5'osamezna številka Din 1. • ŠTEV. 214, UJUBIJAM, petek, IG. oktobra 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO ii. >:A*XU+fVMf^V 1MOONI mVNIK Mvs|« dan opoldn©, izvsemši nedelj | ta praznikov. tfose&a naročnina: V Ljubljani in po \ pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—. ^mr 1 "—■———- i^iissn poliučen lisi URBOKISTVO nr UPBAVKISTVO: flMON GETEGORdCBVA ULICA STEV. 13. muatm stbv. m. Rokopisi s« n® vračajo. — Oglasi po tarnu. Pismeniia vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Ražun pri poštnem ček. uradu S lev. 13.6321. 1 tiaeai. dm—pa——w KtsutommasAt*1-*.».w^wxw**«»s)WHi Organizacija naroda. Ob petletnici koroškega plebiscita je izšla v slovenskih listih cela vrsta člankov, v katerih se je pojasnjevalo in opravičevalo, zakaj da smo izgubili koroški plebiscit. Kakor radi priznamo, da vsa ta pojasnila in opravičila niso bila čisto brez podlage, tako pa smo prepričani, da leži prvi in najbolj globok vzrok čisto drugje. Zakaj popolnoma izključeno je, da je od Korošcev, ki so priznali slovenski jezik kot občevalni jezik, glasovalo za pripadnost k Sloveniji samo 53 odstotkov vsled opustitve demarkacijske črte in sličnih malenkosti. Kadar skoraj polovica priznanih Slovencev glasuje proti Sloveniji, potem mora biti vzrok sploh drugje in ne najnovejšega datuma. In po našem mnenju izhaja ta vzrok še daleč iz časov pred vojno. Mi se pred vojno za Korošce nismo brigali in v tem je glavni vzrok izgubljenega plebiscita. Nismo imeli kontakta ne s Celovcem in ne z Beljakom in dali nismo niti najmanjši protiutež nemški propagandi, kateri je bil koroški kmet vedno izstavljen, kadarkoli je prišel v ta mesta. Gospodarski interes pa ga je stalno napotil v ta mesta in tako si je prisvojil Korošec svojo koroško orijentacijo, ki je v plebiscitu tudi zmagala. Da pa nismo bili v zvezi s Korošci je kriva naša kranjska politika. Ce smo odkriti, putern moramo priznati, da pred vojsko nismo poznali slovenske politike, temveč samo kranjsko politiko. Točneje bi mogli reči: Kolikor deželnih zborov smo imeli, toliko slovenskih politik je bilo in iz tega lokalizma nismo prišli še danes. Ta lokalizem pa je zopet dokaz, da nismo še nikdar imeli izvedene organizacije naroda v eni centrali. Zato pa tudi nismo nikdar ekonomično gospodarili s svojimi silami in zato tudi naša politika ni poznala nobene sigurne smeri in je ne pczna še danes. Kakor so nas butali dogodki, tako smo reagirali, o kakem sistemu slovenske politike pa ne moremo govoriti niti za preteklost in niti za sedanjost. In vendar bi morali in bi tudi mogli kot mal narod izvesti organizacijo naroda v tako popolni meri, ko noben drug narod. Z zadružništvom nam je bila dana podlaga za to, pa kaj. ko je pri nas besedna igra iz dnevne politike bila vedno močnejša ko gospodarstvo. Vsaj so se celo zaradi tega praznega prerekanja okoli gesel, ustanavljala gospodarska podjetja, ki so zato tudi doživela polom, ker gospodarstvo ne prenese napačnega principa. Naša socialna homogenost je bila nadalje čvrsta podlaga, da bi organizacijo naroda izvedli v najbolj popolni meri. Toda tudi socializma se je polastila dnevna politika in pripuščala kaste, če ao strankarsko ubogljive. Tako smo se -igrati meščane v hipu, ko so se rVr-.1 de,avcev P° tovarnah nemške Avstrije m po pristaniščih Jadrana potapljali v tujem morju. Celo to smo zaigrali, da je prenehala biti mladina oznanjevalec vsenarodnega ideala. Tudi ta najmočnejši predmet za organizacijo naroda smo žrtvovali naši prazni dnevni politiki. Tako so se rahljale vezi, ki so bile ustvarjene z dobo taborov in danes se ponašamo s prav enako diferenciacijo naroda, kakor vsak drug, mnogomilijon-ski narod. Problema malega naroda nismo razumeli. In ne bomo ga razumeli, dokler ne bomo imeli centralne organizacije, v katero se bodo stekale vse niti narod- Tudi Paš c je nosilec politike sporazuma. Beograd, 16. okt. Ministrski predsednik g. Pašič se je mudil včeraj v svojem kabinetu in ni popoldne nikogar sprejel. Včeraj je dal g. Pašič pojasnilo o vseh onih predmetih, ki so za časa njegove odsotnosti zaostali v predsedništvu vlade. Iz razgovora, ki ga je imel g. Pašič včeraj dopoldne s Pavlom Radičem, povzemamo samo toliko, da sta se dotaknila tudi nekaterih glavnih vprašanj. Podrobno ipa bo g. Pašič o tem razpravljal s Stjepanom Radičem. V dobro informiranih krogih trdijo, da g. Pašič želi po razgovorih s Stjepanom Radičem, ko se bo z njim sporazumel v vseh vprašanjih, odgovoriti v katerikoli formi na vse one verzije, ki so krožile v zadnjem času o njegovi posebni orijentacijii natpram politiki sporazuma. Ob tej priliki bo g. Pašič poudaril, da je politika sporazuma tudi njegovo delo ter odločno zavrnil, da bi bila s sporazumom nastala motna situacija, kakor se je posebno naglašalo s strani opozicije. G. Pašič hoče na poseben način poudariti ne samo, da soglaša s politiko sporazuma, marveč bo tudi izjavil, da je on nosilec te politike. Za to izjavo g. Pasica vlada veliko zanimanje. Izjava bo še bolj utrdila položaj sedanje vlade in zadovoljila vse zainteresirane faktorje v državi. Samostojne demokrate je tako razpoloženje g. Pašiča docela iznenadilo. Kar verjeti niso hoteli, da se more kaj takega zgoditi. ~ Radikalni klub, ki je bil dosedaj razmeroma neorijentiran, bo po tej Pašičevi izjavi kompakten v boju za izvajanje politike sporazuma. Veliko zanimanje političnih krogov vzbuja tudi vstop St. Radiča v vlado, brez ozira na to, v kateri obliki in v katerem činu se izvrši. Smatra se, da je vstop predsednika najmočnejše hrvatske stranke v vlado izvršeno dejstvo. V dobro informiranih radikalnih krogih, ki so zelo blizu g. Pašiču, se misli, da se bo izvršila rekonstrukcija kabineta nekoliko kasneje. Prav isti krogi dajo slutiti, da se bo rekonstrukcija izvršila prihodnji mesec, ko bodo do tega časa vsa politična vprašanja popolnoma dozorela, ki se morajo pred rekonstrukcijo rešiti. Tako bo imel g. Pašič čas, da se erijenfcira v vladi in v svoiih krogih, ter da se popolnoma prepriča o upravičenosti radičevskih zahtev. Vstop Stj. Radiča v vlado je gotova stvar in bi mogel imeti za posledico splošno rekonstrukcijo. Vendar pa prevladuje mnenje, da čas še ni popolnoma ugoden in da bi bilo boljše, ako se to vprašanje reši pozneje skupno z drugimi stvarmi. Seja finančnega odbora. NADALJEVANJE DEBATE 0 CARINSKI TARIFI. — NEVERJETNO STALIŠČE GOSPODA SAVIČA. Beograd, 16. okt. Sekcija finančnega odbora je nadaljevala včeraj popoldne debato o carinski tarifi. Navzoč je bil tudi podtajnik finančnega ministrstva Neudorfer. Predebatirali so vseh ‘24 členov. V speoijalno debato so posegli Novakovič, Vlajho Kočič, Ato Gavrilovič in Pušenjak. Takoj v začetku je prišlo do spopada med načelnikom ministrstva trgovine Savičem in finančnim odborom. Savič je vedno hotel govoriti in deprimi-rati zastopnike parlamenta. Posl. Novakovič (rad.) je bil radi tega prisiljen nastopiti proti njemu. Na včerajšnji seji so bili sprejeti vsi členi z delnimi rzpremembami. V debati je Savič omenil narodno obrano, kot najvišji faktor, ki je povišala posamezne carine. Pravi, da se ni treba ozirati na poljedelstvo (!) in njegovo stanje, ki ni preveč slabo. Poljedelstvo je imelo dosedaj pet plodnih let. So pa še drugi stanovi, katerih zaščita je potrebna. Predvsem je slabo stanje narodne obrane. Podtajnik Neudorfer (HSS) je v svojem in v imenu svoje stranke protestiral proti takim besedam g. Saviča. Oster nastop načelnika Saviča spravljajo v zvezo z govori na predvčerajšnji seji, ko so poslanci ponovno zahtevali zaščito poljedelstva, da se pojača in poceni produkcija, ki bi mogla konkurirati z inozemsko. Posl. P u š e uj a k je zahteval pojasnila glede taks, ki se plačajo obenem s i carino in ki se morajo prepustiti občinam, v katerih se one carinarnice na- hajajo. Občine pa porabijo ta znesek za popravo potov (kaldrmina). Pritožuje se, da se ta kaldrmina ne izplačuje. Pomočnik generalnega direktorja carin Šmid odgovarja, da se kaldrmina ne bo izplačala občinam Maribor in Gornja Radgona, ker slednji nista izpolnile nekih pogojev, ki jih zahteva zakon. Dalje je zahteval pojasnila o ukinjenih taksah, ki se plačujejo s carino za prenos stvari iz vagona v carinarnico. Dobil pa je odgovor, da se mesto takse za prenos plačuje poslovna pristojbina. Protestira proti temu, da se 25% poslovne pristojbine razdele med carinske uradnike, ker bi v tem primeru mogli zahtevati tudi drugi državni uradniki od državnih dohodkov odgovarjajoče odstotke. PAŠIČ ODIDE V TOPOLOT” Beograd, 16. oktobra. Ministrski predsednik Pašič je včeraj popoldne ob 5. konferiral s svojim šefom kabineta in z ministrom dvora. Nekako okrog 6. je l il telefonično klican s kraljevega dvorci v Topoli. Kakor vemo iz informacij ; e je g. Pašič telefonično razgovarja! s kraljem. Pašič gre danes v Topolo in bo sprejet v avdijenco. Po avdijenci pa se bo sestal s Stjepanom Radičem. ~ ST. RADIČ ODPOTOVAL V™" BEOGRAD. Zagreb, 16. oktobra. Predsednik HSS Stjepan Kadič je sinoči odpotoval z Kežmanom in še nekaterimi drugimi poslanci svoje stranke v Beograd. Stjepan Radič ostane v Beogradu do torka. Sporazum v Locarnu. NEMČIJA PODPIŠE RENSKI GARANCIJSKI PAKT. Locarno, 15. okt. .Havas« poroča, da je nemška vlada pooblastila svojo delegacijo, da podpiše zapadni garancijski in arbitražni pakt. Glede vzhodnega vprašanja še ni dosežen sporazum, vendar je gotovo, da bo tudi v tem vprašanju dosežen sporazum, ker ne mara nihče na sebe prevzeti odgovornost, da je razbil konferenco v Locarnu. Sporazum bo dosežen na ta način, da ne bo Francija v vzhodnem arbitražnem paktu imenovana, pač pa ostanejo v veljavi njene posebne pogodbe s Poljsko in Čehoslovaško. S podpisom garancijskega pakta bo Nemčija dosegla takojšnjo izpraznitev kolnske cone, saarsko ozemlje pa bo upravljala od prebivalstva voljena komisija. Pakt bo podpisan v soboto. Locarno, 16. oktobra. Plenarna seja konference je sklicana za soboto dopoldne. Italijanski ministrski predsednik Mussoilni je včeraj okrog 16. prišel semkaj. Vozil se je s svojim spremstvom v zaprtem avtomobilu. Mussolinija, v čegar spremstvu se nahaja državni tajnik Grandi in šef njegovega kabineta, je sprejel senator Scialoia. Takoj po prihodu je Mussolini posetil Chamberlaina. Sestanek je trajal nad eno uro. Malo potem je Mussolini posetil Brianda in I danes namerava posetiti tudi nemškega državnega kancelarja dr. Lutherja ter zunanjega ministra Stresemanna. V po-j učenih krogih se trdi, da je na sestanku med Briandom in Scialoia prišlo do sporazuma glede garancijskega pakta za zavarovanje italijanskih mej na Brenner-ju. Češkoslovaška in Francija bodo dale Italiji identične garancije, kakor jih je Italija prevzela za zavarovanje francoskih mej na Renu. Po informacijah je Mussolinijev prihod v Locarno v ozki zvezi s sklenitvijo te pogodbe. Mussolini ■ ostane v Locarnu do sobote zvečer. Iz tega smemo sklepati, da bo tudi ta pogodba do takrat skupno z drugimi podpisana. Locarno, 16. oktobra. Na banketu, ki so ga priredili predstavniki tiska, ki imel Chamberlain važen govor. Govoril je v imenu svojih kolegov in se zahvalil tisku za sodelovanje pri ustvarjanju miru. Rc-kel je, da nihče ni bil premagan pri tem dogovoru, ker, če bi se to zgodilo, bi do miru sploh ne bilo prišld. Z uspehi, ki so doseženi na tej konferenci, pa bo zavarovana bodočnost vse-: ga sveta. Chamberlain je končan svoj govor z besedami: Do svidenja. Bodite ! uverjeni, da moje besede nekaj pome-i ni jo.« DR. VILFAN PREDSEDNIK KONGRE SA ZA NARODNE MANJŠINE. Ženeva, 16. oktobra. Včeraj je bil s pozdravnim govorom slovenskega poslanca v italijanskem parlamentu, dr. Vilfana, otvorjen prvi kongres narodnih manjšin. Na kongresu je bilo zbranih 50 delegatov 12 narodnosti. Kot predsednik kongresa je bil izvoljen dr. Vil. fan. Čestitamo! nega življenja in nam pokazale problem v vsej jasnosti, v vsej nagoti. Ze pred vojno je to spoznanje prodrlo v javnost in zato se je že tedaj oglasila zahteva po ustanovitvi Narodnega sveta. Pa kakor danes, tako so tedaj stranke ubile ta predlog, ker bi bila na njih potreba reducirana na pravo mejo. Velikanska zmota je misliti, da je svo- boda potrebo Narodnega sveta zmanjšala, svoboda je to potrebo nasprotno še zlasti naglasila, ker nam je dala možnost, da narod vsestransko dvignemo, kar pa je megeče le s sistematičnim delom. Tega pa more dati le Narodni svet in zato mora biti ta zahteva uresničena, [mi če je to strankam prav ali ne! POSLANCI HSS BRZOJAVNO POZVANI V BEOGRAD. Zagreb, 16. oktobra. Včeraj je tajništvo HSS odposlalo brzojavne pozive vsem poslancem HSS, naj bodo v soboto popoldne v Beogradu radi seje narodne skupščine. Seja poslanskega kluba se bo vršila v istem času, kakor seja radi-t kalnega kluba, to je, v nedeljp popol-i dne. Občni zbor ljubljanske krai. org. Zveze slav. kmetskega ljudstva. I V sredo zvečer se je vršil v salonu pri >Levu< na Gosposvetski cesti v Ljubljani pod predsedstvom g. dr. Marušiča in ob lepi udeležbi občni zbor krajevne org. Ljubljana Zveze slov. kmet. ljudstva .Poročila so podali gg. dr. Marušič (predsedniško), nar. posl. Pucelj (politično) in A. Prepeluh (o programu ZSKL). V debati in pri slučajnostih so govorili gg. Uran, Škrbec, Sancin, Kramer ter večkrat Pucelj. Končno so se izvršile volitve novega odbora. Predsednik k. o. ostane g. dr. Marušič, podpredsednika sta gg. A. Prepeluh in inž. Zupančič. Ob najlepšem razpoloženju je bilo zborovanje ob 11. uri zvečer . končano. Temeljita poročila, podana na tem občnem zboru, kakor tudi izvajanja ostalih govornikov, so dala globok vpogled v sedanje politično stanje v državi. Sporazum med Srbi in Hrvati je inoral priti, ker je bil za obstoj in razvoj Jugoslavije neobhodno potreben. Na to so opozarjali zadnja leta tudi inozemski naši prijatelji, a istotako razne nezdrave pojave v Jugoslaviji sami. Krog modrih politikov v radikalni stranki je to uvidel dn energično pristopil k delu za dosego sporazuma. Kralj je akcijo odločno podpiral. In tako je nastala kombinacija RR. SDS je morala odpasti. Vedno je radikalom odsvetovala mirna pogajanja z Radičem in je zagovarjala nasilna sredstva. Obznana, zapiranje uglednih radičevcev, razveljavljenje hrvatskih mandatov, preganjanje hrvatskih uradnikov in učiteljev itd., vse to je storjeno na zahtevo SDS. Radikali so spoznali, da so ta od SDS nasvetovana sredstva za reševanje hrvatskega vprašanja popolnoma neprimerna in so radi tega pustili samostojne demokrate pasti. Ker radičevci sami dobro vedo, koliko jim je SDS nasprotovala in škodovala, stavljajo kot prvi pogoj, da radikali s SDS ne delajo absolutno nikakšnih kombinacij. Istotako je položaj za SLS silno težaven. Ni ga bilo politika iz prečanskih krajev, ki bi bil prvo leto užival v Beogradu toliko ugleda, kakor g. dr. Korošec. In užival bi ga še danes, da je ostal pri čisto nacionalni politiki na korist državne celokupnosti. Toda g. Korošec je kmalu zgrešil nacionalni pravec. SLS je začela podčrtavati verski in še posebej katoliški moment ter je s tem takoj ozlovo-voljila Srbe. Podčrtavanje katolicizma kot političnega faktorja napram političnemu srb- stvu je zadalo prvi smrtni udarec stavbi SLS. Z raznimi izzivanji se je to stanje za SLS še poslabšalo. Med taka izzivanja spada n. pr. do skrajnosti neumno trganje napisa v cirilici nad vratmi Koroščevega kluba v nar. skupščini ali pa Sušnikova zahteva po avio-nomiji Macedonije in slične druge stvari, ki v polni meri dokazujejo le popolno nesposobnost in nespretnost Jugoslovanskega kluba in njegove politike. Srbi so si vse to zelo dobro zapomnili in mislijo danes ve na popolno uničenje SLS, a nikdar ne na sprejem te stranke v vlado. Najmanje sedaj, ko je tuai že v Beogradu dobro znano, v kako težavnem položaju se nahajajo najvažnejša gospodarska podjetja SLS in kako se širi buna proti . L.» v njenih doslej najzanesljivejsih vrstah, med duhovščino ter velikim delom posvetne ,n-teligence in podeželskega ljudstva.^ V Beogradu dobro vedo, da so dnevi SLS šteti m je izključeno, da bi tam bili voljni to stranko reševati; predobro so si zapomnili razne ue mon-stracije te stranke proti Srbom. Tako je stanje z onima strankama, Ki doslej živeli v prepričanju, da imata mon -pol na zastopstvo Slovencev v Beogradu, imen sta možnost zastopati nas, toda sta to možnost s pogrešno politiko zaigrali. Prjiodna naslednica v vodstvu slovenskih inter®.®°. je ZSKL. Ona temelji na podeželskem ljudstvu kot osnovi vsakega naroda in vsake nižave; interese vseh ostalih stanov sprav)ji v harmonijo z interesi kmetskega ljudstva, brani gospodarske in kulturne interese, ki ->o Sloveniji posebni ter jih spravlja v^klad z interesi države; pri tem seveda išče najožjih stikov s Hrvati in Srbi ter se lzogihi vsemu, kir bi moglo žaliti Hrvate in Srbe ali neopravičeno škodovati njihovim posebnim interesom. To je, v kratkih besedah povedano, osnova ZSKL. Občni zbor ljubljansko kraj. org. te Zveze je dokazal, da se je tudi meščanstvo začelo zavedati potrebe in pravilnosti take politike. V tem vidimo razveseljivo znamenje in ob enem nov dokaz, da ZSKL pravilno pojmuje svojo nalogo. Bodi h koncu še omenjeno, da se je prav isti dan dopoldne v istem lokalu vršila zadnja seja kranjskega okrožnega načelstva SKS. Udeležba Iz cele Kranjske je bila zelo lepa (nad 80 mož). Načelstvo odobrava delo poslancev in politiko ZSKL. Sklenjeno je, da se imajo seje odslej vršiti pod firmo ZSKL. Spectator: to opustila? Zdi se nam odveč še podrobneje dokazovati nesramno kleveto »Slov. Naroda«, ker je kleveta preočitna. Radovedni smo le, če bi imel »Slov. Narod« pogum, zagovarjati svoj očitek tudi pred sodiščem! — Kleveta »Slov. Naroda« je dokaz popolnega poloma samostojne demokratske stranke, ker stranka, ki sega po takih sredstvih, je priznala, da uporablja zadnjo municijo. = Višek smešnosti. Gosposko »Jutro« smatra iz mnogo ozirov za potrebno, da naš list ignorira. Do doslednosti pa se tudi v tem oziru ne povzpne. Tako čakamo še danes na pojasnilo o »robskih dušah«, da razne druge atake na naš list niti ne omenjamo. Tudi razni samostojno demokratski voditelji so že spoznali, da je stališče njihovega veleglasila nevzdržno. Višeh smešnosti pa je v svoji bahavi poziciji doseglo »Jutro« včeraj, ko odgovarja »Jutro« v uvodniku na dr. Gosarjev članek, ki je bil napisan na naš naslov. Tu je čutilo »Jutro« celo potrebo, da nam se-kuudira. Seveda tako nerodno, da se za njegovo pomoč najlepše zahvaljujemo. = O Pribičevičevein shodu v Vinkovcih prihaja polagoma resnica na dan. Radikalna »Samouprava« objavlja originalen dopis iz Vinkovcev. V tem dopisu se naravnost pravi, da je bil Pribičeivičev shod polomija. Pribiče-vičev govor in njega samega pa se napada tako ostro, da tega nočemo niti ponatisniti. — Še bolj je ovrgel laži samostojno demokratskega tiska »Jutarnji list«, ki navaja razne najbolj zgovorne podrobnosti. V sprevodu je bilo ločno 26 kmetskih voz in 2 izvoščka in ne 300 voz, kakor je pisalo »Jutro«. Stanovanje Aliča, kjer je bil banket za 300 oseb, šteje cele tri sobe in je jasno, da je fizično nemogoče prirediti v tako majhnem stanovanju tak banket. Gostilna Laze, kjer je bilo po samostojno demokratskem tisku prisotnih zopet 300 oseb na banketu, more sprejeti kvečjemu 40 oseb. Kako veliko navdušenje je bilo na shodu, se vidi iz tega, da je bilo na shodu 20 orožnikov, 24 policajev, 2 detektiva in šef policije. Zakaj vsa ta oborožena sila, če je bilo 10.000 navdušenih pristašev SDS na shodu. Resnica pa je, da je bilo na shodu samo okoli 1200 ljudi, med katerimi so bili radikali in radičevci v večini. = Dr. Pivko brani sporazum. V »Taboru« je napisal dr. Pivko članek, v katerem zagovarja iz državnih interesov sporazum in odobrava politiko St. Radiča. Članek je izzval v mariborskih krogih vsled tega precejšnjo senzacijo. = Politika Jugoslovanske muslimanske organizacije. Dr. Hrasnica je izjavil novinarjem, da je situacija J. M. O. zelo dobra. Stranka sicer ne prireja javnih shodov, ker se je proti njim izjavil osrednji strankin odbor, zato pa tem pridneje prireja zaupne sestanke. Na teh sestankih, ki so zelo dobro obiskani, dobe zaupni!-! vse infomaeije, da so vsi točno informirani o politiki stranke. Niti •s1. \ d", e more bili o kokih nesoglasni! v stranki. Kar se tiče odnošajev z Davido-vičevo demokratsko stranko, je dejal dr. Hrasnica, da hoče njegova stranka ohraniti svojo samostojnost, da pa se ne brani zaveznikov. Kaj prinese bodočnost, o tem se danes še ne more govoriti, vsekakor pa bo njegova stranka skušala ohraniti najboljše odnošaje z vsemi svojimi dosedanjimi prijatelji. Proti sedanji vladi bo J. M. O. ostala v opoziciji. Glede prečanskega bloka, ki ga snuje Pribičevič, pa je izjavil dr. Hrasnica, da noče imeti J. M. O. s Pribičevdčem ničesar skupnega. Sploh pa da se piše o pre-čanski fronti samo po časopisih in ga nihče resno ne forsira. Vseeno bi želeli, da bi se mogli nasloniti na ikako hrvatsko stranko, toda samostojni demokrati niso nikdar bili v stanu in niso niti sedaj, da stvorijo ravnotežje v deželi. Naša trgovska pogodba z Avstrijo. Politične vesti. = Nad vse zanimiva bolgarska sodba o sporazumu. Včeraj smo objavili sodbo »Političnega glasnika« o sporazumu. Nekak komentar k tej sodbi objavlja bolgarski vladni list »Zora«, ko piše: »Potreba zbližan ja med Srbi in Hrvati je bila najbolj toplo sprejeta od srbskih vojaških krogov. Glaven podnet za ustvaritev današnje vladne koalicije se krije s stremljenjem, da se ustvari^ v jugoslovanski armadi silen duh. Vse kaže, da so v tem oziru doseženi že temeljiti uspehi odkar je sestavljena vlada Pašič - Radič. Od tedaj je jugoslovenska armada krepko zvezana po enem duhu. To dejstvo pa dokazuje, da prisotnost Hrvatov v vladi Jugoalavije ni začasna, temveč trajna. Nemogoče je, da beseda vojaških krogov, a zlasti kralja, ne bi bila odločujoča. Pri tem se pa vrhu tega ve, da je tudi Davidovič pristaš sodelovanja s Hrvati pa čeprav želi nadomestiti radikale.« — Mnenja smo, da ni mogoče doseči večjega in pomembnejšega priznanja za pravilnost politike sporazuma, kakor da bolg. vladni hst poroča, da je sporazum okrepil jugoslovensko armado, ki je sedaj enotna po duhu in zato silna, kakor še ni bila nikoli. Naj stoj)i na plan patriot, ki tega dejstva ne bi bil vesel. — Izgleda, da je g. Pribicevic edini, ki si je upal po sporazumu Teči, da so Hrvati v slučaju vojne nezanesljivi. Ali je mogoča večja strankarska zaslepljenost, ali pa je mogoča bolj škodljiva izjava? — Polom. Samostojno demokratski tisk izstreljuje svoje zadnje kanone. Govorili so sicer, da se situacija za SDS takoj sijajno po- pravi, kakor hitro se vrne gospod Pašič, toda njih najnovejša ataka dokazuje, da se sami zavedajo, da je ostala situacija za SDS brezupna, kakor je bila. Zato skušajo z naj-večjimi klevetami na St. Radiča poboljšati svoj položaj. Tako objavlja včerajšnja »Riječ« in za njo tudi glasilce iz Knafljeve ulice uvodnik, v katerem špekulira z odstavkom iz članka grofa Sforze v milanskem »Corriere della Sera«. V tem odstavku pravi namreč crrof Sforza, da so nekateri Italijani mnogo računali na kmetski separatizem, ga podpirali tudi denarno, da pa ni imelo to nobenega zmisla, kakor to dokazuje k9alicija med Srbi in Radičevci. »Riječ«, ki je bolj previdna ko »Slov. Narod«, tolmači pravilno Sforzino izjavo in pravii, da Sforza sicer direktno ne omenja St. Radiča kot tistega, ki bi prejemal denar. »Slov. Narod« ni tako previden in dolži naravnost Radiča, da je prejemal od Italijanov denar in da je •/■lurešil naigrše dejanje — narodno izdajstvo Da se'vidi še bolj lahkomiselnost »Slov. Naroda« treba pripomniti, da se je vedno govorilo le o dr. Franku, Sachsu m njegovi skupini, kot oni skupini, ki je prejemala od Italijanov denar. Ti ljudje so tudi živeli v Opatiji in Italiji. Jasno je, da je tudi samo na te ljudi mislil grof Sforza, ker bi bilo ne-zmiselno, da ne bi imenoval Radiča, ce bi pa šele s tem popolnoma dokazal, da je bilo njegovo stališče pravilno. Kleveta »Slov. Naroda« postane še jasnejša, če pomislimo, da je bil ravno Radič tisti, ki je Italijane v Ženevi najbolj atakiral. Kak efekt za Italij , če bi mogla pomoliti Radiču pod nos pobotnico o prejetem denarju. In zakaj bi Italija Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da je obenem z uveljavljenjem pogodbene carinske tarife za uvoz izdelkov avstrijske zvezne vlade z dne 16. septembra, državni zakonik št. 345 tudi pogodbena tarifa za uvoz blaga iz Jugoslavije v Avstrijo v veljavo. To uve-ljavjenje je izvedla avstrijska vlada na podlagi zakona z dne 20. decembra 1924 in zakona z dne 30. julija 1925, št. 284. V tej pogodbeni tarifi se nahajajo deloma znižane, deloma vezane carinske postavke za uvoz vseh glavnih izvoznih predmetov iz naše države v Avstrijo. Carina na pšenično moko in zdrob znaša 3 zlate krone k carini na pšenico. Carina na pšenico pa je sedaj določena za dobo od 16. do 31. oktobra z 0.70 zl. K za 100 kg. Za severne kraje Slovenije so iz te tarife posebno važne postavke za fino namizno sadje, kakor tudi za sadje za indu-atrijsko predelavo, carinske postavke za sočivje, povrtnino in krompir, sveže cvetljice, hmelj, živino, prašiče in perutnino, ki pridejo vsi kot izvozni predmeti za Slovenijo v znatnem obsegu v poštev. Za vinorodne kraje Slovenije so važne določbe glede uvoza vina brez razlike na alkoholno vsebino iz mariborske in ljutomerske oblasti po znižani carinski postavki 30 zlatih kron za 100 kg. Kontingent za uvoz takega blaga je določen s 40.000 hi belega in 40.000 rodečega vina. S tem je izpolnjena dolgoletna želja vinogradnikov, da se jim omogoči zopetna osvojitev avstrijskih tržišč. Po naredbi finančnega ministrstva št. 14.000-1924 je uvoz vina vezan na uvozna dovoljenja. Uvozna in izvozna dovoljenja daje v Avstriji, »Zentral-stelle fiir Ein- Aus- und Durchfuhrbetvilli-gungen«, Wien II., Marxergasse 2, (brzojavni naslov Eead Wien), ki ima svoje podružnice v Linču, Solnogradu, Insbrucku,, Feld-kirchnu, Gradcu in Celovcu. Zbornica opozarja eksporterje vina, da je bilo v posebnem zaključnem protokolu sklenjeno, da se bodo uvozna dovoljenja izdajala prosilcem brez razlike na to, ali so avstrijski, odnosno jugoslovenski državljani, kakor bodo prošnje vložene. Med nadaljnimi važnimi določbami pogod- bene tarife je omeniti znižano uvozno carino na mineralne vode in na bučno olje, ki se producira posebno v mariborski oblasti, dalje na meso in mesne izdelke, sadne konzerve in strojilni izvleček. Posebne postavke so predvidene za izdelke ribniške domače industrije »suhe robe:, kakor tudi sitarstva, dalje za domače žrebljarsko industrijo iz Krope ter za nekatere produkte kemične industrije. Uveljavljenje pogodbene tarife za uvoz iz naše kraljevine v Avstrijo pri nas dosedaj iz neznanih razlogov še ni bilo objavljeno. Določbe splošnega dela trgovske pogodbe, kakor tudi sporazuma o živalskih boleznih, sporazuma o paši, o obmejnem prometu, o potih in mostovih, električnih napravah, regulaciji Mure, ribolovu in o izkoriščanju vodnih sil ter o turističnem prometu še niso stopile v veljavo, ker jih obojestranski parlamenti še niso odobrili. Podrobne določite linr?odt>cne. tarife ko interesentom v i&borničlli pisarni na razpolago. »NA KOROŠKO«. Tako je naslov lepi knjižici, ki jo je izdala marljiva podružnica Jugoslovenske Matice v Mariboru. Gradivo je zbralo pod pseudoni-nfbm Natorog 11. Šanzop, dober poznavatelj koroških razmer in koroške zemlje, rojen Korošec. Pod geslom »Spoznavaj svojo domovino! Vsak zaveden Slovenec, vsaka, iskrena Slovenka mora poznati biser slovenske domovine — naš staroslavni Korotan 1« nas vodi pisatelj po najlepših krajih slovenskega Korotana, nas opozarja na njegove zgodovinske in jezikovne posebnosti, na njegove naravne krasote. Kdor je kdaj živel na Koroškem ali potoval po njej, si bo s čitanjem te knjige oživel lepe spomine na svoje bivanje, turistom bo knjiga dober vodnik po Korotanu, šolska mladina pa bo iz nje lahko črpala zemljepisno in zgodovinsko spoznavanje zibelke slovenskega naroda. — Knjigo iskreno priporočamo. Dobiva se pri Jugoslovenski Matici v Mariboru in v Ljubljani miv vseh ljubljanskih knjigarnah. Cena Din tostran i 190. |nž. M. Klodič: Železniška zveza Slovenije s Sušakom. (Proge: Kočevje—Stari trg—Lukovdol—(Vrbovško)— Srpske Moravice.) Vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem je postalo od prevrata sem bistveno jasnejše in smo v temeljnem reševanju tega vprašanja precej napredovali, tako, da je nova vsestransko izčrpljiva razprava v tej zadevi upravičena Naravno je, da sc hode ponovilo v sledečih izvajanjih glede na njih svrho marsikaj iz prejšnjih razpravljanj in da se bodo navajale z ozirom na to. da ta razprava m namenjena samo tehnikom, tudi mnoge tehnikom znane stvari. Izvajanja glede lege železniške trase soglašajo popolnoma z mnenjem nasd strokovnjakov na železniško-gradbenem polju, gg ing. K. KavčRa in ing. A. Hrovata, ki sta v tem vprašanju sodelovala. 1. Utemeljitev potrebe od inozemstva neodvisne železniške zveze z morjem. Iz železniškega zemljevida naše države je na prvi pogled razvidno, da je železniška mreža severno črte Sušak—Aagre > -Beograd razmeroma gosta, južno od nje pa zelo redka in pomankljiva. Iz tega bi sledilo, da ni na mestu graditi v Sloveniji nove železnice, ker jih ima ta deželu razmeroma itak dosti. Ali tukaj ne gre za katero novo lokalko, ampak za od inozemstva neodvisno železniško zvezo z morjem v gospodarskem in drugem oziru zelo važnega dela države. Razlogi, zakaj ni gradba take železnice odveč, četudi imamo že lastno železnico iz Ljubljane k morju preko Karlovca na Sušak in obstojijo že luke, katerih se Slovenija posluži, ako so tudi inozemske (Trst in Reka), so isti zaradi katerih so južni del države ne zadovoljava z obstoječo železnico Beograd—Roka •lli Beograd Motkovič in s tujo luko Solun, ampak stremi po novi železnici, ki naj vodi po krajšem potu do luke na lastnih tleh, bodisi iz Beograda v kotorski zaliv ali pa iz Beograda Od 145 km dolge proge Ljubljana—Trst oziroma 13!) km dolge železnice Ljubljana—št. Peter—Reka imajo Italijani 90 kilometrov v svojih rokah. Odvisno od tuje volje v morski luki in na dovozni železnici ne more bit. v prid državi in prebivalstvu niti v gospodarskem niti v političnem oziru. Naj se potreba prijateljstva z Italijo »c tako kakor v našem , i v v na hode pn nas nikdo žd©i> interesu lezeca priznava, » " ^ premoči Italije tako da postanemo s časom od gospouarsK«, y , lriinniin odvisni, da bi tvorili končno le nekako .talinsko kolonijo. Oslobojonje izhoda na svetovne moria p . moranlo naših glavnih skrbi, kakor pritiskati na soseda, kar nam daje za • - P tujcu, ako sc tudi morda še naprej p j 8 prometnih sredstev, toda nismo mu več uročeni na milost in nemilost. Država z morsko obalo s. mora izgradit, najkrajšo lastno pot d« morja in svojo lastno luko V preteklosti smo videli, kako so celo one države k. so ležale popolnoma v zaledju, stremile po kakem izhodu; spominjamo le na predvojno Srbijo. Kdor je glede dovoza na morje odvisen od drugih, stoji gospodarsko v drugi vrsti. Naravnost nevzdržlj.v postaja položaj, da smešen, ako katera država poseduje morsko obalo, ne pa luk v njej. V ten. položaju smo danes mi. Uporaba tujih luk se res more doseč, potom ugovorov Al. vse je lepo na papirju, v stvari pa pomen, to le odvisnost od tuje dobre volje z vsemi iz tega izvirajočim, zlem. posledicami. Pomorska luka je vedno vir gospodarskega blagostanja za državljane in državo. Pri našem izvozu m uvozu preko Trsta in Rok« zaslužijo Italijani milijone ip milijone dinarjev na železniški vozarini, na luških pristojbinah, pri tovorenju in raztovorenju parobrodov itd., denar, ki je za naše ljudi 111 prometne naprave izgubljen. Razen tega ostanejo vagoni dolgo izven naše zemlje, na meji moramo utrpeti izgube časa zaradi carinjenja tostran iu onostran meje, vse je v k var gospodarskim slojem države. Z luko pod tujo suveren, eto morejo se zadovoljiti samo države, ki ne leže ob morju, ker se uza-dovoljiti morajo, nikdar pa trajno ona država, ki poseduje stotine kilometrov lastne’ obale!I AH mI -vem, de drtave v pogledu pomorskega prometa trajno zi»i ko imamo na naši obali krajev na izobilje, ki so kakor nalašč utaei za luke? Ako naj bode recmo današnje stanje lledo roškega pristanišča trajno, potem smo samo rešil: Reko pogina, kjer smo najemniki, ki plačujejo drago stanarino v obliki svojega trgovskega dela. v profit tujca. Lastne luke v Kvarneru se ne smemo odreči že zaradi toga ne, ker v tem eksponiranem boku države ne zadostuje samo vojaška defenziva. ampak moramo tukaj ustanoviti tudi v narodnem m gospodarskem oziru močno središče kakor obrambno sredstvo. Ako bi ta kraj zanemarjali, bi sami odpirali vrata tujcu, splošnem je naša mentaliteta preveč kontinentalna, v notranjost kontinenta obrnjena, in premalo na morje, o Ka ercni velja stari izrek: »Navigare neeesse cst. vivere non • Kako daleč smo še od zadostnega razumevanja Profesor Osterman pravi v svoji brošuri (1921) »Borba o ...... T l .. lM.Snio da nas odvrate od Kvarnera 1 odbiju n* ?.v$“*» .......................................... Kunu i Savu. Talijani dobro znadu ove stvari, s h‘J cH_ kod nas malo računa; Kramer je na veljkom svets ropskeni in padsko-savskom puta. On je na V°'. ^te savske na kraju savskog puta v Jugoslaviji! s m'1™1. ( Jugoslavije. Jugoslavije na more. On je na ‘ncrske Jugoslavene Iz njega se može pritiskati istarske i ‘ trsčanskoga zaliva s istoka. kako sc ih pritištesa zap ^ može uapješno pro-ali ih se može i pomagati. ' torne prodiranju, /bog dirati na istok, ali sc ,n“**k juka jeste n isti čas i jedna vsega toga velika hvarn p„iitička nužda i za Kaliju i za gnspndarsku i jedna . |matjnska i ni jedna črnogorska luka Jugoslaviju. ije< (iika ovp Vrste. Split i Metkovič mogu nl,Naša Bodočnost« je ,postal glasilo te zadruge! Pristopite k zadrugi! Delež znaša j 100 dinarjev. Jamstvo še enkratno. Ako ho- KOLINSKA1 naša, prava, domača CIKORIJA je vrlo dobra! rasejo melone. Na rafiniran način se vtihotapljajo v vlake, ki vozijo na jug. Ta ali oni naleti na dobrosrčnega železniškega uslužbenca ter pride, čeprav je bil zasačen, na zaželjeni cilj. Tam se prične plenjenje vrtov. Hlastno jedo v velikih množinah melone. Posledica je trebušni legar, disenteriia, včasih celo kolera. To je paradiž, ki so ustvarili sovjeti ruskim otrokom, paradiž, o katerem žvepljajo na kongresih. — Boj zoper svalčice na Japonskem. Na Japonskem prohibitivno gibanje hitro napreduje. Bore se, razen zoper alkohol, posebno zoper pušenje cigaret. Mestne oblasti v To-kiju so sprejele te dni predlog, glasom katerega se poziva vlada, da prepove pušenje cigaret mladim ljudem pred 20. letom starosti. Neki japonski škof se je izjavil nedavno v Londonu, da bo pušenje tobaka v nekaj letih na Japonskem splošno prepovedano, dočim s popolno prepovedjo alkohola ne bo šlo tako hitro. — Odtiski prstov za tujce v Ameriki. Fe-deration of Labour v Ne\vyorku 'je sklenila resolucijo, ki se izreka proti od podjetnikov predlaganemu registriranju tujcev. Manufac-turee Association je namreč predlagala, da naj se registrira vseh 8 milijonov tujcev v Zedinjenih državah potom daktiloskopije. — Promocija. Dne 14. t. ni. je bila na vse-ucelišču v Gradcu promovirana za doktorico modroslovja Helena Tominšek, strokovna učiteljica v Mariboru, hči gimnazijskega ravnatelja dr. Jos. Tominška. Poleg filozofije sta glavni stroki njenega doktorata prehisto-rija in slavistika; univerzitetne študije je do-\ršila na univerzah v Gradcu, Strasburgu in Parizu. — Velikanski požar na Dunaju. V torek je uničil ogromen požar štiri poslopja stavbene družbe \Vienerberger Ziegelfabrik und Baugesellschaft na Dunauj. Površina uničenih poslopij znaša 12.000 kadr. metrov, vsa poslopja so gorela hkratu. V akcijo je morala stopiti vsa dunajska požarna bramba in dasi so ji prihitele na pomoč vse požarne hrambe iz bližnje okolice, so pogoreli vsi štirje objekti do tal, deloma rešen je samo peti, glavni trakt. Škoda znaša več milijard av. kron. Opekarna je bila največja opekarna v stari Avstriji. Razven opeke producira tudi lončeno in porcelanasto posodo. Podjetje zavzema prostro 5 kv. km. Glavno poslopje je zidano, trinadstropno in dolgo poldrugi kilometer, postranski objekti so bili leseni. Požar je izbrunhil iz doslej neznanih vzrokov v sušilnici. — Bestijalen zločin. Iz Berlina poročajo: V mrtvašnici v Spandau-u je bila izvršena oskrumba, kakršne tamkajšnja kriminalistika ne pomni. V pondeljek je imela hiti pokopana neka 24 letna deklica, ki je umrla vsled operacije. V mrtvašnici je ležalo šest krst z mrtveci, v šesti je ležala deklica. Ko so prišli grobokopi ponjo, so opazili, da je bila .iztrgana iz okna železna mreža, pokrov krste pa odkrit. Vijaki so ležali poleg krste. Uradna komisija je ugotovila, da je bila mrtva deklica oskrunjena. — Ruinunska roparska romantika. Iz Bukarešte poročajo: Glasoviti bandi! Tamescu, o katerem že dalje časa ni bilo ničesar več slišati, je prišel te dni z večjim številom svojih roparskih tovarišev v vas Balea-Larga. Vsi tolovaji so bili preoblečeni v orožnike, Tomescu kot komandant je nosil distinkcije orožniškega narednika. Zasedli so vaško gostilno ter spodili vse goste iz hiše. Nato so zvezali bogatega .gostilničarja ter ga oropali. Prestrašeni vaščani so se poskrili po vasi kakor ščurki, šele, ko so roparji odšli, so prilezli počasi iz svojih skrivališč. Mislili so, da imajo pravka s pravimi orožniki. Kako so se torej začudili, iko so našli na občinski hiši nabit manifest poglavarja roparjev To-mescuja! Kaj jim ima »kralj gozdov« objaviti? Manifest ni vseboval ničesar drugega, kakor prisego osvete: Tomescu je naznanil, da je bil umorjen njegov tovariš Mateanu vsled izdajstva svoje ljubice, kmetice Nicolai iz Bezdeadu-a. Kmetica se je namreč pola-komnila na nagrado 100.000 lejev, ki je bila razpisana na njegovo glavo. Zato Sta izdala ona in njen mož njenega ljubimca orožnikom. »Tomescu prisega izdajalski babi in njenemu možu tu javno osveto. Zažgal jima bo hišo.« — Zanimiv proces se vrši te dni v Prizrenu. Na zatožni klopi sedi bivši okrožni mufti Hadži Rusten Ramadan, obtožen naročenega umora. Njegova aretacija je vzbudila svoje-časno med muslimani južne Srbije veliko senzacijo. Gre za sledeče: Lansko leto je REDUCIRANIM INVALIDOM. Ministrstvo za socialno politiko je pričelo lajati vsem reduciranim invalidom in dru-. žinam padlih vojakov obvestila zakaj jim je Oklenimo se nase zadruge, ki naj nam bo ustavljena pokojnina. Vsled tega je prenehal gospodarska centrala brezalkoholnega gospo- j arejjgni odbor Udruženja vojnih invalidov darstva, naša hranilnica, posredovalnica, in- obveščati prizadete o redukcijah, ter se bo formacijska pisarna itd. Razširjajte nase^ li- i odslej vršilo to uradnim potom, ste: »Prerod-, »Mladega junaka«, in »Naso y obvestilih pa ministrstvo ne daje nobe-Bodoenost«! Porabite vsako priliko za agita- ' njj1 navodil, kako naj prizadeti reduciranci cijo! Od vseh strani se javljajo novi člani! obnove postopanje in kakšne dokumente naj Pristopite tudi Vi v naš krog! V organiza- ; pretu0že v dokaz opravičenosti, ciji je moč! Prav lepo prosimo Vašega in- I t—— TTj— tenzivnega sodelovanja! — Udruženje vojnih invalidov podružnica v Ljubljani uprizori v nedeljo, dne 18. okto- bra t. 1. v Sokolskem domu v Litiji veselo igro »Tit Grom«' in sicer zvečer ob pol 8. uri. Po igri istotam prosta zabava z bogatim sporedom. Sodeluje prvovrstni orkester. Ker je Izvršilni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani opozarja vse svoje člane in članice, pa tudi druge vojne žrtve, ki so predlagane za redukcijo, naj pripravijo dokumente, vsak naj se obrne do najbližje podružnice udruženja, kjer dobi natančna navodila za postopanje pri obnovi. Redukcije so izvršene vsled dveh vzrokov: ~ . . i i * neuuKciie so i^vraciic vbieti uveu viiwu*. donos prireditve namenjen podpornemu skla- ; Qnj katerim je špecijalna komisija pre^le- -i. :___I ; 4 mi KnriKminn voirm m o I in . .. ... 1 _ _ ° . ... . ' du v prireditev božičnice revnim članom in članicam, prosimo obilne udeležbe. Torej brez razlike, vsi k invalidski prireditvi, da pokažete sočutje do revnih vojnih žrtev, ki so darovali svoje najdražje v blagor naše domovine. — Odbor. Ljubljana. dala hibe in jih vsled zboljšanja hib predlagala za redukcijo, morejo obnavljati postopanje le potom izpričeval uradnih zdravnikov in novih nadpregledov. Po večini pa temelje redukcije na pomanjkanju dokazov, da izvirajo hibe iz vojne službe; pri vojnih vdovah ali sirotah pa vsled sprememb družinskega stanja. Pri pomanjkanju dokazov je treba predvsem zbrati vse dokumente izza vojnih let (ne povojnih dokumentov izdanih že po pre-iu puujcm^. . ... . vratu). Ako teh ni, jei treba dveh prič, ki od 8. ure zjutraj do 13. ure popoldne ! lahko pod prisego potrdita, ali pa občinskega vetovalnici mestnega magistrata, soba ! uverenja, a v najskrajnejšem slučaju zadostu-=-•••’ - jejo tudi 'izjave dveh oseb, sorojakov, ki lah- ko izjavijo ali potrdijo resničnost v sledečih slučajih: Kje, kdaj in kako je zadobil redu-caranec poškodbo ali bolezen v vojski^ ali sploh pri vojakih dn se vrnil bolan ali poškodovan, ali pa, da se sploh še ni vrnil. Prošnjo z novimi dokazi je treba vložiti na dežeino ali pristojno okrožno sodišče. Sodišča bodo v kratkem dobila vse akte o reducirancih od ministrstva za socialno politiko. Izvršilni odbor v Ljubljani. 1 Volitve v obrtno in vzklieno sodišče v Ljubljani se vrše dne 18. in 20. oktobra 1925, in sicer volijo: I. volilni razred delodajalcev, oziroma podjetnikov v torek, dne 20. oktobra 1925, v posvetov št. 22, na Mestnem trgu; II. vollini razred delavcev, oziroma delojemalcev v nedeljo, dne 18. oktobra 1925, istotako od 8. ure zjutraj do 13. ure popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu, kakor je označeno na volilnih izkaznicah, katere so že bile dostavljene vsem opisanim volilnim j upravičencem v njihove obrate, oziroma delavnice. Volilni upravičenci, katerim se pa vsled sprememb obratovališča, oziroma bivališča niso mogle dostaviti uradne izkaznice in volilne glasovnice, so označeni v uradnem razglasu, ki je nabit na deski na magistralnem poslopju. Leti morejo dvigniti svoje izkaznice in glasovnice še pred volitvijo med uradnimi urami v mestni posvetovalnici, soba št. 22 in na dan volitev v zgoraj označenih volilnih lokalih. I— Šentjakobski gledališki oder naznanja, da se je morala za torek 13. t. m. napovedana premijera Jakob Ruda vsled nenadne obolelosti gdč. Mihaelove preložiti na torek 20. t. m. Predprodaja vsotpnic je v kavarni Zalaznik, Stari trg. 1— Pripruvljalni odbor abstinentnega društva »Treznosti« v Ljubljani priredi v torek, dne 20. oktobra 1925 ob pol 20. uri v spomin prvoboritelja jugoslovanskih abstinentov in prvega srbskega psihijatra brata dr. Daniča, javno predavanje v »stalni hig. točilnici« na velesejmu poleg higijenske razstave. Dnevni red: 1. Pomen dr. Daniča v javnem življenju in ‘2. splošen pregled alkoholnega vprašanja. — Prijatelji pokreta vabljeni! 1 — Zastrupljenjc v šoli. V I. c razred 1. državne humanistične gimnazije je prinesel včeraj dopoldne neki učenec pastile za razčiščenje fotografičnih slik ter jih delil med sladkosnedne tovariše kot »sladkorčke«. Posledice so se kmalu pokazale. Fantiče je začelo grizti po trebuhu in pričeli so klicati na pomoč sv. Urha. Odpeljali so jih z rešilnim vozom v bolnišnico. Tam so jim izprali želodce in dobro je bilo: zdravi so se NASTAVEK PRVEN TEKME ILIRIJA — JADRAN. Ilirija zmaga 3:0. — Celoten rezultat 4 : 1. Včeraj se je vršil na igrišču ASK. Primorja nastavek prvenstvene tekme med Jadranom in Ilirijo, ki se je igrala dne 27. preteklega meseca. Vsled hudega naliva je ta krat sodnik g. Sternad zaključil tekmo ob polčasu pri stanju 1 ; 1. V smislu pravil se je torej včeraj tekma nadaljevala in sicer pod istimi pogoji, t. j. na istem igrišču, ista postava moštev ter pred istim sodnikom. Po nedeljski igri Jadrana proti Primorju se je topot od tega moštva veliko več pričakovalo, kot pa je nudil. V tem oziru je Jadran zelo neugodno presenetil.Ta njegova včerajšnja igra je tudi daleč zaostajala za ono, v preteldem mesecu proti Iliriji. Igral je res s svojo znano požrtvovalnostjo in precej ostro, a to je bilo tudi vse. O kaki skupni igri ni bilo govora. Branilca sta napravila kar sta mogla. Sicer zanesljiv vratar pa je na dveh dobljenih golih precej udeležen ter jih bi ob večji pazljivosti mogel na vsak način ubraniti. V napadu pa je sodeloval edino srednji napadalec. Ilirija je obratno nudila dovolj dobro igro, ter je bila v polju skoraj absolutno nad-inočna. Največ zasluge na tem ima njena krilska vrsta, ki se je res dobro bila, oso-bito levi in srednji krilec. Obramba je tudi , _ . . rešila svojo nalogo. Vratar ni bil mnogo napotili domov. Dasi se torej kaj hujšega uposlen. V enem slučaju j» branil s srečo, ni primerilo, so take sale neumestne in ce izredno oster in nevaren strel nasprotnega jih je dobil dovtipnež doma z brezovko ali španskim zeliščem, je to prav dobro zauj. 1— Jože Bohinec, mediciner zagrebške univerze se naproša, da prinese trbico za spiske, ki jo je pomotoma vzel 14. t. m. namesto svoje v kavarni »Union« v Ljubljani takoj nazaj k blagajni omenjene kavarne, kjer dobi nato svojo torbico. Zadeva je nujna. »**n i srednjega napadalca pa je držal prav moj-j »stensko. V napadu pa je bil najbolji desni napadalec, ki. je sploh eden najboljših na ; polju. Razmeroma dobro je igral tudi desno i krilo, dočim se ostali niso polnovredno uveljavili. Ilirija igra z velikim elanom ter potisne Jadrana v njegovo polje. Slednji se sicer i žilavo brani vendar so njegovi napadi na nasprotnikova vrata le sporadični. V 14. mi-1 nuti zabije Podnje prvi gol, ki bi ga Vidmar ____________________________________________ „ lahko ubranil. Osem minut kasneje zviša isti preveč na čistost in ki jim je vseeno, če pri- '£fač score z ostrim strelom na 2 : 0. V 33. pravljajo krmo za prasce ali pa jed za ljudi, ; mmuti gre center desnega krila nepriča-je znana stvar. Zato se nihče ne čudi, če do- ; '!an,° *er dovolj rahlo za vratarjem v gol bi v jetrni klobasi tu ali tam las, muho, ali i Sodnik g. Sternad to pot ni nrav ugajal, pa makari ščurka. To se človeku lahko več- \ Spregledal je precej napak. Vendar je že veli rat pripeti. Nekaj izrednega pa je, če najdeš velikokrat bolje sodil. Občinstva okrog Glas iz občinstva. I)a se dobe na svetu mesarji, ki ne gledajo v jetmi klobasi — hlačni gumb, kakor se je pripetilo predvčerajšnjim nekemu gospodu v nekem ljubljanskem lokalu. To ni več samo neokusno, temveč utegne biti tudi nevarno. Zato pa svetujemo gostilničarju, da opozori liferanta klobas s kovinskimi pridatki, da naj si hlačne gumbe bolje prišije oziroma bila demolirana na podlagi izvedeniškega j prestavi, če ima že preobširen trebuh, sicer mnenja državnih inženjerjev Mihajla Drago- ima lahko neprilike. | Kolosom« burka l Smeh do solzi I „Tjulen v zastavlj Inici ?l Vesoljni po*op“ Predstave ob' 4., ’/26., iL6„ 9. S. CHAPLIN V NOVI MASKI. Izven sooreda: Hr». sokolski zlet v Zagrebu leta 1925. in vseslovanski sokolski zlet v Zacrebu leta 1911. — V sporedu se posebno razločno vidijo znani ljubljanski obrazi . • • Ne zamudite! Kaj sličnega še niste videli! Elitni KINO MATICA (tel. 124) 300. MLADINSKA GLASBENA PREDAVANJA. Ta institucija, ki jo je pri nas z največjim uspehom in z izredno lepim obiskom vpeljal konservatorijski profesor Karel Jeraj zaznamuje letos svojo III. sezono. Za letošnjo sezono je pripravil gospod profesor izredno zanimiv repertoar. V posameznih predavanjih hoče podati naši mladini glasbo raznih velikih evropejskih narodov. Na prvem predavanju v nedeljo, dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne poda »Glasbo Rusov«, katero zastopajo skladatelji mlajše generacije Aleksij Winkler ter ruski klasiki Čajkovski Cesar Cui, Grečaninov in Musorgski. K posameznim točkam tega izredno zanimivega sporeda kakor tudi k odličnim sodelovalcem se povrnem v jutrajšnji številki. Danes opozarjamo stariše naše mladine, da priporočajo svojim otrokom obisk teh predavanj. šentjakobski idedališki oder. V torek 20. oktobra: j Jakob Ruda«. Otvoritvena predstava. Gostovanje režiserja Narodnega gledališča g. Milana Skrbinška. vozni red »ekspres« IZDAJA. ZIMSKA Danes jo izšla zimska izduja splošno pri-Ijubljeneg;) voznega reda Ekspres . veljavnega od 15. oktobra 1925 v jako lični obliki. Ta izdaja vsebuje najnovejši vozni red jadranske plovidbe in vse spremembe in dopolnila v žel. voznih redih, ki so nastopila do tega časa. Obsega tudi novi zimski vozni red avstrijskih in italijanskih železnic, ter najnovejšo tarifo za prevoz potnikov in lesa. Dobiva se na vseh večjih postajah pri potniških blagajnah in v vseh večjih knjigarnah. Cena izvodu Din 10.—. Knjigarne imajo običajen popust. — Naročila sprejema: Administracija voznega reda »Ekspres v Ljubljani, Borštnikov trg št. 1 (preje Pred Igriščem 1). LJUBLJANSKI SOKOL. »Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu, naraščaju in deci, da imajo redno telovadbo: Člani, v pondeljek, sredo in petek ob pol 9. do pol 10. ure zvečer. Članice: v torek in soboto ob 8. do 9. ure zvečer. Moški naraščaj: v pondeljek in petek od G. do 7. Ženski naraščaj v torek in soboto od 6. od 5. do 6. ure. Ženska deca: v torek in soboto od 5. do 6. ure. Obenem poziva članstvo pod 26. letom starosti, da prične redno po-sečati telovadbo, ker bi jih sicer moral glasom saveznega pravilnika črtati iz imenika elanov. — Prednjaški zbor. Gospodarstvo. V. REDNA GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE INDUSTRIJCEV V LJUBLJANI. Predvčerajšnjim popoldne se je vršila v dvorani mestnega madistrata V. redna glavna skupščina Zveze industrijcev v Ljubljani, ki so se je udeležili zastopniki 57 učlanjenih podjetij. Na zborovanju so bile predlagane in sprejete sledeče resolucije: 1. Davčna lestvica naj se prilagodi sedanjim valutnim razmeram. Minimalna zahteva je, da se sedanja davčna lestvica bere v dinarjih in ne v bivših kronah. Dohodnina z državnimi pribitki naj bo prosta invadil-skega davka in vojno-komorske doklade. 2. Stopa za hišnonajemni davek naj se zni-za za največ 10 odstotkov. Veljavnost davčnih oiajšav iz uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj naj se podaljša za nadaljna tri leta do konca leta 1928. 3. Iz podstave za invalidski davek in vojno - komorsko doklado naj se izloči oni del edinstvenih državnih prebitkov, ki izvira iz inkanieriranih deželnih doklad. 4. Pozivamo kraljevo vlado, da izvede na predlogu zakona o občni carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami korekture, ki so potrebne v interesu naše domače produkcije. Zlasti zahtevamo, da se znižajo uvozne carine za one predmete, koje mora uvažati naša industrija iz inozemstva, ker se pri nas ne izdelujejo. 5. Pozivamo kraljevo vlado, da se pri sklepanju trgovskih pogodb ozira na življenjske interese naše domače industrije. Zahtevamo, da se v trgovinskih pogodbah ne priznavajo ugodnosti za uvoz predmetov, koje proizvaja tudi naša industrija, ne da bi se prej zaslišali neposredno prizadeti domači producenti. 6. Korekture tiskovnih in stvarnih pogreškov v novih tarifnih odredbah naj se nemudoma objavijo s tem, da stopijo v veljavo z dnem 1. oktobra 1925. Kot primer navajamo izvzetno tarifo br. 19., ki mora pravilno navesti, da svaži od svih do svili stanica i gra-ničnih prelaza«. Ker so pomotoma v tekstu izostale besede »i graničnih prelaza«, se je izvoz važnega eksportnega produkta iz tega tarifnega broja podražil napram dosedanjemu stanju na 276 odstotkov, napram novemu lokalnemu prevozu na 318 odstotkov. 7. Izvedejo naj se istotako z veljavnostjo od 1. oktobra 1925 vse podrobne korekture v prilog Sušaka tako, da se ne podražijo dosedanji prevozni stroški in da dobi Sušak ta-rifarno prednost pred Reko. 3. Ležarina in stojnina naj se za območje Direkcije državnih železnic v Ljubljani določi v skladu z dejansko potrebo prometne službe. _ 9. Glavna skupščina Zveze industrijcev poziva kraljevo vlado, da se končno ugodi na številnih zborovanjih gospodarskih korpora- cij soglasno sprejeti i:i stvarno utemeljeni zahtevi po reviziji zakona o zaščiti delavcev, zakona o inšpekciji dela ter zakona o zavarovanju delavcev, ki naj se izvede ob sodelovanju organizacij delodajalcev, delavcev in nameščencev. 10. Zlasti opozarjamo kraljevo vlado na nujnost refoune bolniškega in nezgodnega j zavarovanja delavcev. Zahtevamo decentralizacijo izvajanja zavarovanja, ker so dosedanje izkušnje jasno pokazale, da je centralistično izvajanje zavarovanja po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu ne-racijonalno in smotru zavarovanja samemu v opasni meri kvarno. Zahtevamo, da se podeli okrožnim uradom za zavarovanje delavcev vsaj glede izvajanja bolniškega zavarovanja popolna avtonomija. 11. Pozivamo ministrstvo za socialno politiko da strogo pazi na to, da se imovina nezgodno - zavarovalne panoge plodonosno nalaga tako, da je zajamčeno kritje zakonitih obveznosti, ter se ne uporablja za investicije, ki ne nudijo predpisanega obrestovanja. LJUBLJANSKA BORZA, dne 15. oktobra 1925. Blago: Trami monte po noti fco m. bi. 320; late 25/50, 30/50, monte fco, m. bi. 540; frize 4—10 cm, 25—60 cm, fco m. bi. 1280; bukova drva suha, teo n. postaja, 3 vag., den. 18.50, bi. 18.50, zaklj. 18.50; pšenica domača fco Lj. den. 265; koruza stara rumena fco slav. posl. 1 vag. den. 185, bi. 185, zatklj. 185; koruza nova sušena fco sreni. post. bi. 160; koruza nova, okt., nov., dec., 100 odst. kasa pri sklepu, fco slav. post. b'l. 122.50; koruza nova v storžiii, fco slav. post. bi. 75; defektna pair. Zagreto bi. 170; otrobi pšen. drobni b. m. gl. vzorca par. Ljub. bi. 165; fižol ribničan netto, fco Ljublj. den. 300; fižol mandolon netto, fco Lj. den. 280; fižol prepeličar netto, fco Lj. den. 315. Vrednote: Invest pos. iz 1. 1921 den. 77; loter. pos. za vojno škodo den. 322; Celjska pos. den. 201, bi. 205; Ljub. kred. banka den. 220, bi. 240; Merkantilna banka den. 101, bi. 102; zaklj. 101; Kred. zavod den. 175, bi. 185; Strojne den. 125; Trboveljska den. 338; Zdr. pap. Vevče den. 120; Stavbena družba den. 150, bi. 160; šešir den. 134, bi. 146; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 24; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 24. BORZE. — Zagreb, 15. okt. Devize: Curih 10.82— 10-90, Pariz 253.60—257.60, Praga 165.78— 167.78, Ne\vyork 55.9380—56.5380, London HH9-273-39- Trst 220.55-222.95, Berlin 13.3660—13.4660, Dunaj 789—799. — Valute-lira 219.30-221.70, dolar 55.30-55.90. Curih, dne 15. oktobra. Beograd 9.22, Nevv-york 518.75, London 25.1075, Pariz 23.35, Praga ^15.35, Milan 20.40, Bukarešta 2.50, Sofija 3. <75, Varšava 85, Dunaj 73.15, Berlin 123.40. X Javne dražbe. Dne 19. oktobra t. 1. se vrši pri glavni carinarnici I. reda v Ljubljani javna dražba 530 kg razne zaplenjene svilene robe. X Prodaja lesa — debel. Direkcija šum v Ogulinu razpisuje za dan 7. novembra t. 1. licitacijo za prodajo lesa — debel. — Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesen-iom na vpogled. X Borza v Somboru. Seznam članov uprave in izvoljenih sodnikov borze v Somboru so interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled. — ------rri — i ii ii in>*-nuii»mii , n , i«mi JI«imu—1*1' it»—■— OTROŠKA LOGIKA. Stojim s svojim fantkom ob železnici. Fantek gleda lokomotivo, nakrat pa me pogleda in začne vpraševati: »Mama, kaj je to (in pokaže na dim)?« »Dim.« »Od kje pa pride dim?« »Iz lokomotive.« »Kam pa gre?« »V nebesa.« »Kaj pa dela tam?« »Postane oblak.« »In kaj dela ta?« »Ta pride kot dež zopet na zemljo. sZakaj pa potem ne ostane raje takoj spodaj?« Proti otroški logiki je pač človek brez sile. (108) K oklopniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. S sunkom se obme, gre proti avtomobilu, vstopi iu začne obračati krmilo. Takoj vsi razumejo njen poziv — takoj tddrdiajo in kakor je videti, se Leonor zelo mudi, zavozi v neko napol podrto hišo, ki raz> pade popolnoma, potem stisne ustnice in pazi bolje na pot. »Našel sem mošnjo s petsto funti šterlingov,- ji reče Georg. Leonor ne odgovori. »Na mošnji je pečat in žig turške carinarne, torej vemo, komu moramo vrniti ta denar, mi si pa z njitn zelo opomoremo. Lecnor vrže le en pogled na mošnjo. Ležala je na cesti, plenilci bi jo bili gotovo našli; turška oblast nami bo še zelo hvaležna.« Debro.« S tem je zadeva končana. Leonor ne misli, da bi z Georgovim činom olepšala svoje dejanje. Je prepametna i?1- tudi prepoštena. Zato tudi čitatelj ne potrebuje nobene nadaljne razlage. Isto velja o Charlyju. Tudi on se kmalu predrami iz pijanosti in potem se sramuje še mnogo bolj vidno kot Leonor. Keče pa tudi en ničesar, tudi on razume razliko. Ce dva storita isto, ni treba, da bi bilo isto. Odvisno je od načina. \ dvajset štirih urah so prepotovali severni konec Arabije. Leonor se ni več ljubile, da bi se vdala užitku pustinjske noči. Nepremično, s stisnjenima ustnicama stoji pri krmilu, ne izpregoveri besede, ne je ničesar, dokler se ne zgrudi vsled utrujenesii. Ko se potem piebudi, ni mnogo drugače. Šele, ko zagleda Sueški prekop, torej Afriko, se ji razveže jezik. »Storili smo vse to le iz potrebe in saj vem, komu moram vse to plačati in to bo prvo, kar storim, ko dobim denar.: Po teh besedah, ki jih je govorila Georgu, je bila kakor odrešena, vsaj je zopet in sicer so na mi/,i zlasti reči iz bahhala, in poje jih z dobrim tekom. Potem se zgedi nekaj, kar ji vrne zopet popolnoma dobro voljo. Ce pogledamo zemljevid, vidimo, da sega Alril.a še z enim koncem tja v Arabijo. Trioglat košček onkraj Sueškega prekopa pripada še Egiptu iu to štejejo tudi še k Afriki. To je torej le politična meja, ki so jo napravi!* med. Azijo in Afriko. Geografska meja med Azijo in Afriko je seveda Sueška ožina, sedaj še celo vodna ineja, kar pa je že nekoč bila po naravi. Torej Sueški prekop loči Azijo od Afrike in tega ne izpremeni nobena politika. Z valjastimi kolesi se bliža Maksim us kanalu, zakaj na obeh bregovih ni drugega kot peščena puščava. Adam ve, kaj se bo zgodilo, namreč, da bodo predli iv. Azije v Afriko, toda mister Adam ima sploh zeio malo zanimanja za vse potovanje. Vzvišen je tako precej nad vsem. Pravkar popravlja svojo desno nogo. Nekaj ni bilo v redu, odločil jo je, potegnil iz hlač in zdaj tolče in lepi po njej. To dela zadaj na hodniku, čigar vrata, i i drže ven, so odprta, ker so vsled drobnega peska v zraku, morali zapreti vsa ckna. Skozi zadnja vrata pa tudi ob hitri vožnji ni mogel vdirati pesek, pač pa nekoliko svežega zraka. Pozor, zdaj gremo v vodo!!« Zakliče Leonor. Seveda mora biti Adam zraven — ne zato, ker je Sueški prekop, temveč ker izvajajo nekaj izvaDrednega in zeleni mo/ifiek je le najbolj izkušen šofer. Kako enostaven je Sueški prekop, tega pa ni vedel, morda je mislil, da ima visoko, strmo, skalnato obrežje, in da bc torej Maksimus rabil njegovo železno gumijevo roko. Spusti torej na tla svojo noge, s katero je ogoljufal ljubega Boga in skače po drugi, kakor vrabec v pred-^ nji del h krmilu. Zdaj vidi kanal pred sabo — tu za Boga, kako se iru mere kaj takega pripetiti! — Vrata je pustil odprta in avtomobil gre v vodo. Toda Adamu ni treba, da skače po eni nogi zopet nazaj* ne mudi se še tako. Pravkar stopi Tom zadaj iz. svoje izbe. Tom, zapri vrata, zapri vrata, v vodo gremo! Monter skoči tja, aloputne vrata in stvar je konca:::!. Majhen opomin je pa Adam dobil vseeno. (Dalje prih.) OH KAM PA? K „TRIB1TNI" po dvokolo, motor, šivalni stroj, otroški voziček, pneumatiko. Tam je najceneje in največja zaloga. Prodaja na obroke. Ceniki franko. LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. le pri tvrdki 'tmljl MnMMKB MHMIM Ljubljana S MALI OGEiASI Cot** dk> M b*a«id Dta 3" S® vsak« nadaljna besed« BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB 'OTI na)bol|šl šivalni stroj za rooblnsko ali obrtno raoo. svetovno manlh mam« s;™! Na velik-* Samostojna ajlgovodkiuj* m liorespondfintinji' večletno prakso išče stalno mesto takoj v večjem kraju ca •iorenj-m. Ponudbe z navedbo plačo ti.-, ,ravo lista pod »jSpergičan ino-H Gispod Stanovanje cbitoječe iz kuhinje in ene *obe lito proti nagradi zakonski par. — j Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanje«. Katera dama }e pripravljena posodili uradnrku-akademiku 1000 Din. — Dopisi na upravo pod »Posojilo«. Absolventinja trgovske Sole želi vstopiti kot prak- . .i«.««.. — * tikantinja h kakemu večjemu ljub- gospodično iz boljše rodbine. "e“" ljanskemu podjetju. Ponudbe prosi tev ni izključena. Le resne ponudbe . na upravo liBta pod: »Marljiva«, prosi na upravo lista pod »Značaj«. , Vrtnarske zadeve posreduje društvo „ Vrtnarska šola" v Kranju- ■■■■■■■■■■■■■■■ ....... je vendar najbolji I Trgovski uradiik išče preprosto sobico «a takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«. Gospod v itarosti 30 let se želi seznaniti z -t-kten knjigovodja ^ k°respon-•cnl z večletno prakso, išče primerja mesta pri večjem trgovskem