v južnih nenemških deželah. Mi se za sedaj hočemo pečati samo z naredbo ki Volilni shod v Kranji, katerega je sklical državni poslanec dr. Poklukar sinoči na 8. uro v Kranji, bil je zelo obilno obiskan ter se je vršil sijajno in častno. Za predsednika shoda izvolil se je gospod mestni župan Šavnik, ki je zbrane meščane pozdravil z jedernatim zadeva kranjsko gimnazijo in omenjamo v obče, nagovorom in jim je potem naznanil da na dnevnem da je ta nova naredba tudi med Cehi vzbudila zavolj redu: a) poročilo državnega poslanca za Kranj odpravljenja tamošnjih šol pravi vihar nevolje in govor glede kranjske gimnazije. . razburj enosti. raz- Vsaj nočemo tudi mi ne zagovarjati učnih zavodov, ki se skažejo v teku časa nepotrebni, toda vprašanje nepotrebnosti ali potrebnosti mora se preiskati nepristran- naši deželi radi priznamo, da Ljub- Potem poročal je dr. Poklukar o delovanji državnega zbora sploh, o postopanji slovenskih poslancev in i v zad-v približno eno uro konečno nekoliko tudi o svojem lastnem delovanj njem zasedanji državnega zbora sRo in strog Ijana najbolj na-se vleče učence, razlogi za to so naravni in znani. Nasledek tega je, da je ljubljanska gimnazija prenapolnjena in da bode vladi treba skrbeti tukaj za drugo gimnazijo, ako ne skrbi s primernimi sredstvi zato, da se učenci razmerno razclele po vseh gimnazijah v deželi. Ostanimo toraj pri gimnaziji kranjski. Trdi se, da t je imela letos samo 85 učencev, da jih je bilo tedaj malo nad 20 v vsakem razredu. — Ne tajimo, da je nekako naravno število za vsak razred po 40 učencev in da trajajočem, s pohvalo sprejetem govoru. S pohvalo omenjal je izrekoma postopanje ministra barona Pražaka, enako brez ovinkov pa tudi slikal nasprotja z naučnim ministrom glede slovenskega šolstva sploh, posebej pa še glede gimnazije v Kranji in obrtnijske šole v Trstu Po končanem poročilu ; Šavnik zrekla se je na predlog župana posla Pokluk soglasno upnica drugi toč govoril ter daj jih bilo primerno štev za vso ižj gimnazijo 160 th al < kako o odpravi gimnazije kroge zadela kot blis gimnazijski vodja W v obširnem, gladkem in stvarnem govoru 5 v r a d n Kranj se iz jasnega kakor potrjena vest vse meščanstvo in druge ter je koncem eba Hj Kedar pa mi preiskujemo nepotrebnost takega zavoda, moramo pa vendar pred vsem vprašati, ali oddajajo v Kranj naravno všolani okraji za to šolo potrebno število učencev in drugič: ali naučno ministerstvo res •i, ako prihrani pri kranjski gimnaziji kakih svojega gla oaobravauega govora predlagal: naj se prosi drž. po si Pokluk t skupno s poslancema grofom Hohenwart*om in knezom Windisch-Gratzoin, in ako se mu dobro gospoda 10.000 gold., noviti druga višja gimnazija potrebno zdi, tudi z drugimi s slovenskimi poslanci pri ministerstvu nasproti pa vodi na t o, da se mora usta- primerne korake, da se ta o d- ki stane razun za zgradbo poslopja potrebnih 100.000 gold. še letnih 20.000 gold. Nam se zdi taka štedljivost naravnost rečeno: naj veča potrata. Ako pomislimo vrb tega, da kranjsko mesto prepušča redba, ako bi se res nameravala, ustavi. a predlog sprejel se je soglasno in dr. Poklukar izrekel je, Potem da o rad sprejme dano rcu nalogo. predlagal je gospod dr. Šavnik po precej obširnem, jako gorkem govoru sledečo resolucijo: „Odredba naučnega ministra, glede odprave nižje za gimnazijo za to jako ugodne prostore, da vrh gimnazije v Kranji. bila bi, ako se uradno potrdi: tega k stroškom pripomore na leto s 1000 gold. v gotovini, postane nam naredba ministrova nerazumljiva. Iz zanesljivega vira se nam vrh tega naznanja, da se žuje vstop v srednje šole; v nasprotji z opravičeno zahtevo slovenskih sta-rišev po izobraževanji njihovih otrok, katerim zelo obte- ta ministrova naredba je v nasprotji z interesi je letos uže do sedaj za prvi razred oglasilo nad 40 učencev in da bode to število gotovo preseglo 50, tedaj države in državnih financ, ker bi bilo potem neobhodno je ne glede na to, da so učni vspehi za kranjsko gim- potrebno, nazijo izgledni nedvomljivo, da gimnazije velika krivica za gorenjsko stran, velika kri- v Ljubljani ustanoviti mnogo dražjo drugo dr bilo odpravljenje te žavno višjo gimnazijo; vica za kranjsko mesto, za deželo in za državo. Kar je ta naredba zelo žaljiva za narod slovenski, ki pač sme zahtevati, da se s kranjsko, deloma slovensko pa je za naš narod najbolj žaljivega, je to, da mini- nižjo gimnazijo ne ravna strogeje, kakor s sploh sla- sterska naredba trdi: slovensko-ncmška gimnazija v beje obiskovano nemško gimnazijo v Kočevji. Zbrani volilci kranjskega mesta, kateri za vzdrža-je nepo- vanje te gimnazije prinašajo tolike žrtve, izrekajo tedaj Kranji, ki ima v naravi zagotovljeno potrebno število učencev, za katero mesto toliko žrtuje. trebna in se odpravi; nemška gimnazija v Ko- svojo odločno željo, da naj se poklicana deželna oblastva čevji pa, kamor vse bogate Stampfelnove ustanove ne in pa naši zastopniki v deželnem in državnem zboru z , kakor v Kranj, vsemi postavnimi sredstvi potezajo, da se ta neopravi- morejo privabiti še toliko učencev ne je potrebna in še ostane. To je za nas žaljiva čena, državnim koristim škodljiva in naš narod tolikajn dvojna mera, s katero Gautsch Slovencem žaleča ministerska naredba ne potrdi oziroma prekliče. u 250 Tudi ta predlog sprejel se je po Kratkem razgovoru, vanje v hotel Straubinger, ter se odpočil od težav vožnje, katerega so se vdeležili gospodje: Preveč, dr. Po- prej pa je odposlal lastnoročno pisane telegrame do če- ki u kar in vodja Wiesthaler ? soglasno. Kenečno sarice, cesarjeviča in cesaričine. Ob uri prišel je se je s splošnem, glasnem odobravanjem sprejel predlog naš cesar zopet nazaj k nemškemu cesarju na skupen Pavšlerj ml da naj se gosp. vodju Wiesthalerj obed. obedu povabljenih je bilo tudi več v Gasteinu za njegovo delovanje zahvala izreče Shoda » ki je navzočih avstrijskih dostojanstvenikov, na priliko: trajal do pol 11. ure, vdeležil se je tudi gospod okrajni Deym, grof Revertera glavar Mer k; po končanem resnem > dr. Unger in drugi. grof Ob razgovoru vrstile 3/4 6. uri peljala sta se cesarja skupaj na sprehod v pa so se še pozno v noč na vrtu čitalniškem prijateljske Bockstein. Zvečer pa je bila krasna razsvitljava Ga napitnice. steina in vse okolice s hribi vred, na katerih je bilo - Andrej Einspieler odlikovan. S srčnim veseljem gorelo brez števila kresov, in zadostenjem pozdravlja narod slovenski zadnje dni se je naš cesar zopet nazaj v nedeljo opoludne vrnil i i s el. došlo mu novico, da so sv. Oče odlikovali starosto ko- Bolgarska. Princ Ferdinand Coburški ne more roških Slovencev prečastitega gospoda zlatomašnika in se lahko odtrgati od svojih sanj o prestolu bolgarskem. profesorja Andieja Einspielerja z imenovanjem za s v o- Minuli teden ni odpotoval v Bolgarsko in prej ko ne jega častnega komornika. Slava mu! Uosp. Alojzij Kraigher izvoljen je bil včeraj za tega tudi ne stori prihodnji teden. Toliko pa gotovo i da sam resno misli na to, da bi šel v Bolgarsko in tam 7 deželnega poslanca mest Postojna, Vrhnika in Loža z ako treba, s pomočjo bolgarske vojne, premaga one za Nasprotnih glasov dobil 118 glasovi zoper 5 glasov, je na Vrhniki gospod Jelovšek gospoda Vičič in dr. Deu. Lož volil je soglasno. preke ki se nasproti stavijo, izrekoma z ruske strani f v Postojni pa po eno njegovi kandidaturi Časniki vedo poročati, da si je knez naročil bolgarsKO generalsko uniformo, da je v Trgovec g. Josip Krisper umrl je v ponedeljek Tirnovo poslal svoje reči in da se je tje odpeljala tudi Drugi časniki zopet vedo, večer v Šiški po daljši bolezni še le v 55. letu svoje uže lepa njegova kočija, starosti. Pokojni bil je razumen zastopnik naše indu- ga pri Turn-Severinu čaka bolgarski državni brod da da ga strije, posestnik tovarne za cveke v Šiški in znane pro- popelje doli v deželo njegovih želja. Nasproti pa so za-dajalnice v Ljubljani ter vodja in deležnik rudnika za čeli ruski časniki žugati, da Ruska rok ne bode držala svinec in živo srebro v Litiji. križem, ako se to zgodi Vs to kaže, da princ Coburški svojo kandidaturo jemlje resno. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Vse druge dogodbe minulega tedna so manj pomenljive, kakor shod našega cesarja z nem Bolgarska. Najnovejše vesti. Knez Ferdinand Coburški škim ? ki se je vršil v kopeli Gasteinski minulo so- kažejo vse današnje novice tako poda se vendar-le v Bol- boto in nedeljo, Kot vnanje znamenje prijateljstva med garsko. državama shajata se uže več poletij zaporedoma sosedna puščen iz zveze ogerske, honvedske vojne. Ogerskega se brzojavlja, da je princ od Bu cesarja, da se razgovorita in pozdravita osebno in da karešta se z dne 9. t. m. brzojavlja, da se princ za pokažeta Evropi, da sta tudi v političnih stvareh zavez- četrtek 11. t. m. pričakuje v Turn-Severinu. nika. Lom- Ako prebivalstvo Gasteinske okolice s spošto- Palanke se brzojavlja istega dne, da tam vsi ministri vanjem pozdravlja gosta — nemškega cesarja, tedaj pa s spremstvom in načelniki brigad pričakujejo parabroda, pozdravlja našega cesarja z navdušenostjo in ljubeznijo, na katerem se popeljejo v Turn-Severin pozdravit kneza Tako godilo se je tudi minulo soboto, ko se je cesar Ferdinanda Coburškega. vozil proti Gasteinski kopeli. Ljudstvo vrelo skupaj Prage Tukajšnjim listom z Ljublj do od vseh strani, da so pozdravljali cesarja na poti » hajajoči telegrami izražajo veliko zadovoljnost čeških enako živahno pozdravljali so ga mnogobrojni gostje v potnikov o sprejemu med Slovenci izrekoma v Ljubljani Gasteinu samem, v resnici srečen pa je bil sprejem obeh cesarjev med seboj. Nemški cesar stanuje v kopelskem Laška Crispi prevzel je ministersko predsed gradu naš cesar pa skoraj tik temu nasproti v hotelu Straubinger. Pred gradom pozdravil je našega cesarja ništvo in notranje ministerstvo ministerstvo vnanjih zadev. za nekoliko časa tudi dvorni maršal nemškega cesarja, pa komaj se je po zdravu cesar podal v vežo, uže mu je bil naproti prišel nemški cesar ter ga po pozdravu nagovoril z besedami: -Kaj ne, nisi mislil, da me bodeš še kedaj videl tukaj ?" Žitna cena v Ljubljani 10. avgusta 1887. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 98 kr. banaške Naš cesar je na to odgovoril: „Bodi prepričan, kako 7 gold. 90 kr. turšice 5 gold. 20 kr. soršice 6 goldr srčno se veselim, da se zopet vidiva". Potem podala sta 45 kr. rži 4 gold. 55 kr. ječmena 3 gold. 9 kr. se cesarja v stanovanje nemškega cesarja, kjer je ostal prosa 4 gold. 71 kr. ajde 4 gold. 6 kr. ovsa 2 goldr naš cesar pol ure, potem pa se je vrnil v svoje stano- 92 kr. Krompir 1 gold. 96 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj