List 12 r< . 2' t ■ i Tečaj XLVIX. Ml I I zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jen celo leto 3 gld. 40 kr. za pol letal gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld.. za pol leta 2 gld. 1.0 ki četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 25. marcija 1891 f Obseg: Zboljšana zavora Onejida krompir Zoper drisko telet. Mrčesji klej. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Vprašanja in odgovori Ooi^podari^ke stvari. ( prehvaliti. Zaradi tega smemo ta krompir z mirno vestjo vsakemu gospodarju priporočati. Ker je pa znano, da «^ Zboljšana zavora. se vsak krompir čez nekaj let poslabša, zato družba vsako leto naroči novega semena. Tudi letos je naročila Podoba 1. kaže zbolišano zavoro za vozca kolesa, s Češkega več sto vreč onejida krompirja, in opozarjamo pri kateri so leseni praclji vdejani v železen okvir Ta vse one gospodarje, ki ga hočejo imeti za seme, naj se okvir je dovolj široK za kolesa z najširšimi platišči, je prav precej primerno zavit in ima na vsaki zglase dokler ni prepozno. Družba oddaja strani nekaj odprtin letos samo to vrsto, in sicer udom 100 po gld katere se vtaknejo leseni praclii. Od zadaj je primerno pritrjen na pcdvoro. Posamezni leseni pracl]i se lahko vdevajo in ravno tako snemajo, i % 50 kr. z vrečami vred. Opo je kar ravno velika prednost te zavore, vrhu tega pa med vožnjo ne morejo odleteti, ali na kak drug nači se pogu- biti. Prostor med posameznimi praclji pomaga da se kolo bolje trebi blatb, vsled česar je zavora dosti bolj zanesljiva. To zavoro je izumil R. H. Lanyon v Carterville v Ame- riki. Onejida krompir. Dolgo vrsto let poskuša kmetijska družba kranjska zarjamo. da se oddajajo le cele vreče po 50 manj kot ena vreča se ne odda. Ob tej priliki dostavljamo še to le opombo: Lansko leto je kmetijska družba za se in za vis. deželni odbor kranjski priskrbela vreč blizu 15.000 krompirja raznih vrst. Med tem krompirjem je bilo le 1000 vreč onejidovca, in dobil ga je tisti, ki je izrecno naročil to vrsto pri družbi. Napačna je torej misel. da je bil res krompir, katerega je družba lansko leto oddala, onejidovec. Radi pa priznavamo^ da je Podoba 1 ta razne vrste krompirja namen je dobila od mnogih strani semenskega krompirja taka pomota naredila glede vrste pri katerem naročniku, to je pa oprostiti pri tako ki ga je velikanskem delu ) s Češkega z itd takih Med ki temi vrstami je bilo veliko dobrih Nemškega a še več v moralo zvršlti lansko leto naše maloštevilno osobje niso a j ale baaiii, — izkazal „onejida" krompir najboljši Med dobrimi vrstami se je pa kajti nenavadno plodovit je in prav nič ne gnije Vže štiri leta oddaje družba to sto krompirja, in Kdor jo dobi ne more je Zoper drisko telet. Teleta napade včasih driska 8 ali 14 dni po rojstvu ko še sesajo; mehko gre od njih in kislega smradu, pa tudi kolje jih, da večkrat poginejo. , r 9 če takim teletom preiskuješ sirnik, to je 4. želodec, tako ali tako dobro Dajdeš v Djem neko skuto iz zagrizenega mleka; drobna čeva pa se vidijo hudo vneta, snetnjava. la se pas tesno opriiemlj debla ker sicer Krivo je te bolezni težko prebavno mleko sesa tele, pa tudi prehlajenje, J ki ga je torej skorj žem ali pa uže v prvi p zelo ti zmrzlik vraskava prilezla spodaj A.ko o ladi jo nekoliko z no zamaži z ilovico vse poke. Pas oktobra, in ostane naj Da se skuta odpravi iz želodca, priporoča se štupa okoli debla. V tem se pa večkrat prepričaj, a (prah) od rabarbare in pa rumene kine, vsake po napravi meseca je maz Še lepka ali ne. Ako ni več zadosti lepka, moraš jo oboje mora fina štupa biti, dobro vkup zmešana in na noviti. Pri tej priliki odstraai vse ujete mrčese, ob^ naj porcije razdeljena. bodo mrtvi ali živi, ker S9 od njih naposled lahko Brž ko se driska loti sesajočega teleta, imej je na naredil most, preko katerega bi drugi korakali na drevo gorkem in daj mu eno uro potem, ko je sesalo, vsak dan po eno tako štupico, ki si jo s pol maselcem mleka Podoba kaže drevo s takim pasom. iz pod krave dobro pomešal. Vsak dan zjutraj taka štupa z mlekom pomešana ozdravi živinče v 2 ali 3 dneh, ako nisi driske zanemaril. Če pa driska že dalje trpi, daj teletu vsak dan take štupe s pol maselcem kameličnega čaja in dodeni še nekoliko žlic toplega mleka izpod krave. To dajaj teletu vsaJ£ d^n, dokler se ne ustavi driska. Pri tej priliki pa moramo svariti naše gospodarje Pod. 7. in gospodinje > nai opustijo škodljivo navado, da prv Ta ali ona samica, videča da ne more priti čez pomaz, odloži svoja jajca na deblo pod pasom. Zato ne bode napačno, ako na prvo vzpomlad spodnji kos debla dobro na- Pod. S, mažeš z apnom ali ilovico ter a ko zatareš zalego. Pas naj v m r« « « mleko ki bi je imelo tele od matere posesati, izmol- Pod. 9. Pod. 10 žejo in ga teletu ne privoščijo, češ, da mu je škodlji ostane kaka dva meseca na deblu, še bolje pa je, ako ga pustiš do pomladi, če si ga pa prej snel, namaži ga z nov?4 To je neumna vraža. Ravno to prvo mleko teletu iz- ^^ priveži. Tedaj namreč lazijo na debla vsakovrstni mr- čisti ii človek otrebi čeva mu tako odvrne drisko ne predrzne mojstriti dobrotljive nature Naj si česi, zlasti cvetoderi ti obtiče naiepken pDvl in ne morejo dalje. Takisto se polove tudi vse zm ako se je vender katera izvalila iz Mrčesji pod klej. p a s o m Sploh se Imamo nekaj mrčesov, ki zelo škodujejo sadnemu karjeve gosenice, jajec, položenih more dosti prehvaliti uveriš, da se ti mali trud dobro poplača. ta naprava ne Le poskusi enkrat, in gotovo se arevju, kateri Mrčesji klej priporočajo delati na razne načine, a se pa ne dado na navaden način za- tirati, ampak moramo uspeh je le malovreden, če ni prav narejea. Mrčesji klej mora biti zelo lepek ter tak vsaj 14 dni ostati, ne da iZ- kušati uničiti njih samice, kadar ležejo iz tal gori po drevesu. To pa dosežemo, ako okoli debla napravimo bi mu vreme kaj škodilo. V obče je priznano, da je naj boljši mrčesji klej tist, ki izdeluje L. Pichler na Dunaji (Wiea, VI., Webgasse 9.) kleja stoji 60 kr. Pol kilogrami te^i od mrčesjega kleja (In- Taki pasovi pomagajo pred vsem proti treh vrst sectenleim) kolobar, katerega mrčes ne more prekoračiti , lepkem škodljivcem, in sicer proti zmrzlikarju, c /etoderu ter jabolčnemu in slivovemu sukaču. se na ker mazilu ulovi, tem Zmrzlikar pasom. Podoba se da uspešno zatirati kaže metulja, samice. s kleja vim o. gosea ICO in in Podoha 2. s tem rešimo drevo škodljive zalege. Drevesa samega ma-zati ne bi svetovali, temveč . bubo. Da ta mrčes zatreš, moraš samici preprečili pot na drevo z imenovanim pasom, ki ga nareii v prvi polovici oktobra ter pusti J na drevesu do novega leta. Podoba 7. kaže cvetodera. On leze iz zemlje od naredi od močnega aprila do sredi jaaija ter pokončuje cvetno popje. # papirja škodovanemu cvetnemu popu se zavijejo gornji Pod. S. Pod. 4 10 %n Širok pas, namaži ga z mrčesjim klejem in priveži ga okoli debla tako Po- 1 isti, kakor kaže podoba 8. Proti temu mrčesu nastavljaj pasove od aprila do srede junija. Sukači plezajo po Pod. 5. Pod. 6. visoko, kakor ti je najbolj priročno. Vežeš ga labko ali spodaj ali pa tudi zgo- drevji od konca meseca julija ; samice ležejo jajca v plode, iz katerih pozneje izležejo gosenice Sukač ie mrčec J ki naredi najveft piii raj. Ako si ga vezal spodaj, mora biti namazana stran zunaj, ako ga pa vežeš znotraj pa naj bode pomazana stran navznoter obrnena. Veži pa sadja. Podoba 9. je sukačev metulj, podoba 10. pa nje- a gosenica. Proti temu mrčesu se nastavlja pas od gov srede julija pa do sadne o zora f 91 Vprašanja in odgovori. ( Vprašanje 52, Ali je češpljevo žonto krmiti molznim kravam ? m vpliva morda slabo taka krma Da Djih mlečnost, zlasti pa na breje krave. (J. G. grajščak na D.) pokipela in zdrava, vže im Odfjovor : Ako je žonta v sebi mnogo alkohola, in zato bi je ne priporočali t ocetno za krmo. Ako je pokipela in tudi izprijena, kisla, onda je pa odločno škodljiva. Ako pa menite vže kuhano žonto to je češpljeve tropine, te so pa dobra dobi do 3 ^jg na dan pome- krma, in govedo jih lahko šanih z drugo krmo. Goved tropine prav rada je. Vprašanje 63, Moja kobila je breja, a me skrbi ker kobila ni vajena ležati in stoje spi. Včasih od truda premagana telebne na tla, pa zopet hitro kvišku skoči. Bojim se. da ne bo srečno donesla in da pride ob žrebe. Ali je ta strah opravičen, in kako je ravnati 8 kobilo? žup. v G.) Odgovor: Ako na kobilo pazite, menimo, da bode vender srečno donesla. Priporočali bi, položite po noči ali sploh t-akrat, kadar kobila počiva, na vsako stran otep slame. taKo da kobila nanj pade, kadar se zvrne. Tako bo mehko padla in brez škode za mlado. Dva otepa zadostujeta za ves ča 1 če jih kobila zmoči J posušita se zopet po dnevi. Da se nekateri konji nikdar ne uležejo, prihaja od tod, ker imajo ali kako prsno bolezen, ki ovira dihati ležečim, ali pa bolehajo za kako vnetico v hrbtenici, za zaraščenjem ledvija, za boleznijo v ledveni mišici ali sploh za otrpnenjem mišic zadnjega dela. Konj ve, da mu te bolezni v hrbtenici ali ledji delajo velike težave pri vstajanji, zato se rajši ne uleže. Vedna staja pa konja vender prav zelo utrudi, zato si nekateri s tem pomagajo, da konja na tla vržejo, povežejo ter ga puste da se odpočije, potem mu pa pomagajo vstati. Vsakakor Vam prav zelo priporočamo, obdrgnite konju \sak dan enkrat noge, posebno pa stegna, prav dobro s amo in s kakim žganjem. To okrepi mišice in žile in ] marsikako bolezen uže ob pričetku zatre. Vprašanje 54. Imam kokoš pasme Houdanske, ki ima to grdo razvado, da vsako jajce, ki je iznese, precej razčoplje ter poje. Niso pa dovolj samo njena jajca J poje tudi vsa druga > ki jih dobiva na vališči. Ali je kako sredstvo proti tej razvadi? (Fr. M. v B. na Primorskem.) Odgovor: Da kokoš je svoja jajca, to je razvada, je ni ä hko vselej odpraviti. Tako kokoš priporočajo zapreti za nekaj dni v temen prostor ali kurnik ter jo iztradati. Potem se ji predloži porcelanasto jajce, katero so jako cenjene. Za valjenje njih jajec pa bele, zato rabijo druge domače kokoši. Vprašanje 55. Imam skoraj štiri leta starega bika ki je za pleme J postal pretežak, zato ga sedaj rad skopil. Kedaj bi bilo pravi čas skopiti toliko starega ) in ali je boljše rezati ga, ali mu treti ? (J. P. v bika D. na Primorskem.) Odgovor: Pravi čas živali skopiti je ob lepem suhem vremenu, kadar ni prevroče in ne premrzlo. V obče so biki, ki so vže rabili za pleme, ne skopijo, ampak opitajo se in prodado mesarju. Stare bike je težko sko piti in tudi nevarno. S trenjem žival skopiti, pa je sploh # največe mučenje, ki si je človek more misliti, pri starih bikih je pa vrhu tega še silno nevarno. Ako se stari biki režejo, ravna naj se ž njimi, kakor sploh z biki in sicer se dela s precepi ali pa s podvezanjem semenske privodnice. Vprašanje 56. Vže več let se trudim, da bi pri- delal karfijolovo pravo seme, a se mi ne posreči, je temu vzrok? (J. P. v D.) Kaj Odgovor: Ne razumemo Vašega vprašanja > ker se pravite, da se Vam ne posreči pridelati „pravega" mena karfijolovega. Kakšno pa je torej seme, če ni pravo? Če rastline od doma pridelanega semena niso veliko boljše, pa opustite pridelovanje ter kupite seme, ki itako ni drago. Pravilno se karfijolovo seme tako prideluje: Jeseni vsejani karfijol se dobro prezimi ter pomladi posadi na kak prav gorak in zaveten kraj. Najlepše rastline naj gredo v seme. Pridno je vedno zalivati in gledati, da bolšice ne pokončajo semenskih rastlin. Vprašanje 57. Imam kakega pol orala travnika, na katerem pa skoraj nič no priraste. Svet je zelo peščen. kaka druga trava ? pa Morda bi lucerna uspavala, ali (A. O. v B. na Štajarskem.) Odgovor: Za suhe peščene travnike ni lucerna, ona potrebuje sveže in globoke zemlje. Skusite travnik pomladi preorati, vsejte nanj kako jaro žito, vmes pa na- slednjo zmes detelje in trav, ki je priporočena za suha slaba peščena tla: trajne travniške detelje, (trif. Pr repens). 1 v,- 3 rumene detelje, IV 3 bele detelje, 9 ^jg francoske pahovke J IV: 3 angleške pahovke » pasje trave, trave in 1 senožetne latovke. 1 3 medene trde bilnice. Te količine veljajo za pol orala. Seveda morate tudi gnojiti, in sicer vže ob setvi. Vprašanje 58. Ali morajo biti cepiči vzeti od ta- kega drevja, ki uže rodi, ali so tudi dobri od mladega drevja? (A. P. v P.) Odgovor: Izkušnja je pokazala, da je vse eno, če Ako to vzamemo cepiče od uže rodečega ali pa od mladega ajboljše kokoš zaklati, ker to drevja. Na starem drevji je težko dobiti primernih ce- toliko časa kljuje, da uvidi svojo onemoglost. Potem se kokoš nakrmi, in zopet od novega tako učini, dokler ne pusti porcelanastega in svojega jajca pri miru nič ne pomaga, pa je c razvado rade posnemajo tudi druge kokoši. Houdanske pičev, na mladem drevji pa lahko izbirate, kakor Vam kokoši prav pri neso jajca, a erade kločejo in sploh ljubo. Mi za naš del smo prepričani, da cepiči od mla- so slabe valilke. Ker pa zelo hitro rasto in se hitro de- dega drevja rasto lepše. Vprašanje 59. Imam nad 80 jablan, katerih so ne- Podučne istvarL katere rodile uže do 2 jerbasa jabolk. Jeseni sem bil namazal drevje z mažo, kakeršno ste priporočali v „No- vicah oglodal , a 5 vzlic temu je zajec drevje tako popolnoma da ni več upanja ž njim. Mislim najemnika lova tožiti, zato prosim, kam naj se obrnem, do sodišča ali do glavarstva? (P. D. župan v S.) Odgovor: Tožbo za povračilo škode, storjene po divjačini, morate vložiti pri okrajnem glavarstvu. Ker Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 216. Zgodovina kanala. Težave pri kopanju. Davno že so prišli na to misel, da bi sueško ožino ste svoje drevje zavarovali, kakor to dober gospodar prekopali. Psametihov sin Neko II. je v sedmem stoletju naredi, zato imate tudi po novi postavi pravico do od- pred Kr. gledal, da spoji Nil z Rudečim morjem Pri škodnine. Priporočamo Vam > da se pogovorite ter da tem delu je konec vzelo do 120.003 ljudij. V petem sto- odločno zahtevate SVOJO pravico. Prosimo poročila ob letju pred Kr. je Dirij Histasp z novega se lotil dela, svojem času, kako se je reč iztekla. in Herodot nas uverja, da je sam kanal videl. Ali kmalu Vprašanje 60, Mislim si napraviti pripravo, s ka ga je pesek zametel J kajti Ptolomej II. Filadelf (285 tero gnojnico vozil njive. Kakšen naj bode voz in iz kakšnega lesa sod? Pri nas rabijo bukove sode, a so največji brodovi mogli taki kmalu spere, tudi hrast menim ni dober. Škropilnico bodem kupil od Hellerja. na Dunaji, a prosim pojasnila, pred Kr.) ga je iztrebil, in Strabon nam pripoveda da pluti po kanalu. Pozneje se je zopet zakidal, in cesar Trajan v prvem stoletju našega štetja je dal kopati nov kanal, pa bolje za djmač ) katera je boljša, št. 1. ali št. 2. v njegovem ceniku ? (Fr. T. v St.) » Odgovor: Najboljši je za tak' namen macesnov sod pritrjen na dvokolesen voz z vojnicami. Omenjeni škropilnici sta sicer enaki, le da se ena pritrdi pod sodom druga pa na strani, ali od zadi. Ako naredite pripravo kakeršno Vam gori priporočamo, potem je umestna škro- To se » » promet kakor za vožnjo v Indijo. Tudi Napoleon je ukvarjal s to zadevo, ko je bil v Egiptu. Dal je meriti, ali merci so napak izmerili; trdili so, da bi bilo mej Sredozemnim in Rudečim morjem celih raz- ločka. Pozneje se je lotil je, da ni več razločka maj morjema kakor za 0.16^. To pa je moža tem bjlje spjdbadalo, da merjenja Lesseps, in dognal svet uuel za pilnica št J katero od zadi na dno soda pritrdite škropilnico je tudi laže pritrditi kopanje novega kaoala. Ali imel zlasti ter je gld. cenejša. Pri naročilu skličite se na nas ter zahtevate 15 # pusta. o o po je dosta nasprotovanja čez leta, ko je L^ssepj začel se dogovarjati s podkraljem Said Pašo, dobil je dovo- od Angležev, öe Ijenje za. orjaško podjetje. Zato je koj 1854:. 1. ustanovil Vprašanje 61. Katero vrsto sadnega drevja pripo- ji Compa gnie universelle du canal maritima da Saez. u prvega so podpisali za 200 0JOOOO frankov delaic (400 000 ä 500 fr.), ali to je bilo veliko premalo, kar se je pozneje pokazalo. Prvo izdatno podporo je dobila družba vsled po-jablan. Izmed jablan so priporočene: Beli Astrakanec^ voljnih okolnostij. Siid Paša je namreč prepustil družbi veliki Bonovec, drsasti kardinalec, škrlatasti Kuzinot, 63.000 hektarjev zemlje, ob enem se je zavezal, da hoče r.očate saditi na vlažno, ob cesti ležeče zemljišče? (J. v Sv. Kr.) Odgovor: Za tak vlažen kraj je češpljevo drevo in 2eleni knežnik Deta itd. ? zlata zimska parme^a, Harbertova rej- dajati po 20.000 delavcev. Ko pa so začeli kopati 1859 koj so sprevideli, da se s temi ljudmi ne bjde dalo kaj prida narediti. Po vrhu je LorJ Palmerston ugovarjal ter Vprašanje 62. Katera mlatilnica bi bila najboljša jo lahko eden ali več ljudi gonilo, in kje jo je dobiti? (A. T. v O.) Odgovor: Ročne mlatilnice na ime človekoljubja, da bi domačini tlako delali evropskim podjetnikom. Družba je bila koj voljna, di pre ki jo en človek ali osnuje prvo pogodbo. To se je tudi zgodilo 18i53. 1., ko tudi dva lahko gonila, je ni. Goniti morajo najmanj trije in tudi štirje možje, in še ti se morajo z drugimi vrstiti, ker dolgo časa malo kedo zdrži. Mlatilnice izdelujejo zelo vse tovarne enako, le cene so različne. Ce stroj primerno malo stoji, je pa tudi malo vreden. Najboljše ročne mlatilnice so tiste, katerim veže os obe kolesi in je novi podkralj Ismail Paša vmes posegel. Njemu ni bilo nikakor po volji, da so družbi prepustili 63.000 hektarjev zecnlje, ker je bilo dovelj 3.030 za nipravo kanala. Družba se je udala podkralju, zato pa je zahtevala samo za odškodovanje tlake 54,000.000 frankov, za vse vkup pa nekaj nad 8.1:,000.000 frankov. Cesarja Napoleona imajo kolo na omah, kar močno lajša delo. Ročne mlatilnice so le tam na mestu, koder ni dobiti izurjenih III. kralj so nap za razsodnika, in on je obsodil pod da plača zahtevano odškodnino. Vkljub temu so mlatičev, a je posestvo premajhno vlačilo kupiti. J da se izplačalo morali glavnico še dvakrat povišati za 100,000.000 frankov, m 1871. 1867 in 186S stro . za 20,030.003 za delo in uredbo so znesli konec 1876. Vs do 471,968.225 frankov. 93 k f I L I I ■j f Ob eaeiD, ko so začeli kopati kanal, napravili so Ta firma je prevzela globljeaje m trebljenje kanala tudi vodovod za sladko pitno vodo, ker brez njega bi Prevzela pa je tudi sestavljanje in popravljanje vseh sploh ne bilo uspevalo velikansko podjetje. Da so vodo- strojev, kolikor so jih pripeljali s Francoske v Egipet. vod preje dodelali, podolžili so stari gosenski kanal Ta firma je imela n. pr. 1868. najetih do 12.000 ki drži z Nila k jezerom krokodilskim, in od tam do delavcev, in je pokurila vsakega dne do 12.000 centov Sueza, tako da manjše ladije morejo z Rudečega morja premoga. Jako važna naprava v Port Saidu je bila dalje naravnost proti Kahiri jadrati, pa tudi še dalje po Nilu. delarna kamenja Bratov Dussaudov. V njihovej delarni Iq na sever gonijo sladko vodj izdatne trombe prav do so izdelavah od peska ia hidravličnega vapna po 400 Port Saida. Zato pa je voda napravila to čudo, da so centov težke klade za gradnjo molov. Vsaka klada je sredi rumene pustinje nastali bujni zeleni ostrovi. Ta stala do 300 frankov. Dokler ni bil dodelan vodovod vodovod 80 dodelali 1864 Dolg je 25 zemljepisnih za pitno vodo, napravil je vsak dan destilator do 20.000 milj širok je 15 in voda mu je globoka po IV v Rudečem morju pa celo delo! Ves materijal, vse orodje, stroje, oglje, železo, do 275 les je bilo treba dovažati z Evrope. Potem je bilo treba oskrbovati do 25.000 delavcev z jedjo, pijačo, obleko (Dalje prihodnjič.) in stanovanjem. vsemu temu so pritiskale politiške Politične Deželni odbor. težkoče, bolezni mej delavci in druge ovire. Kako ogromne «o bile tehniške težkoče, hočemo sprevideti z nastopnih črtic. Najpreje je bilo treba poglobiti ono progo mensa-leškega jezera, koder so odmerili smer kanalu. To progo. do 40 kilometrov dolgo, bilo je treba zagraditi z obeh z dne 11. maja 1888, dež. zak. št. 14 (§ 79. občinskega Deželni odbor dovolil je dalje na podstavi zakona stranij s trdnima, visokima nasipoma. lu prav tu bilo skoro vse spodletelo. Izgreben matrijal so nasipali na desno in levo po jezeru. Ker pa so te izgrebine bile zgolj pesek, nilsko blato in konhilije, zato je materijal vedno narazen lezel, in da-si so trudili že več mescev, stvarne šolske potrebščine vKošani; b po davčni občini reda za Kranjsko) pobiranje občinskih priklad za 1. 1891. sledečim občinam: K o š a n a , na neposrednje davke, a po davčnih ob Mnah Košana in Volče 10 % za občinske in o o za vender še ni bilo nič pokazati. Hoteli so že drugo smer Suhorje 10 7« za občinske in 15 ®/o za stvarne šolske dati kanalu, no na srečo se je nasuti materijal z nekimi potrebščine v Suhorji; c po davčni občini Ostrožnobrdo primetinami začel sprijemati in držati, in delo se je 10 za občinske in 30 % za stvarne šolske potrebščine srečno dodelalo. Na postaji Kantura se spušča a nal v jezero Ballah, potem pa se zarine v pustinjo. manjše Tu je bilo dela izredno mnogo. Predreti so morali gore girseške. in ta predor znaša na zgoraj 300, a na zdolaj 200 in za zgradbo šole v Ostrožnembrdu. Jablanica, na neposrednje občinah Gorenji in Dolenji Zemon 10 šole o o a po davčnih občinske in za stvarne folske potrebščine in 20 % za zgradbo davke 12^ o po davčnih občinah Vrbovo, Jasen, Vrbica in ^revljev. Celih 250,000.000 kubičnih črevljev materijala Jablanica 12 7 o za občinske in o o za stvarne šolske je bilo odstraniti. Tri ure je dolga ta proga J in na koncu potrebščine v Vrbovem in 30 7o za zgradbo šole 5 G po davčni občini Trpčane 12 o o za občinske in 20 7 za šolske potrebščine v Podgrajah; končno 20 7o po vsej stoji Ismaila, katero mesto je nastalo še le mej kopanjem kanala. Za mestom se ziblje sladkovodno jezero Beharel Timsah, to je krokodilsko jezero. Potem se zavije kanal v peščeno pustinjo, ki je dolga tri ure. Pri Tussunu in Serapeumu je bilo peska do 40 črevljev na debelo. Da 80 mogli ta pesek odpraviti, naredili so posebne stroje, ki 80 jako podobni baggerjem. Ta kos kanala dade še dandanes največ opraviti, ker ga pesek vedno zasipa. Vsakega mesca je treba odstraniti zasipino. Na to zavije kanal v veliko in malo Grenko jezero, a potem nastopi zopet žalostna mrtva pustinja. Pri Šalu{ el Terabi so morali in 8 7ö za občinske potrebščine; b po vsem v Dolenji do 700.000 kubičnih črevljev kamna razstreliti in odvoziti. Zemon všolanem delu občine 7 7o za stvarne šolske občini na užitnino za občinske potrebščine. Sturija, na neposrednje davke 40 7o po davčni občini Sturija za občinhke, šolske in farne potrebščine in v poplačanje dolga 500 gld. zakladu Postojinske jame; 20 7o pa po davčnih občinah Sturija nino za občinske potrebščine. Trnovo, na neposrednje davke, a po vsem v Pošteni e všolanem delu občine 11^2 70 za stvarne šolske in 8 7ö in Kovk na užit- to se spusti kanal v stari faraonski kanal 7 in drži potrebščine, 20 7o za zgradbo šole in 8 7o za občinske mej dvema dolgima moloma daleč v Rudeče morje, dve potrebščine; c po vsem v Harije všolanem delu občine uri od Sueza. 30 7o za zgradbo Dve firmi francoski sta bili posebno prizadeti pri šole in o/ /o 18 7o pa na užitnino po vsej za šolske potrebščine občini za občinske po gradnji kanala. Prva firma so Borel, Lavallev in Cie. trebščine. »4 Velike Lašice, 20 o Ü Da neposrednje davke za občinske in šolske potrebščine in za občinsko hišo. Suš 25 o o na eposredoje davKe za občinske in šolske potrebščine. K o p r i v n i K ) 50 o sotnosti deželaega glavarja dr. Alojzij vitez Schreiner, — Obžalujem odkritosrčno z Vami smrt Vašega zaslužnega deželnega glavarja, ki mi je bil ljub političen prijatelj in kolega. Knez Jurij Lobkovic, vrhovni de- 0 na neposrednje davke, da se želni maršal. deloma pokrije primanjkljaj v občinskem gospodarstvu. Goriški deželni odbor izreka najtop- Sodražica, na neposrednje davke, 17 o lejše sočutstvo povodom britke izgube, ki je sosedno občini za občinske in šolske potrebščine ; po davčni ob- smrti o po VSI deželo Kranjsko in častiti deželni odbor zadela vsled čini Vinice pa po 30®/ o za 1891, 1892 in 1893 za deželnega glavarja dr. Poklukarja. Grof Coro- nini. Veleslavni deželni odbor popravo pokopališča in mrtvašnice in za cerkovnika ; po vojvodine Kranjske vsi občini pa še 17 % užitnino za občinske in šolske potrebščine. Naši dopisi. Dobrova dne 19. marca. Britkost, katero je smrt preblagega deželnega glavarja dr. Poklukarja tukaj pro- prosim, da povodom smrti velezaslužnega in cenjenega gospoda deželnega glavarja dr. Poklukarja vzprejme moje najodkritosfčnejše sožalje. Na Dunaji dne 18. mar-ijal891. Grof Schönborn. — Povodom smrti tamošnjega deželnega glavarja, dr. Josipa Poklukarja, prosi podpisani deželni odbor, da se blagovoljno vzprejme izraz^ najtoplejšega sočutstva ob tem tužnem dogodku. Iz de- Celovci. dne 18. mar- uzročila, je nepopisna. Kako pa tudi Blagi pokojnik želnega odbora Koroškega, cija 1891. Deželni glavar dr. Erwein. — Štajerski slo- uzor vernega kajšnji domačini prav iz srca. Bil jim kristijana, značajnega domoljuba, milega soseda, uzornega prednega gospodarja. Preziral ni nikoli nobenega za bil je naš občan, tukaj si je bil ustanovil svoj drug dom, venski državni in deželni poslanci izražajo svoje najglo- katerega je preiskreno ljubil. Ljubili so ga pa tudi tu- beje sočutje zaradi nenalomestne izgube velezaslužnega deželnega glavarja in izglednega rodoljuba gospoda dr Poklukarja. Vošnjak Mihael. — Slavnemu presidiu zem- skeho vyboru vevodstvi Krajiny v Lublani! Dovoluje sobe slavnemu presidiu vyboru zemskeho vysloviti svoji nejhlubši soustrast' že se Všemohoucimu libiti račilo povolati na večnost pana hejtmana zemskeho leh. Vy- sokorodi J. U. Dra. Jos. Poklukara, a preji sobe, rby na misto jeho opet tak vzornv vlastenec a pfitel lidu, jaky on by val, byl povolan; Znamenam se v nejhlubši ucte oddany: Karel Schindler, by vali poslanec na radö fiske a kolega, c. kr. vrchni lesni rada, a reditel statnich in fundačnich statku a lesu. Ve Vidni 19./3, 1891. — Dalje so deželnemu odboru izrekli sožalovanje: Deželni odbor v Poreči, c. kr. rudarsko ravnateljstva v Idriji, C. kr. okr. glavarstvo v Novem-Mestu, vodstvo vsakega imel je prijazno, za žalostnega tolažilno besedo. Bil je uzoren kristijan v spodbudo in izgled vsemu tukajšnjemu prebivalstvu. Pokojnik bil je poseben častilec Marije Device. Na balRon svojega tukajšnega doma postavil je lep kip Matere Božje. Drug enak kip preskrbel je pokojnik za znamenje pri vhodu na pokopališče. Ne- kega dne, ko se je k hudi uri pripravljalo, govorila sva tudi o strelovodu. Rekel je: „Na moji hiši je najboljši magnet zaupanje Marij : ona podoba; na Marijo stavim vse svoje more mene in mojo družinico varovati vsakega dušoega in telesnega zlega'^ Mnogo let bil je tu občinski svetovalec, ud kraj-nemu šolskemu svetu ostal je pa do zadnjega. Zanimal se je zelo za šolsko mladino in posebno ljubi so mu bili oni dečki in deklice, ki so se o sadjarstvu ali ročnih delih odlikovali. Spodbujal jih je pridnosti tudi s tem, da je najpridnejim darila dal. višje realke v Ljublj C.' ki\ more v Ljublj Radečah odbor odvetniške ka ? Zadnjo čast skazalo mu je da ob sprevodu večnemu počitku v Ljubljani ogromno število tukajšnjega prebivalstva, na čelu mu ves občinski odbor, ki mu je na rakvo položil venec z napisom : „Zadnji pozdrav do-brovskih občanov", šolski svet. okrajna cestna odbora v Metliki in upanstva v Metliki, Bledu, Toplicah in Mo-zelju. Državni poslanec Spinčič. Klubu slovenskih deželnih poslancev so došla sledeča pisma: V Prazc, dne 18. III. 91. Slavny klube poslancu lidu slovinskeho! Isem strastnš pfekvapen a hluboce dojat zpravon o umrti velevaženeho kollegy našeho pana dr. Poklu duhovniki, učiteljstvo in kraj Dobrovski. kara. Večna škoda toho mužneho a nejsympathičnejšiho zjevu mezi poslanci Vašimi na fišske radč! Jak težka za nšho naleznete nährady! Poznal jsem ho nejen v plenu snömovny, ale i pri praci v kommissich. Dobr6 nam v pameti, kterak op jediny se mnou ve kvotove Iz Igubljane. — Povodom smrti deželnega gla- deputaci me zmužilost' opirati se bezohledne methode a kterak v bernim varja dr. Poklukarja došle so deželnemu odboru na- byvaleho ministra Dunajevskeho stopae sožalne izjave : Moje najodkritosrčnejše sožalje vyboru zastäval se interessu lidoveho proti pretensim ob hudi izgubi, ki je zadela deželo vsled smrti nje- velikeho majetku pozemkoveho. Mel velikou zkušenost nega deželnega glavarja. Poljedelski minister grof parlamentarni, byl svödomitym pracovnikem a vfelym Falkenhayn. — Deželni odbor Štajerski izreka dežel- pfitelem sveho lidu My achovävame jemu nejlepši nemu zastopu Kranjskemu povodom izgube njenega pfatelskou, slovanskov iipominku a truchlime s Vami visokočastitega deželnega glavarja svoje sožalje. od nad stevfenym hrobem jeho. Prof. Dr. J. Kaizl, poslanec » [t i kfei k! \\ i i ii il I 't na rišske radö. — Klub poslancu slovinskych v Lublaiii. liško rokodelsko društvo iz Št. Vida. Razea teh društev Nejlilubšim žalem uchvatila nas zvest o iimrti osved- so počastila pokojnika tudi gasilna društva, in sicer čeneho a statečoeho spolubojovnika za jazyk a prava Ljubljansko, Postojinsko, Viško-Gliuško, Vidsko. Lu SI v teto doktoru Poklukarovi oplakäväme koviško, Šišensko in Šinarsko. Pogrebna slovesnost se s Vami, bratfi slovinšti, rozbodneho nadšeneho Slovana, pričela ob 5. uri popoludne. Truplo pokojnikovo je bla nadaneho, pracovitelio politika, mileho a uprimnelio druha. goslovil prevzvišeui gospod knezoškof dr. Missia pev Velika jest ztrata, kterou jste stiženi a težkv žal, ktery Vas skličuje. Nechat' tiži jeho ulevi vedomi, že my nad „Glasbene Matice" in „Slavec pesem Blagor mu". Potem pa so zapeli veličastno začel pomikati sprevod neseme! Vltavou s Vami stranv svobodomvslne. Prof. Fr. Tilšer. Imenem češke narodni izpred deželnega dvorca po Gosposkih ulicah, Turjaškem Nad pre- trgu Črevljarskih ulicah, Prešernovem trgu čez Hra rano izgubo zvestega voditelja in uzornega glavarja deckega most, po mestnem trgu v stolno cerkev bratske nam dežele žalujejo z vami Goriški Slovenci, knezoškof še edenkrat blagoslovil truplo, pevci pa na Slava njegovemu spominu. Goriško narodno društvo, koru zapeli žalno pesem. Do stolne cerkve so krsto no- Budite mojim tumač-^m gorke sočuti nad preminulem sili 5 od tod do pokopališča pa vozili na krasnem 9 v Hluboce Poklukara, meni nezaboravnoga od sastanka Spinčič. četver vpreženem vozu. Od stolne cerkve dalje je vodil zarmonceni iimrtim slovutneho vlastimila sprevod stolni prošt gospod dr. Klofutar. Pred krsto so Poklukara odilime milvmi Slovinci tSžkou ztratu vele- šla razna društva z zastavami, sirote iz Lichtenthurnovega cteaeho soudruha zachovame čest pamatce Jeho. Pfij- zavoda, učenci iz Marijanišča, gojenci Alojzijeviški pod mete a vvfidle srdečnv pozdrav. Dr. Pravoslav Trojan vodstvom gospoda prof. Zupana itd. Za temi so nosili «e svvmi prätely. Na krsto pokojnega deželnega glavarja dr Pokliikarja položili so vence: Deželni odbor Kranjski Trgovska in obrtniška zbornica svojemu predsedniku - svojemu častnemu članu — svojemu državnemu po- C), kr. kmetijska družba — Mestaa občina Ljubljanska -slancu. Velezaslužnemu deželnemu glavarju in prijatelju — deželni predsednik. Komisija za pogozdovanje Krasa — velecenjenemu predsedniku. Slovenski državni poslanci — svojemu tovarišu. Deželnega zbora Kranjskega narodni poslanci svojemu — tovarišu. Mestna občina Kamniška -— svojemu bivšemu poslancu. Občina Bled — v so-žaljenje deželnemu glavarju. Kranjsko obrtno društvo. — svojemu odborniku. Zadnji pozdrav Močvirski odbor cestni odbor Logaški. Ljubljanska čitalnica svo- jemu članu. Telovadno društvo ,.Sokol" — svojemu ne- pozabljivemu članu. Slovensko delavsko pevsko društvo — Ijub- Slavec n Matica Slovenska. Deželni uradniki Ijenemu glavarju. abgeordneten. Zadnji Die deutschliberalen Landtags-pozdrav Dobrovskih občanov. Osebje Blaznikove tiskarne. Kmetijska šola na Dolenj skem. Zvestemu prijatelju rodbina Pleško- Pakič. Familie Hönigschmidt. Dem Unvergesslichen die Schwägerinnen. Brat in sestre dragemu bratu. Sta- remu prijatelju, uzornemu rodoljubu — rodbina Pfeifer. Kanonik Klun. KnezE. Windischgrätz. Janko Kersnik. Murnik — prijatelju. — Pogreb deželnega glavarja dr. Poklukarja je bil jako veličasten. Prišli so mu zadnjo čast izkazat od vseh krajev Kranjske dežele ne finski odborniki in drugi mnogi župani, ob-veljaki, ampak tudi mnogi znanci in prijatelji njegovi. Posebno veliko je prispelo Gorjanov z Gorenjskega in Dobrovčanov. Zelo so poveličevala pogreb narodna društva s svojimi zastavami. Razen domačih Ljubljanskih društev so se udeležila pogreba z zastavami: Čitalnica iz Planina, Bralno društvo iz Gorjan, Čitalnica iz Spodnje Šiške in z Viča, in Kato- vence deželni uradniki, pazniki, sluge in drugi, za njimi je nesel služnik na črni blazini red železne krone, nato Za so krsto se vrstili 00. frančiškani, in g'" o* bogoslovci. so šli sorodniki, deželnega glavarja na- mestnik baron Apfaltrern z želnimi in državnimi poslanci, kanoniki in drugi duhovniki Ljublj deželnimi odborniki, de potem deželni uradniki, , generalni major pl. Schilhavsky-Bahnbrück s svojim adjutantom, deželnega finančnega ravnateljstva načelnik g. dvorni svetnik Plahky s. finančnimi uradniki, deželoega sodišča predsednik Kočevar z dež. sodišča svetniki in uradniki državnega pravdništva, podpredsednik trgovske zbornice g, J. Perdan s trg. zbornice svetniki, ljubljanski župa in podžupan Petričič z mestnimi Grasselli odborniRi in uradniki častniki 17 pešpolka 1 na čelu jim polkovnik boldi, in drugi častniki brambovski in artilerijski Gari pred sednik notarske zbornice dr. Zupa z mnogimi notarji > Ljubljanski odvetniki, mestni župniki in veliko duhovnikov z dežele, zastopniki Kranjske hranilnice, deputacije obč. zastopov mej njimi žup Savnik iz Kranj dr Poznik iz Novega Mesta Močnik iz Kamnika, Sušnik iz Skofj Loke Roblek iz Radovljice, Vičič iz Postoj Pogačnik iz Cerknice itd. itd. Zatem pa se pomikala dolga vrsta najodličnejših dam Ljubljanskih in drugih neštevilnih pogrebcev Po vseh ulicah in trikih, koder šel prevod, gorele so plinove svetilke. Okoli pol sedme ure zvečer je dospel sprevod do sv. Krištofa cerkve ) je bilo truplo pokojnikovo zopet blagoslovljeno, potem pa na starem pokopališči precej za vrati na desni strani ob zidu v družinsko rakev Blasnikovo položeno k več-neüQu počitku, Pevci so po obrednih pogrebnih molitvah naposled še zapeli v slovo dragemu pokojniku ganljivo pesem „ Nad zvezdami — Orna maša. Drugi dan po pogrebu je bila v imenu deželnega odbora slovesna črna maša za pokojnega deželnega glavarja. Bral je sv. mašo , velečastiti gospod stolni dekan in župnik kanonik Flis. Zadušnice 96 so se udeležili visokorodoi gospod dežebi predsednik skliče ta teden shod nemških nacijonalcev na Dunaji. baron Winkler, mnogi vladni svetniki in viši uradniki, Posvetovali se bodo, ali naj se združijo z neniškonacijo-nekateri deželni in državni poslanci, deželni odborniki, ualnimi protisemiti, in kako naj se vede nova stranka deželni uradniki, žalujoči sorodniki in mnogo prijateljev in znancev pokojnikovih. koru okoli velikega oltarja pri snovanji državnozborske večine. Tudi bodo predlagali^ da se ustanovi nov dnevnik na Dunajii, ki bode zastopal njih težnje in nabore. Preteklo soboto so se zbrali v državni zbornici Državni zbor. 21. dne t. m. so bile dokončane udje prejšnjega Holienwartovega in Lichtensteinuvega volitve v državni zbor. Vršile se bodo le še dopol- kluba ter se posvetovali skoraj tri ure o postopanji nilne volitve v Ljubljani, v mestnem okraji Kraljevo- v novem državnem zboru. Zbora, kateremu je predse so bili tudi navzoči prevzvišeni gospod knezoškof in kanoniki. graškem in v Budejeviški skupini češkega velikoposestva. doval poslanec dr. vitez Fuchs, udeležili so se naslednji Staročeški poslanec dr. Dostal ni še odložil poslanstva, noslanci: Grof Hohenwart in Klun s Kranjskega)^ ampak prepustil zaupnim možem po posameznih mestih Mihael Vošnjak, Hagendorfer, Kaltenegger in Morsey svojega volilnega okraja Taborskega, da odločijo, ali naj obdrži mandat ali ne. Štajarskega), dr. Kathraia, Gasser in p Salvatori Tirolskega), Zehetmayer, Wenger, Doblhammer in Glasbena Matica je priredila zadnjo soboto v dr. Ebenhoch (z Gorenjega Avstrijskega), Oberndorfer redutni dvorani šolski koncert, na katerega sme društvo (Dolenjega Avstrijskega), Kohler in Thurnherr (s Pred- biti ponosno. Vse točke programa so se izvršile tako arlskega) in grof Alfred Coronini (z Goriškega). Tudi dobro, da je težko reči katera zasluži prvo mesto. Ni poslanec Jax iz St. Poltena je bil navzoči. Vsi zbrani se torej čuditi, da je izražalo svojo zadovoljnost obilo konservativni poslanci so bili enih misli in nazorov zbrano občinstvo z živahnim odobravanjem. Ta sijajni glede bodočega postopanja v državnem zboru, in za- uspeh pa tudi dokazuje, da si je „Glasbena Matica" torej se je za trdno nadejati, da bodo skupno in složna izbrala dobre učitelje in da je vodja in učitelj petja pro- delali. Vsi sklepi so bili soglasno vzprejeti Ho- fesor Gerbič na pravem mestu. henwart in drugi poslanci so bili jako zadovoljni s limrl je grof Clam-Gallas, ud gosposke tem razgovorom in se razšli prav veseli svojega uspeha zbornice. Žalujoča rodbina je prejela do 500 sožalnih Novi Hohenwartov klub ne bode štel, kakor vse kaže brzojavk. Podarili so vence nadvojvoda Ludovik Viktor, samo udov prejšnjega HohenAvartovega in Lichtenstei- Albreht drugi. > Rajner, kardinal grof Schönborn m mnogi novega kluba, ampak imel bode tudi nekaj krščanskih socijalcev med svojimi udi. Nadejati se je, da bode ta - Z elektriko. Znano je 5 da z elektriko tudi klub štel okoli 90 članov. Od 350 državnih poslancev je 115 tacih, ki niso zdravijo. Zdravnik dr. Stanislav Stein v Moskvi pa zdravi z elektriko tudi živčne bolezni, in dosedaj je ozdravil biji y zadnjem državnem zboru. Trije poslanci se boda štirinajst tako bolnih oseb to mu služi električna ge volili, ker sta dva novoizvoljena, dr. Poklukar svetilnica z belo žarečo, ne močno lučjo. Svetilnica ima in baron Nadherny, umrla in je Eim v dveh krajih iz roč in lijčast reflektor > do centimetrov dolg in do 3 centimetre širok. Ta reflektor se nastavi tako, da prihaja električna svetloba naravnost na boleče mesto. voljen. Neka nervozna ženska, ki nogi in v členku v kolenu. je imela bolečine v desni , ozdravela je popolnoma, ko bila dvakrat po pet minut osvetljena. — Pri (jibraltarji je trčila ladija oklopnica „Utopia'^ s oklopnico „Anson'' ter se potopila. Druge vojne ladije v pristanišči so električno razsvetlile ves prostor, tako da je bilo mogoče veliko oseb rešiti. Rešili so jih 331. Ladija pa je imela okoli 700 italijanskih izseljencev, ki so bili namenjeni v Novi Jork. Zahvala. Za neštevilne dokaze prisrčnega sočutja in pravega spoštovanja, za krasne vence, častno spremstvo k zadnjemu počitku ter za ganljivo petje povodom britke izgube našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, preblagorodnega gospoda Novičar iz domačih in tujih dežel. m Ministri so zopet imeli posvetovanje zaradi državnozborskih razmer. Voditelji nemških liberalcev so začeli postajati bolj zmerni. Mogoče je zatorej, da se Dunaja vrše kake premembe v ministerstvu Sicer je grofa Taaffeja položaj jako trden, zaupanje cesarjevo do njega Grof Taaffe je imel razgovore tudi z neka- dr. JOSIP-A POKLUm-ja izrekamo globoko ganeni najprisrčnejšo zahvalo svojo. Od blizu in od daleč, mej boleznijo ter po smrti nepozabnega nam pokojnika došli dokazi naj-odkritosrčnejšega sočutja tešili so veliko našo bolest; saj so bili živa priča, kako je rajnika vse ljubilo in spoštovalo. Obitelj Poklukar-jeva. neomajano terimi najvojvodami Državni poslanec Steinwender Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki