Vreme Dobri in slabi možje postave NAROČNIK Po šestdesetih letih spet v Sopranu 1.049 Ponudba velja do prodaje zalog. Str. 8 - Španska potegavščina Jevšek, anonimke in policijski preprodajalec Sprva bo pretežno jasno, sprementffvo ? plohanrA i J REEL EURO FOUNDATION 5.4 juh *Tiwnu o* m* LAS TALMAS, CWAUA EELAND Pismo s 144 milijoni tolarjev Ne nasedajte ČEVAPČIČE dobatfitčljr PURANJA PIKNIK PLOŠČA fdMd za kg Perutnina Ptuj “‘“Posebna COCKTA Kolinska, Ljubljana a Trajno nitka cona Murska Sobota, 17. junij 2004, leto LVI, št. 25, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit poglej in odpotuj! REBRA PIKNIK 699 1.439 ranih 369 kg ražlii ni rlalnfvrtelji SLADOLED COBANA Mrranru 17. junij 2004- «JHK AKTUALNO Volitve Se LDS poslavlja? Ljudska stranka v Pomurju premagala SDS Udeležba na evropskih volitvah je bila presenečenje, nobena anketa ni kazala na tako slabo volilno udeležbo, kot se je zgodila v nedeljo. Tudi naša anketa je kazala nadpovprečno udeležbo. Pri opredeljenih volivcih smo bili sicer v slovenskem povprečju, ob upoštevanju tistih, ki še niso bili opredeljeni in so se nameravali odpraviti na volitve, pa je bilo to povprečje krepko‘preseženo. Državnemu povprečju sta se približala le okraja Murska Sobota I in II, kjer je bila udeležba 28,5- oziroma 28-odstotua. Najslabše je bilo v volilnem okraju Lendava, kjer je bila udeležba 22,5-odstotna, v Gornji Radgoni 23,8- in v Ljutomeru 26,1-odstotna. Zmagovalci in poraženci V volilni enoti Ptuj je zmagovalka lisca LDS in DeSUS s 23,9 odstotka glasov, druga je NSi z 22,8, SDS S 15,3, SLS s 14,2 in ZLSD z 9,2 odstotka glasov. Ob teh podatkih ne kaže prezreti SNS, ki je v tej volilni enoti dosegla 5,99 odstotka glasov, kar je za dober odstotek več od državnega povprečja. V pomurskih volilnih okrajih je ohranila dominantno pozicijo LDS, nad povprečjem se je odrezala SLS. Nova Slovenija je dosegla podobno kot na državni ravni nadpovprečen rezultat, čeprav v pomurskih okrajih razen v Radgoni ni prehitela LDS. Vseeno je položaj LDS vreden posebne pozornosti. V pomurskih okrajih je dobila LDS v povprečju skoraj Šest odstotkov več glasov kot na državni ravni. Glasovi iz pomurskih volilnih okrajev so zelo veliko prispevali k takemu rezultatu, kot ga je dosegla. Morda bi lahko bil ta rezultat Še nekoliko boljši, če bi imela vsaj enega od kandidatov iz tega okolja. Po drugi strani pa je dejstvo, da je LDS tudi v Pomurju začela izgubljati, saj je nastopila skupaj z DeSUS. Če pa ta predpostavka ne drži, potem se verjetno DeSUS počasi poslavlja s slovenskega političnega zemljevida. Kljub salonski volilni kampanji, kot so jo označili tudi nekateri vodilni lokalni predstavniki LDS, je rezultat soliden in je posledično povezan s specifičnostjo predvsem prekmurskega prostora, ki ga opredeljujeta manjšina in verska pluralnost. Najslabše se je izšlo LDS v Gornji Radgoni, kjer je dosegla komaj 19,9 odstotka glasov. V tem okraju je dosegla izredno dober izid ZLSD s kar s 16,7 odstotka. Ta izid ZLSD, ki skoraj za enkrat presega pomursko povprečje, lahko pripišemo kandi- Silvo Šarkanj, SDS: »V Pomurski regijski koordinaciji Slovenske demokratske stranke smo zadovoljni z izidi nedeljskih evro volitev. Predvsem pa smo zadovoljni s končnim izkupičkom, to je dvema poslanskima sedežema. Nekoliko manj smo zadovoljni z rezultati v pomurski regiji, kjer nam ni uspelo doseči odstotka, ki ga je SDS dosegla na državni ravni. Veseli pa nas, da tudi v Pomurju SDS uspeva od volitev do volitev izboljšati volilni izid. Tako smo glede na volitve leta 2000 'napredovali’ za približno 3 odstotke. Z dobrim delom je Koaliciji Slovenija uspelo krepko premagati ‘koalicijo ’ preteklosti’. To pa je dobra popotnica za jesenske volitve poslancev v državni zbor. Prepričani smo, fta bomo Pomurci Še letos imeli v DZ tudi poslanca iz vrst SDS. Nekoliko nas je presenetila ali boije rečeno razočarala volilna udeležba. Pričakovali smo, da se bo volitev udeležila vsaj polovica volilnih upravičencev. Vzroka za tako nizko udeležbo še nismo uspeli ‘identificirati’. Ob večji udeležbi bi bil naš rezultat še boljši.« Volilni rezultati posameznih list na državni ravni, v volilni enoti Ptuj in pomurskih volilnih okrajih Lista RS VE Lendava Ljutomer M. Sob. I M. Sob. II G. Radgona SDS je poleg ZLSD edina stra- NSi 23,4 22,8 23,4 22,9 15,6 23,6 26,1 nka, ki je v Pomurju ostala pod LDS in DeSUS 21,9 23,9 25,7 27,5 27,8 26,2 21,0 državnim povprečjem, in to za SDS 17,6 15,3 14,1 12,8 14,6 13,8 10.3 dobre štiri odstotke. Kje je ra- ZLSD 14,1 9,2 8,2 8,2 9,4 12,1 16,4 zlog, je težko oceniti, četudi na SLS 8,4 14,2 11,9 14,7 17,7 12,3 12,2 državni ravni ni presegla priča- SNS 5,0 5,6 4,7 5,7 6,7 5,1 5,1 kovanj, saj je realno pridobila za SJN 4,1 2,4 1,4 2,6 2,0 2,0 2,6 dober poldrugi odstotek volil- SMS-Zel. 2,2 3,4 7,1 2,8 2,9 2,6 3,1 nega telesa. V Pomurju rezultat datu Feriju Horvatu in tudi županu G. Radgone, ki je pripadnik te stranke Je pa Radgona specifična po Še enem rezultatu, namreč v tem okraju je dobila NSi nekaj več kot 26 odstotkov glasov. ZLSD je le v okraju M. Sobota H presegla 12 odstotkov glasov, v vseh drugih pomur skih okrajih pa je ostala krepko pod 10 odstotki. Čeprav lahko pritrdimo tezi, da se je na teh volitvah volilo predvsem ljudi, pa za ZLSD lahko brez vsakega dvoma trdimo, da je volilno telo najprej podprlo pragmatično politiko Boruta Pahorja in odločno obračunalo z radikalci znotraj stranke, ki so se izkazali najprej kot Nato- in evroskeptiki in potem še pri izbrisanih. Vprašanje je, kako bo to vplivalo na Struje znotraj ZLSD. Ali pomeni odhod Pahorja v Strasbourg končno priložnost za Vlada Dimo-vskega in Mirana Potrča, da prevzameta stranko. Vračanje nazaj na stare okope bo stranko verjetno spet pahnilo tja, kjer je bila pred Pahorjevim predsednikovanjem. To potrjujejo tudi pomurski rezultati predvsem v Maruša Novak, NSi:«Nedeljske volitve so NSi prinesle odličen rezultat. Volivke in volivci so se prebudili in dali glas spremembam. Kaj pa Pomurje? Volilni rezultati v Pomurju so primerljivi s slovenskimi, le Prekmurje se še ni odzvalo in odločno reklo ‘ne’zapostavljenosti, drugo razred n osti, Sloveniji dveh hitrosti. V NSi smo začudeni nad potrpežljivostjo Prekmurk in Prekmurcev. Naša regija se srečuje s številnimi nedorečenimi stališči države oziroma vladajoče politike LDS do čedalje očitnejših razlik v razvitosti regij v Sloveniji. Nihče nam ne more pomagati, če sami ne bomo znali uveljaviti pričakovanj, da smo vendarle enakovredni državljani. Regijski odbor NSi v Prekmurju pripravlja strokovno skupino, ki bo oblikovala smernice razvoja oziroma prednostnih nalog za uravnotežen razvoj regij, razvoj podeželja, ustrezno kmetijsko politiko in razvoj gospodarstva predvsem za ustvarjanje novih delovnih mest. S povzetki prednostnih nalog, ki se morajo v Prekmurju zgoditi prav kmalu, sicer bo naše zaostajanje za razvitim centrom še globlje, bomo seznanili oba poslanca NSi v evropskem parlamentu z namenom, da se po svojih močeh zavzameta prav za območja, kotje Prekmurje.« tistih okoljih, kjer stranka še ni doživela prepiha in lokalna vodstva niso dovolila sprememb. SLS Neka povsem druga zgodba je SLS. ki je v Pomurju presegla povprečen državni rezultat za skoraj polovico. V nobenem okraju ni dobila pod 11 odstotkov, izstopa pa volilni okraj M. Sobota I - gorički del, kjer je dobila kar 17,7 odstotka glasov, v tem okraju (e dobila NSi le 15,6 odstotka glasov. Pri SLS ni odigrala ključne vloge kandidatka Nataša Kavaš, ampak je treba upoštevati, da je pretežni de! pripadnikov protestantske vere v soboških okrajih in ti so se ponavadi opredeljevali za LDS, vendar se tisti, ki so opredeljeni desno, Anton Kampuš, ZLSD: »Z rezultatom pri nas smo zadovoljni. V naši občini, v občini Gornja Radgona, smo na tretjem mestu. Dva odstotka več glasov pa smo dobili v vseslovenskem merilu, laz osebno menim, da je to zelo dobro. Seveda pa je treba razumeti, da so bile te volitve bolj volitve osebnosti kot programov, ki jih neka lista v volilnem programu pripravlja Tokrat niso nastopali poslanci, ki bi bili izvoljeni s programi, ampak s svojim osebnim mišljenjem in osebno pojavnostjo. Tako so bila naravnana tudi vsa soočenja. To je popolnoma nekaj drugega, kot bo na državnozborskih volitvah, ko se bo pokazalo, kakšen program in s kakšnimi komponentami bo kdo zastopal. Menim, da je ZLSD v tem trenutku tudi v Pomurju kar v porastu in se rezultata naslednjih volitev ne bojim. Mislim, da te volitve niso kazalec jesenskih rezultatov. No, kakih petdeset odstotkov že, petdeset pa vsekakor ne. Treba pa bo vložiti veliko napora, da bodo občanke in občani sploh šli na volitve in izrazili svojo voljo, Ker sedaj tega ni bilo. Tako nizke volilne udeležbe res nisem pričakoval. Mislil sem, da bo odšlo na volišča okrog petdeset odstotkov volivk in volivcev.« opredeljujejo za SLS, ki jim je ideološko dosti bližje od NSi in, kot kažejo rezultati, jim je tudi bližje kot SDS. Znotraj SLS so sicer prepričani, da tako dober rezultat lahko pripišejo kmečkemu profilu stranke. To bi lahko držalo, če bi rezultat stranke ocenjevali le glede na pomurski rezultat Kljub vsemu je vprašanje, koliko je vplivalo dogajanje v stranki na neuspeh na državni ravni. Ko je stranko prevzela Podobnikova struja, je očitno izgubila kredibilnost »kmečke stranke«, hkrati pa Podobniku ni uspelo in, kot kaže, mu tudi ne bo uspelo dati nove identitete in profila, to pa so mu dali volivci v drugih okoljih jasno vedeti. Hkrati so mu obrnili hrbet tudi tisti, ki naj bi jih Ščitil - kmetje. tenOCat ■<>»*, smo se s vladi med volili’ kot kmečka strani; bilo tudi pričah: , jebilozaradizah^ gajanjminis«^^ tijstvo najbolj na nam ni uspejo # ležba kmetov na Deist»oie,dan^ telo ni Darja Odar, LDS: »Kar se tiče rezultatov v Sloveniji, me na neki način preseneča rezultat Nove Slovenije, tega mogoče nisem pričakovala, mogoče sem pričakovala višje katero drugo stranko. V Pomurju pa mislim da je rezultat vendarle še odsev prepričanja ljudi, kar se tiče vpliva političnih strank in rezultatov njihovega dela. V Pomurju je bila precej drugačna slika kot v cestnem slovenskem prostoru. Lju dsha stranka je dobila v Pomurju glede na preostalo slovensko območje veliko pa tudi LDS-DeSUSseje uvrstila relativno visoko. Jaz sem zadovoljna že zaradi tega, ker so od sedmih kar tri ženske, ki gredo v evropski parlament, Meni se zdi zelo pomembno, da se v političnem prostoru pojavlja več žensk. Mislim, da bo politika nekoliko drugačna, če je vključenih več žensk. Pričakovala sem večjo udeležbo na voliščih, sicer ne kake izjemno visoke, ampak ta se mi zdi malce kritična. Zdi se mi, da volivci vendarle ne bi smeli prepuščati odločitev ta ko majhnemu številu. Ne bi rekla, da so rezultati kazalec jesenskih volitev''vsekakor pa je o rezultatih treba temeljito premisliti in pripraviti program za jesenske volitve.« srednem stiku z v ■' pa se zanemarja se ill0 času predvolilno^,^ stranka začela j|uI * poči«, ni se odrekla venija, vendar p P avtonomnih Potez’ tno dobro sprei^Z lahki« pom« m f nompore'511^ ^i^ alicrje Slovenija, Evropske jol^ i udeležbo ur111 ' pokazatelj za dfz j Ut« ločene sprem zaradi tega, ke |h rf » membnih ls' umaknilo.Dl1 P zaobiti kot nep' r metra dogajaj v** ji’ tvah. Namreč ropskih držav opozicija m P .rud" strankami, je volitve niso p" Glede volili Čez tate Z upoštevamo nih spremdfn do rezultati*”^* koliko strežb P 1 ker LDS m'c Drnovškom SDS in NSi lahko povežemo z rezultatom NSi. Analitiki sicer pravijo, da ima NSi najstabilnejše in zveste volivce, ki na volitve tudi gredo. Drugi to pripisujejo izredno dobri in neposredni volilni kampanji Lojzeta Peterleta. Drži sicer, da je Peterle vodil najbolj dosledno volilno kampanjo, brez velikega medijskega pompa, ampak je gradil predvsem na nepo- VESTNIK z 17. junij 2004 AKTUALNO Dobri in slabi možje postave Jevšek, anonimke in policijski preprodajalec nezakonito prodajal avtomobile ' *^10 tem. da poli‘ dobile L । ^rePr°daial avto- , ponarejal raču-M>iie i naj hi avt.j. rirCt[Wr poii‘ F R Aleksander Jevšek. s^rJen policist? Hajk^njetn avtomobi ' h 'Jr. hi U^Varial policist, ki L : "na lendavski poli-%tl k Vpoliciii je delal ^1 ončal naj bi tudi Svilna ' Cl<' ’esenipaseje "n*'-A policije Za-h" Sanjal tudi z sporne DaJ bi imel prste prodajo avtomobilov, zaradi nečednega početja pa ga verjetno čakajo kazenske ovadbe in nato postopek na sodišču. Kako Je Jevšek kupil avto za 800 tisočakov Šef pomurskih policistov je na včerajšnji novinarski konferenci razložil, kako je kupil rabljen osebni avtomobil. Tako je decembra 2003 na podlagi pogodbe o komisijski prodaji od podjetja iz Ljutomera kupil twi-nga letnik 1998 za 800.000 tolarjev. Zanikal je, da je avto kupil od policista, kot je bilo navedeno v nekaterih medijih v torek Po plačilu davka, overitvi pogodbe in odjavi vozila pri upravni enoti je vozilo registriral in ga ovadenimi tudi policist? na dfzavno tožilstvo poslali ka-'‘"'k0 zoper dva občana z območja Ljutomera i jjt _Su,na storitve kaznivega dejanja ponarejanja li-■ isu Dd 13,2.2001 do 5.10.2003 sta navede- ^So ? ^eje uporabila krivo listino z namenom, Dri nakupu oziroma prodaji motornih P‘aČilu davka na Promet rnotornih vozil’ n" । '1 stran,<;e s tako listino spravile v zmoto refe-% in • 'Pravnih e nota h, da so krivo listino sprejeli kot ... t2dau prometna dovoljenja. pri vodenpt ilegalnih mejo. Njegovo 50 učch preiskova-ttJ^Wsti m služba za no-tri soboški policiji pMtct|ski upravi. Itui'1”111' h" 'nuden dixi-,t. ’ lvMup< t endar je poh-p« *Xti rilWneM' š°*3 Za ^v,ienJe v Kobilju? :? jMi, ki izberejo pravo pot da se noteka rehabilitaciia s pomočjo med ljudmi Opažamo, da je tudi denarja. Lani jeseni, ko je Jevšek kandidiral za mesto prvega policista v državi, se je pojavilo anonimno pismo, ki ga je med drugim obtoževalo, da naj bi si dal na službene stroške ukrojiti motoristično opremo in da naj bi se pijan zaletel s službenim avtom. Jevšek je od notranjega ministra Bohinca zahteval, da naj policija razišče navedbe iz anonimke, novinarjem pa je včeraj prebral uradno sporočilo notranjega ministra, da policija in ministrstvo za notranje zadeve nista dobila nobenega anonimnega pisma, ki bi ga česarkoli bremenilo (minister Bohinc je februarja, ko je obiskal tukajšnjo policijsko upravo, na vprašanje o anonimki odgovoril, da preiskava o tem poteka, da bodo pripravili poročilo in vsebino predstavili javnosti, op. p.). Jevšek je odločno ovrgel tudi namige o vpletenosti v kočljive posle iz zadnje anonimke, zoper pisca pisma bo vložil kazensko ovadbo, ker pa mu je bila z objavo anonimke storjena velika moralna škoda, pa bo sprožil tudi odškodninske tožbe. Andrej Bedek poteka rehabilitacija s pomočjo med ljudmi. Opažamo, daje tudi zemlje in živali Pomembno pa je tudi, da se ob tem zagotavlja duhovna pomoč. Načrtujejo, da bi skupino prevzel pater Karli« V njej naj bi našlo streho nad glavo pet ali šest fantov' O datumu, kdaj naj bi odprl svoja vrata, še ne želimo govoriti, je povedal Jerebic. »Ni pomembno toliko, kdaj, prepričan sem, da bo letos. Stvari se morajo dobro pripraviti, da ne pride do čustvene blokade zelo dobra komunikacija med občino, občani in s cerkvijo, to pa je najpomembnejše, med ljudmi je motivacija« V začetku tega tedna so bili ko-biljanski župan, Imre Jerebic, pater Karli in drugi, ki pri tem projektu sodelujejo, na ministrstvu za obrambo in tudi na ministrstvu za delo v Ljubljani, kjer so se pogovarjali o tem, kako bi lahko speljali ta projekt. Stražnico, kjer naj bi Šola bila, »Prepričan sem, da je taka komuna ali Šola za življenje v Prekmurju zelo pomembna, saj deluje tudi kot preventiva,« pravi Jerebic. »Namenjena pa je predvsem tistim, ki so se odločili, da najdejo pravo pot. Mi ne pobiramo mladih z ulice, tisti, ki pridejo v ta center, so se sami odločili in že opravili fazo telesne abstinence ter progam pripravljalnega centra, predvsem pa morajo ti mladi imeti motivacijo, da zdržijo strog red in režim, ki ga fak center narekuje.« je treba najprej odkupiti od obrambnega ministrstva. Delovno ministrstvo pa je program podprlo z navdušenjem in obljublja pomoč Zakaj smo se na občini odločili za to? »Stražnica je prazna že 12 let in prav toliko časa ne rabi svojemu namenu, hkrati pa se odločamo in želimo prispevati k vsemu, kar pripomore k razvoju kraja in lepšemu življenju,* razlaga župan Ponudila se nam je priložnost in mnenja smo, da lahko to občini le koristi. Med drugim so si pred dnevi občani Kobilja, med njimi je bilo veliko mladih, ogledali podobno komuno v Razborju pri Sevnici »Mislim, da smo vsi dobili dober vtis o tem, kako je zaživela in kako komunicira z okolico. Presenečeni smo bili, kako imajo urejeno okolico, v bistvu pa živijo zase in svoje okolice ne motijo Tudi v pogovoru s tamkajšnjim predsednikom krajevne skupnosti so izvedeli, da je kraj s komuno marsikaj pridobil »To bi lahko tudi v naš kraj prineslo veliko dobrega,« so prepričani. A. Nana Rituper Rodež Posvet o vračanju vlaganj v telekomunikaci sko omrežje Podaljšanje roka ne odpravi problemov Kot je znano, je vlada za pol leta podaljšala rok za vložitev zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Tako so sprejeli novelo približno dve leti starega zakona o vračanju vlaganj v telefonijo, skrajni rok za vložitev zahtevkov pa je po novem 7. december 2004. Ob izteku doslej veljavnega štiri mesece trajajočega roka je bilo vloženih nekaj več kot 19-200 zahtevkov. Podaljšanje roka pa naj ne bi zavleklo roka vračanja. V tej zvezi je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana v torek sklical delovno srečanje županov in predsednikov komisij, ki se ukvarjajo s problematiko uveljavljanja zahtevkov o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Navzoči so bili le neka-ttri predstavniki občin Radenci, Križevci in Sv. Jurij ob Ščavnici, pridružil pa se jim je tudi državni svetnik in predsednik Vseslovenskega združenja upravičencev za vračanje vlaganj v telefonijo Darko Fras. »Kljub velikemu številu za Pozorni kriminalisti htevkov državno pravobranilstvo ni dobilo nobenih dodat Darko Fras opozarja na nepravilnosti. Foto: M. 1. Februarja 2004 kriminalistična služba obvesti Jevška, da obstaja sum, da je policist z območja Lendave osumljen preprodaje avtomobilov, nekaj poslov pa naj bi opravil tudi s pomočjo podjetja iz Ljutomera. Odrejena je bila preiskava, Jevšek pa je od shižbe za notranjo kontrolo generalne policijske uprave zahteval, da ga v disciplinskem postopku zoper policista izločijo, ker je tudi sam opravil nakup pri omenjenem podjetju. Kriminalisti kasneje še ugotovijo, da so med 500 občani, ki so na ta način kupili avtomobile, poleg direktorja uprave Še trije drugi policisti. Vsi štirje bodo imeli v tej zadevi status priče Jevšek in anonimke nih sredstev in kadrovskih ok Aleksander Jevšek opravlja naloge direktorja Policijske uprave Murska Sobota od leta 1999. V tem času je bil večkrat deležen različnih očitkov in namigov o domnevi nepoštenosti. Prva taka zadeva se je pojavila, ko si je menda zelo razkošno opremil svojo pisarno, saj so mu nekateri očitali razmetavanje repitev, zato so povzročeni številni problemi Pokazalo se je, da je pristojno ministrstvo za informacijsko družbo vodilo aktivnosti po liniji najmanjšega odpora. V združenju smo ves čas opozarjali na te probleme in šele ob našem prizadevanju je bil sklican delo vni posvet s predstavniki slovenskih občin Zadeve so se začele premikati z mrtve točke šele aprila, ko je bil rok za vlaganje zahtevkov praktično že na polovici. Menim, da je to podaljšanje roka za pol leta povsem nepotrebno, če ne bodo odpravljeni bistveni problemi, ki se zdaj pojavljajo. To je poskus zavlačevanja in politična špekulacija vlade, da se izogne razočaranju številnih upravičencev, katerim nameravajo zavrniti zahtevke. Bojijo se, da bi to negativno vplivalo na izid jesenskih državnozborskih volitev, zato skušajo zadevo preložiti na čas po volitvah,« je dejal Darko Fras. Po njegovem mnenju je tako dejanje nekorektno in neutemeljeno ter izigravanje pravic ljudi, da bi prišli do tega povračila. »Ob tem pa zadeve ne morejo povezovati s takojšnjo privatizacijo Telekoma, ker ni nobenih argumentov, da se ti postopki poravnav ne bi končali. Opažamo dve večji težavi. Prva je dostop do dokumentacije Telekoma. V združenju imamo zanesljive podatke, da je bil seznam pogodb o vlaganjih v gradnjo telekomunikacijskega omrežja izdelan že leta 1995. To pomeni, da Telekom razpolaga s temi podatki v svojih arhivih. Ko pa smo zahtevali, da dobimo kopijo takšnega sporazuma s seznama, smo dobili pisni odgovor, da s tem ne razpolagajo. Gre za očitni dokaz, da Telekom prikriva podatke, kar pomeni nezakonito ravnanje in nemoralno dejanje. V ozadju so seveda interesi lastnika. Hkrati ugotavljamo, da v posameznih območnih enotah Telekoma nimajo urejenih evidenc in sploh ne vedo, kaj in kje imajo, za kar se niti ne potrudijo. Druga večja težava pa je zaradi višine priključnin. Ta je znašala leta 1990 v Pomurju 4.000 nemških mark, kar je bilo za najmanj petkrat več kot v drugih predelih Slovenije. Če bo v pravilniku to obveljalo, bi bilo nekaj tisoč ljudi iz Pomurja neupravičenih do vračila vlaganj, kar pa je v nasprotju s cilji zakona,« je za konec dejal državni svetnik Darko Fras. Milan Jerše Petek ja, Makoter ne Danes se bo na soboškem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje v primeru Petek. Najprej bodo zaslišani obtoženi, nato bo sledilo pričanje prič in izvedencev. Prav tako danes.bi se na sodišču v Mariboru morala začeti glavna obravnava na ponovnem sojenju Milici Makoter, vendar ste to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, saj naj bi bil njen zagovornik v tem času na drugem sojenju. Po nekaterih podatkih pa je bila Makoterjeva v zadnjem času večkrat pri zdravnikih v psihiatrični bolnišnici v Ormožu. A. B. Varuh človekovih pravic 22. Junija 2004 v Murski Soboti Obisk je namenjen vsem, ki se želite pogovoriti o težavah, ki sodijo v pristojnost varuha človekovih pravic. To so primeri kršenja človekovih pravic in drugih nepravilnosti pri delu državnih organov v odnosu do posameznika. Pogovorili se boste lahko v prostorih Mestne občine v Murski Soboti. Kdor Želi priti na pogovor, naj se o tem predhodno dogovori po brezplačnem telefonu št. 080 15 30 najpozneje do petka, 18. junija, do 13. ure. LOKALNA SCENA 17. junij 20043 VESTNIK 8. praznik občine Radenci V znamenju dosežkovjn 200-letnice OŠ Kapela Letošnji program prireditev, namenjen proslavljanju 8. praznika občine Radenci, je zares bogat. Zvrstile se bodo namreč številne slovesnosti in srečanja, ki jih bosta posebej zaznamovali, kot je na tiskovni konferenci poudaril župan Jožef Toplak, 10. obletnica obstoja občine in 200-letnica Osnovne Šole Kapela. Ob tem je izrekel zadovoljstvo nad dosežki, saj je bilo v minulem mandatnem obdobju veliko narejenega, pri čemer je poudaril tvorno sodelovanje občinskih svetnikov in predstavnikov krajevnih skupnosti, ki je prispevalo k hitrejšemu napredku občine. To se navsezadnje pozna tudi na gospodarskem področju. Podžupan Zlatko Mir je navedel vrsto projektov, ki zagotavljajo boljšo kakovost življenja občanov. Lahko se pohvalijo z relativno nizko stopnjo brezposelnosti, ves čas pa spodbujajo razvoj obrti in podjetništva. Kot nosilec razvoja ostaja turizem, pri čemer vidijo prihodnost v t i. vinskem turizmu. Med projekti namenjajo posebno pozornost boljši oskrbi z vodo, zlasti gradnji vodovoda Kap el a-Murščak Zadovoljni pa so s cestno infrastrukturo, saj je le še malo cest neasfaltiranih Prihodnje leto pa računajo na državna sredstva za gradnjo doma starejših v Radencih Tudi ravnateljica OS Kapela Marija Mauko je ponosna na dosežke številnih kapelskih učencev in njihovih mentorjev na različnih področjih. Ravnateljica OŠ Radenci Danica Sepesy pa je izrazila zadovoljstvo nad uspehi te šole, ki jo bo treba obnoviti Ob tej priložnosti so izdali občinski Glasnik, v katerem je tudi program prireditev. Le-tega je podrobneje predstavil podžupan Vladimir RantaŠa. Že v nedeljo je bil 12. tradicionalni pohod po poteh bojev prekmurske policije, sledili pa so veteranski teniški turnirji in predstavitve kulturnih društev. Današnji četrtek bo v znamenju 30-letni-ce vrtca v Radencih in mednarodnega leta družine, osrednje prireditve pa se bodo zvrstile ta konec tedna. Jutri ob 15 . uri bo osrednja slovesnost ob 200-letnici OŠ Kapela, ob 19 30 pa bo v kongresni dvorani hotela Radin slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad. V soboto od 9. ure dalje bodo kuhali štajersko kislo juho, prikazali viteške igre Radenske konjenice, ob 14. uri bo pohod po Atilovi poti, zvečer pa še nočni turnir PGD Kapela. V nedeljo bo policijska enota prikazala delo s službenim psom, končali pa bodo s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe pri lovskem domu v Radencih. Milan JerŠe Toplakova le tesno do v. d. direktorice Vinska kraljica se bo morala naučiti madžarsko Čeprav kandidata nista ustrezala pogojem, razpis ne bo ponovljen Nova v. d. direktorice Zavoda za turizem v občini Dobrovnik je Milena Kovač Toplak, enologinja iz Melinec, se pravi iz občine Beltinci. Soglasje k imenovanju je dal na predlog komisije za mandatna vprašanja in imenovanja tudi dobrovniški občinski svet, čeprav ni šlo brez »vroče« razprave Posledica le-te je bila rudi da je dobila Toplakova, ki jo javnost pozna tudi kot eno od prekmurskih vinskih kraljic, le tesno Soglasje k imenovanju Toplakove za v. d. direktorice pd-meni, da lahko s tem dnem začne opravljati to delo, je povedal župan Marjan Kardinar. Nenavadno pa je, da je v sklepu, ki gaje občinski svet sprejel na svoji seji 28, aprila letos, zapisano, da mandat prejšnje v. d, direktorice Zavoda za turizem Ane Berden, ki seje začel z 11, majem letos, poteče šele 14. septembra letos! Pa še ščepec kotzanimi-vost: za prvega v, d. direktorja Zavoda za turizem je bil predlagan Franc Gone, ki pa se kasneje ni odločil za to mesto. soglasje občinskega sveta, saj je zanjo glasovalo šest svetnikov, proti pa pet. Članica upravnega odbora Zavoda za Turizem Katarina Kovač je povedala, da sta se na razpis prijavila dva kandidata. Dani Bot iz Dobrovnika in Milena Kovač Toplak, ter da nobeden ni ustrezal razpisnim pogojem. Bot nima pet let delovnih izkušenj, Toplakova pa ne obvlada madžarskega jezika. Upravni odbor je sicer imel štiri sestanke, na tretjem pa se je odločil, da se za v, d. direktorice potrdi Toplakova, Kovačeva pa je na seji občinskega sveta zahtevala, da se razpis ponovi. Enakega mnenja je bil rudi njen svetniški kolega Vilmos Vass. Edija Vugrinca je motilo, da se mora odločati o kandidatki, ki je sploh ne pozna: •Dobro bi bilo, če bi se predstavila na seji ali da bi dobili njen življenjepis.« Ernest Bedek pa meni, da je kandidatki treba dati možnost: »Kar se tiče strokovnih kvalifikacij ter znanja angleščine in nemščine stvari niso sporne. V enem letu naj opravi začetni in nadaljevalni tečaj madžarskega jezika in na koncu predloži potrdilo, če ne, se bomo poslovili.« Približno v taki obliki je bil sprejet tudi končni sklep. T. K. Zavod za zdravstveno varstvo in OZ RK Murska Sobota Krc telesa in zem, njegovo uspesnoM P smeh na ustnice Dve dejanji za boljše zdravje Z namenom, prispevati k boljšemu zdravju, delovni storilnosti, počutju, kakovosti življenja ter zmanjšanju bremena kroničnih bolezni ljudi se je Območno združenje RK Murska Sobota kot nosilec lotilo projekta Manj stresa - več zdravja. Ker je stres kot sol življenja, saj ga ali začinja ali greni, je tema ljudem segla do srca. Na delavnice, teh pa je bilo dvainsedemdeset po celem Pomurju, je prihajalo veliko ljudi, ki so spoznavali stres v njegovih dobrih in slabih straneh in predvsem, kako sprostiti telo, ki je zaradi stresa v krču, in na ustnice privabiti smeh. Kajti smeh je zdravilo, ki nima stranskih učinkov in ga lahko podarja in jemlje vsak, ker je dobro domače zdravilo za dušo in telo. Kako zelo nam stres načenja omogočili predam m mentorji pomurstoi tcev, ki so odprli svoji mu & vabljeni so bili vsi, toda voljeni bilo povsod. »Koimaspmgn in prepričaš ravnatelji, ’* sredstva vedno na/di? ne more biti razlog, da programov ne hi uvaglt1,1 romno je torej odvisno od natelja in mentorjev^ je aug Tania&ixti.nfiPW11 zdravja '■ > 1 - । tedensko seznanja- * ib,; j'4" ' Ivanja firme, dolgoročni ukrep pa ,, 0 a Se ip 1 reba ■ pomočjo strokovnega sveto-^^izs-jial, j ?J pripravo dokumentacije ra’Pls u povratna in nepovratna sred-^it prenočitvenih kapacitet in izbolj-j' kru infrastrukture. Cipot je napovedal, '" “'•tJi b' i kontaktu. Ostal pa je še pro-% Pisarne, ki ima svoj sedež prav tako '"tu'1 ?lDoS° svetnikov meni, da je to nepri 'TUr|M ičtu pisarna naj je v Pucon-središču. Tudi v občini Moravske w. ta ri1Lj. na piSarna svoj sedež v Mora-ne pa nekje na robu Goričkega,« je ns Večina svetnikov na čelu z H. je tako ali Iak0 menila, da bo novi upra-Vfrjetno želel ali pa celo postavil po-pisarna odmakne od Španove odbor je izrazil željo, da bi ' e, Če bi firmo prevzelo kakšno dru- I' { ^anje slovenskih krvodajalcev v Veržeju : /Mšja stopnja človekoljubja !^-|i ^^H- l ib __ krvodajalstva 'V 1“'I tf* U .-I .. .. ■ ■ t krvodajalstva Rdeči kriz Slovenije v Ve-Ziral ie tradicionalno sre-w iz vse države. Okrog 1.200 |- sta se pridružili ti ^ovCa nemškega Tlngenna, e0*"1 P” ’udJ minister J" n K*b**'« predsednik in gene- lanez Demšar in Srečko । r'"T, 'r ^vodu RS za transfuzijo Bo-kJŠtl W Jožef Špindler, župa ■ prijetnejše razpoloženje je anj pevski zbor iz Veržeja. »Vaše poslanstvo - pomagati sočloveku takrat, ko je pomoči najbolj potreben - je veliko in plemenito dejanje. Krvodajalci ste ljudje dobrega srca, ki pomembno prispevate k uspešnosti zd-ravstvene službe in zdravju ljudi. S svo- ^i^ V ^75 . jo humanostjo je na slove-n poudaril vimenu 8°-eviin- ' 'l’° Legen. Zahvala je u./'hi, 1 Podata. lm organizatorjem krvo- X/1 PiJv?'' dovoli 'in ie bilo odvzetih ^riha^th izbrani med pn Krškem: »Kri dajem od žinsko podjetje. Možnost najema se je seveda že prej ponujala tudi zaposlenim, vendar ti na to niso pristali. Pu-conski župan Novak je napovedal, da bo novi lastnik verjetno želel zadržati vse zaposlene, svetnik Milan Grlec pa je slišal, da zaposleni niso dobili dveh regresov in da se jim odbija pet odstotkov od stimulacije. Dosedanji predsednik nadzornega •sveta firme Naša vas Jože Turki je menil, da se zaposleni pri določenem segmentu niti niso preveč izkazali: »Sami niso aktivni. Oni so statični « Razlog za takšno dokončno odločitev je dejstvo, da je Naša vas, d. o. o., poslovno leto 2003 končala i izgubo v višini 5,6 milijona tolarjev. Čeprav je bila ta izguba prepolovljena v primerjavi z letom 2002, »to ni razlog, da bi še naprej vztrajali pri negativnem poslovanju firme«, je dejal Rudi Cipot. Jože Turki je / Marko Brodnik Z množičnega srečanja slovenskih krvodajalcev v Veržeju leta 1965 in sem jo doslej daroval 74-krat. Zdaj sem upokojen in še vedno verjamem, da je kri zelo potrebna tako bolnišnicam kot bolnikom. Zelo sem presenečen nad tako veliko udeležbo na današnjem srečanju, zato sem prepričan, da bo krvodajalstvo še dolgo trajalo.« Magdalena Vrabl, Lahonci pri Ivanjko- Magdalena Vrabl vcih: »Krvodajalka sicer nisem, ker sem službovala po bolnišnicah, med drugim tudi na ljubljanski kirurgiji. Sem pa čla- že na seji nadzornega odbora občine povedal, da so bile že ob začetku poslovanja postavljene previsoke stopnje amortizacije. Večina bistvenih postavk, za katere je nadzorni svet zahteval znižanje, ni bila znižana. Amortizacija za leto 2003 je tako znašala 2,3 milijona. Firma je plačevala občini najemnino, oprema pa je bila v glavnem v lasti občine. Direktorica firme Marta Horvat je dejala, da so bili stroški plač sicer znižani, vendar pa je kapaciteta gostinskega lokala premajhna za večje skupine, premalo pa je tudi prenočitvenih zmogljivosti. Firma ima tudi približno 17 milijonov kreditov, od tegi 11 milijonov bančnih. Te kredite je morala najeti, ker jih je potrebovala za obratna sredstva za zagon firme. Od občine je prejela 11 milijonov, od tega šest milijonov kot dotacijo za delovanje v turizmu. T, K. niča Rdečega križa in nadvse rada pomagam vsakomur, komur še vedno zmorem. Kdor more, naj da kri, kajti s tem mnogim reši življenje. Po mojem je to srečanje v Veržeju res lepo pripravljeno.« Marko Brodnik, Ljubljana: »Krvodaja- iec sem že več kot 30 let. Doslej sem kri daroval že 64-krat. To srečanje mi zares pomeni veliko, saj tu spoznavam nove ljudi in se veselo družimo. Tu sem prvič in mi je zelo všeč.« Milan Jerše 'TEMPIRANO Evgen Sapač, svetnik v občini Puconci: »'Ležeči policaj’ je najbolj učinkovit. Ko se pelješ S hitrostjo 55 kilometrov na uro prek njega in se udariš v glavo, si boš to zapomnil za vse čase« Dušan Keber, minister za zdravje, na srečanju slovenskih krvodajalcev v Veržeju: »Prepričan sem, da krvi ne dajete zato, da bivam enkrat na leto ali celo redkeje neki minister prišel izrekat zahvalo. Kri dajete zato, ker čutite, da je tako prav, čepra v morda nikoli ne boste potrebovali tovrstne pomoči, ampak boste morda potrebovali kako drugo pomoč katere morate biti deležni. Ko smo z anketo ljudi spraševali, ali podpirajo solidarnost, jih je kar 80 odstotkov odgovorilo pritrdilno. Na ta podatek moramo biti ponosni. Naša naloga je, da ohranimo tiste temeljne elemente človečnosti in solidarnosti, ki bodo predstavljali vezno tkivo med nami. In dajanje krvi je najvišja možna stopnja izražanja človekoljubja!« Prim. dr. Jože Bedernjak, dr. med. spec., o delu na otroškem oddelku od takrat, ko je prišel na oddelek: »Delo na otroškem oddelku poteka na strokovnem, celo evropskem nivoju. ... Nihče ni umrl in vse smo pozdravili, to pa pomeni, daje delo teklo dobro.« Franc Bojnec iz Martjanec: »Prvi sem imel v rokah ključe soboškega sodišča in zaporov, potem ko so se okupatorjeve sile umaknile. Tako sem moral na žalost prisostvovati tudi dogodku na soboškem pokopališču, ko je bil ustreljen Titan iz Kroga. Oficir jugoslovanske vojske je zahteval, naj ga ustrelim jaz. To sem odklonil. Nato je hotel, da biga ustrelil drugi paznik, ki ga prav tako ni ubogal. V jezi nama je dejal, naj se postaviva ob Titana, da bo vse tri ustrelil...« Jožica Hauzer iz Murske Sobote: »Otro- štvo sem preživela v Šmarju pri Jelšah. Ko mi je bilo šestnajst let, sem prišla v Mursko Soboto, kjer sem dobila delo v kuhinji tovarne mesnih izdelkov. Tako se mi je uresničila želja, da bi postala kuharica. Zdaj mi prinašajo zadovoljstvo dnevi, ko sije toplo sonce, tako da lahko sedim na balkonu svoje hiše, opazujem dvorišče, vrt, rože, otroke, ki se igrajo zunaj, in mimoidoče« Vlada RS o plačilu nadomestila za kmetijska zemljišča pri gradnji avtocest: »Vztrajanje pri plačevanju odškodnine bi povzročilo pritiske lokalnih skupnosti, naj se avtoceste gradijo na najboljših kmetijskih zemljiščih, ker želijo pridobiti kar najvišjo odškodnino.« 6 Brezposelnost v Pomurju upada Za ljudi z diplomo ni dela V Pomurju delež brezposelnih že nekaj časa upada, vendar pa to v zadnjem času ne velja za mlade s končano univerzitetno izobrazbo. V primerjavi z lani je število prijavljenih brezposelnih oseb z univerzitetno izobrazbo poskočilo kar za enaindvajset odstotkov, z vidika življenjske moči regije pa je sicer obetavno zmanjševanja brezposelnosti zasenčilo tudi to, da se zmanjšuje število zaposlenih. To upada hitreje kot drugje po Sloveniji. V Sloveniji je brezposelnost dosegla vrh leta triindevetdeset, ko je sto sedemintrideset tisoč brezposelnih predstavljalo štirinajsto-dstotno stopnjo brezposelnosti. V Pomurju je po tem letu brezposelnost še vedno naraščala in dosegla vrh leta osemindevetdeset, ko je bilo blizu enajst tisoč brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa se je približevala dvajsetim odstotkom. Število brezposelnih v Pomurju upada, saj je konec maja delo iskalo devet tisoč ljudi ali dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani, vendar pa je se-demnajstodstotna stopnja brezposelnosti še vedno ena najvišjih v Sloveniji in višja od slovenske, ki je enajstodstotna. Ti podatki kažejo, da se je v prvih petih mesecih v pomursko evidenco brezposelnih uvrstilo nekaj več kot tri tisoč oseb. Večina jih je izgubila zaposlitev, v prihodnjih tednih pa pričakujejo vpisovanje mladih, ki so končali šolanje in na trgu dela prvič preizkušajo svojo ponudbo. V istem obdobju se je iz evidence brezposelnih izpisalo tri tisoč sedemsto ljudi, dva tisoč jih je našlo zaposlitev, precej se jih je zaposlilo v javnih delih, nekaj jih je nadaljevalo izobraževanje bodisi v programih aktivne politike zaposlovanja ali v rednem šolanja ali pa so odšli po lastni želji. Nekaj je bilo tudi takih, ki so izgubili status brezposelne osebe, ker niso sprejeli ponujene zaposlitve ali vključitve v programe APZ Konec leta naj bi po napovedih delo dobilo blizu Štiri tisoč devetsto brezposelnih Programi aktivne politike zaposlitve so pomembno prispevali k V primerjavi z lani je število prijavljenih brezposelnih z univerzitetno izobrazbo poskočilo kar za enaindvajset odstotkov, z vidika življenjske moči regije pa je sicer obetavno zmanjševanja brezposelnosti zasenčilo to, da se zmanjšuje število zaposlenih. To upada hitreje kot drugje v Sloveniji. zmanjševanja števila brezposelnih v regiji, ugotavljajo na območnem Zavodu RS za zaposlovanje. V prvih petih mesecih so v omenjene programe vključili dva tisoč petsto ljudi ali skoraj četrtino več kot lani. Lani je sodelovalo v programih APZ pet tisoč ljudi in tretjina se jih je potem tudi zaposlila, to pa je že dober rezultat. Letos kaže nekoliko slabse, a pričakovanja so ugodnejša. Najpomembnejša programa tako po številu vključenih kot sredstvih sta še vedno javna dela, kjer mesečno zaposlujejo okoli petsto ljudi, in program deset tisoč, namenjen formalnemu pridobivanju izobrazbe za odrasle osebe, V program javnih del je bilo vključenih sedemsto štirideset oseb ali v povprečju petsto na mesec, po programu deset tisoč pa se že izobražuje tristo sedemnajst oseb ali po napovedih sedemsto do konca leta. Po evidenci murskosoboške območne službe Zavoda za zaposlovanje se zaradi vseh teh ukrepov zmanjšuje delež tako imenovanih težje zaposljivih oseb, hitreje kot v Sloveniji pa upada tudi delež dolgotrajno brezposelnih. Nekaj manj je tudi mladih do šestindvajset let, ki so pogosto tudi iskalci prve zaposlitve, upada pa tudi delež brezposelnih žensk, ki v Pomurju zaradi tekstilne industrije in potem visokega deleža gospodinj ni bil pravi pokazatelj težavnih razmer na trgu dela. Izboljšuje se tudi izobrazbena struktura iskalcev zaposlitve oziroma zmanjšuje se delež oseb brez strokovne izobrazbe, kar pripisujejo ukrepom APZ, ki so dajali poudarek prav tej skupini iskalcev' dela, povečuje pa se delež brezposelnih s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. M. H. Obnova bolnišnične kuhinje končana S ponudbo na trg Marca lani je murskosoboška bolnišnica objavila razpis za obnovo dvajset let stare kuhinje. Gradbena dela, za katera je bilo izbrano podjetje Gomboc inženiring iz Beltinec, so končali decembra, za hladilne komore in tehnološko opremo kuhinje pa je bil razpis ponovljen in potem izbrano podjetje Koto iz Petrovč za hlajenje in Lesnina PE Maribor za drugo opremo. Namestili so jo konec aprila, ko se je kuhinja tudi preselila v nove prostore. Sedaj poteka obnova prostorov, v katerih je bila začasna kuhinja, namenjeni pa bodo skladišču Dela bodo končana v začetku julija. Vrednost investicije je 430 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovila bolnišnica sama, od tega z najemom posojila v višini 300 milijonov tolarjev. In sedaj, ko je obnova kuhinje in jedilnice, kjer so stregli rudi malice zaposlenim, končana, je prišlo glede obveznosti delodajalca za zagotavljanje toplega obroka med delovnim Časom do spremembe. Prej je veljalo, da če zagotovi topli obrok, mu ni treba izplačevati dodatka za malico, to pa ne velja več, zato bo bolnišnična kuhinja s svojo ponudbo in konkurenčno ceno poskušala priti na tržišče, torej bodo hrano prodajali tudi zunanjim odjemalcem in seveda zaposlenim. Lahko jo bodo zaužili v jedilnici ali odnesli domov, z uvedbo sistema HACCP (analizo tveganja na kritičnih kontrolnih točkah) pa zagotavljajo zdravstveno ustreznost izdelka in hrane V tem vidijo tudi priložnost za nastop na trgu M. H. G OS PODA RSTVO___17, junij 2004 ~ VESTHIK Ustavno sodišče odločilo v korist občine Sveti Jurij ob Ščavnici Okrog 360 milijonov državne odškodnine Presenečeni nad hitrostjo postopka Župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana je predstavil vsebino odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je na seji konec maja razsodilo v korist občine in odločilo, da je prvi odstavek 238. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS številka 110/02) neskladen z Ustavo. Občina je vložila zahtevo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče 28. januarja letos, enako sta storili tudi občini Trebnje in Krško. Slana nad odločitvijo sodišča ni presenečen, pač pa je presenečen nad hitrostjo postopka: »Po predhodnih poizvedovanjih so nam povedali, da ta presoja ni predmet hitrega odločanja Ustavnega sodišča. Tisti, ki poznamo Ustavo RS, smo bili prepričani, da bi bilo v primeru, da Ustavno sodišče ne odloči v našo korist, treba spremeniti posamezne člene slovenske Ustave. Ustavni sodniki so, kot je razvidno iz obrazložitve in odločbe, z veliko večino odločili v korist upravičencev, in sicer v razmerju šest proti ena.« V odločbi Ustavnega sodišča je zapisano, da je zakonodajalec dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v enem letu od objave odločbe v Uradnem listu. Zaradi ugotovljenega neskladja je dolžna država lokalnim skupnostim z območij, na katerih so avtoceste načrtovane z lokacijskimi načrti, sprejetimi pred uveljavitvijo prvega odstavka 238. člena Zakona o graditvi objektov, zago- tavljati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov po takrat veljavnih predpisih. »Ta člen zakona je diskriminatorski, ker ukinja posamezne člene Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki predvidevajo tako imenovano odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč,« je še poudaril Slana in dodal, da naj bi dobili za devet kilometrov oziroma 80 hektarjev najboljših kmetijskih in gozdnih zemljišč po njegovi oceni in tudi oceni občinske uprave sredstva v višini enoletnega občinskega proračuna, ki znaša okrog 360 milijonov tolarjev. Sedemdeset odstotkov sredstev (okrog 840 milijonov) tako pripada proračunu RS, preostalih trideset (okrog 360 milijonov) pa proračunu občine, ki jih mora porabiti za sofinanciranje priprave strokovnih podlag za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč in planiranje ter za sofinanciranje obnove zemljiškega Kmetijsko gozdarska zbornica Regijski kmečki parlament ponovno ustoličen Predsednik Jožef Meolic, podpredsednika Franc Režonja (Vratja vas) in Edvard Špilak Uvodni del konstitutivne seje območnega sveta Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije je minil v znamenju potrditve mandatov novoizvoljenim članom območnega sveta Kmetijsko-gozda-rske zbornice Slovenije Murska Sobota. V regijskem kmečkem parlamentu bodo naslednja Štiri leta sedeli: Franc Režonja iz Vratjevasi in Franc Režonja iz Renkovec ter Alojz Gomboc in Franc Štih mlajši (Lista Franc Režonja), Franc Kučan in Ludvik Novak iz Društva članov sindikata kmetov in Združenja govedorejcev Slovenije, Anton Perša in Drago Korošec z liste Forum za kmetijstvo in podeželje SDS, Alojz Jelen iz Združenja prašičerejcev in združenja pridelovalcev sladkorne pese, Jožef Meolic in Branko Seršen s Kmečke liste - Društva za razvoj kmetijstva in podeželja, Aleksander Abraham iz Društva SKZ - Slovenska kmečka zveza in Milan Rus z liste Kmečko društvo Nova Slovenija. Pravne osebe pa v svetu zastopata Edvarda Špilak in Branko VI-rag. V primerjavi z ustanovno sejo sveta na državni ravni je soboška minila v umirjenem tonu. Svetniki so za predsednika območne enote ponovno izvolili Jožefa Medica, za podpredsednika pa Franca Režonjo (Vratja vas) in Edvarda Špilaka. Stari oziroma novi predsednik je izrazil upanje, da bo tudi nova »ekipa« nadaljevala delo prejšnje, saj po vstopu v Evropsko unijo in odprtju kmetijskih trgov tudi pomurskega kmeta čakajo »težki in burni čas « Svetniki naj bi se že kmalu se-šli na prvi redni seji, na kateri katastra na območju izvajanja programa iz občinskega programa urejanja kmetijskih zemljišč in za sofinanciranje celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Občina je v svojem zahtevku navedla, da izpodbijana določba Zakona o gradim objektov spreminja uveljavljene pogoje gradnje in financiranja načrtovanih avtocest, čeprav se še izvaja nacionalni program za to področje Prepričani so tudi, da so občine, skozi katere bodo tekle načrtovane avtoceste, v neenakem položaju v primerjavi z občinami, ki so odškodnino prejele, ker so avtoceste na njihovih območjih že zgrajene. Smisel odškodnine naj bi bil, da prepreči gradnje na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki jih primanjkuje. Občina Sveti Jurij je še dodala, da so njeni občani soglašali z načrtovanjem avtoceste predvsem zato, ker so pričakovali, da bodo možnosti za njihovo kmetovanje ostale enake ali se bodo izboljšale. Nacionalni program izgradnje avtocest v Sloveniji iz leta 1996 naj bi predvideval, da se pri določanju tras upoštevata tudi kriterija varstvo okolja in kmetijska zemlja prve kategorije. Občina meni, da morajo bi- ti lokalne skupnostih^ ^jih, kjer so načrtovale avtoce ste, v enakem p< ležaju Me drunun /c bikiri^ žitvi Ustavnega sodite <^rJ' deno, da je določba zakona ditvi objektov odvzel: dd dnine, ki bi pripadal občim' območjih, kjer so biir tuotf® urbanistično načrtovani r uveljavitvijo izpodbijane d^ zakona, vendar za niM'1: do takrat še ni bilo izdan' nih dovoljenj. Enako i del lokalnim skupno-a 'll' tnočij, na katerih N di' morebiti urbanističnonao' v prihodnje. jjs* ženo zahtevo zavlačevati gradnp ■ naj bi se začela P° njih Darsazg«^ 1 ^i^ tov na trasi med l|u lišči avgusta. »Pa J od vseh sednu^^ državnega zbora ne regije namt je n gal le gospod drugi pase, ko se je ta ktovstem v skladu z ustavo, , odzvali,« je Vanja V obrazložitvi Ustavnega sodišča je zapisano, j vni zborna navedbe ni odgovoril. Vlada paJih la: »Vztrajanje pri plačevanju odškodnine bi pritiske lokalnih skupnosti, naj se avtoceste najboljših kmetijskih zemljiščih, ker želijo P najvišjo odškodnino.« Po mnenju vlade pn načrtovanju avtocest ni mogoče zagotavljati kalnih skupnosti. Jožef Meolic, novi oziroma stari predsednik območnega odbora KGZS bodo obravnavali kar nekaj pomembnih tem, kot so cene mleka, pogajanja o ceni pšenice, poplačilo Škode, ki jo je povzročila lanskoletna suša, in vzdrževanje melioracijskih jarkov. Sicer pa je bilo o mleku že na tokratni seji izrečenih veliko besed. Predsed- ^<1 nik Kmetijsko-^ ce Slovenije'1"^ J ti prvi mo^aVfiskjf^'jo(i venije) Peter je zadeva ze ip črno-bela. Po eni tem, dase^.pni^jj' ni spremi^3, d|a realnacenazeP je, da b0d0bt^lipf^ Slovenije obl . skupino, ses-. ^r0^, nikovkmeta- / tem pogaja D dJ »Treba je oioža^? svojev^*^ kmetje, i"d stoiki titled kar tako re^ ( rupra’.bmiv \ ’’ im j , ^"giinuuntv ur \ Nvrrpa \ '^At^^ptAteDobrov- \ i ■"‘Gum 7.itko- \ i ^*^0 v občino \ ’’Podnmwp'z- le-ta po vstopu v Evropsko unijo povečal vsaj za 50 odstotkov in več. Poseben problem predstavljajo tovorna vozila, saj se po naših cestah vijejo ogromne kolone. S tem dejstvom želimo tudi s pomočjo poslancev (navzoča sta bila Geza Džuban in Jože Špindler, op. p.) seznaniti državo in nanjo narediti določen pritisk. Ob sprejemanju rebalansa avtocestnega programa ravno naša pokrajina vedno potegne krajšo. Rebalans ni naravnan tako, da se ohrani vrstni red, ampak se nenehno spreminja. S takim načinom se seveda ne moremo strinjati. Če je rebalans res potreben, potem naj velja za vse v Sloveniji ali pa za nikogar,« je milijonov smonoša iz Dobrovnika, ki mu je občasno pomagal tudi pismonoša iz Kobilja. Šestkrat tedensko ima dostavo 330 gospodinjstev v Dobrovniku, petkrat tedensko pa 350 gospodinjstev v preostalih vaseh Novi poštni prostori bodo odprti tudi v soboto. Otvoritveno slovesnost je sp- T. K. Tik pred prerezom slavnostnega traku novih poštnih prostorov so v zrak spustili jato golobov pismonoš. FotoT. K. opozoril Milan Kerman. Kot so večkrat dejali v razpravi, omenjene probleme seveda najbolj občutijo občani, ki živijo v neposredni bližini prometnic. Še posebej so izpostavljene občine Lendava, Odranci, Črenšo-vci, Beltinci, Tišina, Radenci in Gornja Radgona, kjer je speljana državna cesta. Ves promet se dobesedno iz dneva v dan vali skozi številne pomurske kraje Niso poškodovane le hiše, kjer morajo prebivalci nenehno prenašati hrup, ampak je marsikje uničena tudi kanalizacija. Hkrati se krajani srečujejo s problemom, kako varno prečkati glavno cesto, V beltinski in odranski občini so v začetku tega meseca opravi- remljal bogat kulturni program, v katerem so nastopili otroci in učenci iz domačega vrtca in šole, mladi citrarji, dramski igralec iz Dobrovnika Evgen Car in pihalna godba Pošte Slovenije. Generalni direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec je napovedal, da Čaka letos v Pomurju podoben projekt obnovitve poštnih prostorov še Prosenjakovce in Ljutomer. Stanko Glavač, predsednik KS Beltinci, je opozoril, da bodo občani Še nekaj Časa trpeli, dokler ne bodo ukrepali. Po njegovem so nadaljnji pritiski na državo nujni, ker so življenjske razmere že nenormalne. Vimenu civilne iniciative pa je spregovoril Robert Let-nar, ki živi ob zelo prometni Panonski ulici. »Veliko h is je že poškodovanih, ob velikem hrupu tovornjakov pa moramo celo prekiniti družinske pogovore, ker se preprosto več ne slišimo. Resno pa je ogrožen tudi nočni spanec. Zaenkrat smo Še dovolj strpni, zahtevamo pa, da se nekaj ukrene. Nesprejemljivo je, da bi morali čakati na dokončanje avtoceste pri nas do leta 2013!« Sodelovanje z Madžari in Evropsko unijo Kanalizacija v občini Šalovci Problem pitne vode li Štetje prometa, ki je potekalo štiri dni zapored po osem ur. Podatki kažejo, da se na tem območju dnevno pelje okrog 4.500 ogromnih tovornjakov. Na mejnem prehodu v Dolgi vasi so istočasno našteli blizu 2.800 tovornjakov dnevno. Kot smo slišali na Direkciji za ceste RS, ocenjujejo, da en tovornjak uniči cesto tako kot približno 20.000 osebnih avtomobilov. In če k vsemu- temu prištejemo še lokalni promet, je mera polna. Tudi lendavski župan Anton Bala že k je opozoril na veliko zaskrbljenost in nestrpnost občanov, ki so, kot je znano, lani v LakoŠu organizirali zaporo ceste. Pri njih so že opravili meritve zvočne obremenitve občanov ter izpušnih plinov iz tovornjakov, s Čimer so seznanili tudi ministra za okolje Janeza Kopača. Po besedah radgonskega župana Antona Kampuša mu še komajda uspe zadrževati nezadovoljstvo občanov, kajti težki tovornjaki povzročajo številne nevšečnosti, povezane z varnostnimi, ekološkimi, zdravstvenimi, premoženjskimi in drugimi problemi. Med drugim je predlagal omejitev prometa tovornjakov ponoči ter ob sobotah, nedeljah in praznikih ter tudi preusmeritev tovornjakov na vlake. Na sestanku je bil navzoč tudi predstavnik Darsa Aleš Arhar. Zatrdil je, da je za večino avtocestnih pododsekov v Pomurju izdelan lokacijski načrt in da se bodo jeseni prihodnje leto na trasi Beltinci-Lendava lahko začeli odkupi zemljišč, pripravljalna dela in izbor izvajalcev. Ob vsem tem se zastavlja upravičeno vprašanje, kaj storiti, da bi posledice povečanega cestnega prometa skozi Pomurje čimbolj omilili. Je rešitev zgolj hitrejša gradnja avtoceste ali pa obvoznic, ki bi razbremenile zdajšnje nevzdržno stanje na cestah? Na izredni koordinaciji pomurskih županov v Beltincih so sprejeli pobudo o ustanovitvi delovne skupine, ki bo sestavila konkretne predloge, kako naprej. Z njimi nameravajo seznaniti prometnega ministra Marka Pavliho, ki bo 23 junija obiskal Gornjo Radgono. Milan J er še Ta teden bodo začeli graditi kanalizacijo na območju Šalovec in Domanjševec. Izgradnja kanalizacijskega omrežja je rezultat sodelovanja med šalovsko občino in madžarsko občino Bajansenye. Zgrajeni bosta tudi dve čistilni napravi, ena v Šalovcih, druga v Bajanseyu. Dela, izvajalec del je madžarsko podjetje Purator iz Budimpešte, naj bi bila predvidoma končana v enem letu. Goričke občine v zadnjem času namenjajo veliko pozornosti izgradnji kanalizacijskega omrežja in oskrbi svojega prebivalstva s pitno vodo ter so pri tem bolj ali manj uspešne. Občina Šalovci se je projekta kanalizacije lotila skupaj s sosednjo lokalno skupnostjo Bajansenye in Evropsko unijo. Tudi pri projektu oskrbe s pitno vodo razmišljajo, da bi manjkajoča sredstva pridobili s pomočjo različnih razpisov. Na kanalizacijsko omrežje bo priključenih približno 90 odstotkov gospodinjstev-. Za gospodinjstva v Šalovcih in Malih Šalovcih je namenjena šalovska čistilna naprava, kanalizacijsko omrežje v Domanjševcih pa bo imelo čistilno napravo v Bajan-seyu. Slednja je namenjena tudi za madžarske vasi. Čistilna naprava v Šalovcih bo imela zmogljivost 800 enot, madžarska pa 2500 enot. Občina Šalovci seje v letu 2001 prijavila na razpis s projektom Skupno upravljanje odpadnih voda v dolini reke Krke v okviru programa Phare Slovenija in Madžarska, Prva vrednost projekta je bila 2,46 milijona evra, po izbiri izvajalca pa znaša 1,7 milijona. Delež sredstev iz programa Phare je 72 odstotkov celotne vrednosti oziroma 1,2 milijona evra. S projektom imajo namen vzpostaviti kanalizacijski sistem v naselju Domanjševci,. ki bo povezan s čistilno napravo v naselju Bajansenye na Madžarskem. Prav tako bo vzpostavljen kanalizacijski sistem v naselju Šalovci, kjer bo zgrajena tudi Čistilna naprava. Evropska unija bo prispevala približno tri četrtine vseh potrebnih sredstev, preostalo bodo plačali občina in krajani Tako bo stala kanalizacija posamezno gospodinjstvo 1300 evrov, znesek pa lahko poravnajo v dveh obrokih. Tisti, ki so se za priklop na kanalizacijo odločili kot zadnji, bodo ta znesek morali poravnati v enem obroku. Naslednji večji projekt, ki ga občina želi uresničiti, je oskrba s pitno vodo. Približno 15 odstotkom krajanov morajo dovažati gasilci s cisternami pitno vodo vsak dan. Strošek prevoza vode je dokaj velik, približno 10 tisoč tolarjev, plačati pa ga morata občina in uporabnik te vode Do konca poletja naj bi končali z izgradnjo prve faze vodovoda iz vrtine v Čepincih. Vrednost naložbe je 100 milijonov tolarjev, 20 milijonov pa bodo morali prispevati uporabniki tega vodovoda. Z drugo fazo se nadaljuje tudi gradnja vodovoda med Šalovci in Domanjševci. Ta dela naj bi se začela jeseni, vrednost projekta pa je 320 milijonov tolarjev. Andrej Bedek Ekološka bomba Blizu zaselka pri Veliki Polani, ki mu nekateri pravijo Grabe in leži povsem na samem, so lani postavili dokaj visok stolp za mobilno telefonijo. Na občini o tem niso vedeli ničesar, ker jih tudi nihče ni vprašal za kakšno dovoljenje. Te dni je prišlo na dan, da je to črna gradnja, v ozadju pa je firma Vega. Ker niso uspeli priključiti stolpa na električno omrežje, so zraven postavili rezervoarza olje, tako da lahko kurijo in na ta način poganjajo generator, ki napaja stolp. Vse skupaj je tako rekoč sredi njiv. Pred kratkim je prišlo do izlitja večje količine kurilnega olja, tako da je smrdelo daleč naokrog, gotovo pa je nekaj olja prodrlo tudi v podtalnico. »To je prava ekološka bomba!-smo lahko slišali enega od občinskih svetnikov. J. G. 8 (IZ)BRANO 17. junij 2004^ VEJOHl Barometer Španska potegavščina Marjan Kardinar je tisti lokalni politik, ki namesto profesionalnih kriterijev pri zaposlovanju v občinski upravi in javnih zavodih postavlja v ospredje politični kriterij. Marta Horvat, direktorica firme Naša vas, kljub zajetnim spodbudam znamenite Španove domačije ni uspela spraviti na zeleno vejo. Izguba in zadolženost namreč rasteta. Jo bo kot morebitna najemnica? Anton Slana je prejel odločbo Ustavnega sodišča, ki je razsodilo v prid občin in državi naložilo, da mora še naprej plačevati nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč za potrebe gradnje avtocest. Alojz Peterle je absolutni zmagovalec nedeljskih evropskih volitev, saj je prejel 78.822 preferenčnih glasov. Bojan Korošec, direktor soboške bolnišnice, je predstavil posodobitev bolnišnične kuhinje. O opremi v novo porodnišnico, ki naj bi jo po njegovih besedah izpred nekaj mesecev nameščali ta mesec, pa ni govoril, Pismo s 144 milijoni tolarjev Ne nasedajte ESPA^A Pri nas se je oglasila bralka z Goričkega, ki je dobila 25- maja pismo iz Španije. S pismom so ji sporočili, da je ena od štirih ljudi z vsega sveta, ki so dobili nagrado v višini 600 tisoč evrov oziroma 144 milijonov tolarjev, ki jih je podelila fundacija Reeleuro. Naloga bralke je bila le plačilo 800 evrov na poseben račun, s katerimi bi pokrila vse stroške nakazila nagrade na svoj bančni račun v Sloveniji. Zgodba naše bralke »25 maja sem prejela pismo. Najprej me je presenetilo, da je bilo iz Španije, poleg tega pa je bilo moje ime pravilno napisano. Prebrala sem, da sem dobila 600 tisoč evrov in da naj pokličem telefonsko številko in pišem na elektronski naslov, ki je bil zapisan v pismu, kjer bom dobila vse potrebne informaci je. Sicer bi lahko nagrado dvignila le do dneva, ko sem dobila pismo, vendar sem vseeno poslala elektronsko pošto in večkrat poklicala. Končno se je oglasil moški, sporazumevala sva se v angleščini, ki mi je povedal, da je moja nagrada na računu banke Prestagon Credit Union, Dal mi je tudi neko geslo, s pomočjo katerega sem preverila račun v tej banki Nisem mogla verjeti. Na račun, ki je bil napisan na moje ime, je bilo nakazanih 600 tisoč evrov. Še enkrat sem poklicala in moški na drugi strani mi je dejal, da moram zdaj na njihov račun nakazati 800 evrov in da mi bodo potem nakazali nagrado na moj račun v Sloveniji. Toliko naj bi znašali stroški transakcije, Vse mi je bilo sumljivo že takoj na začetku, to pa se mi je zdelo, da je vse skupaj preveč. Denarja tako nisem nakazala,« nam je povedala bralka in dejala, da v bistvu ne ve, zakaj je sploh na začetku verjela in potem klicala ter poslala elektronsko pošto. Dodala je še, da je edini strošek, če lahko temu tako rečemo, račun za telefon v višini 11 tisoč tolarjev. SS7Z odgovarjajo na takšna sporočila, sem pa, da ne posredujejo in bančnih podatkov in aa tc 'P zneskov, ki jih kot stroške, povezm •1' zacijo plačil, navajajo pošiljatelj 1 ■ Vestnik Vestnik je za vas pripravil rija, kako se lahko obranite ^no ali podobno vsebino, kratek Pismo enostavno vrziw'^T prej ga seveda preberite, 'JI da vam piše že pozabl/eni wddt * sprašuje, kdaj se IjIAi vid J narij je malo daljši. Pism P rete. Vedno bolj začnete verj-1 res dobili denarno nagrad'1 in 11 vprašanje časa, kdaj vam boA' 1 ‘ C kazali. Nato izpolnite vse, ur'i® m - - i Fundacija Reeluro Po dostopnih podatkih s svetovnega spleta je fundacija Reeluro organizacija, katere glavna naloga je skrb za slepe in slabovidne osebe. Sedež ima v Las Palma-su na Kanarskih otokih. Slepim in slabovidnim omogoča izobraževanje, zaposlovanje in nasploh skrbi za njih. Dejavna ni le v Španiji, temveč po vsej Evropi in tudi v Ameriki ter Aziji. Financira se sama, največ denarja pa dobi s pomočjo lastne loterije. Mesečno tako po vsem svetu prodajo več kor dvajset tisoč kuponov. Tisti, ki kupijo kupone, potem sodelujejo v žrebanju. Eno od takih žrebanj je bilo 17. maja. Razdelili so štiri denarne nagrade v vrednosti že omenjenih 600 tisoč evrov. Tako nagrado naj bi prejela tudi naša bralka. Policija Vprašanje, kaj je najbolje storiti, če dobimo tako pismo, smo naslovili na Gene ralno policijsko upravo. Dobili smo naslednji odgovor: »Obstaja veliko primerov, ko so nas občani obvestili o prejemu obvestila o loterijskem dobitku. Po naših doslej zbranih podatkih oziroma prijavi je šlo za konkretno oškodovanje le v enem Otroški oddelek murskosoboške bolnišnice . Vodstvo zagotavlja, da delajo strokovno Vodstvo murskosoboške bolnišnice je v sporočilu strokovnemu vrhu slovenske pediatrije zatrdilo, da njihov otroški oddelek deluje po strokovnih načelih pediatrije, da skrbijo za medicinsko opremo in da so obnovili etažo oddelka Po njihovem namreč »pogoste netočne informacije, ki se v zadnjem času pojavljajo v medijih v zvezi s kadrovsko zasedbo otroškega oddelka naše bolnišnice, zahtevajo pojasnitev objektivnega stanja« in posredovanje natančnih informacij o dogodkih iz preteklosti in trenutnem stanju. Na oddelku so redno zaposleni dva zdravnika specialista in tri zdravnice specializantke Ena je tik pred specialističnim izpitom in bo še ta mesec spet začela z delom na oddelku, druga je odsotna pred porodniškim dopustom, tretja pa odhaja iz bolnišnice konec julija, s tem da so njen odhod že nadomestili z novo zdravnico specializantko. V redno delo se vsak dan po štiri ure vključuje Še upokojena pediatrinja in s polnim delovnim časom upokojeni nekdanji predstojnik infekcijskega oddelka z izkušnjami pri zdravljenju infekcijskih bolezni pri otrocih. »Tako so vsak dan na oddelku vsaj štirje zdravniki,« zatrjuje vodstvo, ki pa delajo na oddelku, kjer je v zadnjih dnevih v poprečju osemnajst otrok, v specialistični ambulanti in deloma v porodnišnici (ne-onatologija). Ob naštetih zdravnikih jim pri opravljanju dežurne službe pomagajo še štirje pediatri iz mariborske bolnišnice in ena pediatrinja iz regije. »Trenutna kadrovska zasedenost seveda ni takšna, kot bi si jo želeli, je pa do nje prišlo zaradi predčasne upokojitve, podaljšane specializacije kandidatk zaradi porodniške odsotnosti in tudi nepredvidenih odhodov zdravnikov zaradi osebnih razlogov,« zatrjuje vodstvo bolnišnice Opozarjajo tudi, da je pomanjkanje . zdravnikov in tudi njihova razporeditev v slovenskem prostoru problem, o katerem bi se morali več pogovarjati v širšem prostoru. M. H, A.AZ/411, INillV REEL EURO FOUNDATIONs ’ PLAZA 2, AVENIDA DP M*« LAS PALMAS, CANARIA iSLAf® SPAIN http://wwwjeeleuro.con1 primeru, ko je oseba vplačala določen znesek, katerega je v obvestilu o prejemu dobitka navedel pošiljatelj kot plačilo določenih stroškov, povezanih z realizacijo nakazila. Tovrstna obvestila prihajajo 'najpogosteje po elektronski pošti, v glavnem iz Španije in Nizozemske, V nam znanih primerih se v tovrstnih obvestilih pojavljajo različna imena direktorjev in drugih kontaktnih oseb, ki so po vsej verjetnosti izmišljena, tako kot so tudi imena loterij verjetno izmišljena oziroma kombinacije določenih obstoječih nazivov loterij z izmišljenimi imeni. Policija poskuša dobiti največ podatkov prav od prejemnika obvestila, zlasti glede ugotavljanja vira informacij, naslova in podobno. V nadaljevanju pa posreduje podatke prek mednarodnega policijskega sodelovanja - Interpol in Evropo! - o pošiljatelju obvestila zaradi ugotavljanja identitete pošiljatelja in preverjanja drugih okoliščin. Občanom svetujemo, da naj ne Ijatelj naložil. Ponavadi z*- • I kake storitve, vendar je ‘ ^t I tevajo v primerjavi z vašo n 1^. I nizek, zato se odločite 1 glej ga, zlomka, v tem je sr?' Vi jim plačate zahtevano "n vam ne. Po možnosti vi žete denar, saj si zelo ze n** . sami sebe prepričate, W ' pri tč pora v tul J zneska J’-r- * nO ne dobne Počasi, relief mesecu dni, vmes ste se ožjim in širšim sorodstvom, US' J/fa' si vas je nekdo pusten« pr^Hf nimate nič od milijonom * ga potovanja v tople kraje pet modernega avta biutf nimate denarja, ki ste fp ‘i n-? . f leg tega imate verjetno mt-'' za telefon kot ponavadi vas smejijo. In to zaradi Torej? Ne nasedajte. j? And'e' Odpoved Irme Csaszar Hrelja, tajnice občine Sporno županovo kadrovanje Ena prvih nalog, ki jih je prevzela Irma Csaszar Hrelja kot tajnica občine Dobrovnik pred štirimi leti, je bila tudi sistematizacija delovnih mest v občinski upravi, saj so jih dotlej zapolnjevali z delavci prek javnih del. V. njej je v skladu z zakonom in Odlokom o organizaciji in delovnim področjem občinske uprave občine Dobrovnik opredeljeno tudi mesto strokovnega sodelavca za okolje in prostor. »Župan je mimo že sprejete sistematizacije ustvaril novo delovno mesto in zaposlil Boštjana, katerega v upravi nismo imeli kam dati, a glavno, da je ‘naš’,« je v svoji odpovedi, ki jo je predala županu občine Dobrovnik Marjanu Kardinarju in vsem svetnikom, zapisala Irma Csaszar Hrelja. Župan je potem spet ves čas zagotavljal, da bo za urejanje prostora in okolja poiskal novega sodelavca, potem pa je na to delovno mesto zaposlil Vesno, ki je po županovem navodilu delala v turizmu. Vse delo omenjenega strokovnega področja je še naprej ostalo,-tako Irma Hrelja Csaszar, njej Kot ugotavlja, je takšno županovo početje v nasprotju z zakoni pa tudi načeli zaposlovanja in napredovanja javnih uslužbencev na podlagi strokovnih kvalifikacij in sposobnosti. »Vse ima svoje meje. Štiri leta sem opravljala dela za dva delavca, ne da bi za to prejela plačilo - kar pa niti ni bistveno. 11 y Dela, ki jih prevzamein,iV.>||i" * / kakovostno, strokovno obremenitvi tega nis^11 u«' j tudi ne želim več de a ■ p I ; in prevzemati odgo^' r takega dela,« je Še zap . pred odpovedjo je ;n ta! . rila na nevzdržno s’cy*lV1i W JS? ni odbora za if^r'"1 . „ jž stvo zagotovil, da bo J ;nd£ - s ’’ no mesto objavljen stega maja.Jazsem^.h^^ in ga prosila za rr ker župan m dal >og jOyjf „ , šnjega dne ni bil p0’ Uradnem listu R11-' \ll|3(ii'1’ Hrelja, tajnica oben* štirimesečnem odp rjjobe gjcJ1 stega septembra zap ž* %l* nik. O njenem odh° pr le uf j pravljal tudi ■ ihi i1^ i ' da gre za delovne t^ |U ,n -. ■ # sicer neobičajno, a k . Irme Csaszar Hrella^ opaženo Vsebina o P (n.v: p d je njene preobrj^, nega razloga za nekatere svetnike.k .,, ■■ . vem sporni kadrovsk' jjo ■ na Kardinarja. Lah ° sta med svetniki zg p ten namreč že razmf I USTNIK z17 junij 2004 (IZ)BRANO 9 I i« i k i k * K * P S k ti * Nagrade za mlade slikarje nergJJ0 je v sodelo-" Z '"'"' Petrol razpis ^’’■ovan tCma Pa 'e Komisj. Postna 'O vrtcev. ^ItutJui kwtudni na‘ ...................P" I /nkH[Dl "’Ji lih 'T atijem, av-BZh ' ^pasoUroš ^tancA. Valentina &iUip ^■'Z.Pomne-črno-bele 'Melfcit, . "b'10 *da‘^vrstni stopa . Ua podlagi pri- in ^b^^^aP-ble-4r1u m tem"i aktualnem Med dvajse-w*enakovrednih gorjem posameznim ^psr- .n|lhovimmentor-(%regije, in si-^(Vr^ Car in MiŠel Marko “^Sen^^HjobSčav-^Jin i Drj,nian(OŠ Bo-M W. Ponašamo z do-slikarji. J. G. * ► i' Prijateljev mladine M. Sobota Je naprej Jelati v korist Vladih in otrok E ^ij, " mladi sp n« „ - ■'H. Sepomoz- slSrivi* Pobojih kakovo’ .... JrUl_. it f jr f f v J f. If f i J .»ci,« —«iHrUCla- to ’■’’'Uho'' pa tudi at. ' ‘Mia« , iz- qi, *$*1^ ’ '*** Or8ajt«a- 'dr letovanja Baski na otoku V%Mveil « k'^PravV^ Ivanja Murska i ?'iV p. i e Upravne eno-a/ 71,1 ^US-J1'status Počit- V?0saj Kis Ivanc Ulr.1 orgmiza- * dru^a VeC>’tudl 411,1 ^ "’ll.-,/ 7 U S’tvilka J’0*117a P’- H1 rcd«:dmcc ' "-"svojih ,rna sponzor Pot v Trimiinih Kdo je na čigavi zemlji Javna pot v vasi Trimlini, ki jo prikazuje fotografija, ni urejena tako, kot določa Odlok o občinskih cestah, ki ga je februarja 1999 sprejel občinski svet Varovani pas, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta, mora meriti pri javni poti na vsako stran dva metra. Namen omejevanja uporabe tega prostora je, da se »preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej«, še piše v odloku. Pa ne gre zgolj za škodljivost vplivov v prostoru, ampak za varnost oziroma ogroženost udeležencev v prometu. To, da javna pot taka, kot je sedaj, čeprav naj bi bila ustrezne širine, ni po predpisih, priznava tudi direktor lendavske občinske uprave Jozsef Mursics, vendar je po njegovem do tega prišlo, ker so si občinski prostor prilastili tisti, ki mejijo na občinsko cesto. Zakaj potem nova asfaltna prevleka, za katero je bil porabljen proračunski denar, ne da bi stvari prej postavili na pravo mesto? Da je šlo zgolj za njeno ureditev po gradnji kanalizacijskega omrežja, in to v širini, kot je bila prej, je zatrdil Mursi- ska in donatorska pa so bila predvidena v materialni obliki. Sicer pa so prilivi finančnih sredstev DPM po Sloveniji sistemsko urejeni, v proračunih občin pa imajo tudi posebno postavko. DPM pa imajo tudi redno zaposlene delavce in tako je tudi v Murski Soboti kot sekretar zaposlen Bojan Nemec Obravnavali so tudi program dela in prireditve, ki jih letos še čakajo. Poročali so tudi, da so si prizadevali, da bi večino prireditev za otroke prenesli v središče mesta, vendar zaradi slabega vremena to ni bilo mogoče. Poleg običajnih prireditev so posebno pozornost namenili pripravi dogodkov ob dnevu družine. Za ta namen so predlagali ustanovitev sekcije za družino. Načrtujejo organizacijo predavanj o pomenu družine v modernem času in srečanje družin v naravi, V jesenskem času pa bodo izbrali družino za tradicionalno srečanje Družine se predstavljajo, ki bo v Ljubljani. Na zadnjem občnem zboru so se tudi odločili, da bodo zbirali računalnike in drugo računalniško opremo za tiste mlade, ki nimajo možnosti, da bi jim starši računalnike kupili S prodajo likovnih del iz ustvarjalnih delavnic bi zbirali sredstva za letovanje otrok v Baški. Mitja Podgajski pa je obljubil, da bo brezplačno uredil spletno stran društva A. Nana Rltuper Rodež Pot v Trimiinih je dobila asfalt, čeprav zanjo ooioko občinski t cestar, »ne veija«. cs, stroški njene ureditve pa so šli v breme gradnje kanalizacije. Če bi jo pustili v »razsutem« stanju, naj bi bilo nezadovoljstvo tamkajšnjih krajanov še večje, z obnovo pa zaradi pričakovano dolgotrajnih postopkov dokazovanja prilaščanja občinske zem Ije tudi niso mogli čakati. A k povedanemu dodajamo informacijo lendavskega župana Antona Balažka na tiskovni konferenci o polletnem delu občine, da si je občina za urejanja cestišč celo najela posojilo, saj spr Krajevna skupnost Sveti Jurij na Goričkem Oskrba z vodo tudi pri njih največji problem Sodelovanje z drugimi vasmi in organizacijami v občini je kljub odcepitvi zelo dobro Kadar nas vodi pot po Ledavski dolini do mednarodnega mejnega prehoda Kuzma, je zadnje večje središče na tej poti vas Sveti Jurij, ki premore skupaj z Rogašovci pomembne objekte*za obstoj občine. Vas pa je od leta 1996 tudi samostojna krajevna skupnost. Tega leta so se namreč vaščani želeli odcepiti od KS Rogašovci zaradi transparentnosti krajevnega samoprispevka, s katerim so nato tudi zbrali sredstva in poskrbeli za podobo svojega kraja. KS Sveti Jurij je od treh krajevnih skupnosti v rogašovski občini najmlajša. Kljub temu pa je prav ta vas s svojo cerkvijo in trgom zgodovinski center občine, saj segajo prvi podatki o vasi vse v leto 1208 Danes Šteje vas oz. krajevna skupnost 160 gospodinjstev, kjer prebiva skupno nekaj več kot 650 prebivalcev. Čeprav je naj mlajša in najmanjša, so v krajevni skupnosti zadovoljni s tem, kar se je naredilo v zadnjem času, pravi njen predsednik Štefan Nemec. V kratkem času so asfaltirali in tudi drugače uredili večino cest v vasi, kar ni malo, saj je vas zelo razmetana in razdeljena na več zaselkov. Trudijo pa se urediti tudi pokopališče z okolico in Še kako drugače olepšati podobo kraja. Prav tako pa finančno podpirajo organizacije in društva v vasi in občini. Med temi gre predvsem omeniti domače gasilsko društvo, ki je uspešno pri svojem osnovnem poslanstvu in tudi pri športnih rezultatih. Čeprav so se odcepili, še vedno dobro sodelujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi na vseh področjih, prav tako tudi s tamkajšnjo to- varno kovinske opreme Liv, kjer je našlo zaposlitev kar nekaj njihovih vaščanov. Krajevna skupnost se financira predvsem s samoprispevki, programi občine in zbiranjem sred štev med vaščani. Tukaj pa ne moremo mimo deleža občine, ki je v preteklosti veliko pripomogla, v zadnjih letih pa se ubada z obveznostmi do izgradnje nove šole, pri čemer večina drugih investicij čaka na boljše čase. Toda, kot pravi Nemec, je treba nastale obveznosti odplačati, saj je občina potrebovala novo šolo, s čimer sta se strinjala večina občanov in občinski svet. Seveda pa so želje njihove krajevne skupnosti še velike Poleg dokončanja nekaj sto metrov neasfalti-ranih cest je največji problem, pa ne samo pri njih, ampak v celotni občini, oskrba z vodo. »V naši vasi je zadeva urejena s štirimi bazeni, od koder gospodinjstva v različnih zaselkih črpajo vodo Letos verjetno situacija ne bo tako huda kot lansko leto, čeprav tudi lansko leto kaj dosti dovozov pitne vode našim ljudem ni bilo treba opraviti. Vendar pa moramo vedeti, da gre za več desetletij stara vodna zajetja, ki lahko vsak hip usahnejo, zato je treba ukrepati čim prej,« opozarja predsednik. V kraju in tudi v celotni občini pa še nimajo urejene kanalizacije. »Ta problem bo verjetno zelo težko rešljiv, saj je naša vas, tako kot tudi druge vasi v občini, zelo razmetana, tako da je izgradnja kanalizacije težko izvedljiva, zgraditi Je-to samo v središču vasi oziroma občine pa ne bi bilo prav pošteno do drugih občanov,« meni predsednik Vsekakor pa v krajevni skupnosti ne bi smeli pozabiti tudi na nekatere naravne danosti. »Ledavska dolina je zelo privlačna pokrajina, konec koncev kaže na to tudi zanimanje tujcev za nakup zapuščenih hiš pri nas. V zadnjem času pa je to območje urejeno tudi kot krajinski park, zato bomo v krajevni skupnosti razmišljali tudi v tej smeri in skrbeli za urejenost kraja,« na koncu še dodaja predsednik. C. K. va po pogodbi izvajalci gradnje kanalizacije ceste niso bili dolžni povrniti v prvotno stanje. Sedaj, kot kaže, to počno »tekoče«, ne da bi na občini vedeli, kako oziroma zakaj tako. Tega, zakaj so gradbinci pri obnovi sporne poti v Trimiinih prilepili robnik k robniku, namreč sogovornik ni znal pojasniti. Primer pa, tudi zaradi tega, ker se je vanj po klicih nezadovoljnih sosedov občinske ceste, ki so se pritožili nad izvedbo obnove, Vtaknilo še novinarsko pero, ne bo obležal v občinskih predalih. Po meritvi parcel, ki jo je naročila in prav tako plačala lendavska občina, Jozsef Mursics ugotavlja, da so določeni objekti na občipskih površinah Lastnike bodo sedaj najprej zaprosili, da jih odstranijo, če pa to ne bo zaleglo, bodo zadevo predali pristojni inšpekciji, ki ima pooblastilo, da zagotovi prevoznost ceste. Dokazovanje, kdo je na čigavi zemlji, pa bo vmesni korak, dolg in drag. M. H. Barometer Cvetka Sreš, direktorica soboške enote Zavoda za zaposlovanje, uspeva zmanjševati število zaposlenih, žal pa ji raste število brezposelnih z visoko izobrazbo. Milica Makoter je pred nadaljevanjem sojenja spec huje zbolela. Jože Šinko, potnik Vestni-kovega vlaka, se je po šestdesetih letih vrnil v Sopron, kjer je bil v internaciji in na prisilnem delu Jih je pa še veliko, ki se Soprona spominjajo tudi tako. Franc Obal, ravnatelj soboške galerije, je napovedal, da je razstava z najdaljšo tradicijo v soboški galeriji trienale mate plastike »pod streho« in bo odprta jeseni,. Zdenka Kovač, ministrica za regionalni razvoj, ni uspela »spraviti skozi državni zbor« Zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. 10 OSEBNI PEČAT 17. junij 2004-WSWK Rejnica Marija Slavič iz Radoslavec Jemala Marketinška usmeritev pomurskih podjetij Pogled od zunaj jo je v posteljo »Sliši se neobičajno, pa vendar je bilo tako,« je svojo pripoved začela Marija Slavič iz Radoslavec. Po mariborskem radiu so za leto in pol staro deklico, ki so jo starši pustili v nekem domu, iskali družino. To je v jutranjih urah slišala tudi Marija. Sama ima šest otrok, in ker so bili takrat že vsi tako veliki in samostojni, da so zmogli tudi brez njene pomoči, ji poziv dobrim ljudem, ki bi siroto sprejeli na svoj dom, ni dal miru. Pa je možu rekla: »Kaj če bi to punčko vzeli.« Temu ni nasprotoval, je pa odločitev prepustil Mariji, ki je bila doma in je skrbela za številno družino. Podala se je na Center za socialno delo, kjer je povedala, da bi oni vzeli to deklico. Socialna delavka ji je takrat tudi povedala, da je deklica zelo bolna in da potrebuje posebno nego. »Eh, nekako jo bomo že gor skopali,« je bila odločena Marija, ne da bi sploh vedela, da je otrok lahko tako hudo bolan, kot se je izkazalo. ko so ji ga čez mesec dni pripeljali domov. Ker Slavičev! takrat Še niso imeli avtomobila, so jo s socialno službo takoj naslednji dan peljali k zdravniku, vendar pa ta zanje ni imel spodbudnih besed. Toda deklica, ki je prišla v Marijin dom pred devetnajstimi leti in potem pri njej tudi ostala kot snaha, je ozdravela. Pa ne z zdravili, ampak s srčnostjo, s katero je Marija skrbela zanjo, in domačimi čaji. »Zvečer sem jo dostikrat jemala k sebi v posteljo, da je občutila mojo bližino. Potem je ni bilo več tako strah,« se spominja Marija. Kasneje je v svoj dom sprejela še dva rejenca, deklico, ki se je tudi že osamosvojila in zaživela po svoje, in fanta z duševno motnjo, ki pa kljub dopolnjenim osemnajstim letom še vedno živi pri Slavičevih. »Začetki so bili negotovi. V hišo dobiš tujega otroka - dobili smo tri, enega za drugim ■ in ne veš, kako bi začel,« je pripovedovala Marija. Stiki s socialnimi delavkami so bili takrat še bolj redki in večkrat se je spraševala, ali je to, kako dela, tudi prav, zato se je z veseljem vključila v skupino rejnic za samopomoč ljutomerskega Centra za socialno delo, ki je te dni praznovala desetletnico svojega delovanja. »Na svoje domove smo sprejeli otroke, ki so nekaj že 'dali skozi’, zato velikokrat pride do težav, o katerih se potem na skupini pogovarjamo, socialne delavke pa nam pri tem svetujejo,* je povedala Marija. Čeprav sama uradno ni več rejnica, bo v skupino še vedno prihajala, saj tu najde dobre prijateljice in zaupnice. Majda Horvat Izkoristimo tudi sonce, veter in toplo vodo Naj... domačija 2004 Povečajmo energijsko učinkovitost objektov Prostor, v katerem bivamo, delamo in ustvarjamo, določajo arhitekturni elementi in obratno, zato je pomembno, da pri načrtovanju in gradnji novih ter prenovi že obstoječih objektov dosledno upoštevamo prav vse danosti z namenom, da bi objekt primerno integrirati v obstoječe urbano in naravno okolje. Omejene zaloge fosilnih goriv in vedno večja poraba energije nas silita, da začnemo razmišljati o energijskih zahtevah objekta že v zelo zgodnji fazi načrtovanja Pravilni posegi in prave odločitve bodo imele velik vpliv na energetsko bilanco poslovnega ali stanovanjskega objekta. Ravno na področju individualne stanovanjske gradnje je bilo v preteklosti premalo storjeno, da bi lahko danes govorili o učinkoviti rabi energije. Naloga projektantov in investitorjev pa je, da posvetijo bistveno večjo pozornost temu področju in s tem prevzamejo del odgovornosti za prihodnost našega okolja, v katerem živimo, na svoja ramena. Izbira lokacije za gradnjo je prvi korak na poti do energijsko varčnega in učinkovitega objekta. Lega in ^3 ljubljanska banka F Padružntc* PoiOurj« »Škoda, da moža ni zraven,« je od povabilu za posnetek dejala Marija, saj sta za otroke, šest svojih m tri rejence, skrbela oba. orientiranost parcele ter umestitev objekta na parceli definirajo gabarite objekta in s tem izhodišče za nastanek projektne dokumentacije za gradnjo ali preureditev objekta. Notranja kompaktna tlorisna ureditev, objektu primerna in stra Na našem podeželju že lahko opažamo hiše s sončnimi kolektorji. nem neba prilagojena zasteklitev ter seveda izbira pravih materialov za gradnjo in končno obdelavo objekta so posegi, brez katerih si danes ne moremo predstavljati stavbe, ki naj bi ustrezala »vsaj« zahte vam in normativom nizkoenergij-ske gradnje. Ustrezno velike in tondacha V prihodnjih nekaj člankih bomo pregledali razmišljanja o marketinški usmeritvi in podali rezultate raziskave, v katero je bilo vključenih pet pomurskih podjetij, o miselni naravnosti v pomurskih podjetjih (koliko so usmerjena k potrošnikom, konkurentom in kakšna je medfunkcijska koordinacija) In ali obstajajo ovire za nesprejemanje marketinške usmerjenosti, kakšne so in kakšen je odnos do marketinga v pomurskih podjetjih nasploh. Problematika marketinške usmerjenosti postaja v zadnjih nekaj letih znotraj marketinške discipline čedalje pomembnejša. Omenjeno raziskavo smo med pomurskimi podjetji izvedli, ker menimo, da je za proučevano regijo ta problematika še posebno pomembna. Za stanje pomurskih podjetij in nerazvitost pomurske regije je namreč, po našem mnenju, med drugim kriva tudi marketinška kratkovidnost oziroma nesprejemanje marketinške naravnanosti. Naraščajoče zanimanje za empirično preverjanje koncepta marketinške usmerjenosti in njegovega udejanjanja v poslovanju podjetij izhaja zlasti iz domnevne povezanosti med stopnjo marketinške usmerjenosti in poslovno uspešnostjo. V raziskavo je bilo vključenih pet pomurskih podjetij, tri živilska, eno storitveno in eno tekstilno. Zaradi anonimnosti imen podjetij in respondentov ne bomo navajali. Vzorec podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, ni bi J naključen. Izbirali smo pomurska podjetja, ki imajo v svoji organizacijski strukturi oddelek marketinga, zato je pomembno poudariti, da rezultatov naše raziskave ne orientaciji objekta primerno nameščene zasteklitve lahko bistveno prispevajo k izboljšanju energijske bilance objekta, Predvsem pozimi lahko na ta način pridobimo v notranjost objekta veliko sončne energije in s tem toplote. Z ustreznimi senčili na zunanji strani zasteklitev lahko v poletnih mesecih preprečimo pregrevanje no tranjosti objekta. Zaradi velikih temperaturnih razlik v pomurskem prostoru, poleti zelo visoke, pozimi pa zelo nizke temperature, lahko s pravilno izbranim gradbenim materialom, ki zagotavlja zadostno temperaturno razliko v notranjosti objekta, veliko prispevamo k ugodni bivanjski klimi in se s tem izognemo potrebi po klimatskih napravah in dodatni porabi že tako dra- smemo posploševati. Respon-dentom smo po kratki predstavitvi raziskave postavili vprašanja in s pomočjo poglobljenega intervjuja prišli do rezultatov, ki jih bomo v nadaljevanju predstavili. Podobne predhodne raziskave v Sloveniji Če na začetku našega razmišljanja pogledamo, kaj je bilo že narejenega na to temo v Sloveniji, vidimo, da se je raziskovanje marketinške usmerjenosti začelo konec osemdesetih let. Jančič je leta 1988 opravil prvo raziskavo, ki sodi v ta koncept, na vzorcu 99 najuspešnejših sloven skih proizvodnih podjetij (Marketing in uspešne slovenske delovne organizacije). Snoj in Gabrijan sta leta 1998 v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta ugotovila, da pri poslovanju podjetij v Sloveniji prevladujejo zaprti tipi naravnanosti (vase naravnani, vase zaverovani, iz sebe izhajajoči, introvertirani, pri katerih izhaja izvajalec marketinga pretežno iz lastnih potreb). Skoraj polovica generalnih direktorjev proučevanih podjetij ni zadovoljna z doseženo stopnjo naravnanosti svojih podjetij. Pri tem navajajo dva razloga za takšno stanje; omejene finančne vire in navade iz preteklosti. Gabrijan, Snoj in Mumet so leta 1998 v svoji raziskavi spraševali, ali je vstop tujega kapitala spremenil odnos naših podjetij do marketinga. Rezultati so pokazali, da vstop tujega kapitala v obliki ne- gocene energije Poleg osnovnih arhitekturnih posegov, ki vplivajo na zmanjšanje porabe energije, obstaja tudi različna tehnična oprema, ki je v zadnjih letih doživela velik tehnološki napredek. Krajši amortizacijski Čas in boljši izkoristki teh naprav omogočajo tudi vedno boljšo dostopnost širšemu krogu uporabnikov Izkoriščanje alternativnih virov energije, kot sta sonce in veter ter v našem okolju tudi geotermalna energija, bi moralo postati standard pri načrtovanju novih in sanaciji obstoječih objektov Sončni kolektorji in foto-voltaični elementi lahko predstavljajo v našem podnebju ob ustrezni subvencijski politiki države in nadaljnjem tehnološkem razvoju na tem področju alternativo obstoječim načinom pridobivanja energije. Kombinacija naštetega nam bo zagotavljala energijsko varčne objekte ter ohranjala okolje, v katerem živimo, čisto in kakovostno. Zato vsi, ki gradite ali boste gradili, glejte na to kot na dolgoročno naložbo. Z izbiro pravih materialov in rešitev si boste zagotovili ugodno bivalno okolje in tudi kakovosten objekt, ki bo dolgo časa rabil svojemu namenu. Robert SMODIŠ, arhitekt razmišljanja v podjetju Mi ® oddelek marketinga, k š , imenujemo. V bistvu pa P ( lek tržnega komuniciral' ’ se marketinško razn# bolj izraža v strategiji P«1? poslovnem načrtu.« Kako razumep fwoi ketinga v pomurskih P 1 smo skusah ugot marketinga oix? izdelkov in Vidimo, dajer^ * bolj ali manj funkcij dnje, česar usmerjenem snielo biti. 8oij dijo, da predstavW ziskave in s tem d J Mi ' jtsii predvsem poni1UI kovnjakov. Tretje, Ugotovili, skih podjetjih zavedajo, da lika med mark prodajno■ »Marketinško^ je bolj usmerjeno govne -ns»n*e iri dajno razmišljanje, ročno usmerjeno- ';r’ da bi bil izdelek »Prodaja ni ' j(S^ Prodajna ustne J . kratkoročno dosegmj^ daja je vmesni kor■ j ■ marketinško podjetj neke vrste osnova Da bi ugotovili, v nosu so pomurska p- „(|t« jih potrošnikovem« tOOl IVlSin'lll Vp*3 . ■* , stih, ki jih z nJlini J-.fjtDi®1* Večina pomurskih P ( n zadovoljstvo po«f (. d posrednih tujih vlaganj v podjetja v Sloveniji ne pomeni nujno tudi pozitivnega premika v njihovi marketinški usmerjenosti Tuji lastniki ali partnerji strateško pomembnih funkcij ne prenesejo na slovenska tla, tiste, ki pa so bile vsaj delno že razvite, pa običajno celo ukinejo. Rezultati raziskave Našo raziskavo smo razdeliti na 6 sklopov: kakšno je razumevanje marketinške usmerjenosti, razumevanje marketinga, zanimal nas je odnos do konkurentov, odnos do potrošnikov, kakšna je koordinacija poslovnih funkcij v podjetju in ovire nesprejemanja marketinške usmeritve. Preden začnemo z analizo rezultatov, moramo poudariti slabosti raziskave: rezultatov ni mogoče posploševati, kajti vzorec je bil naključno izbran in velikost vzorca podjetij je prav tako premajhna. Če začnemo s prvim sklopom, lahko povemo, da respondent! pod pojmom marketinške usmerjenosti razumejo predvsem nekaj, kar je usmerjeno v prihodnost, nekaj dolgoročnega: »Marketing je usmerjen predvsem v strategijo kot tako na dolgi rok, z vsemi elementi, ki jo podpirajo. Daleč od tega, da bi marketing vseboval klasično trženje ali prodajo. Marketinška usmerjenost pomeni, daje podjetje usme>jeno h kupcu Marketinška usmerjenost pomeni raziskovanje trga ter prepozna vanje potreb in želja trga.« Naslednji sklop, ki je bil predmet našega proučevanja, je bilo razumevanje marketinga nasploh. Vodje marketinga v pomurskih podjetjih smo spraševali po dejavnostih, za katere naj bi bil po njihovem mne n ju odgovoren marketing, kakšno je stanje v njihovih podjetjih in kako bi ocenili pomembnost marketinga v primerjavi z drugimi poslovnimi funkcijami v podjetju. Vsi navajajo tržne raziskave kot del marketinga, iz česar lahko sklepamo, da vedo, da so tržne raziskave temelj marketinga. Vendar pa po drugi strani skoraj vsi navajajo, da v marketing sodi tudi prodaja, to pa seveda ne bi smelo biti tako. Prav tako vsa podjetja navajajo kot eno temeljnih dejavnosti marketinga promocijo, ki je izrazito prodajna funkcija. Iz odgovorov respondentov je razvidno, da v pomurskih podjetjih nekaj že vedo o marketingu, vendar je to še daleč od marketinške usmeritve. Osrednjo vlogo še zmeraj' predstavlja prodaja: »Šelepred devetimi meseci smo začeli postavljati marketing. Moje mnenje je naslednje: marketing je odgovoren za prodajo. Jaz marketinga nočem imenovati marketing Jaz marketing imenujem trženje Zakaj? Ker trženje vsebuje tudi marketing. Trženje je pa celota. »Marketing je filozofija, je način i ketami, nekateri s raziskavami lieU^"^^ Razen enega mer ib’' podjetja za^volp^^ ne najemajo^ to je predvsem fma pato Če lahko skih podjetjih mer !■ / potrošnikov, mij^^ prodajne at ‘1 zelo omeje nem jih ne izvajajo. P ’ kateri zamenjujef l ti vnos ti z razisko' Za marketmsk■ djetje mora biti ti> nih funkcij dvoj'' ^jje ringa, hkrati i < tinska funkcija11 ceP^ govorimo o m j/ nosu marketinga, o ka 3 razvidno iz moremo govoriti In kako n podjecjem£?^ mejo ilrugach P ntf 2 šnikovin k-"; - naj idejo potrošnikom merski odnos, k jpr do tista ih"1*'1*fliti pfjr vedaI:^"S^ „ lati.Jepanaj^ Kotstale« vi ugotovila ■- Allier a pt'*1 »pH , „1 decent jgapi". 11 । škomm1 .in|i vativnega ob Sklepamo ; 4 market!^ darjevrčl^p1^ prodajno oz merjena. Meiahi6^^ J 11 KULTURA VESTNIK junij 2004________ ___________ Murskosoboški gimnazijci na ogledu Brižinski h spomenikov K Rojstnemu listu slovenske kulture! majski dan smo tiskali slovensko prestolni' namenom, da si ogleda rojstni list slovenske kul-Na istoimenski razsuvl w uU pnič na e ne m mestu Arini Ur javnosti predsta-djtnivsj najsurejši doku nmii tluvtnmai 'JoneMki, Celovški roko-J®,tedadski rokopis in Sti-’^r'Aiiph. dopoldne *Moae zbrtli pred ^•roinii u* umvertiuiuc- kn-■^klttocd 17. majem in 20 junijem gosti razstavo pod naslovom Rojstni list slovenske kulture, katere najpomembnejši zapis so Brižinski spomeniki To so tri obredna besedila na devetih straneh, ki so nastala med le torna 972 in 1039 na Zgornjem Koroškem v dolini reke Moll ali na Lurnskem polju. So najstarejši zapis slovenščine in tudi najstarejši ohranjen zapis slovanskega jezika na območju civilizacije evropskega Zahoda. Poleg tega gre hkrati za najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezikav latinici. Od leta 1807 jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Munchnu, za nekaj več kot mesec dni pa so jih posodili NUK-u. Ker gre za tako dragocene rokopise, je pravzaprav nenavadno, da se premeščajo na take razdalje in so samo potrditev dobrih odnosov med Slovenijo in Bavarsko, hkrati pa še toliko pomembnejša priložnost za vse, da si jih ogledajo. Ne pozabite, čas imate do 20. junija! To, da gre res za vredne zapise, potrjujeta tudi režim in cena hranjenja, varovanja in ogledov. Razstavo si lahko hkrati ogleda le trideset obiskovalcev, čas enkratnega ogleda pa traja najdlje 20 minut. V razstavnem prostoru je stalna temperatura 20 stopinj, relativna vlaga je 50-odstotna, svetloba ne sme presegati 60 luksov, prostor je opremljen s senzorji gibanja in tresenja. Razstava bo stala 50 milijonov tolarjev, Bri-zinski spomeniki pa so ocenjeni na šest milijonov evrov. I. Š. pesmi K > °°sih nog na mokrem pločniku , ^Ščinj in anpločftnt ■n angleščini ^hdljakinjv Glmna r v Miklošiča v Ljuto- drugo pesni-inasluvuin Bosih umitem pločniku-z dokazali. da se znaj0 •T4’ tudi v tujih jezikih, •2'Airk.ii napisana v n«' s,'šin angleškem jeziku-Jdsrvoni mentoric Suza- in Mojce Rižnar »h . so v nemščini i,t SllMiSebastjan Koren, ^1‘Ulč, Mihaela Bra , Flisar, v antf e-" Martina Marič, Ij^J^ak Mateja Škrget, ■ 'orc in Iris Smolkovič. pesmih so mladi ^yhtako izražali svoja cu-4 / nad svetom in ope- ’t1"1 .'ti dtrtivti u Suzana Ram-pm zapisala da v »wnu«-hv. tišine m vmešavanj, da'jave. Mojca Rižnar P'* jo je označila kot ne- Na predstavitvi posredni dokaz vzajemnosti in razumevanja med profesorjem in njegovimi dijaki, ob branju njihovih pesmi pa razmišljala: »Da smo ljudje včasih kot pravkar vzbrsteli listi, drugič spet kot dehteči, nežni cvetovi, včasih pa kot globoke rane, ovite v tanke obveze žalosti in bede.« Domiselno so svoje ustvarjanje in navdušenje nad pisanjem v zbirki zapisali ustvarjalci sami in tako bralcu omogočili, da jih vidi skozi njihove oči. Pesniško zbirko mladih ustvarjalcev je z ilustracijami opremil Miloš Vittori. Vanja Poljanec okteta v Radew IH umetniškega pomladil U»tome«S** h geslo k Pesem 'k. w ' aRixtu pojejo Bri ?’"a'k«n»Filipič. Franc ’' .)< <« DunU ' 'n umetniški vo- dja okteta Mirko Prelog, ki je skupaj z Mirom Steržajem v oktetu že od ustanovitve Repertoar v Radencih je obsegal češke, ruske, dalmatinske, nemške in italijanske ljudske pesmi, v drugem delu pa se je oktet predstavil s slovenskimi narodnimi pesmimi. Prisluhnili smo belokranjski Jakoba Ježa Igraj kolce, koroški Je pa sobota zvečer, Tiho je legel mrak... Številni poslušalci (med njimi je bilo veliko zdraviliških gostov) smo bili navdušeni predvsem nad znano črnsko duhovno pesmijo v priredbi A. Srebotnjaka Deep river, katere solo izvajalec je bil Franc JureŠ, velik aplavz pa so doživele tudi pesmi solistov Mira (La Montara, Snoč pa dav) in Haryja (Ko bi jaz zvonček bil) Steržaja. D. M. Obal prvič napovedal evropski trienale Ravnatelj Galerije Murska Sobota mag. Franc Obal je na tiskovni konferenci novinarjem prvič »izdal« informacijo, da se bo letošnji evropski trienale male plastike začel 30. septembra letos v Murski Soboti. To bo že drugi mednarodni trienale te vrste, letošnja tema pa bo preporod statuete oziroma malega kipca. Na trienalu se bo predstavijo trideset umetnikov iz 25 držav. »Mislim, da smo fenomen v slovenskem prostoru, saj bo tako veliko razstavo pripravilo le pet ljudi, od teh sta dva strokovna delavca,« je poudaril Obal. Soboška galerija vsako leto pripravi od dvanajst do petnajst razstav, se pravi v povprečju več kot eno na mesec. Ravnatelj je povedal, da bi nujno potrebovali nove kadre, vendar je treba počakati na sprejem novih ustanovitvenih aktov, saj bo od njih odvisno, koliko bo Galerijo financirala država in koliko lokalna skupnost: »Sicer pa so mladi izobraženi kadri že izšolani in trkajo na naša vrata.* Galerija Murska Sobota je bila doslej stoodstotno pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo T. K. Umetniška evforija v Galeriji Galerija Murska Sobota je pripravila skupaj z Galerijo ■ Muzejem Lendava razstavo likovnih del, ki so nastala na temo vstopa Slovenije v Evropsko unijo Na razstavi ART EUphoria sodelujejo: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Zoltan Gabor, Endre Gonter, Cvetka Hojnik, Zdenko Huzjan, Ferenc Kiraly in Suzanne Kiraly -AJoss (vsi Slovenija), Andras Berkes, Dora Berkes, Tibor Budahazi, Gyorgy Csuta, Gyorgy Ezust, Zoltan Ezust, Jozsef Gyecsek, Istvan Kotnvek, Laszlo Lonovics, Zoltan Ludvig, Imre Nagy in Laszlo Nemes (Madžarska), Gyorgy Dolan, Jan Kelemen in Aiexej Krašče-nič (Slovaška), Jan Hlavaty (Češka) ter Bereczky Urmas in Karin Kalman (Estonija). Razstava, ki smo jo podrobneje predstavili že ob njeni otvoritvi v Lendavi, je na ogled do 4. julija, strokovno vodstvo po njej pa bo že v četrtek, 17. junija, ob 17. uri. Na našem posnetku so avtor Dubravko Baumgartner, ravnatelj soboške galerije mag. Franc Obal in direktor Galerije • Muzeja v Lendavi Franc Gerič, v ozadju je ena od Baumgartnerjevih slik. T. K. Potni nalog je na sliki V Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru so odprli razstavo slik mladega akademskega slikarja Uroša Weinbergerja. Avtorja sta predstavila strokovni delavec pri Zavodu za kulturo in izobraževanje Ljutomer Anton Ratiznojnik ter umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec Jožef Matijevič. Uroš Weinberger živi v Novem mestu, rodil pa se je v Trbovljah, in sicer leta 1975. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je lani tudi diplomiral. Leta 2001 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, razstavljal pa je že v Ljubljani, Novem mestu, Velenju, Filovcih, Divači in Piranu Na natečaju za portret Ite Rine, ki ga je organizirala Slovenska kinoteka, so mu profesorji akademije dodelili prvo mesto Aprila 2002 je sodeloval na mednarodni likovni delavnici v bolgarski prestolnici Sofiji. Sedaj nadaljuje magistrski študij pri profesorju Hermanu Gvardjančiču Razstava njegovih del, med katerimi je veliko zanimanja vzbudila slika, ki je poleg strogih likovnih elementov sestavljena še iz starih popisov avtoopreme in potnih nalogov, bo na ogled do 26. junija. Pa še kritika in pohvala: na otvoritvi bi lahko obiskovalce prešteli komajda na prste obeh rok, je pa za otvoritev našel čas ljutomerski župan Jožef Špindler T. K. Slika Brez naslova, ki jo sestavljajo tudi stari popisi avtoopreme in potni nalogi. * Uroš Weinberger (na sredini, op. p.) Foto: T. K 12 INTERVJU 17. junij 2004 - «51111 Orientalska plesalka Mirjam »V bistvu plešem za ženske« Pomurke so bolj sramežljive kot druge Slovenke Lokal Art Caffe, sobota zvečer, Murska Sobota: iz zvočnikov donijo zvoki orientalske glasbe, na tleh so blazine in ob njih vodne pipe, imenovane ši-še, v središču pozornosti pa orientalska plesalka Mirjam. To je že njen tretji nastop v Pomurju, spomnim se, da sem jo že videl ob otvoritvi kazinoja v Radencih, čeprav le stežka zaradi takratne velike gneče. Tokrat je po nastopu priložnost za pogovor o plesu, o katerem ima veliko ljudi še vedno napačno predstavo. Mirjam me takoj prosi, če se lahko tikava. Mirjam je verjetno umetniško ime? »Mirjam je moje pravo ime V življenju se poleg plesa poklicno ukvarjam še z duhovno potjo in ličenjem. Sem profesionalna vizažistka. Delam za modne časopise, modne revije, videospote, poučujem mlade vizažiste, skratka zanimata me moda in lepota, Tam sem Mirjam Mihelčič, tako se imenujem tudi, ko poučujem orientalski ples in prinašam žensko frekvenco Zelo veliko delam na področju ženskosti. Ko nastopam, ko plešem, sem samo Mirjam.« Kako to, da si se začela ukvarjati s trebušn im plesom? »S tem sem se začela ukvarjati zaradi sebe. V bistvu sem na ta način začela spoznavati svoje telo kot ženska. Odločila sem se, da hočem plesati le ta ples in ničesar drugega. To je bilo že takrat, ko tega v Sloveniji sploh še ni bilo. Začela sem iskati prav tak ples. Prej ga niti nisem videla in takrat mi Še na kraj pameti ni prišlo, da bom to jaz profesionalno počela, da bom nastopala in učila. Začela sem izključno zaradi sebe in lastnega zadovoljstva. Zelo mi je bilo všeč, ker sem imela srečo, da sem na ta način prišla v stik s plesom, pri katerem je osnovni princip odznotraj navzven. Da najdeš gib najprej znotraj sebe, kot energijo, kot občutek, kot simbol, in potem to izraziš navzven « Kdo pa je potem bil tvoj učitelj oziroma kako si se ti naučila tega plesa? »Začela sem pri gospe Jasni Knez. Ona je nekaj časa živela v Sudanu. Sicer je učiteljica modernega plesa, vendar je učila orientalske elemente. Nato pa sem začela hoditi v tujino, največkrat k Egipčankam. Tako da najbolj poznam egipčanski stil trebušnega plesa m njegovo tehniko.« Torej je bil v Art Caffeju kljub turškemu večeru to v bistvu egipčanski stil? »Da. Moj ples je bil arabski. Obstaja velika razlika med turškim in arabskim stilom. Če greš po območjiih, ima turški ples svoje ritme in značilnosti, prav tako Egipt, Libanon, Savdska Arabija... Tudi kostumi so drugačni. Tako da ko to začneš spoznavati, vidiš kar velike razlike.« Si poleg Egipta potovala še v te druge države? »Jaz bolj ali manj poznam ljudi iz teh držav, ki živijo v Sloveniji ali so bili v Sloveniji kdaj na obisku. Od njih dobivam informacije in se učim « Kako pogosto si zasedena z izvajanjem orientalskega plesa? »Še kar. V začetku, ko nas je bilo malo, je bilo veliko zanimanja za nastope na različnih prireditvah, sedaj pa, ko je kar poplava tega, ker so začele nastopati tudi študentke, je krivulja malo padla. Vendar pa imam kar presenetljivo veliko ponudb, ker so ljudje že začeli opažati razlike. Opažajo kvaliteto. V bistvu se nihče več ne pritožuje zaradi cene, ker vedo, kaj bodo dobili « Dobivaš tudi vabila iz tujine? »Nastopala sem na Hrvaškem, na otoku Hvaru, in tudi v Avstriji, vendar tam čisto po naključju, ker so videti, da znam plesati. Celo službo so mi ponudili.« Kakšne so reakcije teh ljudi med tvojim plesom? »V Avstriji sem bila med samimi Arabci. Arabska in turška publika želi sodelovati, vidi se, da ji je to v tradiciji. Iz tebe izvlečejo vse. Slovenci pa zelo radi gledajo, sedijo, so zelo sramežljivi. Vidi se, da jim je zelo všeč, ampak v naši kulturi m tega, da bi se kdo javno izrazil, da bi pokazal veselje, da bi sam od sebe začel ploskati. To počnejo edino takrat, ko so pijani. Hrvati so bolj temperamentni. Podobno je v Srbiji in Italiji. Slovenci smo samosvoja vrsta. Smo pač tako vzgojeni. Zelo težko in nerodno nam je pohvaliti nekoga drugega ali pa mu izkazati priznanje, da dela nekaj dobrega. Ni tiste domačnosti. So pa ljud je veliko bolj sproščeni, če gre za zasebne zabave. Ker tam so v zaokroženi družbi in se med seboj poznajo.« Kako te ljudje lahko najamejo? »Kar se tega tiče, ni nobenega problema. Moja telefonska številka je v imeniku, nato pošljem ponudbo z vsemi informacijami. Večkrat gre tudi informacija o meni od ust do ust. Včasih po nastopu pridejo ljudje k meni in me prosijo za kontaktno številko. Nekateri pobrskajo tudi po internetu. Moj GSM je javen, to je delovni telefon, tako da tu ni nič skritega.« Tomo Koles, foto: Jure Zauneker Z Marijo Makarovič o oblačilni kulturi v Prekmurju Ko si politik nadene belo srajco in kravato, pozabi na Prekmurje »Pri Prekmurju sem vedno čutila, da je to pokrajina, kjer je bog visoko in cesar daleč V kulturnem društvu Miška Kranjca iz Velike Polane so se pred tremi leti dogovorili z dr. Marijo Makarovič, da bo naredila raziskavo o ljudski noši v Veliki Polani in njeni okolici. V raziskavo so vključili tudi Mirka Ramovša, ki se je posvetil raziskovanju ljudskega plesa na tem območju. Po treh letih je raziskava končana in jo bodo predstavili v knjigi, folklorna skupina iz Velike Polane pa tudi že pleše v folklornih ob lekah. ki so jih dali sešiti na podlagi raziskave. Gradivo raziskave je obsežno in z bogatim fotografskim gradivom. Dr. Marija Makarovič je povedala, da je z veseljem sprejela vabilo predsednice Kulturnega društva Miška Kranjca Janje Magdič, da bi v vaseh občine Velika Polana raziskala ljudsko nošo, saj so starejši in mlajši plesalci in plesalke folklorne skupine iz Velike Polani izrazili željo, da bi plesali domače plese v ustreznih nošah prejšnjih generacij. Doslej je naredila že vrsto podobnih raziskav po Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, med drugim tudi v Beltincih in okolici. Porumenele fotografije in pripovedovanje ljudi V Polani se je lotila zbiranja podatkov o moški in ženski praznični in delovni obleki iz prve Četrtine prejšnjega stoletja. Kmalu je ugotovila pomanjkanje pisnega in fotografskega gradiva ravno s tega obdobja. O začetkih raziskave je povedala: »O noši tega časa je zelo malo napisanega in je zelo malo slikovnih virov, medtem ko je na drugih območjih Slovenije o tem obdobju več fotografij. Veliko pa so mi pri tem pomagali podatki, ki mi jih je posredovala direktorica Pokrajinskega muzeja Metka Fujs. Pri tovrstnih raziskavah je zelo pomembna pomoč ljudi iz kraja.« Avtentična podoba delovne in praznične obleke Veliko več fotografij je iz obdobja med obema vojnama, zato /e bila rekonstrukcija lažja, vendar pa je iz tega obdobja zelo malo ohranjenih oblačil: »Poleg formalne, torej oblikovne podobe noše, me zanima tudi njena vsebinska podoba, torej njena funkcija in pomen za ljudi. Moj cilj je, da z raziskavo podam neko čim bolj avtentično podobo moške in ženske delovne in praznične obleke. Kot etnologinjo pa me tudi zanima, kaj je ljudem obleka pomenila, kako je ločevala ljudi med seboj.« Z oblačili so v preteklosti plačevali tudi hlapce in dekle, tako da sta se denimo na začetku leta gospodar in hlapec pogodila za eno praznično obleko in hrano, plačila pa pogosto niso dobivali ali pa je bilo zelo nizko. Obleka je še danes pogosto darilq, ki ga prinesejo domačim za praznike odseljeni otroci. Mladi so pogosto hodili k večjim kmetom na dnino, da so si nekaj zaslužili in so si potem s ponosom kupili hlače, obleko, čevlje ali « denimo le novo ruto.»Moje načelo je, da nikomur nič ne očitam. Večkrat pa slišim kako kritizerstvo kabinetnega strokovnjaka, ki z znanstvenega stolpa arogantno nastopa Pride nekdo iz Ljubljane, denimo, na Koroško in potem folklorni skupini očita, da so njihove obleke zanič. Ljudem je treba na zelo obziren način povedati, kaj ni prav. Nikomur ne smeš jemati veselja, da nekaj dela, ker vem, koliko truda ljudje vlagajo v ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sama se že več kot bsti v srednjem življenjske?1^ ju, ki ne morejo dobiti da- H ubogo službo za 60 tisoči & mejo, potem pa gre p-J pa tisti, ki si dehfO velike place f I bljani razpravljajo, zakaj je tolM* momorov in ugotavljajo 'b ' venci pač taki.« Marija je povedala se kar nck> Pkih na račun našepo.n^’ katere je mdi odklonita mnja, saj bi jih ji morali ' dje, ki jih krivi .a uLj e n‘/i, kot ga ob svojih življa iz dneva v dan. Njena raziskava je potrdila^1 no mnenje, da so se Ij^' -1. Slovenije v začetku prejšnji Dr. Marija Makarovičje tri leta raziskovala ljudsko nošo četrt stoletja na željo folklornih skupin lotevam tovrstnih raziskav, Čeprav imam tudi drugačne strokovne ambicije, prav zato, ker pripisujem ustvarjalnemu druženju ljudi, zlasti mladine, velik družbeni pomen « so prejšnjega st°Je ,rir^ letja in pred tem belo, ker so tu pre ,^(11 Poslušam o spominu starejših in obupu mlajših Marija Makarovič opravlja že .od svojih študentskih dni etnološke raziskave po vsej Sloveniji in je še vedno precej aktivna, čeprav je že 15 let upokojena. Prvič je prišla raziskovat in »kopat po spominu ljudi« v Prekmurje v začetku 50. let, in sicer v naselje Lipovci. »Ljudje so povsod različni, dobri in slabi, veseli in žalostni ... Vendar pa sem pri Prekmurju vedno čutila, da je to pokrajina, kjer je bog visoko in cesar daleč. Tudi vaši najbolj vplivni politični možje, ki so imeli in še imajo politično moč in oblast, niso storili za Prekmurje tega, kar bi morali. Ko si v Ljubljani nadenejo belo srajco in kravato, pozabijo na Prekmurje. Sem rojena Ljubljančanka in mislim, da sem upravičeno lahko kritična do Ljubljane, kjer vsi politiki mislijo, da je Slovenija le osrednji del Slovenije in del Gorenjske Prekmurje pa ostaja na obrobju, in to popolnoma po krivici. V obrobnih pokrajinah pa spoznavamo bedo te dežele, kjer ljudje komaj preživijo. Ljudje so obupani, še posebej mladi ljudje in potem se začnejo alpskega območja, v bolj temna oblači n|[ -madžarske in ^l,lf P*, vplive v oblačenju,' |(.jia.' madžarska oblači1* ^'ii" murjupani bilo / mivo je, da na na-1 ^V' vala niti ‘ j^ oblačili skorajda o 1 P p barvitosti v om-1'- L jteKl° kor je bilo tudi z bila zelo prepr°s estetska, mikavna i nim okoljem- hrem" Vendar pa so moderne dolge j čenje omejevala . ' jp P vaška pravila. ||J :eji nJ nositi na zelo . kazati svojo 1 j^rt^n?'1 link opno očarati moške leč od modneg3 m , ■ kako se ljudje hir -va . Ijati. pravi Makar ^fti j|i*<*i Njeneraziska** s skicami Ijudsk**1 f|iC ,■ naredi njena slikarka Jana D°*. ; p , se čim bolje njL avtentična P0^, n.m'1 k sešijejo 001^ J 13 WSHHK - H-junij 2004------------------------------ Nekaj mleka bi lahko steklo v Krko Zakaj dojenčki pijejo pokvarjeno gansko mleko, pomurskega pa je preveč ^brimi ttlriuajMiml dnevi smo lahko »objavontivvnirikt Krke, da zaradi neuS‘rez" -a s0 se “prodaie eno ali dve seriji otroške hrane- r bodo Ognilikmeijt. ko so mlekarne napoved , Mižale mleka. „„Vp7ave 11 V';nlrd zgodbi nimata nobene : v re. vendar jo imata Tu, da bodo imeli mlekarji o že jehti. ^snože nekaj časa. S težavami so> s 'poprej ntwlar. km kaže, je bilo življenje na nekoč $ PWecl^ixlno.djiji lotili prestrukturiran) ^oe£rno. *Mvilirinc mivka z vztrajanjem pri enkrat spre- in pT) gim višjih kvotah, se je polo j , eni1-Spremenil se je toliko, da se jim računi naj ^leka ^hurjež,- faS(1 dokazujejo, da se rea »Uj časa m zvišala. Hkrati so bili tudi ves ta ' iAo. ’'aihspaijbud za 1ZVOZ1 kj so jih nekateri ze o p bban. 1 ^mnitH) sc samo prekinitve odkupa m u su. ^»mah.ko so « sklicevali na premajhne zmog ) d mu. Vzporedno pa so vozili mleko na s« J**««*!*,?,........ . prluanati kul izvoz svežega mleka, n p J.Mohiv^ VZpOdbude. Ob nespremenjeni odkupu » drobno bi si . "fozapretiMiHitei težavobvstopuvEL- . £Oiev zavedali so se namreč, da ob zaostritvi SWrtWOI*, Wčo odrešijo in priW > » h K k«» in izsilijo nižje odkupne cene. Ob *«■"!. L..^^ira-i- -1, kmetov, pa četudi so v mlekar p *Cf,,’et0 Seveda se ob z” ki iih ti spra- ^ . ^’so sparili trgovcev in n5ih0Vlh mar n\da ni nripra-Vii,'A Podaji mleka Zakaj trgovska gosp {rekvent. '^'hti mart, ko pa je znano, da ravno pri n If fite? kot sta kruh in mleko, kujejo največjeeks P J ^stonh, In danes ga ni več mlekarja, ki ne bi zamga^ iv '^ikeR; irjuvca polnil mleka z njegovo ag . hiper Pr^čai še več dobička, ki se seli v ©»'• še kakšnih centrov na južmh trgihe ?e odpirl Dl,vlh tržnih priložnosti’ Najboljši sos^ Ce * potem verjetno odkupne avohan«, P-> še nekaj industrija in trgovina st; denat ki gi dobi kmet z raznimi sp^budam^P ■ 'Hf. na SV°W dvorišča brez večjega napora m ’v, ’n davkoplačevalca na drugi strani -^Hvalili da za .' J s tem Krki? Velik0. v tej tovarnis0 Lnski znamk,, polni in meša otroško h P Kalnem trgu kot se temu danes reče jeto1 C Vpr-aš w pa\ ali je to racionalno * * It irdllct dokler ni prišlo do P^0'a^ p%kana od tistih artiklov, kjer bi !ahk , P •- globalnim trgu kot je Krka, domač asu^un % .^'»več v osemdeseta leta sega burn ■, . Pnm r, halej regionalnega razvoja na Z. ' Spraševali so namreč, zakaj tal Prahu tobas Ib Plivi kakovostno mleko p ’ "-r?.;^jent vitaminskih dodatkov pod svoj. > SaU kot hrano po visokih cenah m.dobro : ' n c’P™avr'a ob Krkini otroški " nif. ^P'hiiani kakovosti domačega mleka v p ' "r,,,' Ptoizvodnjo kakovostne otroške hrane i ^ro " ne ni dogajalo to, kar se je dogajalo pn sp J. v. 2%jeVa„, pi anle prekmurskih šunk ’ato v Puconce S’’. > ^1 teh 1 |r' da je ft"1;« i rdu J '^om v branjevanja pa bi morali gledati na to, da ni preveč slanine,« pravi Žlender, Čeprav je letošnja kakovost boljša od lanske, je komisija ocenila, da je večina izdelkov še vedno preslanih in nepravilno sušenih, kar pri Šunkah povzroči trd rob. Žlender je navzoče opozoril, da je »potrebno pazljivo s soljo. Čeprav jo dodajamo kot konzervans, izdelek ne sme biti presoljen.« Z zlatim priznanjem ocenjeno šunko tako najdete pri Francu Vratariču v Puconcih, s srebrnim pa na kmetiji Cigut v Nor-šincih. Z bronastim priznanjem so nagrajeni: Emil Hodošček iz Zenkovec, Branko Tremel iz Bo-krač, Nada in Drago Passero iz KMETIJSTVO 42. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Izjemna ka kovost mlečnih izdelkov »Cene mleka bo treba znižati« Na 18. mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov v okviru Pomurskega sejma se je predstavljalo dvajset podjetij iz Bosne, Nemčije, Hrvaške in Slovenije s skupno 1?6 izdelki. Mednarodna strokovna ocenjevalna komisija je podelila 19 velikih zlatih, 52 zlatih, 78 srebrnih in 43 bronastih medalj. Naziv šampion pa so dobile za zbrinc arhiva murskosoboške Pomurske mlekarne. Letošnji kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki bo za en dan krajši, trajal bo od 28. avgusta do 3- septembra, čaka kar nekaj novosti. Po besedah Janeza Erjavca, direktorja Pomurskega sejma, bo letošnji prvi gornjeradgonski sejem po vstopu Slovenije v EU dostopnejši razstavljalcem, ki prihajajo iz njenih držav. Na meji namreč odpadejo številne carinske formalnosti, zaradi česar naj bi bile razstave zanimivejše, privlačnejše in bogatejše. V letošnjem letu bodo delno spremenili tudi njegovo lokacijo, in sicer »postopoma selimo levi del sejmišča, torej levo od ceste, na stadion, na desni del, tako bodo razstavni prostori v veliki večini na desnem delu, kjer smo za to pripravili tudi večje zunanje razstavne površine«, pravi Erjavec. Za izpraznjeni del sejmišča so že podpisali pogodbo za gradnjo pošte, v zaključni fazi pa so tudi priprave za izgradnjo igralnega salona. V prihodnosti nameravajo posodobiti tudi gostinski prostor in v velikosti 450 kvadratnih metrov zgraditi ma- Sožidar Žlender je zlato priznanje za najboljšo prekmursko šunko izročil Francu Vratariču iz Puconcev. Foto: V. P. Tešanovec, Mirko Rengeo iz Ša-lovec in Vinski hram Miran Erni-ša iz Tešanovec Ker komisija vsako leto dviguje kriterije, bodo jeseni pri- Na vprašanje, zakaj Pomurski sejem letos ukinja naziv nosilec kakovosti za ocenjevanje mesnih izdelkov, direktor Janez Erjavec odgovarja: »Mi delamo primerjave z ocenjevanji v Evropi, in v Evropi takega naziva ni. To se pravi, da smo imeli neko posebnost. Ker pa hočemo ocenjevanja še intenzivneje razširiti v evropski prostor, potem zelo težko izbiramo nosilce kakovosti. Zato smo se odločili, glede na to, da je letošnje ocenjevanje prvo v okviru EU, da ne dajemo več teh priznanj, ki niso primerljiva z Evropo, ambak.da ostanemo pri medaljah, pri šampionih, kar je seveda primerljivo z evropskimi ocenjevanji.« njši paviljon s prostori za predavanje oziroma dvorane. Novost je tudi predstavitev Workshopa, v okviru katerega se bo srečalo 18 ministrov srednjeevropskih držav V okviru priprav na začetek sejma pa že potekajo ocenjevanja mesnih izdelkov, sadnih sokov in ocenjevanje vin, z ocenjevanjem mleka pa so že končali Bogdan Perko, predsednik mednarodne ocenjevalne komisije, je povedal, da prehod v Evropo ni prinesel večjih sprememb, saj se okrog 200 prija- pravili še izobraževanje, da bi izdelavo šunk še izboljšali in uskladili. Vanja Poljanec Alije izjemna kakovost izdelkov odvisna tudi od kakovosti slovenskega mleka in kaj bi torej pomenilo, če bi zamenjali dobavitelje, Bogdan Perko, predsednik mednaroone ocenjevalne komisije: »Nesporno je, daje slovensko mleko po vseh rezultatih izjemne kakovosti. Omogoča, da se iz take surovine naredijo dobri izdelki. Seveda to ni dovolj. Po mojem mnenju so se zajci lovili v grmovju, kjer jih sploh ni bilo, ampak pustimo to. Če imam jaz tovarno in moram skrbeti za 300 ljudi, bom surovino kupoval na svetovnem tržišču, saj smo vendar hoteli iti v Evropo. Seveda je veliko odvisno od tega, kdo to surovino analizira, kako kakovostno in kako pogosto. Po mojem mnenju je pravica vsake tovarne, da surovine kupuje, kjer želi. Nesporno je, da je odkupna cena mleka previsoka, kompromis je nujno potreben. Za pet, šest tolarjev znižati ceno, ne glede na slabo voljo, in mlekarska branža bo zadihala in uspešno funkcionirala. Mislim, da se bo to zgodilo. Nekdo je omenil: če gre kmetu slabo, gre zadrugam slabo, zakaj pa ne bi šlo še tovarnam slabo. Tako razmišljanje ne pripelje nikamor, Češe bo mlekarna zrušila, bodo kmetje živeli še slabše.« vljenih vzorcev pojavlja že kar nekaj let. Po njegovih besedah je kakovost izdelkov na izjemnem nivoju. »Če pogledamo ta izredno dolg spisek, bi laik rekel, da so skoraj vsi vzorci dobili nagrade. Prav je, da so jih dobili. Če pa pogledamo 20-točkovni sistem in točke nagrajenih vzorcev, potem vidimo, da so se tri četrtine vzorcev uvrstile V prvi razred. To pomeni, da slovenska mlekarska industrija proizvaja odlične izdelke,« jih je ocenil Perko. Med drugim je še poudaril, da prihaja do zamenjave izdelkov na trgu: »Namreč, kot vsi vemo, se določen izdelek izpoje in se nadomesti z novimi idejami. Tako pri vseh večjih proizvajalcih najdemo proizvode, ki so novi, spremenjeni in po embalaži všečni. In po mojem mnenju se lahko primerjajo s katerimkoli izdelkom iz naše bližnje in daljne okolice.« Konkurenčnost in posledično tudi kakovost izdelkov pa velikim podjetjem povečujejo manjši zasebni proizvajalci, ki se pojavljajo na primer pri kozjem mleku in paškem siru. Vanja Poljanec Cene sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah SKZ Klas Križevci pri Ljutomeru, prodajalna Kmečki dvor Fungicidi Cena v sit cu prati au r 1/1 855.00 pepel in 1/1 484,50 rubigan 100 ml 1.258,50 zato 50 wg 150 g 5.965.00 art-aco 1/1 1.539,00 dithane m-45 1/1 1.309,00 ndomi gold 1/1 4.149,50 artea 330 ec 1/1 12.666,50 ridomil plus 1/1 2.565,00 aaiben m 1/1 3.437,00 archer 1/1 7.932,50 previcur 607 0,21 3.294,50 Insekticidi actare 40 g 1,613,00 pirimor 5g 467,50 decis 1/1 7.489,00 actelic 0,11 1.209,50 hostapuick o.t 1.548,50 tasta cl05 sc 0,1 1.201,00 confidor 0,051 1,731,00 Herbicidi sencor 11 10.416,00 goltii 1/1 6.445,00 dasta 11 4.455,50 dual gold 11 5.046,50 primextra gold ti 11 2.650,50 pyramin turbo 11 4.730,00 sencor 100 g 2.127,00 Stomp 33 De 11 1.983,50 frontier 1/1 5.990,50 herbocid 1/1 1.111,50 touchdown 1/1 1.928,50 boom efekt 1/1 2,090,00 Močila pinovit n 1/1 1.499,00- pin ovit k 1/1 1.302,50 Fol lama gnojila bayfolan 1/1 456,00 foliar 9:9:7 1/1 560,50 Zadružna kmetijska družba Ljubljana, prodajalna Martjanci Fungicidi Cena i sit cuprablau i 1/1 850,00 bayleton special 100 g 407,60 pepelin 1/1 496,80 systhane 12 e 1/1 1.169,00 topas 100 ec too ml 1.445,00 antracol 1/1 1.610,00 antracol combi 1/1 3.898.80 dithane m-45 1/1 1.330,00 impact 1/1 5.909,00 ridomil gold 1/1 4.110,00 artea 330 ec 1/1 12.498,00 eclair 1/1 3.323,00 stroby 0,02 1.205,00 archer 1/1 6 732,00 previcur 607 0,2 3.766,00 acta re 40 g 1.686,00 karateieonSst 1/1 9.759,00 orthus 0,1 1.600,00 perfection 1/1 2.861,00 actelic 0,11 1.218,70 hostarjuick 0,1 2.130,00 bulldock 0,2 1.500,00 fa stac 10% sc 0,1 1.250,80 metasystox 1/1 3.384,70 confidor 0,1 2.952,00 Herbicidi goitix 1/1 6.336,00 betanal progres of 11 8.942,00 beetup trio 11 5.930,00 Letup compact .11 3.885,00 basta 11 5.338,00 goitix *g 90 1kg 8.224,00 primextragoldtz 11 3.004,00 pyramin turbo 11 4.680,00 sekator 600 g 7.180.00 sekator 0.3 kg 3.999,00 stomp 330e It 2.010,00 frontier 1/1 6.017,00 herbocid 1/1 1.120,00 trefian ec 1/1 2.859,00 basagran 600 1/1 6.163,00 roundap 1/1 2.034,90 Močila pinovit n 1/1 1.510,00 pinovit k 1/1 1 330,00 nii-film 0,1 700,00 Foliama gnojila protifert (proti stresom) 1/1 1.443,00 foliar 9:9:7 1/1 517,00 14 IZ NAŠIH KRAJEV 17. junij ZOM-VMl Drobne stvari, ki ji prinašajo srečo Opazovali so Venero in Sonce Dvojezična OŠ Dobrovnik sodeluje z Astronomskim društvom Hegyhatsalna Madžarskem. Prejšnji torek, ko seje dogajal prehod Venere Čez Sončevo ploskev (ko je bila Venera med Soncem in Zemljo), sojih povabili na strokovno srečanje in opazovanje tega dogodka. Z ravnateljem Ladislavom Solaričem je potovala skupina učencev 7. in 8. razreda, ki so pri pouku fizike pokazali zanimanje za astronomijo, da bi se tako pripravili tudi na mednarodni astronomski tabor, ki bo junija na dobrovn iški šoli. Na posnetku (avtor L. Solane), kije nastal z digitalnim fotoaparatom Power ShotA80 Canon prek teleskopa, se lepo vidi minuli nenavadni nebesni dogodek. - J. G. ■ »Na balkonu sedim, opazujem...« Zasadila je trto in sadno drevje Če bi delali seznam znanih družin v Murski Soboti, bi se nanj gotovo uvrstili tudi Hau-zerjevi. Le kdo na primer ni poznal Janeza, mesarja, ki je bil mojster številnim vajen-cem‘v soboški mesni industriji oziroma je stregel kupcem v mesnici v Lendavski ulici? Z ženo Jožico sta si v osemdesetih letih zgradila precej veliko hišo v Ivano-cijevem naselju, to je v bližini tretje in četrte osnovne šole v Murski Soboti. Te dni je Jožica še posebej navdušena nad cvetočimi vrtnicami. Športna družina Dr Mirko Lukač iz Lendave ni le priznan in priljubljen zobozdravnik, temveč tudi odličen športnik. Še ved no je aktiven igralec NK Nafta veterani, ki igra v 2. medobčinski nogometni ligi Lendava. Prav tako je član slovenske zdravniške reprezentance, kije v Barceloni osvojila naslov prvakov med zdravniki. Obetavna športnika postajata tudi njegova hčerka, ki je med vodilnimi v državi v igranju badmintona, in sin, ki ga vleče po očetovih (nogometnih) stopinjah. - F. Bo. Žal je ostala 83-letna Jožica v tej hiši sama, potem ko je Janez pred petimi leti umrl, hčerki pa sta že prej odšli na svoje - ena živi v Ljubljani, druga pa v Murski Soboti. Te dni nas je Jožica povabila na obisk, ker je želela, da bi skupaj z njo občudovali njene rože na vrtu, sadno drevje in trto na dvorišču. Vse to ima neizmerno rada, čeprav sama ne more več zalivati rož in opravljati drugih del zunaj. Tega ji ne dopuščajo noge. Po stanovanju pa še vedno »hodi« s posebnim ZaJožicoHauzersolepnrenutkikadarsijetoplosonce.da svoje hiše, opazuje rožena vrtu, otroke, kise igrajo zunaj, vozičkom, tako da lahko gostu skuha kavico in postreže s čim drugim. Tudi zase lahko veliko postori sama, za tisto, česar ne more narediti, pa poskrbi posebna služba tuje pomoči. Obiščejo jo vsak drugi dan. Pogosto pridejo k njej tudi njeni svojci. To so zanjo lepi trenutki, ki ji prinašajo srečo. Zadovoljstvo ji prinašajo tudi dnevi, ko sije toplo sonce, tako da lahko sedi na balkonu svoje hiše, opazuje dvorišče, vrt, rože, otroke, ki se igrajo zunaj, in mimoidoče. Zelo vesela je bila tudi našega obiska. V pogovoru na balkonu nam je razkrila, da je preživela otroštvo _ ~Tj, Ma, I na manjši kmetiji r / Jelšah. Kojijebilalcsi^ / je prišla v Mursko , / /c dobila drba s čuvata / izdelkov, kjer seje l'ry^ / kuharico To je bila ■ " / Poklicna zelja. / nala tudi mesarja tja in se z njim p< ‘ bilo dvajset let. DoHtrS,L zgradila lastnega Jenu * 13 ph njegovih starših •Čeprav imam dtorai^ zelo težko brez iimži I dober, veliko / laskupa/.^jes^lz1^ dejala, preden »M Besedilo In foto'l " I Tudi lendavska srednja šola si je pridobila ekozastavo Izvajali so projektne naloge Na podelitvi ekozastave v Mariboru Tudi Dvojezična srednja šola Lendava se je v tem šolskem letu potegovala za pridobitev ekozastave, zato so izvedli več projektnih nalog znotraj šole in zunaj nje. Tako so med drugim sodelovali na nagradnem natečaju za najboljši strip Avto v službi človeka in narave, na srednješolskem likovnem natečaju z naslovom Prednovoletni čas, štirje dijaki tretjih letnikov so se udeležili ekološkega seminarja za srednješolce in študente Slovenija ekošola - pozdrav evropi v Tolminu, organizirali so ekološki dan, na katerega so poklicali priznane strokovnjake o zdravi in gensko spremenjeni hrani, ob dnevu Zemlje pa so imeli Mavrično kolesarjenje, kr ga jim je pomagalo organizirati društvo Mavrica iz Lendave. DSŠ pa sodeluje tudi z Ekološkim društvom iz Len dave, Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Lekom, Nafto in drugimi organizacijami. Letošnji največji uspeh so dosegli na državnem tekmovanju na temo Zdrava prehrana, na katerem so dijaki Bojan Cigan, Mateja Gaberšček in Maja Žižek zasedli odlično 2. mesto. Vsi trije dijaki so bili z ravnateljem mag. Tiborjem Fii-lejem in koordinatorko Natalijo PavoševiČ Žol-doš tudi na slovesni podelitvi ekozastave v Mariboru, kamor jih je spremljala in jim izročila zastavo podžupanja lendavske občine (tudi poslanka madžarske narodne skupnosti) Marja Pozsonec. Tako je tudi dvojezična srednja šola iz Lendave dosegla najvišje standarde v izobraževanju in odnosu do okolja skladno z evropskimi standardi. J. G. Bilo je v Veliki Polani Ana ni sama Marsikje je žal tako, da otroci odidejo z doma in pustijo svoje ostarele starše popolnoma same. Ana Jeneš iz Velike Polane, ki je pred kratkim praznovala 90. rojstni dan, pa na srečo ni sama. Z že pokojnim možem Antonom, ki se je priženil k njej iz Odra-nec, se jima je rodilo kar enajst otrok, žal pa jih je šest umrlo. Medtem ko je mož hodil v službo in delal tudi v tujini, je ona delala na kmetiji ter skrbela za dom in družino. Čeprav ji je zdravje večkrat nagajalo, je dočakala devetdeset let. Ob praznovanju jubileja na njenem domu, kjer je zdaj gospodar sin Stanko z ženo Kristino, so se zbrali vsi trije sinovi in dve hčerki z družinami - štirinajstimi vnuki in trinajstimi pravnuki. Slavljenka Ana je bila zelo srečna. Skupaj z veselo družbo je tudi rade volje zapela, se smejala in jokala od sreče. Ob tem je bila zadovoljna tudi snaha Kristina, saj so ji Aninini otroci izrekli posebno zahvalo, ker z možem Stankom tako tjobro skrbita zanjo. Ko bi bilo povsod tako?! J. G. Na kratko Gornja Rad^ Ob koncu letaifin^ je bilo vključenih v 'lt' °brtno zbornico Gorup koru s's podjetnikot' ■ več, 366, jih < r dine Gornja kJi/g"*1 ' , ttiočja občim-je že nekaj časa ''■nepaKjeneipi>r^ nje ustavil" Vm^, oovo raček/t dem, ■ujfjvllopf jfk .. p Ujetnikov. frnl pe"a'^-i /e Dbnusčnli cfhrtn^" a/ Gornja Rad#™ ... ^0-letnico svojega je imela 626 W1'' Ana v krogu svojih petih otrok 15 1 TONIK J7 junij 2004 _IZ NAŠIH KRAJEV Drobci iz življenjske pripovedi Franca Bojneca Prvi odklenil sodišče skoraj brez premoženja, a je vseeno zmagala njegova pravica - »mu je k enainosemde-'■1 križev, a mu ne bi prisodili toliko če bi se pogovarjali1 "oHamopotekfotnu Boi' & na namreč teče kot le kaj, tako da gi j« težko ustaviti, kostno ga nhtskall na ujego **4' Anno v m arijancih. Ure a Funti Hojnci a ki nam muhi pmhwm del svo-' itnjsl: zgodbe iz 2. svetov-^’Winiawv tojevi* luža - Ubi hrr? grunta, ker je ^masms.la odltik o razlAStv l‘tddsazemlv.si vMartjan-■ 4sbi jih namenili za stano-Wo gradnjo tako km dem v Bellini ih To se je v letih 1980-1982. Če P® razumeli njegovo pri-Komite za urbanizem, dovoljenja kot nepopolno, ker nista predložila odločbe o dodelitvi prednostne pravice uporabe kot dokaz, da sta upravičena razpolagati z zemljiščem parcelne Številke 1044 in delom parcelne številke 1045 v k. o. Martjanci, To bi po sklepu omenjenega organa morala storiti zato, ker je Občina Murska Sobota v začetku leta 1980 sprejela odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno stanovanjsko gradnjo na območju zazidalnega načrta Martjanci vzhod, s čimer da je zanje prenehala veljati lastninska pravica, v ta kompleks pa so bila zajeta tudi zemljišča Emilije Boj-nec, in to tik do obstoječe hiše. S tem pa se Bojnečeva nikakor nista strinjala. Pritožbe in pripom- serri se v 2. svetovni vojni in moral sem se boriti tudi za svoje pravice. Če ne bi bilo odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sklep organa 1. stopnje, bi Bojnečevima Emiliji in Francu najbrž naložili, da morata porušiti prizidek, ki sta ga zgradila na svojem zemljiščp. Elizabeta in Franc Kavčič iz Male Nedelje Pred kratkim sta praznovala 50 let skupnega življenja tudi zakonca Kavčič iz Male Nedelje. Franc seje rodil leta 1930, Elizabeta pa leta 1929. Bilo je februarja leta 1954, ko sta sklenila zakonsko zvezo pri Mali Nedelji. Franc je po poklicu kmetovalec, Elizabeta pa gospodinja. Danes se rada spominjata, kako sta obdelovala zemljo, vse ročno, saj ni bilo traktorjev in strojev, Rodila sta se njima dva otroka, hčerka Marija in sin Franc. Veselje jima delajo štirje vnuki in pet pravnukov. Kljub letom sta dobrega zdravja. - M. T. '’*%etr. »Boril M«-;. ” zadr |J। Sunita Sobota lew V^lAIrp.ih w na pro-> A?* c " ■ Emilije kot la-’’ *>Wioz. parcelne šte-"ijj1*1 । Martjanci do- odmik ud sprtje lačna, kt w jt 'Hj/jtu putulivo avtucltk in gmJr z bival-k Stoječi dvo -,.t» Z"1''’ ^hajatudi iz ki mm ga je ' ’'^il' podpisan kot komi-ot t Vrii.em pa je or- ^^Mi nh«* " iokacijskega be so imeli tudi drugi. Zadeva je prišla na Ustavno sodišče, ki je 9. marca 1982 odtok o razlastitvi razveljavilo. Tako so lahko Boj-nečevi zgradili, kar so nameravali. Žal so dograjeni prostori že dolgo prazni in Franc živi danes sam v stari hiši Življenje njunih otrok se je pač obrnilo drugače, kot je bilo predvideno. Medtem je umrla tudi njegova žena Emilija. Tolaži ga, ker je vseeno dosegel pravico in da zanj dobro skrbi vnukinja Manuela, ki sicer živi v Ljubljani, a ga skoraj vsak dan pokliče, večkrat pa pride domov, pospravi po hiši in mu pripravi jedi za več dni vnaprej. Na kratko ,'Vh 11-^, stražnico- s urcAuvi pt°' ' U fchiluwki rw - jem ■ yn,- avanjaza B1SV Wh& in re«v anh 'v 1 Wo V- . A,, peticijo ' primer- . ^'“VuriwG \t .<•■• nadaV tA,^nV'km\w..KVr. v TA« C- \>o dolg, untl rtm č-t «\« naložba m.\li\»>wm i" Av\a rvir’ni I'd'-' yz. Stavešlncf Na tekmovanju mladih gasilskih desetin v Stavešincih je pri mladincih zmagala desetina PGD Lutverci, in ne Podgorje, kot smo zapisali v prejšnji številki Vestnika. Žihlava Ob opuščeni strugi reke Ščavnice v Žihlavi, kjer so si ribiči Temeljne enote Videm uredili ribiški dom, je potekalo 4. tekmovanje mladih ribičev za prehodni pokal občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Tekmovanja se je udeležilo 23 mladih ribičev. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa Temeljne enote Videm (Klemen Žnidarič, Uroš Slekovec in Nuša Kotnik). Med posamezniki je zmagal Sadni Adler (Temeljna enota Gornja Radgona), drugi in tretji sta bila Klemen Žnidarič in Uroš Slekovec (oba Temeljna enota Videm). L. Kr. Frančeva spominska fotografija v pa r-tizanski obleki. Kot pripadnik prekmurske čete je prisostvoval tudi pri pogajanju z nemško okupacijsko vojsko na Koroškem. Postavil se je ob Titana, da bi tudi njega ustrelili Franc pa s ponosom pripoveduje, kako se je med 2. svetovno vojno po prebegu iz madžarske vojske, bil je nasilno mobiliziran, nekaj Časa uspešno skrival v domači skladovnici slame, potem pa se je povezal z osvobodilnim gibanjem. O tem ima pisni dokument, na katerem piše, da je sodeloval v NOB od 23- marca 1945 do 9. maja 1945. »Prvi sem imel v rokah ključe soboškega sodišča in zaporov, potem ko so se okupatorjeve Kristina in Friderik Bauman iz Janhove Te dni sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko Kristina in Friderik Bauman iz Janhove. Tako kot prvič, leta 1954, sta si po 50 letih znova rekla "da« v cerkvi v Apačah. Kristina (dekliško Ritlop) se je rodila leta 1923 na Gornji Bistrici v družini z devetimi otroki. Po poroki seje preselila k moževim staršem v Ja n novo, kjer se je posvetila kmetovanju in vzgoji otrok Marije, Kristine, Alojza in Karlija. Vsi so si ustvarili družine, tako da imata slavljenca že sedem vnukov in pravnukinjo. Friderik se je rodil 1926. leta na domu, ki gaje podedoval po starših in seje posvetil kmetovanju. Najtežje čase svojega življenja je preživljal kot nemški vojak na ruski fronti, kjer je bil tudi ranjen. Ob kmetovanju sije Friderik našel čas za lovstvo in je najstarejši član ID Apače. Zakonca sta veliko let naročnika in bralca Vestnika, ki jima krajša dneve, ko ne moreta več toliko delati kot nekoč, ko sta bila polna energije. L. Kramberger Marija in Matija iz Habjanič iz llovec 50 let skupnega življenja sta praznovala zakonca Habjanič iz llovec. Poročila stase leta 1954. Marija, rojena leta 1936, je bila zaposlena kot vinogradniška delavka. Mož Matija seje rodil leta 1926, vse do upokojitve pa je delal koj rudar v rudniku v Preši ki. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dva sina in hčerka. V veliko veselje pa so j ima tri vnukinje in dva vnuka. Ob jubilej uje bila civilna poroka v Ormožu. Župan Vili Trofenik jima je podaril zlatoporočno listino. Zahvalna maša pa je bila v župnijski cerkvi v Miklavžu pri Ormožu. - M. Tivadar sile umaknile. Tako sem moral na žalost prisostvovati tudi dogodku na soboškem pokopališču, ko je bil ustreljen Titan iz Kroga. Oficir jugoslovanske vojske je zahteval, naj ga ustrelim jaz. To sem odklonil. Nato je hotel, da bi ga ustrelil drugi paznik, ki ga prav tako ni ubogal. V jezi nama je dejal, naj se postaviva ob Titana, da bo vse tri ustrelil. Ubogala sva, na srečo pa svoje grožnje ni uresničil. Kasneje me je Puklasti Miha premestil v Maribor. Drugi so mi povedali, da je ravno on ustrelil tovarnarja Benka. Ko je padel v grob, ga je še enkrat ‘počil’.« Sogovornik nam je pokazal tudi dokument, na katerem piše, da je bil ranjen na železniški po Dobrodošli v Lipovcih!? V Lipovcih, in sicer v neposredni bližini rekreacijskega centra ter izletniške točke Vučja jama, je vodstvo krajevne skupnosti dalo postaviti večji kovinski zabojnikza smeti. Toje vsekakor pozitivna poteza, vendar bi morali tudi poskrbeti, da bi smeti sproti odvažali na odlagališče v Puconcih. Skrb zbujajoče je še to, da nekateri mečejo v zabojnik tudi strupene snovi, da se razširja smrad... Zato bližnji stanovalci zahtevajo, da zabojnik premestijo na drugo, ustreznejše mesto. Lahko tudi v del naselja, kjer stanuje predsednik KS Janko Bezjak, je bilo slišati hudomušne predloge. -S. Ka. staji v Mariboru, kjer je eksplodirala mina. Kot pripadnik prekmurske čete pa je prisostvoval tudi pri pogajanju z zadnjimi nemškimi okupacijskimi silami na Koroškem. Demobiliziran je bil 5. oktobra 1945. Ima status vojnega invalida, ves Čas doslej pa ni bil zadovoljen s tem, kar je prejemal od države. Po ženini smrti je prevzel njeno pokojnino, letos pa je končno dosegel dodatek v višini 9-468 tolarjev, ki mu ga je priznal Oddelek za občo upravo pri Upravni enoti Murska Sobota. In to je zanj novo zadoščenje. Besedilo In foto: Jože Graj Štefan in Marija iz Andrejec V maju, za mnoge najlepšem mesecu leta, sta si pred 50 leti obljubila zvestobo in srečno zakonsko življenje Marija Gergorec (roj. Žilavec) in Štefan Gergorec, ki živita v Andrejcih. Po petih desetletjih zakonskega življenja sta obnovila zakonsko zvestobo v poročni dvorani v Moravskih Toplicah pred županom Občine Moravske Toplice Francem Cipotom in matičarko Anito Gumilar. Po civilni »poroki« sta odšla Marija in Štefan še na ekumenski cerkveni obred v kapelo v Andrejcih. Čila in zdrava sta proslavila družinski jubilej v druščini s sinom Jožetom in vnukom Gordanom, v mladosti pa sta Marija in Štefan uspešno kmetovala, kar počneta še danes na jesen življenja. - Tonček Gider 16 31. VESTNIKOV VLAK 17, junij 2004-VBSW JUHA Po šestdesetih Nejc z babico Julijo. Oba sta bila navdušena nad potovanjem z nami. Spoznali smo evropsko sosedo Tri skupine so z ladjo plule po Nežiderskem jezeru, tretjem največjem jezeru v Evropi. Med njimi je bil tudi naš urednik. no vroče V starem delo mesta smo videli 61 metrov visok mestni (požarni) stolp iz 13. stoletja. Sprehod po ulicah Soprana Nekaten so odšli v kmečki muzej, spet drugi so si lahko ogledati stare lokomotive in enotirno železnico. Potniki Vestnikovega vlaka smo si P r s mi cmoki, govedino s testeninami, st ■ Že 31- smo odsopihali v daljavo novim dogodivščinam naproti. Smeha in šal nam ni zmanjkalo, saj smo zanje na Vestnikovem radiu ob Gezi skrbeti prav vsi. Tokrat nas je odneslo v eno najlepših mest na Madžarskem - Sopron. Nekateri so se tja vrnili po šestdesetih letih. Potepali smo se po mestnem jedru in njegovi okolici, uživali v vožnji z ladjo ter občudovali odlične madžarske plesalce v skalni dvorani. Vsak je odšel domov s svojimi spomini. Midva, ki sva se vlaka, tako kot mnogi, udeležila prvič, s še prav posebej lepimi. Vanja Poljanec, Andrej Bedek; foto: N, J., J. Z„ J. G. Mogočen dvorec EsterhazyvFertodu, ki mu pravijo tudi madžarski Versailles. Naši potniki so se še posebej navdušili nad njegovim ogromnim posestvom. Pred spomenikom največjega madžarskega pesnika Sandorja Petbfija. WSTNIK-17. junij 2004 31. VESTNIKOV VLAK / KRONIKA Potovanje seje končalo v skalni dvorani oziroma nekdanjem kamnolomu Mesto leži ob meji z Avstrijo in je nastalo na ostankih starega rimskega naselja Ima bogato zgodovino s številnimi znamenitostmi. S sendviči za zajtrk in Pošta Slovenije, kije ^isi poslala tistim, ki so žal ostali doma. Lojzka iz Podgrada: že sedem let se udeležujem izleta. Z možem sva tudi letos zadovoljna, kerje zelo dobro organiziran. Ne bi ga zamenjala z morjem ... Hvala Vestniku za prelep dan, poln veselja in glasbe. Tudi naslednje leto bom z vami. ’»enem sl®™ ' .^^l^vSopronu se nasje tristo hitro razdelilo fefeiSm ln VSa^a j° mahnila novim dogodivščinam naproti. r" Požgali tudi rtHMkovci. Budimpešte nam je prikazala vrsto plesov, ki sojih v preteklosti plesali na kmečkih porokah ^w^.AJnfl,r"Poto’ 7 STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNE ODŠKODNINO? PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16 TEL Številka 080 13 14 Lani ena prometna smrtna žrtev vpuconski občini Tudi policisti bi v prihodnosti najraje videli »Nič« Največ kršiteljev je starih od 20 do 25 let V letu 2003 se je zgodilo na območju občine Puconci sto prometnih nesreč. Brez posledic se je končalo 71 nesreč, štiri so bile s hudimi posledicami, ena pa se je končala s smrtnim izidom. • Največ nesreč se je zgodilo v naseljih Puconci. Šalamenci in na odseku med Moščanci in Mačkovci. Tako kot prejšnja leta je med najpogostejšimi vzroki za nesrečo še vedno neprilagojena hitrost, na drugem mestu pa je nepravilna smer vožnje. Največ nesreč se je zgodilo v petek, soboto in nedeljo med 16. in 20. uro. Po starostni kategoriji je največ kršiteljev starih od 20 do 25 let, na drugem mestu pa so tisti, ki so stari od 45 do 50 let. Največ nesreč povzročijo tisti, ki imajo vozniško dovoljenje do pet let, presenetljivo pa na drugem mestu niso tisti, ki imajo vozniško dovoljenje od pet do deset let, ampak že bolj izkušeni, ki imajo vozniško dovoljenje deset do petnajst let. S problemom se aktivno ukvarjajo tudi svetniki v občini Puconci, ki so sprejeli program prometne varnosti, po katerem strmijo k »viziji Nič«, to pa pomeni, da nekoč v prometnih nesrečah ne bi več smeli imeti smrtnih žrtev. Za zdaj pa niso enotnega mnenja o postavitvi cestnih ovir oziroma t. i. »ležečih policajev« pri vrtcu in šoli v Puconcih. Komandir Policijske postaje Murska Sobota Jožef Prša bi pri tem takoj sodeloval: »Če bodo v občini za to, obljubim, da bom priskrbel vso potrebno dokumentacijo za postavitev cestnih ovir. Seveda bom moral sodelovati tudi z občinskim varnostnim sosvetom, občina pa se mora zavedati, da bo treba imeti tudi določena sredstva « Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v puconski občini Bojan Lovenjak meni, da postavitev ovir ni najboljša rešitev: »Prebivalci niso za to. Glavni promet poteka tako ali tako po obvoznici. Obstaja tudi že določena signalizacija. Poleg tega študije kažejo, da tresljaji, ki se slišijo od ‘ležečih policajev’, zelo moteče vplivajo na speče otroke v vrtcu.« Jože Ficko je nasprotnega mnenja: »Sredstva in frekvenca prometa ne smeta biti ovira za postavitev ‘ležečih policajev’. Če se bo zgodila zaradi hitrosti samo ena nesreča, ki bi jo sicer lahko preprečili, bo nekdo s prstom kazal na nas svetnike, češ zakaj nismo podprli postavitve cestnih ovir.* S tem se strinja tudi Evgen Sapač: » Ležeči policaj’ je najbolj učinkovit. Ko se kot šofer pelješ 55 kilometrov na uro prek cestne ovire in se udariš v glavo, si boš to zapomnil za vse čase.« Zaradi mladih pogostih povzročiteljev prometnih nesreč je Ficka zanimalo, Če bi se tem kršiteljem lahko pogosteje odvzelo vozilo: »Tudi na šoli, kjer delam, smo že prijavljali naše učence, ki so divjali z avtomobili Toda že Čez dva dni so spet počeli isto.« Jožef Prša odgovarja, da s pogostejšim odvzemanjem vozil ne bodo ničesar dosegli: »S tem imamo slabe izkušnje. Največkrat so bila to vozila, ki so bila vredna le nekaj deset tisoč tolarjev, tako da lastniki nikoli niso več niti prišli ponje in smo imeli samo velike stroške z vzdrževanjem. In verjemite mi, takšnega človeka, ki rad divja, niti policija ne disciplinira.« Podobnega mnenja je tudi Rudi Cipot: »Z represivnimi ukrepi ne borno storili pri mladih ničesar koristnega. Potrebnejša je pravočasna vzgoja « T. K. Zgodilo seje... Med 8. in 15. junijem se je zgodilo na pomurskih cestah 42 prometnih nesreč, v katerih so se 3 osebe hudo in 14 lažje telesno poškodovale, pri drugih nesrečah pa je nastala le materialna škoda Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 33-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 14-krat na javnih krajih in 19-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 20, med njimi 9 tatvin, 3 vlomi, 6 poškodovanj tuje stvari in 2 ponarejanji. Na mejnih prehodih so zavrnili 36 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. A. B. Romsko društvo v G. Črncih Na območju občine Cankova že lep čas dokaj aktivno deluje novoustanovljeno romsko društvo, ki ima sedež v gasilskem domu v Gornjih Črncih. Tačas se društvo ukvarja z romskimi plesi, da bi ohranili vsaj nekaj romskih običajev. V društvu delujejo predvsem mlade nadobudne in brhke plesalke, katerih mentorica je Maja Baranja iz Krašč. Sicer pa romsko plesno skupino sestavljajo Sanja Baranja, Svetlana Baranja, □ženi Horvat, Mihaela Horvat in Dejana Baranja. Predsednik društva je Milan Baranja. Letos načrtujejo izvedbo večjih projektov, kot sta dan romske folklore in romske glasbe ter večer romske poezije. J Ž. Po naših znanih poteh Gostišče osvežišče 2004 Za sprostitev in dobro voljo Ker je bila objavljena glasovnica za gostišče osvežišče v Vestniku le enkrat in jo bomo objavili ob tokratni objavi še dvakrat, je gotovo prezgodaj sklepati, katerih bo deset finalistov. V akciji Naj natakar in natakarica, kjer smo glasovnico objavili že trikrat. pa je po številu glasov že kar nekaj izstopajočih kandidatov. Opazili pa smo, da je med predlaganimi precej glasovnic za gostišča, natakarje in natakarice, ki so bili med finalisti ali celo nagrajeni že prejšnja leta, zato bi želeli, da bi nam poslali več glasov tudi za druge, ki si po vašem mnenju zaslužijo predstavitev v našem mediju in priznanje za svoj trud, da bi bilo gostom v gostinskem lokalu čim prijetneje. Ob urejenosti gostinskega lokala in kulinariki, kamor ob hrani spada seveda tudi pijača, dajemo pri glasovanju v ospredje seveda tudi prijetno postrežbo in ponudbi ustrezno ceno. Cena hrane in pijače sama po sebi nikoli ni visoka ali nizka, ampak je odvisna od tega, kaj gost za ta denar dobi Deset finalistov si bo naša komisija tudi ogledala in jih ocenila ter predstavila v Vestniku. Prizadevanje za prijetno postrežbo v naših lokalih pa še posebej promoviramo z akcijo Naj natakar in natakarica S tem pa ni prvenstveno mišljen natakaričin in natakarjev zunanji videz (čeprav je, priznajmo, nekaterim to najpomembnejše), ampak je v ospredju njegova ali njena prijaznost, komunikativnost in dobra postrežba gostov. Na srečanjih zaposlenih v turizmu in gostinstvu sodelujoči pogosto ugotavljajo, da naše gostinstvo v evropski konkurenci gotovo potrebuje več samozavesti in poguma, da bi bilo res uspešno. Da bi to dosegli, pa ste in boste tudi v prihodnje, bralci in bralke, in mi, mediji, še kako pomembni. Tudi v sodelovanju v takšnih akcijah, kot so Gostišče osvežišče in Naj natakar in natakarica. Izpolnjene glasovnice v akciji Gostišče osvežišče ter Naj natakarica in natakar pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arh, Novaka 13.9000 Murska Sobota. Jože Gabor Turistične prireditve Radenci - V soboto, 19. junija, ob 8.30 se bo začela pri lovskem domu v Radencih družabna prireditev Kuhanje štajerske kisle juhe v kotlu. Prireditev pripravlja Turistično društvo Radenci, v kuhanju pa se bodo pomerile ekipe, ki jih sestavljata kuhar in pomočnik. Za kode, kuhalnice, živali in začimbe bodo poskrbeli v turističnem društvu, sodelujoči pa potrebujejo le znanje kuhanja in nekaj pribora. Potem ko bodo juhe ocenili in nagradili, jih bodo gostje seveda tudi pojedli. Kobilje - V soboto, 19. junija, ob 13. uri bo na Sv. Martinu v Kobilju prireditev Dan odprtih vrat vinskih kleti Društva vinogradnikov Kobilje. Prireditev organizirata Društvo vinogradnikov Kobilje in Občina Kobilje, vključuje pa med drugim tudi obhod kleti in kulturni program. Dobrovnik - V okviru prireditev Dnevi turizma občine Dobrovnik se bo začelo v soboto, 19- 6„ - ob 5. uri pri Bukovniškem jezeru ribiško tekmovanje, ob 9- uri pa tradicionalni pohod okrog Bukovniškega jezera in tekmovanje v streljanju pri lovskem domu. Ob 14, uri bo predstavitev Paintballa in skok padalcev v Bukovniško jezero, ob 16. uri srečanje motoristov veteranov, ob 21. uri pa prireditev Noč na jezeru. V nedeljo, 20.6„ ob 8.30 in 10. uri bo pri Bukovniškem jezeru Vi-dovoproščenje, ob 9 30 otvoritev in blagoslovitev Vidovega mostu, ob 14. uri pa družabno srečanje. V ponedeljek, 21.6., ob 10. ur j bo v kulturnem domu v Dobrovniku otvoritev raziskovalnega tabora Po sledeh prednikov. Nedelica - Na Kovačevi domačiji v Nedelici bo v soboto, 19 junija, prireditev Dan odprtih vrat Kovačeve domačije. Lastnika domačije Štefan in Vesna Kovač bosta začela skupaj s Turističnim društvom Turnišče osrednjo prireditev ob 17. uri Nastopili bodo domači glasbeni in plesni izvajalci ter gostje iz Porabja Dan bodo končali z druženjem ob kresu, poskušanjem dobrot in prikazom domačih obrti. Od 21. do 25. junija bo na Kovačevi domačiji delavnica, na kateri bodo restavrirali stare lesene predmete, zato vabijo zainteresirane, da se jim pridružijo. J, Ga. Perecijada v Dobrovniku tokrat le predstavitvena V okviru dnevov turizma občine Dobrovnik so pripravili v nedeljo v kulturnem domu v Dobrovniku že četrto leto zapored Pereciado, prireditev, s katero pomurske kuharice pokažejo svojo sposobnost, da je to domače pecivo pripravljeno čim bolj okusno in da ima tudi lep videz in barvo. Tokrat so se prvič odločili, da perecijada ne bo tekmovalnega značaja, ampak da kuharice in kuharji svoje izdelke le predstavijo, strokovna komisija pa je podala le splošno oceno in jim svetovala, kaj narediti, da bi bili izdelki še boljši. Da letos ne bo tekmovanja, so se odločili zato, ker je bilo v prejšnjih letih nekaj pritožb nezadovoljnih gospodinj, ki so bile prepričane, da so bili njihovi pereči boljši od drugih, a niso dobili nagrade, zato so letos podelili priznanja vsem sodelujočim. Naslednje leto pa nameravajo na perecijado vključiti tudi langaŠ. Pereče je na prireditvi razstavilo devetnajst mojstrov priprave tega peciva iz Dobrovnika, Čentibe, Lendavskih Goric, Doline, Radmožanec, Brezovice, Strehovec in Žitkovec. Prireditev poteka v okviru projekta Diši po Prekmurju, kamor so perect vključeni skupaj s prekmursko šunko, gibanico mdfUg mačimi jedmi- Goste Priredl^€Js|0,pl vini pogostili tu i p dobrovniškegav^^ društva, kupili P* -^pc1 kruh in pecivo -pekarne Vegijcvih12 j,G» I Copekovemu mlinu W car naravno okolje GOSTIŠČEvTv v ] osveziscei Predlagam ga za naslednjo ocenitev (obkrožite v čem je najboljši); 1. Gostišče s prijazno postrežbo 2. Gostilna s ponudbo prekmurske in prleške hrane 3. Estetsko opremljen gostinski lokal Naslov prijavitelja (če želi sodelovati pri končnem žrebanju); Življenje je tragedija ie, če ga gledamo od blizu. Če ga gledamo od daleč, je komedija. Charlie Chaplin Turizem v cankovski občini Občina Cankova želi oživiti razvoj turizma v tem lepem zahodnem predelu Goričkega. Lego tik ob avstrijski meji in določene naravne danosti želijo čim-prej izkoristiti v širše namene. V prvi vrsti omenjajo Ledavsko jezero, ki bi s svojo pestrostjo lahko privabilo veliko turistov in popotnikov, ki se ustavijo ob tem naravnem biseru. Toda cankovska občina sama ne bo zmogla velikega finančnega zalogaja, čeprav si prizadeva, da z lastnimi sredstvi postori kar največ. Tako med drugim z javnimi delavci urejajo okolico m obalo Ledavskega jezera. Ob tem je treba povedati, daje lastnik Ledavskega jezera država, ki se do njega obnaša dokaj mačehovsko. V tej zvezi so imeli že pogovpre okoljevarstvenim ministrom Janezom Kopačem, Upajo, da bodo skupaj z ministrstvom in sosednjo občino Rogašovci, ki meji na Ledavsko jezero, pridobili sredstva za njeno ureditev. Zavedati se je treba, da bi morali okrog jezera kot akumulacijskega zadrževalnika vode, ki ščiti spodnji del občin Puconci in Murska Sobota pred poplavami, načrtno urediti odvoz odpadkov. Velik pomen pa v cankovski občini pripisujejo tudi učni poti Fuks gra-ba v Korovcih, V tej zvezi se nameravajo prijaviti na javni razpis za oživljanje starih vodnjakov, ki ga je objavil Helios. Na ta način bodo skušali dobiti sredstva za izkop dveh vodnjakov, saj so raziskave pokazale, da je v globini okrog 190 metrov vir pitne vode. Milan Jerše V občini Veliki Polam si želijo ohraniti prijetno naravno okolje ob Copekovem mlinu v Mali Polani, Glasujem za naj... natakarico Ime in priimek: ________ _________________________________ G osti š če: _________________________________———— Glasujem za naj... natakarja Ime in priimek: . ______________________ Gostišče: ________________________________________________________— Copekov mlin v Mali Polani s svojim prijetnim naravnim okoljem in gozdom Črne jelše v bližini je za tnnoge ljubitelje preživljanja prostega časa v naravi ena od turističnih točk, ki jo radi obiščejo. Nedaleč od njega je lovska koša, ob njem pa vodi tudi za Ljubi- telje kolesarjenja in sprehodov zanimiva pot ob potokih Črnec in Ledava do Lendave. O tej zanimivi turistični točki že več let potekajo v okviru občine Velika Polana in društev v občini razprave, kako ja čim primerneje izkoristiti. Župan občine Velika Polana Andrej Lebar prav štor v njegovi spremeniti v k^ žičnega turizm , gostinski loU v , lici ne bi bil Prl so nekateri v Pr' mišljali- Mlin je P turnozgodovms-gavtople^^ čejo izletniki 1 ^tutt^Lr prijeten prosto^ dicev, druženj ■ , jtbfla korale^ funkcija v pf£L ; P tje. Murskosoboško turistično društvo Slavic odstopiI, novi predsednik N° V turističnem društvu Murska Sobota so za novega predsednika izvolili dosedanjega podpredsednika Ernesta Novaka, potem ko je soboški župan in dosedanji predsednik turističnega društva Anton Slavic sklenil, da zaradi prezaposlenosti s funkcijo župana odstopi. Najzahtevnejši projekt, ki so ga skupaj z Mestno občino Murska Sobota in Zvezo kulturnih društev Murska Sobota izvedli lani, so bili Soboški dnevi, &ili pa so tudi organizator ali soorganizator vrste drugih prireditev, kot so Miklošovo in Trezino senje. Silvestrovanje na prostem in Martinovanje. Sodelo- vali so tudi z drugimi turističnimi društvi v regiji v okviru Pomurske turistične zveze in se udeleževali strokovnih predavanj o turizmu in skupnih promocijskih nastopov. Med drugim so sodelovali še v akciji Spomladansko urejanje okolja ter pri ocenjevanju krajev in šol pod geslom Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki poteka v okviru Turistične zveze Slovenije. Na nedavnem občnem zboru so podoben program aktivnosti sprejeli tudi za letošnje leto Sklenili so, da bodo oddali turističnoinfor-mativno pisarno v središču Murske Sobote v najem Pomurski turistični zvezi in sodelovali z najemojemalcem pri izvedbi njegovih pro- tudi tivne mbN' . tfZZj oznako vseh ‘‘' 1 tov ter i?^^ cev mestu- v* do Še bolj stične v skladu z ug budez*^ Z, ponudbe- , pcn*L p0VCČJ gosto na mer po X p čihtudU^. premalo na VESTNIK r 17. junij 2004 ŠPORT 19 Trideset let soboškega združenja trenerjev Šah Uspešni Pomurci Plaketa in številna priznanja Iti desetletja so minila od ^at ko jr v Pomurju zače-"hlnvttl društvi- nogotnet- letni občni zbor OK BELTINCI ^jeligaški prvak nv . y111® v Beltincih je bil obč-'"'OdbojkarskegaWu-nikstercm so bili *5• 6 m v°6stva kluba ‘Muki beltinske špo-in kTaievne skupno-^Mno končani ickm1-1 0>t" 'u v klubu z dose-W^'Uolpi, V we4i^«-h i v?hgi o muške ^tt u^"’4 pomzonu usedli prvo i ,.c^ mesto in si kot tretjeligaški pr- vak priigrali pravico nastopanja v drugoligaški konkurenci. Sprejeli so odločitev, da se napredovanja v višji tekmovalni razred iz različnih razlogov na koncu ne bodo udeležili. Klub bo tako namenil v prihodnje še več pozornosti z delu z mladimi, načrtujejo odbojkarsko šolo, v Beltincih pa so že med letom začeli organizirano vaditi tudi z ženskim podmla- - moški ca '3- DOL vzhod 8 II hišica || ,fnPeter 16 16 16 16 16 16 16 16 16 14 :2 14:? 11 :5 19:6 9:7 6:10 5:11 2:14 1 '15 43:12 1319:1061 41 43:13 1329:1049 41 36:17 12811050 34 35:25 1387:1314 29 30:27 1254:1221 25 27:34 1355:1382 19 19:36 1088:1250 15 14:42 1089:1308 6 5:46 778 1245 4 ^ni4r moške (stojijo od leve): Prša, Čenar, Ko ^"Jo od leve): Gider, Janža, Hochstater, Lenarčič. Letošnji dobitniki trenerskih priznanj. Foto: M. J. 56 trenerjev. V zadnjem obdobju pa je doseglo ustrezno izobrazbo še okrog JO trenerjev, kar pomeni, da smo v 30 letih omogočili izobraževanje okrog 310 trenerjem. Naša naloga je, da trenerji. pridobijo čim višjo strokovno izobrazbo, saj se lotevajo vodenja in treniranja različnih kategorij. Tako lahko s ponosom poudarim, da ima naše združenje 20 trenerjev z izobrazbo PRO, 25 trenerjev z A, 40 z B in 50 z licenco C. Žal pa ugotavljamo, da je trenersko delo v klubih premalo cenjeno, čeprav oblikuje celotno igralčevo osebnost in avtoriteta trenerja odigra pomembno vlogo pri vodenju ekipe,« je poudaril predsednik OZT M. Sobota Ivan Maučec. Ta je tudi prejel posebno plaketo MNZ Murska Sobota. Na slovesnosti so podelili društvena priznanja 23 trenerjem za dolgoletno in kvalitetno delo. Dobitniki so: Stanko Maučec, Bela Dravec, Karel in Alojz Horvat, Jože RantaŠa, Karel Glažar, Zoran Ci-rkveočič, Dušan Babič, Milan Ber-talanič, Drago Habotjože Husar, Stefan Ivanič, Slavkojeneš, Ludvik Kučan, Alojz Lončar, Nikola Skrbič, Slavko Cener, Jože Rous, Drago Posavec, Marjan Recek, Alojz Flegar, Željko Krajnc in Ivan Maučec. Milan Jerše novim vodstvom! dkom. Tekmovalni cilji članske ekipe ostajajo v novi tekmovalni sezoni tako še naprej uspešno nastopanje v tretji ligi ter ob koncu uvrstitev v zgornji del lestvice. V klubu so izvolili tudi novo vodstvo. Dosedanjega predsednika Stanislava Gobca je zamenjal Janko Hochstater, prof, športne vzgoje, ki je bil doslej igralec in trener. V Beltincih je bilo govora tudi o ne ravno vzornem sodelovanju z okoliškimi klubi v pokrajini ob Muri, ki v prihodnji tekmovalni sezoni po dolgem času ostaja brez moške ekipe v prvi ligi. V Beltincih načrtujejo poleti, predvidoma že konec junija, mešani turnir trojk v zadnje čase čedalje popularnejši odbojki na mivki, t i. »beach volleyu «, Milan Jerše Odbojka Novo vodstvo Ljutomerčank Letos mineva desetletno obdobje ljutomerske ženske odbojke pod glavnim sponzorstvom Zavarovalnice Maribor, kjer ni manjkalo vzponov in padcev - z najboljšo uvrstitvijo na četrto mesto in najslabšim letošnjim sedmim mestom v prvoligaški konkurenci. Na nedavni skupščini kluba so ugotovili, da so z doseženim zadovoljni, več težav pa bo zagotovo v prihodnje. Sponzorska pogodba za naslednjo sezono je sicer že sklenjena, toda s funkcije predsednika je odstopil Boris Lebar, od aktivnega igranja se je poslovila dolgoletna kapetanka Saša Vrbnjak, Bojana Novaka pa ne bo več na ljutomerski trenerski klopi. Za nameček odhaja na študij podajalka Ana Praprotnik, ustrezne zamenjave pa v tem trenutku ni. Novapri-dobitev ZMB bo menda zagotovo igralka Ptuja Ana Kucay, sicer Ukrajinka, ki pa bo s skorajšnjo poroko pridobila slovensko državljanstvo. Z nekaj kandidati za trenerja so bili opravljeni razgovori, toda brez uspeha. O novem trenerju in igralskem kadru za novo sezono bo veliko več znanega po končanem prestopnem roku v tem mesecu, sicer pa izjemno zahtevno in odgovorno delo čaka novoizvoljeni upravni in nadzorni odbor kluba, Še zlasti predsednika in njegovega namestnika, ki bosta izvoljeni na prvi seji odbora. N. Š. Tomislav Gruškovnjak Po 49 letih so pri nas obnovili tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških šahlstov na 100 šahovnicah. Dvoboj je bil v Planetu Tuš v Celju, zmagala pa je Slovenija z 52 : 48. Selekcijo so sestavljali člani in članice, mladinci in mladinke, kadeti in kadetinje, veterani in veteranke, šahovski delavci, člani UO, politiki, gospodarstveniki, umetniki, športniki, novinarji in hendikepirani (slepi in prizadeti). V slovenski reprezentanci so izjemno uspešno igrali tudi pomurski šah isti, saj niso izgubili nobenega srečanja. Iz ŠD Radenska Pomgrad Murska Sobota so za slovenske barve nastopili; mednarodni mojster Miran Zupe, ki je na prestižni 10 deski remiziral s Ferčecem, mojstri FIDE Štefan Cigan (remi), Tomislav Gruškovnjak (zmaga) in Boris Kovač (zmaga.) ter mojstrski kandidat Denis Gjuran (remi). Ob tej priložnosti so odigrali tudi hitropotezni turnir. Med 180 šah isti je po 9- kolih zmagal Hrvat Zoran Jovanovič, ki je zbral 8 točk. Od pomurskih predstavnikov se je najbolje odrezal Gruškovnjak, ki je zasedel s 6 točkami v močni konkurenci solidno 29. mesto. Po 5,5 točke so zbrali Zupe (42 ), Gjuran (43) in Kovač (54.), Milan Jerše Korektna žrtev figure Odločili smo se, da vam prikažemo zanimivo partijo mojstra FIDE Tomislava Gruškovnjaka, ki je premagal hrvaškega šahista, uvrščenega veliko višje. Z. Jusič (2423) - T. Gruškovnjak (2330) 1. e4 c5 2. Sf3 d6 3. d4 cd4 4. Sxd4 Sf6 5- Sc3 a6 6. Le3 e5 (Popularno na tem mestu je tudi 6 ... Sg4.) 7. Sb3 Le6 8. Dd2 Le7 (Tudi na tem mestu sem razmišljal o 8 ... Sg4, potem bi lahko sledilo 9- Lg5 Le7 20. Lxe7 Dxe7 1 l.Tdl Sc6 in z 12. Dxd6 ima črni za žrtvovanega kmeta po 12 ... Dh4 (I?) odlično igro s 13. g3 Df6 14. (4 Se3 15. Sd5 ('?) Lxd5 16 Dxf6 gf6 17. ed5.) 9-f3 0-0 10.0-0-0 Sbd711. g4 (Najbolj naravno nadaljevanje, čeprav beli tu igrajo tudi 11. Kbl.) 11... b5 (Tudi črni ne izgublja časa na damini strani.) 12. g5 Sh5 13- Sd5 (!?) Lxd5 14. ed5 f5 15- h4 (15. gf6) 15 ... Sg3! (Ideja predhodne poteze črnega ie bila zamenjati belega belopoljnega lovca. Prav tako lahko sedaj črni s tempom potegne a5 Ta poteza je napadalna m hkrati preprečuje belemu, da s skakačem sam zasede polje c6, kjer bi neugodno motil skladnost črnih figur.) 16, Tgl Sxfl 17. Tdxfl a5 18. Kbl a4 19- Sel Sb6 20. Lxb6 (20. b? (?) ab3 21. cb3 (4 22. Lf2 b4 23. Dxb4 Sxd5 24. Lc4 Ta5 25 Tdl Da8 26. Lb6 Tc8.) 20 ... Dxb6 21. a3 Tac8 (21. Dc5) 22. h5 Tc4 23. c3 Dd8 (Čeprav je beli s c3 navidezno preprečil napredovanje črnega na damini strani, bi le ta kljub temu lahko potegni] b4, kjer bi za žrtvovani material iskal nadomestilo v aktivni igri in napadu na nasprotnega kralja. (23 ... b4 (I?) 24. ab4 Lb5 25. f4 Ld8. Odločil sem se za mirnejše nadaljevanje in iskal protiigro v pritisku na belega kmeta na g5). 24. Sa2 (Skakač se je napotil proti polju c6) 24... Th4 25. h6 g6 26. Sb4 Te8!? 27. f4? (Ko bi beli predvidel reakcijo črnega, bi zagotovo igral 27. Sc6 s približno enako igro po 27 ... Db6. Črni bi prednost aktivnega belega skakača nevtraliziral s pritiskom na g5 kmeta.) 27... Txf4! 28. Txf4 Lxg5l! (Odlična poteza, ki vodi forsirano v končnico, kjer ima črni za žrtvovano figuro odločilno nadomestilo v obliki treh prostih kmetov, ki neusmiljeno jurišajo proti prvi vrsti Beli skakač je lahko bolj alt manj le opazovalec.) 29. Txg5 Dxg5 30. Tf2 Dxd2 31. Txd2 e4 32. Sc6 f4 33- Sd4 Te5 34. Te2 g5 35. Tg2 f3 36. Th2 Txd5 (Črni je osvojil še tretjega kmeta za figuro, beli pa še vedno ni uspel blokirati napredujočih kmetov. Bela pozicija se ne da več obdržati.) 37. Kc2 g4 38. Th4 Tg5 39- Kd2 (39 Se6 Tg6 40. Sf4 g3 41. Sxg6 hg6 42. h7+ Kh8 43 Txe4 f2 44. Tf4 g2 45. Txf2 gl D +) 39—f2 40. Ke2 g3 41. Tf4 g2 42. Txf2 (42. Se6 Df 1 +) 42 ... glD in beli se preda. ■m 20 ŠPORT 17. junij 20042 IfBfflU Nogomet Nafta pred Muro Izidi 26. (zadnjega) kroga U-14: Nafta - Maribor 0 : 1, Mura - Železničar MB 2 ; 2, Nissan Ferk - Kovinar 3 : O, Dravograd - Rudar Velenje 2 2, Publikum - Kozjak Radlje 9: 0, Drava - Krško Posavje 0 : 1, Aluminij - Šmartno 3 : 0. Maribor 26 25 1 0178:11 76 Dravograd 26 20 2 4116:21 62 Nafta 26 18 2 5 78 : 29 55 Publikum 26 17 3 6 76:20 54 Mura 25 16 3 7 88; 46 51 Rudar 26 14 5 7 76 : 35 47 Železničar 26 12 7 7 52 : 31 43 Aluminij 26 12 410 35:44 43 Nissan Ferk 26 10 115 56:60 31 Šmartno 26 7 01932:100 21 Posavje 26 4 616 22:76 18 Kovinar 26 4 319 19:66 15 Drava 26 2 123 6:181 7 Kozjak 26 1 22315:129 5 Nogomet Nafta ostaja v tretji ligi Lendavčanom ni uspelo. Foto: J. Z. Nogomet OŠ II MS pomurski prvak ,e bll° P°mursko tekmovanje mlajših dečkov c.i. n 0S Križevci - Bistrica 3:1, OŠ II MS - O n ‘ °S Radgona °:4, OŠ Križevci - OS ' 1 ® 04 n 5 ; °’ °S Rad8°nl - O« Križevci 5 1 OS II Murska Sobota s 7 točkami pred OŠ Radgona, 6, d< ’ K 6 Mali nogomet Pomurska liga Zadnje 22, kolo: Lissa Dokležovje - Kupšinci 6:9, Čer-nelavci - BuUs TMK Črnci 0:5, Videm - Ledava 4:3, Old Boys -Mister Baby 1 : 4, Krajna gost. Metuljček - Mladinec 7 : 2. Mestni stadion v Lendavi, gledalcev 800, sodnik Marjan Rajh (Lovrenc na Dravskem polju). Nafta: Starovas n ik, Hozjan. Papič, Koša (P. Gerenčer), Doma (Preininger), Tratnjek, Kokaš, Mavriček, Utroša, B. Gerenčer, Celcar. Šoštanj: Tasič, Vukančič, Bu-lajič, Čauševič, Mir, Oblak, Pokleka, Vasic (Koca), Josič (Šabano-vič), Goršek, Komar. LendavČani so nesrečno izgubili povratno kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v 2. SNL s Šoštanjčani. Igralci Nafte so imeli ves čas pobudo in so si ustvarili nekaj lepih priložnosti, vendar niso imeli sreče. Gostje so se opredeliti za obrambno taktiko s hitrimi nasprotnimi napadi. Pri tem so kar dvakrat uspeli ugnati domačega vratarja Starovasnika. V 30. minuti je Utroša zadel preč- nik, v 82. minuti pa je sodnik Rajh izključil P. Gerenčerja iz samo njemu znanih razlogov. Gostje so oba zadetka dosegli po velikih napakah ožje domače obrambe. Najprej je »ktksal* Hozjan, nato pa še Tratnjek. Obakrat je v polno zadel Slavko Komar, in sicer v 73 in 90. minuti. S tem so se igralci Šoštanja (prva tekma se je končala z O : 0) uvrstili v 2. SNL. Franc Horvat Stojijo (od leve): ravnatelj Ludvik Nemec, E. Kapun, G. Pavel'' G.r Jankovič, P, Raj in trener Karel Glažar, čepijo: F. Drakovič" 014 tan, A. BencaklnT. Šarkezi. Krajna 22 17 Črnci 22 14 Videm 22 14 Old Boys 2214 Ledava 22 9 Cernelavci 22 8 Dokležovje 22 9 Kupšinci 22 9 Meteor 21 6 M.Baby 22 8 Mladinec 22 8 1 4106:6152 3 5 86 : 45 45 3 5 89 : 56 45 1 7 82:54 43 310 90:66 30 410 53:63 28 1 1273:111 28 0 13 65'88 27 2 1 1 75 75 26 212 57:63 26 01474:1 10 24 Liga veteranov Zadnje 22. kolo: Černelavci - Sebeborci 2 :2, Nemčavci -Rakičan 1:7, Bakovci - Tesano vci 9:2, Noršinci - Rogašovci 2 : 5, Dokležovje - Borejci 6: 12, Old Boys - Čarda2 : 3 Raki tan 22 Old Boys 22 Čaida 22 Rogašovci 22 Bakovci 22 □okležovfe 22 Borejci 22 Černelavci 22 Tešanovci 22 Sebeborci 22 Noršinci 22 Nemtavci 22 18 1 3 136:68 55 14 3 5 116 72 45 14 1 7 118:81 43 14 1 7 89:61 43 11 38 87:59 36 11 1 10 86:116 34 10 1 11 111:103 31 10 1 11 84:79 31 7 0 15 83: 1 12 21 6 1 15 77:118 19 5 1 16 59:125 16 5 0 17 60 112 15 OLMN Moravske Toplice 25. kolo: Vučja Gomila -Noršinci 5 : 3, Trnje - Sveti Laszlo 6:1, M Toplice - Mlajtin-ci 7: 2, Aqua - Filovci 4: 2, Čar-da - Ivanci 2 :2, Prosenjakovci - Sebeborci 4:4, Suhi Vrh 23 19 Ivanci 23 16 Aqua 23 16 Čarda 23 12 M. Toplice 23 10 Noršinci 23 11 Sebeborci 23 10 Trnje 23 9 Prosenjakovci 23 7 Filovci 23 8 Mlajtinci 23 6 Vučja Gomila 23 5 Sveti Laszlo 24 1 2 2 103:43 59 2 5 1 15.65 50 1 6 127:68 49 3 8 84:76 39 6 7 88 57 36 210 86'77 35 5 8 69 84 35 4 10 94:89 31 7 9 78 : 76 28 2 13 96:95 26 J14 61 : 128 21 2 16 65:114 17 1 22 36:130 4 Nogomet Prva liga v številkah Vsekakor je zanimiva statistika o minuli sezoni Lige Si.mobil Vodafone. Po njej se soboška Mura lahko ponaša z veliko gledanostjo svojih tekem, saj je po teh podatkih celo na drugem mestu med slovenskimi prvoligaši. Pred njo je le Maribor, kjer so našteli 79-200 gledalcev, pri Muri pa 70.900. Če pa bi upoštevali le gledanost na domačem igrišču, je Mura celo prva. Tekme v Fazaneriji si je namreč ogledalo skupaj 45 200 ljudi (v Mariboru 44.700). Žal pa med 25 najbolje ocenjenimi nogometaši ni nobenega iz soboške Mure Upoštevajoč samo dajanje golov in podaje pa je na drugem mestu Romano Obilinovič s 25 točkami, pri čemer je 13-krat zadel v polno in je šesti strelec hge (prvi je Žeželj z 19 zadetki), 12-krat pa je podal. Po tej statistiki je Rakovič 14. s 15 točkami (11 + 4). Glede nepremagljivosti vratarjev je Pejkovič na 10. mestu (211 min ), Mujčinovič pa na 12. (190 min.). Se pa slednji lahko pohvali s stoodstotnim izku pičkom ohranjenih najstrožjih kazni. Sicer je šlo le za en strel z 11 m proti Mariboru, toda ta obramba je bila dokaj odločilna za vijoličaste, soboški vratar pa je na najboljši način utišal zlobne jezike o »prodani« tekmi. Ne more pa se Mura pohvaliti z discipliniranostjo igralcev, saj so po fer pleju na 11. mestu med 12 moštvi. V vsej sezoni so dobili namreč kar 88 rumenih kartonov, 6-krat po 6 dvojnih rumenih in 2 rdeča. Še ocene trenerjev (najmanj deset tekem): prvi je Pinni (Gorica), Murin trener Mik-lavip pa je šesti. Milan Jerše Ženski nogomet Boljše A-reprezentantk® V kontrolni prijateljski tekmi ženskih reprizei L ‘'| ^1^ Slovenj Gradcu je A-reprezentanca z 8 :1 (6: D P1* reprezentanco U-19. Za zmagovalke so zadele Vatsova, , . Kovačičeva, Govekova in Gradova, za poraženke pa K detek Pucljeva. V A-reprezentanci je igrala tudi Sonja' ' rje Len Filovci), v mladi reprezentanci pa kaJ pf11 v ■ kolegic: Jerneja Ploj, Jasmina Zelko, Alena Milkovič ■ in Maja Makovec. Nogomet Kadeti končno dru^ V zadnjem krogu 1. SNL za kadete so igralci pričakovano izgubili z 0: 2 v gosteh pri temu so na koncu zasedli odlično drugo mesto za dinci Mure, ki so pristali v sredini lestvice, pa so 'lr -nikom zmagali s 4: 3. Strelci so bili: LegeniČ, LeajdK 1 Smolkovič. Nogomet V znamenju lendavske Primere Ob prireditvi Dnevi turizma Dobrovnik so pripravili tudi mednarodni turnir za mlade nogometaše U-10, na katerem je sodelovalo 7 ekip iz Madžarske in Slovenije. Turnir je minil v znamenju Društva otroške nogometne Šole Primera iz Lendave, ki je v finalu s 4 ; 1 premagalo Dobrovnik. V svojih vrstah so imeli tudi najboljšega igralca turnirja Erika Hozjana, najboljšega strelca Mitjo Magdiča in najboljšega vratarja Litropa. Končni vrstni red: 1. Primera I Lendava, 2. Dobrovnik, 3-Vasvar, 4. Tungsram (oba Madžarska), 5. Nafta Lendava, 6. Tungsram II, 7. Primera H, 13. mednarodni reli na prekmurskih cestah Starodobniki nastopili v dežju Motoklub veterani iz Murske Sobote je pripravil na 68 km dolgi progi 13. mednarodni reli starih motorjev in avtomobilov, ki je kljub deževnemu vremenu v Mursko Soboto privabil 119 udeležencev iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in 57 slovenskih voznikov, ki nastopili tudi na prvi tekmi slovenskega prvenstva starodobnikov. Najstarejše vozilo je imel Srečko Lunder iz Maribora (rover izleta 1928), Bojan Šulek iz Murske Sobote pa motor DKW (letnik 1926). Zmagovalci prve dirke za slovensko prvenstvo starodobnikov -motorna kolesa s prikolico: Janez Kaučič in Andrej Trstenjak, Puch Ljutomer (BMW 1970), letnik 1919 - 1930; Bojan Šulek, Murska Sobota (DKW 1926), letnik 1931 - 1945; Maks Vrečko, Slov. Bistrica (bianchi 19J8), letnik 1946'- 1960; Franc Gumilar, Murska Sobota (puch 1955), letnik 1961 - 1970; Ivan Salobir, Puch Ljutomer (NSU 1964), 19?1 - 1979; Janko Potočnik (Puch Ljutomer). Avtomobili, letnik 1919-1930: Srečko Lunder, Maribor (rover 1928), 1931 - 1945: Aleksander Jevšek, Murska Sobota (jeep 1943), letnik 1946 - I960: Valter Surina, Koper (fiat 1951); letnik 1961 -70): Janko Marko, Maribor (triumph 1969) in 1971-79: Franc Podgoršek, Slov Bistrica (alfa romeo 1979). Tonček Glder Judo juoo Dve zmagi KBV Leno^} Na mednarodnem tekmovanju mladih judo^JF greb) je sodelovalo 120 tekmovalcev. Lep uspe* s'. vniki mlajšega lendavskega judo kluba KBV Len -prvi mesti, in sicer Sira Šernek pri mlajših dek i- ^-j of 28 kg in Katja Rudaš pri starejših deklicah v 11 Dve tretji mesti sta zasedla fanta Alen Šernek 0 dečkih in starejši deček Denis Ozmec (do 42 8 . Košarka Še dve zmagi V 8 krogu l SKL za pionirje vzhod (letnik 1 1 ’ /i1' di Sobočani zopet razveselili z zmago. V goste” " . <, D,J'r.. premagali vrstnike KK Ptuj Haloze Strelci: Ba«’J Kolbl po 10, Praprotnik 6, Zver 5, Cipot, Klen* f1{,,s 1 ‘ V 9 krogu so slavili v gosteh pri ŽKK Mari”1^ jcied so dosegli. Barbarič 29, Cipot in Kuhar po U' f in Budja 2. Nogomet Veržej ugnal Tišino Na Tišini je bila finalna tekma za pokal MNZ Murska Sobota med gostitelji in Veržejem. Slednji so zmagali Šele po kazenskih strelih s 7 :6, v rednem delu pa je bilo neodločeno 2:2 . Za Tišino je dvakrat zadel Vrečič, za Veržej pa Sunčič in Puhar Pri strelih z 11 metrov so bili za Veržej uspešni Pučko, Košar, Vidmar, Sunčič in Fras, za Tišino pa Vrečič, Kous, Granfol in Marič, zgrešil je Grah. Kljub temu sta se obe moštvi uvrstili med 32 najboljših v slovenskem pokalnem tekmovanju. M, J, Kolesarstvo Strah drugi Na dirkališču CPL pri Logatcu je bila 2. kolesarska dirka za veliko nagrado, ki je hkrati štela tudi za pokal Slovenije v cestni vožnji. Na krožni progi v dolžini 65 km je zasedel med amaterji B odlično drugo mesto Dani Strah (KK Tropovci). Pred tem pa je bila v Kokrici pri Kranju mednarodna kolesarska dirka na kronorAeter, ki je veljala tudi za državno prvenstvo in slovenski pokal amaterjev. Na 13,6 km dolgi progi sta med 150 tekmovalci lep rezultat dosegla tudi pomurska kolesarja, člana KK Tropovci, Dominik Ketiš s 5. mestom med amaterji C in Dani Strah kot 7. med amaterji B. M. J. Rokoborba Štiri mednarodnezl* Na mednarodnem turnirju v Gabčikovem 11 rokoborci ljutomerskega Mlekoprometa e4■ F f||„/ med 247 tekmovalci iz Slovenije (Ljutomer. r. Poljske, Hrvaške in Češke pa so posatnezd*5 uvrstitev. Prvi so bili Aleš Ivanuša (25 kg), Ivanuša (45 kg) in Mihaela Čirič (56 kg), 1' peri ni j (33 kg) in Aljoša Lipovec (39 kg), tretja pa 111 lan Plemenič (85 kg). SPORT 21 Atletika Bine Bar 1 INN ant je bil finale at r ■wga prvenstva za osnovne ‘h rezultat med Po- ' tijc dosegel učenec OŠ II ’ Murski Soboti Bine Barbarič, vm v skoki, v n ' ■ 4 ;g Sesti mesti sta zase-iiiSanja J pš Križevci i stoku v višino (iso cm) in Ma štafet i 4 x IIW m Oš Ittiišovci S te šole je tub Lui ■ teiit s KvanjutartipJe 197^ M tednu, se je posrečilo 'toijinu Filipiču, OŠ Ivana 'Maria, Ujmom er v teku na "'»C,82). t e i t Triatlon Slavil Erih Pečnik Ob Soboškem jezeru je bilo v soboto odprto prvenstvo Slovenske vojske v triatlonu (plavanje, kolesarjenje in tek). Sodelovalo je 11 moških in 1 ženska ekipa ter 51 posameznikov in 3 posameznice. V štafeti je zmagala enota BrSV pred CVŠ in RKBO. Posamezno je slavil Erih Pečnik s skupnim časom 58:26 pred Urošem Semetom, 59:15, in Erikom Močnikom (vsi CVŠ), 59:47. Pri ženskah je zmagala enota RKBO, posamezno pa Mateja Šimic K. G. •»etika tomano-*Šesta f'^stoJ^8 S°n’a Roman, ‘34Um, a “ariborski at-*’5*10 m'* '"-J šesta v teku Stemje za-normo v i r t I Hitrostno rolanje Kar 17 državnih naslovov M. J. ^boks w£a prvi . • iWutnU;! delov a n T? tak ah so pripre f-tnu za dečke, ’ri tnlidmcc in uda , ’ v lhilkt v umi kot« ak-,^‘^11111,1 t,\ tekmoval- ^.’^ihkhbov, med njimi • ,'■''••lasni u iz Murske So-se 'e odrezal Šte-v Ai e zmagal mrd I1 cased el Dati krichmann (.dečki VV'^'WeMlje bil Tarik fra^Scm), 5. do liCasrdd mladinec ij v kategoriji do 71 V Ljubljani je bilo državno prvenstvo, ki se ga je udeležilo okrog 40 tekmovalcev iz petih klubov. Tekmovali so na treh razdaljah (sprintu, srednji in dolgi progi) Vsi trije rezultati so šteli za končno uvrstitev. Prekmurski tekmovalci iz Roller kluba Murska Sobota in Dokonča Lendava so zasedli kar pet prvih mest. Državni prvaki so postali: Blaž in Timotej Šeruga (začetniki) ter Tenis Prepričljivo Cerpnjak Odigrano je bilo 3- kolo v Pomurski poletni teniški ligi. Presenečenj ni bilo, saj je Aleš Cerpnjak prepričljivo zmagal na turnirju 1. ranga Najprej je z 9:4,9:4 premagal Damjana Novaka, nato z 9:3,9: 3 Miho Potočnika in naposled še drugega nosilca Danijela Ulčarja z 9: 2,9 : 2. V tekmi za 3 mesto je Gregor Ficko ugnal Potočnika. M. J. M. J. ^Mna princa v/k «?*‘*^*: priredili mednarodni turnir za mlade roko-/■il ni katerem je sodelovalo 56 tekmovalcev Madžarske in Avstrije. Kot edini pred-' D • deloval obetavni Dominik Vogrinec, ki je ri S[arejših dečkih zmagal v kategori ji do 59 kg. F. B. S Ute1!''0 Križevci, posa-Boštjan Maček pripravila ZLD Prekmurja pr- ''^ko) l 1 1 u(umetne golobe) in tarčo srnjaka (z ■. ■. ■ । |rr (e nastopilo 43 strelcev iz 12 lovskih družin. ■ 1. Križevci, 2. Radovci, 3- Cankova; J ii.( ^kova ad°vc*’ 3- Križevci; kombinacija: 1. Križevci, ■ "Ai % S9C e 1 B°Štia° Maček (Zdovci) 65 zadetkov, i-J 1 Us Marič (Bogojina) 58, tarča srnjaka: 1 Aleš l’ f"'1 - Frar« Vidonja (Križevci) 144,3- Bo- ’’ 1 Boštjan Maček 159 točk, 2. Dean ‘donja 134. T. G. (CVŠ). V štafeti so se pomerili tudi policisti (2 ekipi in 7 posameznikov), kjer je bila najboljša enota UKP, posamezno pa Slavko Vukan (UJV). V civilni kategoriji (1 ekipa, 27 posameznikov) je bila prva štafeta KK Tim-mlin, posamezno pa Nino Cokan (Triatlon klub Celje). M. J. Tudi pri kolesarjenju je bilo dokaj izenačeno. Foto: M. J. Daša Mihelič (začetnica) dva naslova, Tina Kuplen (kadetinje) z vsemi tremi naslovi, Daša Konye z dvema naslovoma in Martina Felkar (vsi MS) ter Tadeja Donko (ml. deklice) s tremi naslovi, Natalija Novak (star, deklice) in David Solarič (kadeti) s tremi naslovi (vsi Lendava). Druga mesta so dosegli: Sobočani Blaž Šeruga (začetniki), Nastja Novak (ml. deklice) in Martina Felkar (mla- dinke) ter Lendavčana Natalija Novak (star, deklice) in Simon Novak (ml dečki). Tretja sta bila kadetinja Sanja Novak (MS) in Doris Solarič (star, deklice), Četr ta pa kadetinja Katarina Jambor (MS). Ekipno je zmagal Roller klub Kranj (316 točk) pred Roller klubom Murska Sobota (159) in ekipo Dokonča Lendava (105). M. J., F. B. Kajak-kanu Horvat osmi v sprintu S tekmo v spustu se je končalo tekmovanje za svetovni pokal v spustu v Švicarskem Moutathalu Med Slovenci je bil najboljši kanuist Borut Horvat iz Kroga, ki je zasedel s časom 316,21 v kanuju enosedu osmo mesto. Ta uvrstitev je slabša, kot so pričakovali, saj so računali vsaj napeto mesto. Zmagal je Hrvat Lepan s 311,02. Slovenski reprezentanti se bodo zdaj začeli pripravljati na generalko za evropsko pr venstvo, ki bo 24. in 25. julija v francoskem Chalauxu. M. J. Šah Zupe četrti V Zgornji Kungoti je bil 4. mednarodni turnir, na katerem je nastopilo 66 Šahistov iz Avstrije, Hrvaške, BiH in Slovenije Po 11. kolih švicarskega sistema je zmagal mojster FIDE Dragan Simič (Branik MB) z 9 točkami. Sodelovali so tudi predstavniki ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, med katerimi sta se najbolje odrezala Miran Zupe z delitvijo tretjega mesta in z 8,5 točke ter najboljši mladinec Denis Gjuran, ki je bil s 7 točkami deseti. Enako število točk je kot 13- osvojil Režonja. M. J. Golf Vanja Bransberger in Marko Štirn V Termah 3000 je bil golf turnir za pokal slovenskih igrišč. V sešte-vni igri sta zmagala Vanja Bransberger (78 udarcev) med ženskami in Marko Štirn (76) med moškimi, ki sta bila najboljša tudi v bruto seštevku, prva s 30 in drugi z 32 udarci. V neto A-seštevku (0 do 20) je slavil Matjaž Car (43), sledita Vlado Karažinec (41) injure Fundak (40), v neto B seštevku (21 do 35) je bil najboljši Ante Madjar (41) pred Jožefom Štihecem (39) in Borutom Razde vškom (36), v neto C (36, Dl) pa Liljana Madjar (33) pred Branetom Rohnečem (25) in Jožico Šteharnik (14), Najbltžje črti je bil Marko Pucko (110 cm), najbližje zastavici pa Breda Bransberger (40 cm). M. J. Košarka Prepričljivi Lendavčani Veterani KK Lindau Lendava so gostili vrstnike iz Krope in jih v dvorani DOŠI Lendava premagali s 73 :55. Največ košev za Lenda-včane je dosegel Feher, 18. Povratno srečanje bo jeseni v Kropi. F, H. Hokej na travi Lek in Triglav državna prvaka Hokejisti Leka (Lipovci) so v 13 državnih prvenstvih že desetič osvojili naslov državnega prvaka (dvakrat je zmagala ljubljanska Svoboda, enkrat pa Triglav Predanovci). V dveh tekmah končnice so bili hokejisti Leka boljši od Moravskih Toplic s 7 : 2 in 8 : 2. V naju spešnejšem letu v zgodovini hokeja v tem kraju, ki je imel tudi prvi v Sloveniji in Prekmurju umetno travo, so letos k naslovu zmagovalca Interlige ter v pokalu evropskih prvakov C-skup in e dodali nov naslov v domačem tekmovanju V tekmi za tretje mesto je Triglav premagal Mursko Soboto s 3:0 (Tekma je bila v 41. minuti prekinjena, ker so Sobočani ostali na igrišču s premalo igralci). Ob koncu prvenstva so v Lipovcih podelili poleg pokala zmagovalni ekipi Leka rudi priznanja za najboljšega igralca prvenstva Robertu Mesariču, najboljšemu strelcu Francu Maučecu (oba Lek) za 18 zadetkov in najboljšemu vratarju Simonu Domjanu (Triglav Predanovci). Drugo mesto so zasedli hokejisti Moravskih Toplic, tretje pa Triglav. V ženski konkurenci so imele hokejistke Triglava iz Preda-novec po izgubi pokalnega naslova več uspeha v državnem prvenstvu. V prvi tekmi so premagale Moravske Toplice s 4 : 1, v drugi pa s 3 : 0. Igralke Triglava so imele tudi najboljšo igralko in strelko Danijelo Gomboc (5 zadetkov), najboljša vratarka prvenstva pa je bila Tadeja Sambt (Moravske Toplice). Tonček Gider Atletika Soboški gimnazijci državni prvaki V Novi Gorici je bil finale posamičnega atletskega prvenstva za srednje šole, na katerem so se izkazali tudi dijaki soboške gimnazije. Najbolje se je odrezala štafeta 4 x 100 m, saj so fantje v postavi Horvat, Kranjec, Šukar in Kreft (nastopil je poškodovan!) zasedli prvo mesto s časom 44.85 pred Ljubljančani in Kranjčani. Med dijakinjami je bila Karmen Grnjak v skoku v višino s 165 cm druga Omeniti velja še rezultat Kranjca v teku na 100 m, kjer je bil s časom 11.31 Četrti, štafeta dijakinj (Horvat, Petrič, Cipot, Rinderer) na 4 x 100 m (52.17) pa sedma. M. i. Štafetna ekipa soboške gimnazije na najvišji stopnički Strelstvo Madžari nepremagljivi S tekmovanja strelcev v Dobrovniku. Foto: J. Z. V Dobrovniku sta bila 3- turnir mednarodne MK-lige in 1. turnir SV MK lige, ki ga je organiziralo SD Jezero Dobrovnik. Ekipno je zmagal v mednarodni ligi v konkurenci 15 ekip PLE Zalaegerszeg s 793 krogi pred SD TSO, 781, in PSLE Nagykanizsa, 748. Slednji vodijo v skupnem seštevku z 28 točkami (2358 krogov), PLE Zalaegerszeg, 28 (2376), in SD TSO 22 (2316). Četrto je SD Štefan Kovač Turnišče z 20 točkami (2234), peto pa ŠD Vanča vas, 19 (2171). Med člani je zmagal Nagy (PLE), 272 krogov, pred Horvathom (PSLE), 270, in Praprotnikom (TSO), 268, pri članicah pa Mele (TSO), 260, tretja pa je bila Diana Benkovič ( Dobrovnik) z 237 krogi- Naslednji turnir bo 27. junija v Podgorcih M. J. 22 MULARIJA 17. junij 2004- Ekomladost je skrb za ekostarost Tudi mi na OŠ IV smo se v le- di njstvu. Naša maskota Ekolina Da bi bilo naše ravnanje v sk- tošnjem šolskem letu vključili v nas je učila, kako pomembna je ladu z ohranjanjem čiste nara- štroko mrežo slovenskih eko-šol.Vztrajno smo izpolnjevali korake, ki so nas v soboto pripeljali do ekozastave. Najprej smo sestavili ekoprogramski svet šole, v katerega so poleg učencev in delavcev šole vključeni tudi starši in predstavniki občine. Ta je po pregledu stanja v okolici sestavil okoljevarstveni načrt šole, ki nam je bil vodilo za delo. Med šolskim letom smo pridno delali na dveh tematskih sklopih - ODPADKI in MEDSEBOJNI ODNOSI. Tako smo se dobro seznanili s tem, kako odpadke ločujemo, zakaj je pomembno ločevanje odpadkov in kako zmanjšati količino odpadkov v gospo- Najlepše je z najmlajšimi Čeprav jim je nekoliko nagajalo vreme, saj je maja skoraj vsak dan vsaj malo deževalo, so imeli na teniških terenih ŠRC Trate v Gornji Radgoni redne aktivnosti in tudi začetni ter nadaljevalni teniški tečaj. Vodila ga je učiteljica tenisa Marjana Volf. Najbolj zanimivo je bilo, ko so imeli tečaj najmlajši. O. B. Mladi podjetniki na OS Sveti Jurij Pred kratkim je bil na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru 9. podjetniški forum. Udeležila se ga je tudi naša šola. Člani podjetniškega krožka smo Karmen Madjar, Simona Gider, Martina Majer, Nikita Čerpnjak, Patricija Vogrinčič, Manuela Makovec in Ines Zver. Mentorica krožka je Ane Mari Čerpnjak. Naša izbrana tema je bil kviz Najmočnejši člen. Organizirali bi ga kottekmovalno-zabavno prireditev na naši šoli, s katero bi pritegnili učence in odrasle k tekmovanju v splošni razgledanosti in zabavi. Pri organizaciji in izvedbi bi sodelovala celotna skupina podjetniškega krožka. Tekmovanje bi organizirali tako, da bi lahko vsakdo prijavil skupino desetih tekmovalcev, ki bi med seboj tekmovale v odgovarjanju na postavljena vprašanja. Sledilo bi seveda izločanje in nagrajevanje '•najmočnejših« z nagradami sponzorjev. skrb za naše okolje, ne le za nas, pač pa tudi za prihodnje rodove.V ta namen smo po razredih izdelali ekokoše, v katerih zbiramo odpadni papir za ponovno reciklažo. Postavili smo zelene straže, ki skrbijo, da sta šola in njena okolica zmeraj čisti in urejeni. Ekoznaki nad stikali m vodovodnimi pipami nas opozarjajo, kako dragocena vira sta voda in energija. Da bi vsak prispeval k izboljšanju medsebojnih odnosov, smo si pisali lepe besede in misli, ki so marsikoga razveselile. Izvedi! pa smo tudi akcijo zbiranja starega papirja in baterij ter več majhnih čistilnih akcij. Svoje delo smo sproti eval-virali in dograjevali. Podjetniškega foruma seje poleg naše šole udeležilo še drugih 23 osnovnih šol iz regije. Razdeljeni smo bili v dve skupini. V prvi skupini je zmagala OŠ Beltinci in v drugi OŠ Gornja Radgona. Zmagovalci obeh skupin se bodo udeležili državnega prvenstva. Naša šola se ni uvrstila na državno prvenstvo, ki bo v Gornji Radgoni, smo pa zato prejeli bronasto priznanje, ki smo se ga prav tako zelo razveselili. Rečemo lahko le, da smo veliko delali, veliko novega smo se naučili in se ob vsem tem še pošteno zabavali. . Lepo bi bilo, če bi lahko naš projekt izvedli, česar se zelo veselimo. Še preden pa ga bomo pripeljali do konca, bomo že začeli z načrtovanjem novega. Kaj bi sicer s toliko novimi idejami! Člani podjetniškega krožka OŠ Sveti Jurij, Rogašovci ve, smo 23. aprila na svečani prireditvi skupaj z nacionalno koordinatorko slovenskih eko- šol, predstavnikom Agencije za okolje in prostor, predstavniki Mestne občine M. Sobota in direktorjem Saubermacherja Komunale podpisali ekolistino, s katero smo se zavezali, da bomo skušali izboljšati kakovost življenja s pozitivnim odnosom do narave, njenih dobrin in soljudi, razvijali dobre medsebojne odnose in strpnost do drugačnosti, izboljšali kulturo sporazumevanja in medsebojno spoštovanje ter varovali naravo in njena bogastva. Posebej ponosni smo, da so nas izbrali za skrbnike mestnega gozda Fazanerija, po kateri je speljana učna pot. Ekozastava, ki bo odslej visela tudi pred našo šolo, je nagrada za nas dosedanji trud za ohranjanje čiste narave in iskrenih odnosov in hkrati spodbuda za delo vnaprej. Tako obljubljamo, daje in bo EKOŠOLA NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA. Silva Benkovič - Pintarič, OŠ IV. M. Sobota Pesem življenja Naše življenje je kot pesem, ki kljub lepi melodiji vedno izzveni. A dobra dela, ki so refren pesmi življenja, ostanejo v spominu mnogim ljudem. Včasih se kar tako zamislim in pred očmi se mi zavrti film mojega dosedanjega življenja. Ni bilo vedno preprosto, a vztrajnost meje gnala naprej. Naprej. da dosežem svoje cilje, da uresničim svoje želje, sanje ... Petnajst let je minilo, odkar sem prvič vdihnila ta zrak. Do sedaj se mi je uresničilo že veliko želja. Tudi tiste, o katerih sem si komaj upala sanjati. Še sedaj sanjam. Zdi se mi, da mi sanje dajejo moč, ženejo me naprej, da se ne predam. Vendar dobro vem, da se mi vse sanje ne bodo uresničile. Vsi sanjamo, a le redkim se vse sanje uresničijo. V osmem razredu sem pogled uprla nekoliko dlje v prihodnost, kateri bom nekoč lahko rekla danes. Ker končujem obdobje osnovnošolskih dni, je moj naslednji cilji, zasesti sedež v želeni srednji šoli. Ta šola je gimnazija v Murski Soboti. Vem, da ne bo lahko glodati gimnazijskih klopi, a s trudom in vztrajnostjo mi bo uspelo. Želim si, kar se ie da najbolje končati vse štiri letnike in uspešno opraviti maturo ter se vpisati na želeno fakulteto. Sedaj sicer še ne vem, na kateri fakulteti bom študirala, a prepričana sem, da bo ta povezana z zdravstvom oz. moj po- Bila sem zdravnica za živali Ime mi je Karla. Zelo rada imam živali, zato sem postala živalska zdravnica. Pri meni živijo zajčica Pika, mačka Tačka in psička Bo. Nekega dne pa prišla k meni bolna krava Lisa in potožila: »Čučuču, kuki, matata.« Ker sem razumela živalsko govorico, sem vedela, da to pomeni: »V trebuhu me zvija. Prosim, dajte mi zdravilo!« »Batata,« sem ji odgovorila. Toje pomenilo: »Pridi k meni, da te pregledam!« Bolna krava je prišla v mojo ordinacijo, sedla na stol in se zvijala od bolečin. »Tataraka,« sem jo tolažila, »vse bo še dobro.« Ko sem jo pregledala, sem ji rekla: »Hačma, mačna, načno!« Pomenilo je: »Ko si jedla travo s pašnika, si pojedla tri grude zemlje.« »Ojoj!«je odgovorila Lisa. V živalskem jeziku je bilo to slišati: »Oviii!« »Ni hudo, samo razkužilni si- klic bo pomoč ljudem, ki jo potrebujejo. Ker pa se poleg šole ukvarjam tudi z atletiko, si zelo želim ponovno osvojiti naslov državne prvakinje. Tokrat ne v mnogoboju, pač pa v skoku v višino. Ker pa zdravje mojih kolen ni najboljše, bom v to morala vložiti še veliko truda in seveda vztrajnosti. Četudi mi ne bo uspelo, ne bom preveč razočarana, kajti od življenja ne pričakujem samo uspehov, ampak tudi poraze, ki so prav tako del življenja. Potrebujem jih ravno toliko kot uspehe, saj mi dajo vedeti, da ima vsaka stvar svojo ceno, in mi vlivajo moč ter pogum, da s% naslednjič še bolj potrudim in dosežem svoj cilj. Moje življenje je samo moje. Hkrati je tudi del vseh, ki živijo z mano. Nekoč ga bom delila z možem in svojimi otroki. Že od nekdaj imam zelo zelo rada otroke, zato se bom pri njihovi vzgoji še posebej potrudila. Želim jim biti dobra mati in njihova najboljša prijateljica. Čas... čas je tisti, ki je potreben, da bom nekaj dosegla, da bom končno prišla na cilj. Ampak bolj kot to, koliko dosežem, se mi zdi pomembnejše, da to, kar dosežem, dosežem na pošten način. Ko smo se rodili, smo jokali, kadar so se vsi okrog nas smejali; zato se pbtrudimo v življenju, da bomo umrli z nasmehom na ustih, ko bodo vsi okrog nas jokali. rup bova predpisali, katerega boš vzela 3-krat na dan!« sem ji svetovala. To je v živalskem jeziku zvenelo tako: »Rata, mata, tata, bani, fani.» Napisala sem ji recept za zdravilo in krava Lisa je zadovoljno odšla v lekarno. Kupila si je sirup, poležavala je na sveži slami in pila kamilični čaj. To je trajalo nekaj dni. Ko sem jo obiskala, ni popila še Sonce Sonce rumeno sveti z neba, sonce rumeno toploto nam da. Oblaček priplava, sonce zakrije; veter zapiha, dež se ulije. Aleš Jakosa, 3. raz., DOS -1 a drUP^1 niti stekleničke bila že zdrava, ves »Čaka!« ^5^ To pomeni »hv nila sem se jilfl . ^ini'' Srečna sem odsia . va Lisa pa " Kada^; Križevci Prl Šo/sK' zvonom . *> SP1' šolski zvonec zr-in vse solarne P1 „ . in številke jW1 ena, dve tri -> ‘ j | pa/ih že 3% Natalij«Reh Našel sem vodo vi Poleti je bila velika suša. Zmanjkalo nam je ■ tu^^s zalivati vrta in njive. Suša nam je naredila moznicije zmanjkalo vode. Pšenica, koruza, '' r‘ sušilo. Skrbi nas, saj če ne bomo imeli vode za •«1 Pri nas doma in pri sosedovih smo vec ^niV ■ dence. Vode nismo našli.Pri stricu na Bukovi^ s kovinskimi palicami iskali vodo. To 1711 "■ Odločil sem se, da to poizkusim tudi jaz-R inia ,5 -'z upognil, kot sem to videl na Bukovnici- Z • 41 riscu, vrtu in naenkrat sta se mi »droda“_v ^cjn ' » Tam sem začel kopati. Na pomoč mi je P"5® ^gli ^i"'" do vodne žile. Vsi so se čudili, saj smo f” f)fl sem ponosen, da sem jo našel jaz. Sedaj n bo suša. d 0$ 'V Janko Gjerek, 7. razre • VESTNIK r 17. junij 2004 NA SCENI 23 t 1 Jasnino Štaus, dijakinjo murskosoboške gimnazije, je zanimal stres med vrstniki Ko se potijo roke in ŠČemi v želodcih ^alo aktivnosti za premagovanje stresa l2,di obdobja "urr, Sold.’ 'C posebe) mesecev ob T ’retina ,Enakih misli pa verjetno niso tisti ” Zadnja „ Jk'e kontrolne nalo-- -..j., P°Pravnj izpiti itd. Ve-/ J ki v teh MlftaZ vse Prei kot J*1stresne sitna-in M Ul sP°prijemajo ie na^in §a Prema' kr;L[k 1 rn v svoji ra-Poučevala tudi murskoso-’^^^»aStaus. miaS'0n:,lnKftizdela^a bhitu a, raziskovalcev, ki po-v °tlko na regijski kot dr-'J1 Zreže organist! ii.in-mU ^"il"’O Slovenije. Na-|rP°vedalaJasmi-^^irak« P°mUrske’še mani ' , '-‘l |e anketa zajela 5*5 »iirt ?"d|,alii,li ,rc’llh ? >UDaik°SOboške gimnazije, C^’oriciT151™™ Iak0 nje’kot ®a8 taSni Voradm-t^Presen , r"’h"l.igij: r:|An SS?Vihali Pa ^di P*' ° nilhovih dijakih, ° dijaki v večini . ' : : ' -življenje stre- pod lla in’enzivnost stresa *IJ nj le-'V ^ed-ni- 1 dijaki obkrožili v todi>akls' 'M on bveznos’i> vendar v bitktivna ’ena anketa ne bi ni bil občutek stresa Stres na koncu šolskega leta Pa saj obstaja še ena možnost Dijakinja Jasmina Štauss svojo mentorico mag. Jasno Vuradin - Popovič sedaj vsekakor večji in ne bi bilo predstavljeno povprečje celoletnega doživljanja stresa v šoli. Anketa pa je med drugim tudi pokazala, da polovico vseh stresnih situacij v svojem življenju dijaki doživljajo prav v šoli. Najpogostejše reakcije ob doživljanju stresa so pri dijakih tresenje in potenje rok. Nekateri tudi čutijo bolečine v želodcu in slabost. Zanimiva je tudi ugotovitev, da probleme, ki privedejo do stresa, mladi rešujejo konstruktivno oziroma so tako vsaj odgovorili, da problemov ne prelagajo, ampak jih poskušajo čim prej rešiti. Nekoliko bolj skrb zbujajoč podatek bi lahko bd ta, pravi Jasmina, da se več kot tretjina vprašanih dijakov ne ukvarja z aktivnostmi, s katerimi bi lahko obvladovali stres, tisti pa, ki to počno, največkrat izberejo šport. Le redki se odločijo za meditacijo in jogo, kar je ponekod v svetu pogosta tehnika obvladovanja e spomladanske akcije Leo cluba h, Pomladanske akcije Leo ‘Ma znajo stresa. V intervjuju za svojo raziskovalno nalogo je namreč od Eme Mesarič, dipl. med. sestre, z Zavoda za varovanje zdravja izvedela, da so sposobnosti za obvladovanje stresa zelo pomembne za zdravje, med te pa sodijo zdrava prehrana, redna telesna vadba, počitek, mentalni treningi, humor ipd. Sicer pa je Jasmina v nalogo vključila tudi pogovor z znanim pomurskim psihiatrom Jožetom Magdičem, ki je med drugim povedal, da ga obiskujejo tudi mladi ljudje, med drugim prav zaradi stresa, katerim poskuša pomagati in svetovati. Vendar pa naj bi bil v Prekmurju Še vedno, tudi med mladimi, prisoten negativen »pečat«, če človek obišče psihiatra. Jasmina je prejela za svojo raziskovalno nalogo na regijskem srečanju mladih raziskovalcev zlato priznanje, tako da bo jeseni sodelovala na državnem srečanju. Kot pravi sama, ima namen nadaljevati šolanje prav na področju psihologije z željo pomagati ljudem, predvsem mladim, pri premagovanju stresa in podobnih psihičnih težavah. Besedilo In foto: C. K. Verjetno ni učenca ali dijaka, ki ne bi med šolskim letom doživel vsaj nekaj stresa. Pred spraševanjem in pisanjem dosega vrhunec, vse skupaj pa se stopnjuje proti koncu šolskega leta. Njihov stres se gotovo da primerjati s stresom, ki ga odrasli doživljajo na delovnem mestu, v prometu ali kje drugje. Povprašali smo jih, kdaj je stres najhujši in kako se lahko pred njim zaščitimo. Sara Horvat, Murska Sobota, 8. razred 8-letke: Lahko povem, da zame v zadnjih dnevih pouka ni bilo tako hudo naporno Letos sem se odločila, da bom delala sproti, in res je bolj enostavno, če se sproti učiš. Najslabše pa je, če vse prelagaš v smislu, saj obstaja še tretja konferenca. Potem je res bolj naporno in se moraš na koncu najbolj učiti. Sama sem se že na začetku šolskega leta trudila, skozi vse leto sem delala, učila sem se tudi ob kon cu tedna, zato mi je bilo na koncu toliko lažje. So pa tudi taki, ki se na koncu morajo največ učiti in potem res pride do stresa in skrbi, saj si morajo popravljati ocene. Pa še strah jih je, ali jim bo učitelj pustit ali jim ne bo pustil. Poleg tega pa se morajo doma učiti, namesto da bi šli z nami ven. Takrat vsi pravijo, da bi bilo boljše, če bi se že od začetka sproti učili. Tudi sama sem se iz prejšnjih let, ko sem vse prestavljala na zadnje roke, naučila, da je bolje delati sproti. Tako sem tudi storila. Mitja Peček, Suhi Vrh, 8. razred 8-letke: Zadnja dva tedna v šoli ni bilo več stresa, veliko bolj stresno je bilo sredi šolskega leta. V začetku, po počitnicah, smo še malo lenarili in smo bili še kar nekaj časa počitniško razpoloženi. Potem pa je prišlo do tega, da smo si morali izboljšati ocene, ampak proti koncu leta je bilo spet vse v redu Ko je v šoli najbolj napeto, ko sprašujejo in pišemo in ko je stres največji, imamo mrzle roke, malo bolj se potimo in nas črviči v želodcu. Ampak, konec koncev, malo strahu pa je dobro pred koncrolko, zato, da vse skupaj ne vzameš tako na lahko ali prelahko, in potem tudi bolje pišeš ali si prislužiš boljšo oceno. Nekaj pa je tudi takih, ki so si v zadnjih dneh popravljali ocene in , niso smeli iti ven. Meni se zdi bolje, da se vse leto sproti učiš in ti potem na koncu ni treba doživljati stresa. Če starši razumejo, da imamo mladi stres? No ja. Verjetno tudi zato manj razumejo, ker so'se oni sproti učili (smeh). A.N. R. R. Foto: Nataša Juhnov Vaša čustva ^'je j za roko "I I ' dobit S*"1’ tna ‘i ^Vi^čine „ sredstvi na S k:4u?ehn°skrbi2a Nui^'^toSn’ ' : znarazve- akcije, s ipN K^žene^'11 Sredstva h, * Hii- otroke. " .L% hjk '‘’k potekale Leo Potrebščin K pašo ri,i RQclu|nOri"' za brano, ki ogroženim po- kfcStJ p^ kroži Sod|:k»Mi so azs’ava izdelkov '4r xa,e tehizde- ^H| ’’^l^otopkmali- °8r°ženih dni- t«. ne. । ^hrpro-ene nacionalnem burska Sobo- ta na binkoštno nedeljo prodajali glinene izdelke otrok veržejskega zavoda in izdelkov iz stekla, ki so nastali na delavnici Slikanje na steklo Zbranih je bilo 82 tisoč tolarjev, od tega za veržejski zavod 76.000. Člani kluba so si med drugim z otroki iz socialno šibkejših družin, ki bivajo v Dijaškem domu Murska Sobota, in z nekaj varovanci VIZ Veržej ogledali film v soboškem kinu, vstopnice pa je podaril Kino Park. Za veržejski zavod so člani kluba zbrali tudi rabljena oblačila, poleg tega pa so jim skupaj z zavarovalnico Vzajemna podarili majice in nahrbtnike ter druga darila v vrednosti 100 tisoč tolarjev. 20 tisoč tolarjev pa so jim podarili za izlet na Madžarsko. Članu kluba načrtujejo, da bi kmalu pripravili ekološko akcijo in se skupaj z otroki iz socialno ogroženih družin spustih po reki Muri. S svojimi dejanji kažejo, da ni pomembno samo to, koliko sredstev podariš, temveč, kaj znaš s temi sredstvi narediti in kako znaš ra- zveseliti otroke. Ni vse v tem, da denar samo podariš, mladi člani kluba znajo otroke prijeti za roko in jih popeljati v kino, se z njimi ukvarjati, biti ob njih in jim ponuditi tisto, za kar so ti otroci najbolj prikrajšani. A. Nana Rituper Rodež Razpis za Film FestTe MIKK-a Vse amaterske filmarje pozivajo, da se udeležijo 1. filmskega festivala Te MIKK-a, ki bo 16, in 17. julija na letališču v Rakičanu. Zainteresirani kandidati, ki ne smejo biti vpisani v nobeno filmsko šolo, lahko pošljejo do 30- junija največ tri izdelke. Ocenjevali se bodo režija, montaža, zgodba in izvirnost. Več informacij je na voljo pri Vitu Vratariču na številki 041 880 714 ali na elektronskem MIKK-ova akcija ob koncu šolskega leta Paradižnik namesto alkohola Vsako leto je ob koncu šolskega leta prav hudo, kar se veseljačenja in zabav tiče. Starše in tudi druge že prej boli glava, kako se bo vse skupaj končalo. Predvsem pa, da bodo mladi celi in zdravi prišli domov ter da bo na objektih in v naravi storjene kar se da malo škode. Mladini pa je treba ponuditi tudi kakšno alternativo. Kajti prošnja, naj tega ne delajo več (pa vsi dobro vemo, kaj), ima ravno nasprotne učinke. Konec leta pa je vsekakor treba proslaviti. Tako se je soboški Mladinski informativni in kulturni center MIKK odločil, da ob koncu Šolskega leta ponudil aktivno m alternativno praznovanje konca leta za srednješolsko mladino. Pripravili so zanimiv dogodek, ki bo pod sloganom »Pojej več paradižnika, spij manj alkohola« potekal v četrtek, 24. junija 2004, v mestnem parku Murska Sobota od 11. ure naprej. Vsi. ki se boste odločili za aktivno praznovanje ob koncu šolskega leta, ste vabljeni na dogodek, kjer se boste lahko do konca najedli paradižnika. In če boste pri tem še uspešni, za kar bo skrbela MIKK-ova štoparica, vas Čakajo nagrade, ki jih boste prav gotovo koristno porabili in uporabili. Torej, udeležba je »obvezna«, vsa opravičila staršev in zdravnikov pa pustite doma Najbolj pridni pa ne boste domov odnesli mačka, glavobola in grdih pogledov, ampak tudi kakšno nagrado. A. N. R. R. Uspelo ml je -upam, da za vedno Pred dvema letoma sem v rubriki Lahko se zgodi tudi vam opisal svojo pot odvisnosti in kako me ovirajo pri mojem zdravljenju in življenju. Abstiniram še vedno, potreb nimam, ostali so le moraste sanje, glavoboli in prisluhi. Drugače mi gre dobro, končal sem srednjo šolo za trgovca in sedaj nadaljujem šolanje za ekonomsko komercialnega tehnika V prostem času se še vedno ukvarjam z odvisniki, nudim jim pomoč in jih usmerjam v različne ustanove. Na veliko presenečenje in veselje sem bil dvakrat povabljen v Lendavo, kjer sem lahko, posredoval svoje izkušnje staršem. Imel pasem tudi to srečo da sem v Gornji Radgoni organiziral srečanje Z dobrim prijateljem gospodom Zvonetom Žnidaršičem iz Slovenske Karitas. Čeprav ni prišlo toliko ljudi, kot sem si predstavljal, sva bila oba z Zvonetom zadovoljna. Njegova predstavitev delovanja komune je bila enkratna, in če bi bil še vedno odvisnik, bi šel takoj tja. Njegova razlaga je bila enostavna, razumevajoča, privlačna in polna navdiha. Kdor je to zamudil, mu je lahko žal. S tem kratkim pismom želim sporočiti, da mi je kljub težkim dnem uspelo obdržati abstinenco, tudi s pomočjo Slovenske Karitas iz Ljubljane, pri tem mi je bil v veliko oporo Zvone, mariborske Karitas in psihiatra Jožefa Kocipra, dr. med. Samo Augoštin 4 24 DOBRO JE VEDETI Svet digitalnih tehnologij www.pomurske-lekarne.si razkrivajo zdravilne skrivnosti Je sveže? Tiskalniki in črnila (2) Proizvajalci se imajo v g ‘O določenih pogledih teža- & ■ «.!■ vam pri porabi črnila za-hvaliti kar sami sebi. Cene » M potrošnega materiala, kot "RH sta črnilo in papir, kar hitro narastejo in presežejo ceno tiskalnika. Podatki o številu strani, ki jih lahko natisnemo z eno posodico črnila, pa so dostikrat nekonsistentni, jih je težko najti ali jih sploh ni. Epson navaja te podatke na svojih spletnih straneh in v priloženi dokumentaciji Mogoče pa je najti tudi kontradiktorne podatke iz različnih internetnih virov. Pri Epsonu to pojasnjujejo s tem, da je mogoče njihovo črnilo uporabljati v več tiskalnikih, kar seveda vpliva na porabo. HP-podatke navaja samo na spletnih straneh. Canon se je recimo Šele pred kratkim odločil te podatke posredovati uporabnikom, vendar le na izrecno zahtevo. Dell teh podatkov ne navaja, ker po njegovih besedah še ne obstaja standard testiranja vzdržljivosti posodic s črnilom, zaradi česar bi bile vsakršne številke netočne. Enakega mišljenja so tudi pri Lexmarku, čeprav podatke navajajo. Na ta način si potencialni kupec ne more izračunati stroškov, ki bi jih imel s potresnim materialom. Nesoglasja med uporabniki in proizvajalci tiskalnikov so v preteklosti pripeljala že tudi do tožb na sodišču. Predvsem je to značilno za Američane, ki se radi tožijo za vsakršne zadeve. Nanašajo se predvsem na Epson s trditvijo, da bi morali tiskalniki delovati podobno kot avtomobili, ki se ne ustavijo ob opozorilu za nizek nivo goriva v rezervoarju ali olja v motorju. Podobno kot drugi proizvajalci tudi Epson vse očitke zavrača, Češ da so brez meril, s čimer se strinjajo tudi nekateri poznavalci. Vsi pa priznavajo, da bi morala narediti celotna industrija več na področju standardov meritve porabe črnila. Cilj bi bil doseči takšne standarde, kot je merjenje porabe goriva pri avtomobilih Spodaj navajamo rezultate testiranja, kjer so razvidna razhajanja med tovarniško navedenimi in dejanskimi izmerjenimi vrednostmi. Z očmi gledamo, z možgani vidimo Vidite?! VidltG?! Še vedno vidite? I Temelj dobrega vida je ostra slika predmeta iz okolice na mrežnici. Oko je organ, ki izostri pogled na bližnje in oddaljene predmete ter v možgane pošilja podobe. Kako vidimo? Slika iz okolice, ki predstavlja svetlobni dražljaj, potuje prek roženice in zenice ter skozi sistem leč. Le-ta usmerja svetlobo v rumeno pego mrežnice, kjer se svetlobni dražljaj pretvori v električnega. Ta potuje po očesnem živcu v vidni center. Šele takrat, ko možgani pretvorijo vidni vtis v vidno zaznavo, prizor vidimo. TlsUne strni m (mila (nnHentk/Uiwrlew) Cena čmHa st/an (SH) Tiskalniki Črna tribarvna Cyan Magenta Yellow Črna Barvna Canon 1850 330/526 570/603 440/603 380/870 5.4 10.6 DeliA940 Epson Stylus CM ■/424 -/361 ■/■ ■/• 14.2 19.4 420/370 450/1610 450/758 450/509 12.8 9.6 HP DeskJet 6122 833/785 450/534 -/■ ■/■ 7 ■ 7.6 13.2 Lexmark Z65 600/420 450/360 ■/- -/- 7- 14.2 19.4 Prilagoditev ali akomodacija očesa Izostritev pogleda na različno oddaljene predmete omogoči leča, katere obliko spreminja očesna (ciliarna) mišica. Ko gledamo bližnje predmete, se mišica skrči in leča postane debelejša. Nasprotno pa se ob gledanju oddaljenih predmetov mišica sprosti m leča stanjša ter tako usmeri svetlobo na mrežnico. Pravimo, da se oko prilagodi ali akomodira. Neustrezen sistem leč v očesu se izraža v naslednjih oblikah: - kratkovidnost ali miopija, kjer slika nastane pred mrežnico (slabo vidni so oddaljeni predmeti), - daljnovidnost ali hipermetropija, kjer slika nastane za mrežnico (slabo vidni so predmeti, ki so blizu), - starovidnost ali presbiopija, kjer leče postanejo bolj toge in se pri pogledu na blizu ne zadebelijo dobro. nus) pa pomeni razpršilno lečo, ki jo uporabljamo pri kratkovidnosti. Kot vidimo, je pomemben dejavnik pri nakupu tiskalnika poleg njegove cene tudi cena potrošnega materiala, ki nikakor ni zanemarljiva, zato moramo pred nakupom dobro premisliti kako kakovosten, zahteven in »drag« tiskalnik v resnici potrebujemo. Mag. Matej Gomboši Kaj je dioptrija? Dioptrija je enota za lomno sposobnost optične leče. Lahko ima predznak + ali -. + (plus) pomeni zbiralno lečo, ki jo uporabljamo pri korekciji daljnovidnosti; dioptrija - (mi- Lahko dioptrijo zdravimo? Dioptrijo je mogoče odpraviti do te mere, da ni več moteča Najpogostejše zdravljenje je predpis korekcijskih leč, ki jih lahko vgradimo v okvirje (očala) ali pa namestimo neposredno na roženico (kontaktne leče). Očala so enostaven pripomoček, ki imajo tudi funkcijo zaščite pred tujki. Korekcijske leče so lahko plastične (pojav prask) ali steklene (nevarnost razbitja). Ponavadi imajo posebno plast, ki oko ščiti pred ultravijoličnimi žarki Kontaktne leče skrijejo motnjo vida, saj so na očesu. Ker so tujek, se lahko pojavijo težave pri nošenju, zato potrebujejo več nege koc očala, treba pa je tudi dosledno upoštevati navodila zdravnika in proizvajalca. Ločimo trde, poltrde in mehke leče. Med seboj se razlikujejo po materialu, iz katerega so izdelane, po prepustnosti za kisik in obstojnosti. Morda ste eden od tistih, ki jim vid ne povzroča težav, in tako ne potrebujete niti očal niti kontaktnih leč, da bi vam korigirali vid. Pa vendar priznajte, da bi včasih prav z veseljem nataknili očala, da bi svet, v katerem živimo, videli drugače. Polonca Fiala, mag, farm. bodite previdni , namreč močni svetlobi ah lahko celo s slano ■ bile videti boljši ščeče, kot so v znjeneribesooW sveže'sai'2^ 18 stopinj Celzij “ . dobro konzerviram-'-nejo vsega dve mi ulovu. Predenj J, vite, jih počasi odi bi skupaj z vodo F* hranilnih snovi- Kako ugotovimo« ali je ribasveza- Njena koža je rumenkasto 'ivi. Oči ne smejo bul -»mrtve« in vdrte posb Škrge so rde^ ne jo rjavkaste, na Ribje telo in kompaktno- p ščeče in se tem0 F f j« Komaj ulovljen^ 24 ur po ulovu’ in morju, ki pa Po preteku tega čilen »ribji« voni več izrazit je oba -užitna. Zanimivosti o modri bom _____—»j Modre šem okolju, ‘■?l -stoikov sestavlja’ KarSOodsto^-V vZDApr^u^l, ljubša bam*^/ ko je enakega ■ stoikov Neme«’- Zmodroba^>: povezujemo^ Na Danskem J< nim za kakovost. pa za nesmrtno* / sr verno m<>J! vo. Pokuriti čimveč maščob Maščobe, ki jih zaužijemo s hrano, mora telo pokuriti, sicer se kaj kmalu začnejo nabirati v obliki odvečnih kilogramov tam, kjer si najmanj želimo. Najboljši način za to je gibanje. Premalo gibanja upočasni našo presnovo, ki veliko pripomore k temu, da telo pokuri odvečne maščobe. Namesto da bi po službi zavili na kavo v bližnji lokal ali se po kosilu zvalili na kavč v dnevni sobi, se torej raje odpravimo na sprehod. Namesto dvigala, ki nas popelje kakšno nadstropje višje ali nižje, raje uporabimo svoje noge. Čeprav ne pokurimo ravno veliko kalorij, je tudi hoja po stopnicah navzdol koristna, saj mišice prav tako delajo, kar je še zlasti pomembno za ljudi, ki imajo težave z zastajanjem vode v spodnjih okončinah. Gibanje ne spodbuja presnove samo takrat, ko se dejansko gibamo, blagodejni učinki trajajo tudi Še kasneje. Prav to je razlog, da strokovnjaki za šport priporočajo, da vsakodnevni enourni sprehod raje razdelimo na dva polurna sprehoda. Še koristneje pa bo če bomo uspeh vsakodnevni trening razdeliti na štiri dele. Ko je vlage preveč Suh zrak v zaprtih prostorih povzroča marsikatero neprijetnost, zato ga tako doma kot v službi vlažimo z vtažilniki zraka ali na radiator postavimo posodo z vodo. Z vlaženjem pa ne gre pretiravati, saj tudi preveč vlage v zraku povzroča težave. V prostoru se ne počutimo dobro, v njem se hitreje razvijejo bakterije in plesni. Količina vlage v zraku se v stanovanju, denimo, poveča ob vsakodnevnih opravilih, kot so kuhanje, prhanje, sušenje perila in podobno. V majhne in večji dei dneva zaprte prostore, kot so garderobne omare, lahko namestimo kemične odstranjevalnike vlage, ki vsebujejo zrnca kalcijevega klorida. Zrnca vpijejo odvečno vlago iz zraka, se raztopijo in spremenijo v vodno raztopino, ki se nato zbere na dnu posodice. Tako bodo ostala oblačila v omari povsem suha. V vlažne teniške copate, čevlje ali škornje nam ni treba tlačiti zmečkanega časopisnega papirja, saj so na voljo posebni vložki z zrnci kalcijevega klorida. Vložek damo v obuvalo, zrnca pa iz njega posrkajo ne samo vlago, ampak tudi neprijetne vonjave. Hkrati preprečujejo razmnoževanje bakterij, ki se sicer rade razvijajo prav v vlažnem okolju. Brez potenja Ste med tistimi, ki hribe najraje opazujejo z ležalnika in si brišejo pot s čela samo na vročem soncu? Nič hudega, tudi brez velikega napora lahko naredite nekaj za svoje telo. Smejmo se! Smeh je zdrav. Trebušna prepona se trese, kisik prihaja v celice, srce bije hitreje, telo pa preplavijo hormoni sreče, ki učinkovito znižujejo napetost in stres. Izkoristimo moč vode. Ni nam treba preplavati 200 metrov prosto, lahko se samo potopimo v vodo in uživamo, še preprosteje pa je, da veliko pijemo. Samo če dobi telo dovolj tekočine (dva do tri litre na dan), lahko nemoteno deluje. Vroč zrak dela čudeže. Če bi si telo radi temeljito pregreli, je savna pravi kraj za to. Organizmu prija menjavanje vročega in hladnega zraka, v vročini se žile razširijo, v hladnem bazenu ali pod mrzlo prho se hitro skrčijo. To spodbudi obrambo telesa in presnovo. Z vsako kapljico potu, ki priteče iz razširjenih por, izginja stres, kar ostane, pa sta dobra volja in še boljše počutje. t • Svetujeta i Below«, dr. med., ilh Gordana Toth. univ, dipl inž, živil, teh n. Kako se lotiti hujšanja Se v svoji koži ne počutite dobro? So vam vsa poletna oblačila pretesna? Vas zanima, kakšna je vaša idealna telesna teža oziroma koliko kilogramov morate shujšati? Stanje svoje prehranjenosti lahko izračunate s pomočjo enačbe za izračun indeksa telesne mase (ITM). Izračunamo ga tako, da telesno težo v kg delimo s kvadratom telesne višine v m. telesna višina (m)2 Ce je vaš ITM večji kot 40, je tako stanje slabo za vaše zdravje. Poiščite pomoč in nasvet ter se takoj lotite hujšanja. Če je se vaš ITM giblje med 30 in 40, pomeni, da vaša teža že zelo vpliva na vaše zdravje. Potrudite se in shujšajte. Če se vaš ITM giblje med 25 in 30, pomeni, da ste pretežki, zato pomislite, kakšno hrano uživate in koliko ste telesno dejavni. Če je vaš ITM med 18,5 in 25, je vaša telesna teža za vas ravno pravšnja. Če boste pazili na prehrano in boste dva do trikrat tedensko telesno dejavni, je veliko možnosti, da jo obdržite. Prizadevati si morate, da dosežete ITM med 18,5 in 25, vendar se morate pri tem tudi zavedati, da prevelike telesne teže niti postave ne morete spre- ■ ■ ■ j J ’:l* jj menici čez noč, zato je spodili"^" . šanjem zastavite več ciljev. Topm^p. jujl^C te takoj venem mescu, stopno. Priporočljivo je namreč j jZJiH^ij^ I lograma do 1 kg na teden K«11 > ■ d teže v 4 do 6 mesecih je izguba Hm c(ijtia telesne teže. Dosežena u " ■' -n, m teža, ki jo omogoča zdravo hui'3pn । izboljša zdravje in dobro počutje hujšanja se hitrost izgubljanja tdl., . ker se celo prilagodi novi bo kalorij Priporočljivo je,1 -a m • bližna 6 mesecev) vzdržujete in se šele nato ponovno lob' lahko Čim bolje približate svoji n .jiH d'. l Ko pričnete hujšati, si nekaj ■ , -sUjte .^11' prehranjevanja, v katerega si ‘ ste jo pojedli, ter prostori med vašim prehranjevanjem (; > ,. !"'r te, kdaj in kje preži na ’ usr ' . i,..«-lahko najdete hitro rešitev, dnje tem skušnjavam izognil' šanju boste zvedeli prihodnji- Kitajski zvitki (za 6 velikih zeljnih lis«”" 1 mlade čebule, 1 rdeča paPf poper, sojina omaka hf» r' ./J. Zeljne liste razpolovimo minute jih kuhamo v slane"' mrzlo vodo, razprostremo ' ruc01 bulo očistimo m narežemo n3 priko prerežemo odstrani'1'’ j na drobne kocke in jo e |jjsf nimo s soljo m poprom- Ze I i jj? žimo z zelenjavo, zvijemo m 'F 10 min. jih dušimo v ognju. Zraven se poda pikJ vi A Na osebo: 70 kcal, 4 g111 DOBRO JE VEDETI 11 0 Besede, Mode Jedro naše življenjske volje Stanje in delovanje posameznih energijskih središč ali čaker se kaže v naši duševnosti. Če imamo v nižjih energijskih središčih premalo moči, se nagibamo k pesimizmu, brezupu in malodušju. Barve v in senci i s * i t a i t [t J N * i I SVetbi bila vi-mrtva, ^bre^ S° °trok Uleme p,31™ svetlobe ^žcz3i^uTriabar‘ h. teoretik ■‘svetk.h' ? bMni-p F i> ■ ie '*' l - pred sPanJem pomaga, da se človek sprosti k । n raz^rjeno mnenje. Raziskave kažejo, da je ""va NemškazavarovalnicaTechnikerKrankenkas-■ ’ ‘ln Ote?- ' ^ohol, tudi v manjši količini, pravzaprav ' tt)rei vzd ^nc,<4; Lju d je, ki imajo težave s spanjem, bi se ih J?**«! vi || f a'311'1''1 dkohola vsaj šest ur pred spanjem. c 1 Zi budi, ki zmotno menijo, da ob skodelici 8 rez teina oziroma brez kofeina bi 1 mn ° go prej. S, l’’ vjnat® cebu^ 200 g krompirja, ., "dH r ~ - e smetane, šopek petr- .'Ni ' doch * r° Prepražimo na tanko na-3°. Kn?' iošn«J bst*če narezan krompir Jšpaj, 1 ■. ,| , ^°vo Začinimo in dolijemo । j‘'u, !'""-'r-ini J (ronipir zmehča, nato vse jn' alnikorn dobro zmešamo, ? ’° PM ■ Prevremo. Juho nato 1 , ^^ilif-m n 'ranjem potresemo s se- l,Kk- po dornače m** 50 k masla, MW g mla- iifora’ ?opek Pe,eršUia’ '"'t $ sveže paprike, 20 cl Pope/Th30^3 sira> 10 d kis,e v,?1' j., em° na za prst široke rezi- I JS . Krompir, para- Zemo na rezine, por pa na z maslom in po narezanega krompirja. Z obvladovanjem čustev so povezana tudi energijska središča, ki jim pravimo čakre. Tako je s čustvi in njihovim obvladovanjem povezana tudi prva čakra ali muladhara, ki na telesni ravni ustreza spodnjemu delu trtice. V njej prebiva energija kundalini, katere osrednja lastnost je nedolžnost. S pomočjo nje lahko doživimo čisto otroško radost brez vsakršnih predsodkov, nedolžnost pa nam da dostojanstvo, ravnovesje in izrazit občutek za smer in cilj v življenju. Element korenskega središča je zemlja, ki ga lahko razumemo kot človekov izvor in mater, ki daje hrano in energijo, zato nam zemeljska prvina ponuja izkušnjo varnosti in zadovoljstva s tem, kar smo. Vibracija zemlje nam daje občutek, da smo »z obema nogama trdno na zemlji*. Pogosto pa energijski tokv-tej čakri m »prizmeljen«, zato je veliko ljudi zaskrbljenih in negotovih. Prva čakra ali korensko središče je meja med živalsko in človeško zavestjo. Vpliva na nezavedno in je temelj osebnostnega razvoja. Ker na duševni ravni predstavlja sedež podzavesti, lahko z njenim prebujenjem privrejo na dan vsa potlačena čustva, občutki krivde, kompleksi in strasti. Korensko središče je središče samoohranitve in nagona za preživetje, saj ohranja našo voljo do življenja. Vendar pa prva čakra ni samo središče našega preživetja, je tudi center naših dinamičnih dejavnosti. Ljudje, ki radi načrtujejo, vendar jim za uresničitev načrtov zmanjkuje moči, imajo izpraznjeno ali izčrpano korensko čakro. Izpraznjena in izčrpana muladhara je značilna tudi za ljudi, ki se nagibajo k samomoru in hudi tesnobi. Na drugi strani pa imamo »deloholike« in hiperdejavne otroke, ki si ne vzamejo časa za počitek, sprostitev in svoje najdražje. Pri njih pa je vzrok prevelika ali preveč dejavna muladhara. Delovanje korenske Čakre je pri ljudeh pogosto ovirano, zato smo leni, samoljubni in ne obvladamo svojih nagonov. Prav tako se nam ob usihanju naše življenjske energije zgodi, da se znajdemo v neravnotežju ali se ujamemo v iluzije. Iz šibkega korenskega središča izvira strah Nanj nadevamo kolobarje pora. Nato sledijo rezine svinjskih ribic, ki jih prekrijemo s plastjo krompirja. Nanjo položimo rezine paradižnika in polovico peteršilja, ki smo ga grobo sesekljali. Temu sledijo kolobarji pora, preostale rezine svinjskih ribic in nato še plast krompirja, po vrhu pa rezine paprike. Pri tem ne pozabimo posameznih plasti začiniti, vendar blago, ker vse skupaj podlijemo še z mesno juho Pekač nato pokrijemo s pokrovom ali alu folijo in postavimo v srednje ogreto pečico. Po dobrih 30 minutah vzamemo pekač iz pečice, odstranimo pokrov ter jed potresemo z naribanim sirom in pokapljamo s kislo smetano. Pekač postavimo ponovno v vročo pečico za toliko časa, da se jed po vrhu nekoliko zapeče oziroma zlato rumeno obarva Na koncu jed še potresemo s sesekljanim peteršiljem. Mešana junijska solata z jogurtom 300-400 g raznih solat (glavnata, radič, rukola, kreša ...), 1 droben mlad česen, 2 rezini toasta, strok česna, 30 g masla, sol, poper, 15 d jogurta. 8 d kisle smetane, sok 1 limone, sveža zelišča (peteršilj, drobnjak, koriander...) Solate otrebimo ter dobro operemo in odcedimo. Mlad česen očistimo, operemo in narežemo na tanke kolobarje z zelenjem vred Strok česna stremo in na maslu popražimo, dodamo na kockice (cm x cm) narezan toast, ki ga zlato rumeno popečemo. Iz jogurta, kisle smetane in limoninega soka zmešamo solatni preliv, ki ga, če je pregost, razredčimo z malo vode. Solimo, popramo in vanj vmešamo sesekljana sveža zelišča. Pripravljeno solato pred jutrišnjim dnevom. Cilj'vsakega posameznika mora biti, da uravnovesi delovanje korenskega središča, saj je takrat vitalen, ima življenjsko moč in je usmerjen k razvoju, Ksenja Paljevec, ki se ukvarja s tem področjem, pravi: »Ko je muladhara prebujena, smo vedri, zdravi in polni zadovoljstva. Preveva nas občutek enosti z vsem in popolne varnosti.« V tem stanju so tudi naša čustva uravnovešena. In kako prebudimo čakro muladharo? Če imamo nizko raven energije, si privoščimo slano kopel, globoko trebušno ■ dihajmo, sprehajajmo se v naravi, sončimo se ali pa se lotimo raznih fizičnih opravil in meditacije. Za prebuditev korenske Čakre ni odveč, če si pogosto pred oči prikličemo jutranjo ali večerno zarjo ali svežo zemljo. Koristi nam tudi, če se odenemo v tople rdeče barve ali poležimo na rdeči brisači ali odeji. Pri tem ne smemo pozabiti na uravnoteženo prehrano z veliko sadja in zelenjave rdeče barve (jabolka, jagode, češnje, maline, rdeča pesa, redkvice). Svojo voljo do življenja in dejavnosti lahko spodbudimo tudi z zvokom - divjim bobnanjem in vonjem nageljna. Našo samozavest, občutek varnosti in povezanosti ter življenjsko energijo lahko okrepimo tudi s tem, da se izogibamo predelani hrani, nezdravim razvadam in onesnaženim krajem, ter zdravo spolnostjo. Mag. Simona Šarotar Žižek potresemo s popečenimi kruhovimi kockicami in prelijemo s pripravljenim prelivom. Previdno premešamo. Bezgova šarlota z jagodnim prelivom Krema: 10 d bezgovega sirupa, 50 g sladkorja, 8 lističev želatine, 1 jajce, 1 rumenjak, 35 d sladke smetane Piškotki: 2 jajci, 50 g medu, 1 vanilin, 50 g moke, ščepec soli Preliv: 100 g jagod, 50 g sladkorja Najprej pripravimo piškotke Rumenjake in beljake ločimo. Rumenjakom dodamo med, vanilin in sol ter penasto umešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg. Postopoma ga pazljivo in izmenično z moko primešamo masi iz rumenjakov. Maso nadevamo v dresirno vrečko in na peki papir nabrizgamo piškotke (kot bebi piškotki, dolžino prilagajamo modelu, v katerem bomo šarloto pripravili). Pečemo jih v srednje vroči pečici približno 8 minut. Liste želatine namočimo v hladni vodi. Vse druge sestavine za kremo, razen sladke smetane, v kotličku nad soparo stepamo, da se spenijo. Postopoma primešamo ožete liste želatine, kotliček postavimo v hladno kopel in stepamo še naprej, da se masa ohladi Ohlajeni masi primešamo posebej stepeno sladko smetano. Model za šarloto na tanko namažemo z margarino, obod obložimo s pripravljenimi piškotki in vanj vlijemo pripravljeno kremo. Postavimo v hladilnik vsaj za dve uri. Za jagodni preliv jagode očistimo, dobro operemo in s sladkorjem vred spiriramo. Nekaj lepih jagod prihranimo za dekoracijo. Dober tek! 25 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Plačevanje RTV-prispevka V zadnjem času smo prejeli nekaj vprašanj v zvezi s plačevanjem RTV-prispevka. Največkrat je šlo za primere, ko je npr. ena oseba dvakratni zavezanec za plačevanje električne energije in s tem tudi dvakratni zavezanec za plačevanje RTV-prispevka na dveh različnih odjemnih mestih (stanovanje, v katerem prebiva, vikend ali hiša v gradnji...). Imeli smo tudi primere, ko je član družine, ki je bil oproščen (je bil invalid) plačila RTV-prispevka, umrl in so hoteli družinski člani to ugodnost koristiti naprej Ker ta ugodnost ni prenosljiva na druge člane družine, je treba o tem obvestiti RTVS. Da bi se izognili nepotrebnim težavam, je v takšnih in podobnih primerih treba podati posebno izjavo. »Spodaj pod piša ni/-a (ime in priimek), stanujoč(a) izjavljam, da za nedoločen/do-ločen čas (ustrezno obkrožite) nimam svojega in v svojih prostorih tudi ne uporabljam tujega radijskega ali TV-sprejemnika in sem sezna-njen(a) z zakonskimi posledicami neresnične izjave.« Napišite tudi datum in kraj ter se podpišite. Kazen za neresnično izjavo je od 30.000 do 150.000 sit. Pošto pošljite priporočeno s povratnico. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10 do 13. ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: četrtek -telefonsko in osebno svetovanje od 10. do 13- ure, Vrazova 1 (občina, III. nad), Ljutomer. Tel.: centrala (02) 584 90 44 - int.75, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne Šef in spol Med zaposlenimi v državah Evropske unije sb poskušali z anketo ugotoviti, kakšen je njihov odnos do predpostavljenih Zanimivo je, da so ženske na vprašanje, ali bi imele za direktorja raje moškega ali žensko, dale izrazito prednost moškim. Kar vsaki peti bi bilo bolj všeč, če bi bil na direktorskem položaju moški, le 14 odstotkov pa bi jih na tem mestu raje videlo žensko Večina vprašanih žensk se glede tega vpra Sanja ni hotela opredeliti. Vse anketirane pa so se strinjale, da ženske na splošno težje pridejo do vodstvenega položaja. Če jim to že uspe, se morajo bolj izkazati kot moški kolegi. Prav tako so se vse strinjale, da so kot šefinje bolj obremenjene, bolj nadzorovane in opazovane, predvsem pa jih vsi mnogo prej kritizirajo kot moške in kritika je praviloma ostrejša. Tudi kar se zunanje podobe tiče, so ženske bolj pod drobnogledom. Od njih vsi pričakujejo, da bodo vedno kot iz škatlice. En spodrsljaj, kot na primer zmečkana obleka, spuščena zanka na nogavici ali neurejena pričeska, jo bo zaznamoval in nekaj mesecev bo hvaležen predmet obrekovanj. Moškim Šefom pa so zaposleni pripravljeni spregledati marsikaj, od neočiščenih čevljev do vprašljive osebne higiene. 26 OGLASI 17, junij 2004 - VESNI Foto: J. Ga. Minulo soboto so številni obiskovalci počastili SO. rojstni dan BTC Ci-tyja. Na prireditvi, ki je trajala ves dan, so uživali v izbranem programu - nastopili so Peter ianuš, Baruni. plesna skupina Devžej. 0 Kwaschen retashy in Posodi mi jiirja - ter odlični gostinski ponudbi. Številni so se podali tudi na nakupe, saj je za ta dan BTC pripravil ugodno ponudbo. M k" J 1 *1 Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico: PORAVNAVA, D.O.O., ODPRLA DEVET PRAVNIH PISARN V SLOVENIJI V MANJ KOT DVEH LEW Družina KardoŠ, Lucova 23, namesto cvetja za pok. Franca Jošarja - 5-000; družina Mešič, Ob progi 49, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Jožefo Vukašinovič - 10.000; Evgen Kakaš namesto cvetja za pok. Štefana Mariča iz Murske Sobote -15 000; družina Tkalčec Hodošček, Bevkova ulica, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Štefana Mariča - 10.000; Sindikat Kompasa MTS Gornja Radgona namesto cvetja za pok. očeta Bojana Stajnka - 10.000; družini Kolar in Budan namesto cvetja za pok. Katarino Šomen -20.000; Marija Matjašec z družino iz Murske Sobote, Vrtna 2, namesto cvetja za pok. Katarino Šomen -10.000; Vera špilak iz Murske Sobote, Ulica Mikloša Kuzmiča 31, namesto cvetja za pok. Katarino So-men - 10.000; Terezija Lazar iz Murske Sobote, Partizanska 48. namesto cvetja za pok. sestro Katarino Šomen - 10.000; Ana Benko iz Murske Sobote, Ulica Štefana Kovača 18, namesto cvetja za pok. Katarino Šomen - 10.000; Janez Flegar z družino iz Čikaga, ZDA namesto cvetja za pok. Katarino Šomen - 10.000; Jože Flegar z družmo, Radenski Vrh 7b, namesto cvetja za pok. Katarino Šomen - 10.000; Hilda Bednar, Trstenjakova 56, namesto cvetja za pok. Mirka Lončarja iz Rakičana -5.000 SIT porz^/nava *• do 3.990,00 Zamk« 4vmMm kopalk« ABBA 4.990,00 • Ste bili poškodovani v prometni nezgodi in želite primemo denarno odškodnino? To je eden od reklamnih sloganov, s katerim Poravnava, d.o.o., opozarja nase. UMwviio In hitra MM0p«nj« In pri iAX.au uwuwrxri oaUMnln v pnrntrv ptpmtn« oupoj. iratflod« n« motu «V ieirem pretom g. davn, tujino« otuJM Poravrov«. Po.« UMrouMj. m«wxk«POPWR*Snrtrt.onh A« pra»,«l ZDA Ibvrwu pravtr. ptura. B»«Jo w AmrfM ir Ul OSTMI rrnUo pravo J. M uvidel utri, Am«nt»ni p« lo i tvopml pravtcpfrt pt ortkodokradn Mhfcvklh rrapnrorno M. Mnra** kot SPMhd. Prav uto (efn Poravw. powuU mA družin tudi ohvHčcp Mo jwnm. Blovota nnwjwno k»r prto«! dicruj. u vMkovntru oranj pou4»m wratmmvzp^rv m »mo pr tiun»v>odlkodnt>>«, Sp kaura «rei^ravt4«ni mtg. Nenot BukU MM Rok tfnUi'vnk'“V' Poravruv* ponuj. MranMm pomoč v .voph pravnih ourrah , LJvMcv Mtrtwv Crp Muraki BoOoP. Kranju p** m Koorv knrau p« oojtM. popT. (mi craorr. v Vil to Mo pcznMid odixodrmMp, prav« « » In m«or»tn • Strokovnost je najpomembnejša H d* > ni občufl^Mrn podredu rtfdvM potrombrn ttrcMov-»G»t. in jizvm poovdW « w yM ptMfn« žnuto i uhtovto > prt v vmM tt/mM potmdM pftvmk m ji poivr., vztmt čm »R primer od riugod« pa vm do lipiMW* uwovdm odModfiM Svojemu o^u, d« vodtw na lam hv**"Cedi«®** odrrtia. utre inajc wifcwurwi wfrttviov ih na vm ta*a jo podjetja v kAvKja iakljufino t ctMkocWnemi v primero »totrm potkodb. m lo pottodb. M »o poaiadiaa prometne nezpoda nearočt na dew*0’ ytewin • Do izplačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov Pora tev pndobju tmrwmo d«wno aUKoCnVc Z. rwf. axfM Pei**F!2d provBJ«. » HU co ,zpl»a< oOMdnkra w«sd m. hVrt i nfm. M « rada). «> Soft rvw*i odihodrano C. « U K trMi. »s.lW« aod« * mMkmU rl«*.. un, uloh Poraviwv. i o o 8B*’L*n U * * MUM-tira ram. ndranraxin .VoTkov Vm Poravn.vln.plMm« poroUJo tudi pravno MWv«n^ ki^ poMovnlh «wran po SiOMniji n >UiMvPcrtvo*vmlhpH»imp*, potto«« vp«> C« * ‘ oalkoaimi m o»kodov«nc« »trp«i a ottvan««« maov.nj« povzrailtola 'n >»ko « P« wpoWMrt h w po ukor*1 '**« “*** UiawF po utlpai potkaS« ralo rank ooTkodnu'. rt rakOr vprtiljlv« • Le z enim poškodbenim listom Pri «vtomoowun ntiooOai m n«)v«am ralom u oomgn« B«wu »*ono»j)r«ro«l vozrak« mv«m MUonlmo k n« UC^> Mercatorjevih kuponov ugodnosti! skladiščnik 16 let v Mercatorju Od 21. junija do 18. julija. V teh dneh smo izdali novo knjižico kuponov s popusti ob praznovanju 55-letnice Mercatorja V njej smo zbrali izdelke, po katerih vlada pred poletno sezono že posebej veliko zanimanja. Upamo, daje med njimi tudi kakšen, ki si ga želite vi. Zato vas vabimo, da ste pozorni na akcijske letake, ki jih prejemate na dom (v njih je namreč tudi knjižica s kuponi), izkoristite ugodnosti in se nam pridružite v prodajalnah Skupine Mercator' Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje! v družbi prijemih ljudi Mercator VINTERSPORT Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico: Družina Štefana Sočiča, Puconci, namesto cvetja za pok. Zlatico Šibanko - 5.000; Jožica Papič, Iva-nocijevo naselje, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Zlatico Šibanko - 5.000; Vilma Časar, Puconci 202, namesto cvetja za pok. mamo Slavice Dervarič iz Puconec - 5.000; družina Gabor, Lemerje 50, namesto cvetja za pok Zlatico Šibanko * 5.000; Anica Jablanovec namesto cvetja za pok. Rozalijo Maučec - 5.000, Irena Časar namesto cvetja za pok. mamo Slavice Dervarič iz Puconec - 5.000; Sindikat podjetja Komunala Murska Sobota namesto cvetja za pok. Štefana Cenerja iz Borejec - 20.000; družina Janeza Horvata, Rakičan, namesto cvetja za pok Rozalijo Maučec iz Murske Sobote - 5 000; Ida Drolc, Staneta Rozmana 1, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Katarino Somen - 5.000; družina Džuban, Moravske Toplice, namesto cvetja za pok. očeta Mire Novak iz Zenkovec - 10.000; Terezija Majerič in Katarina Vinčec namesto cvetja za pok. Lidijo Ku-min - 3.000; nekdanji sodelavci iz Lekarne in Uprave zavoda Pomurskih lekarn namesto cvetja za pok Elico Klement od Grada - 26.000; Janez in Ana Težak iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Antona Godino starejšega iz Gornje Radgone - 10.000; Gustav Skalič z družino iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. sestrično Lidijo Kumin iz Murske Sobote -5.000 SIT. Adriatic * 50 sit dividende % ----------------------------— Delničarji so sprejeli sklep in odločili, da osta \ biček za poslovno leto 2003 v višini 368 mio- s jen, medtem ko se del prenesenega bilančnega leta 2002 v višini 134 mio. sit uporabi za ,zp!a^|t pte^ Jem. Bruto dividenda na delnico znaša 60 .0 v*'5 del prenesenega dobička iz poslovnega Jeta 145,3 mio. sit prav tako ostaja nerazporejen. --- -------------------------------------------------— ~ * \i • n« Delničarji Adriatica zavarovalne družbe, d, d., s° wic ?- j skupščini seznanjeni z letnim poročilom za PoSl<^ ,, -ter z mnenjem revizorja in poročilom nadzornega ‘^grije”1 lom notranje revizijske službe za leto 2003 in1__ —- Delničarji so sprejeli sklep, da se del sit ' dobička iz poslovnega leta 2002 v višini 1 ni delničarjem, kar pomeni bruto 50,00 sit,s. co, 24 milijonov tolarjev se nameni za nagra ve, 12 milijonov tolarjev pa za nagrado sveta. O uporabi preostalega prenesenega n lanenega dobička se bo odločalo v naslednji’ Skupščina je upravi in nadzornemu svetu P 1 h 11 ^q3 r- ^3. poslovno leto 2003, za "revizorja za poslovno lew; tj^^x vno imenovala revizijsko družbo Ernst&Yoimg,u ■ i Skupščina je imenovala tudi tri nove člane 'c.^^dru 3 '_>> < saj se Francu Ohnjecu, Jožetu Krajncu in Alc 1 niku izteče mandat 9.10. 2004. Za člane na'ai'*-' a.-skupščina ponovno imenovala Franca Sekavčnika, kot novi član pa bo v nadzornem - । man And roj na, njegov mandat se prične z d’10*' tudl^, ,4ft1 ali na spletnem megiu Ut**rLtL oglMi, označeni 4 t« IkoriOn iuJ mestu wwwJlbwUI, W’r 41 d8l|SI ople oglaitrtn^s Sanacija ribnika v soboškem parku Odkrili lepo zbirko odpadnih predmetov Mestna občina MURSKA SOBOTA motorna vozila HYUNDAI SONATA GLS 2.0, letnik 1992, prevoženih 79.300 km, registriran do oktobra, vsa možna oprema, električna, z ' alarmom In klimo prodajo. Tel:. 524 14 59. m!9377 Ko so prejšnji teden izčrpali vodo iz ribnika v soboškem parku, so imeli kaj videti. Na dnu jezera so našli kolesa, voziček iz trgovine, koše za smeti, prometne znake, blagajno, večjo količino pločevink in steklovine ter še marsikaj. Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 26/97,70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 87/01 in 51/02), Zakona o javnih financah (Uradni list RS št.79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) in v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/03 in 77/03) objavlja TRAKTOR STEYER 28 KM, 180 A, ob no vljen, letnik 1954, oldtajmer, ZASTAVO 750 E, »fičo«, letnik 1982, obnovljen, in Volkswagen 1200 J, kot nov, letnik 1976, oltajmer, naprodaj. Satahovci 20c, tel.: 527 14 93.ml9381 RENAULT SCENIC 1,6, letnik 1998, prodam. Tel,: 528 15 7Q.ml9404 živali lastniki traktorjev^1 POZOR! V zalogi tl"-in rabljene deleža vgra« ■ Izvajamo generalna poF-' imamo tudi blasčeni servisza Steyr dini. Informadl^^ 62 ali 031 363 986’ * S tem se je začela sanacija ribnika, ki je v parku že približno desetletje zanimiva točka obiskovalcev, sprehajalcev in tudi živali. Zanimiv pa je tudi za populacijo, ki se s svojo negativno energijo znaša nad ribnikom in vanj zmeče, kar je v bližini. Že nekaj časa so tudi ugotavljali, da se je rastlinstvo v vodi razraslo, da so se ribe preveč razmnožile in da je voda onesnažena, in to tudi zaradi odpadkov in predmetov, ki ne sodijo vanj. Tako so se na Mestni občini Murska Sobota odločili, da bodo ribnik sanirali in vzpostavili naravno ravnovesje. Prt sanaciji so sodelovali soboška Komunala, domači gasilci in ribiško društvo. Prejšnji teden so začeli s sanacijo ribnika v soboškem parku, poleg rastlinja in živali so našli še veliko odpadkov. Najprej je bila treba s pomočjo gasilcev vodo izčrpati iz ribnika in odstraniti ribe. »Predvidevali smo, da je v ribniku precej odpadkov, nismo pa računali na tako količin*«?,« je povedal Dejan Kuhar, vodja vzdrževanja javnih površin pri Komunali. Zbran odpad je bilo treba odpeljati z dobro naloženim kamionom. Sicer pa je nasploh treba umetne ribnike vsake toliko časa očistiti in to je bilo drugo čiščenje soboškega ribnika. K onesnaženosti pa so veliko prispevali ljudje s svojim odnosom do njega. S pomočjo domačega ribiškega društva so sredi parka nalovili več kot 150 kilogramov rib, ki so jih spustili v Ledavo, in nekaj želv. »Največ je bilo ‘babošk’ in ameriških somičev, ki so v ta ribnik prišli iz KrašČ in niso najbolj zaželena vrsta rib, saj napadajo manjše ribe,« je povedal Martin Karoli, predsednik Ribiškega društva Murska Sobota. Kakšne ribe bodo naselili, še ne vedo, dogovarjajo pa se s Komunalo in po mnenju Karolija bi bilo najbolje, da bi v ribnik naselili okrasne ribe, Še najbolje okrasne »karase«. Ti so lepih barv in se ob hranjenju približajo brežini. Ribnik je v tem trenutku še prazen, načrtujejo pa, kot je povedal Kuhar, da bi ga ogradili, zredčili rastlinstvo, postavili nov, nekoliko bujnejši vodomet in na koncu naselili še ribe. Projekt sanacije, ki naj bi bil končan do konca meseca oziroma do začetka soboških dne-vov, je vreden okoli tri milijone tolarjev. Kuhar je opozoril tudi na odnos, ki ga imajo ljudje do ribnika in parka. Med drugim je bila v mulju ribnika tudi večja količina zlomljenega stekla. Veliko stekla in črepinj pa je tudi na zelenih travnatih površinah parka, ki otežujejo vzdrževanja parka. Po kakšnem veselem dogodku, ki dobi vse svoje razsežnosti in vrhunec v parku, pa morajo odpeljati nekaj prikolic steklenic, pločevink, plastenk, za njimi pa ostanejo zlomljene veje, klopi in koši za smeti, čiščenje pa lahko stane tudi nekaj sto tisoč tolarjev in kot informacijo naj dodamo, da stane en koš za smeti, ki stoji v parku, 60 tisoč tolarjev. A. Nana Rituper Rodež JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin 1, Predmet javnega razpisa je prodaja stavbnega zemljišča skupne površine 79.214 m2, ki ga sestavlja del pare. št. 539, 540, 549, 550, 551, 553,554 in 561 k. o. Nemčavci in se nahaja v območju, katerega ureja zazidalni načrt za severno obrtno industrijsko cono mesta Murska Sobota (Uradni list RS št. 8/2004). Predmetno zemljišče se nahaja v območju I. faze urejanja in je razdeljeno v štiri komplekse - kareje z oznakami KI, neto izkoristljive parcele 18.890 m2, K2, neto izkoristlji-ve parcele 19.538 m2, K3, neto izkoristljive parcele 18.023 m2, ter K4, neto izkoristljive parcele 22.763 m2, in je v skladu z zazidalnim načrtom namenjeno proizvodnim in obrtno-storitvenim dejavnostim. 2. Namen javnega razpisa je, pridobiti zainteresirane investitorje, ki bodo po izgradnji komunalne infrastrukture v poslovni coni, predvidoma v letu 2005 oziroma 2006, zagotovili vlaganja v proizvodne in obrtne dejavnosti, cilj pa zagotoviti investitorjem ustrezne površine zemljišč za realizacijo projektov, ki bodo povečali naložbeno dejavnost in zagotavljali nova delovna mesta. 3. Izhodiščna cena stavbnega zemljišča, ki ne zajema DDV po stopnji 20 %, znaša 7,7 EUR/m2 zemljišča in za posamezni kompleks oziroma kare znaša: a) KI, neto izkoristljive parcele 18.890 m3, za izhodiščno ceno 145.453,00 EUR b) K2, neto izkoristljive parcele 19.538 m1, za izhodiščno ceno 150.443,00 EUR c) K3, neto izkoristljive parcele 18.023 m!, za izhodiščno ceno 138.777,00 EUR d) K4, neto izkoristljive parcele 22.763 m1, za izhodiščno ceno 175.275,00 EUR. 4. Razpisni pogoji: Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe pod naslednjimi pogoji: a. da v ponudbi navedejo posamezni kompleks oziroma kare in ceno, ki ne sme biti nižja od izhodiščne cene, b, da v ponudbi navedejo dejavnost, ki jo bodo v objektu opravljali, ter dinamiko odpiranja delovnih mest do leta 2008 po posameznih letih, c. izbrani ponudnik mora skleniti v 3 dneh po izbiri predpogodbo, končna kupoprodajna pogodba, ki bo temeljila na elementih iz predpogodbe, pa bo sklenjena po izvedenem postopku parcelacije območja, d. kupnino je dolžan izbrani ponudnik plačati v 8 dneh od sklenitve kupoprodajne pogodbe v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, e. v izhodiščni ceni zemljišča niso zajeti stroški komunalne opreme, ki jih izbrani ponudnik plača v obliki komunalnega prispevka pred izdajo gradbenega dovoljenja, f, izbrani ponudnik je dolžan začeti gradnjo objekta najpozneje v letu 2006. 5. Merili za izbor najugodnejšega ponudnika sta višja ponujena cena ter število predvidenih delovnih mest. 6. Pisne ponudbe z dokazili je treba predložiti v zaprti ovojnici do 24. 6. 2004, do 12. ure, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota, z oznako »NE ODPIRAJ - javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin v k. o. Nemčavci«. 7. Ponudbi je treba priložiti potrdilo o državljanstvu za fizične osebe, za pravne osebe pa izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, 8. Pravočasno prejete in popolne ponudbe bo obravnavala Komisija za vodenje in nadziranje izvedbe prodaje nepremičnin Mestne občine Murska Sobota ter o izbiri vse ponudnike pisno obvestila. 9. Mestna občina Murska Sobota na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom oziroma lahko začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi. 10. Pojasnila v zvezi z razpisom in prodajo nepremičnin lahko dobijo zainteresirani ponudniki na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, vhod [11., 2. nadstropje, soba št.23, ali po telefonu 02/531 10 00 (int. 442) ^ NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahasteln črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja, prodaja FARMA PRI MOSTU - vzre-jafišče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat, Nemčavci, tel,: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 1025, gostilna Rajsar, Grad, tel,; 553 11 48, gostilna Čeh, Nedelica, tel,: 573 51 53. ml9199 NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ZAGOTOVLJENA TAKOJŠNJA NESNOST, vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01. ml9341 PUJSKE prodajo. Tel.: 041 813 850. m19389 BREJO TELICO, 9 mesecev, prodajo. Tel.: 583 14 68. m 193 70 posesti HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam. Tel: 031218279ali 070 793 221. ml9312 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, z opremljeno kuhinjo, dam v najem. Tel.: 0041 62 82 45 723, po 19. uri. ml9353 Naprodaj Je parcela - nezazidano stavbno zemljišče v Martjanclh ob glavni cesti velikosti 686 m2. Cena: 3.319 slt/m:. Naprodaj so kletni poslovni prostori v Lendavski ulici v Murski Soboti velikosti 534 ms. Cena: 14.200.000 sit. Flsa, d. o. o., Lendavska 8, M. Sobota, 522 35 36, 051311805. vmw.flsa.si m!9360 VINOGRAD z manjše vinsko kletjo, 10 km iz M. Sobote, ugodno predam. Tei: 031 308 780. ml 93 73 KUPIJO HIŠO v občini Gornji Petrovci Tel.: 041436 091, m 193 74 GRADBENO PARCELO v Pa nove ih primerno za vikend, prodam. Franc Rltuper, Ku-štanovci 11, tel:. 5511131. m 19380 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote, takoj vseljivo, dam v najem. 041 724 028. ml9383 ENOSOBNO STANOVANJE, Sv. Jurij Ob Ščavnici, Žihlava 5a, prodam. Tel.: 040 512 705 ali 031 566 393, 02 471 01 23. ml9395 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92 ali 041 492 991.0119398 CVETLIČARNO V RAKIČANU, pri bolnici, opremljeno, in lokal v Lendavski ulici v M. Soboti dam v najem. Tel.: 070 430 119. m 19400 ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Moravskih Toplic damo v najem. Tel,: 548 17 90. ml9410 kmetijska mehanizacija TRAK ZA SPRAVILO KORUZNE ŠILAŽE pro dam. Tel.: 041631 780. ml9372 KUPIM TRAKTOR U NIVERZAL ZETOR ALI ŠTORE, POGON 4X4, PLAČILO TAKOJ. Tel: 051203 387. ml9391 2001 SODE, kot nove, za zbiranje deževnice, shranjevanje zrnja in podobno, cena 1.000 SIT, prodam. Tel.: 041 574 636. m19409 izhePLSi lxb«ri.*l * portal ogluaw OdaUJ lahko na apie-tu oddata svoj mai oglati* wd&m tewepfauv, pregledujete tam objavljeno ponudbo, pr«tx»k*tt runwi* tirani, ter pustu*, ca va* prauneUjo nojnovejsi kadrovski oglasi, Brskanja po tnarth o^fwih *• nikoli ni Mo teko Kombajn za peso, ‘ no prodam. PREVOZNI HLADILNIK ZA ML® NOMA125ln250ipr«" 72 6 405. ml9393 TRAKTOR MASSER j, letnik 1989.4x4A°5'm>S1 komfortno kabino, pm a 931. V' KOMBAJN CLAA5 adapter in 4-vrstm I« ' dam. Tel.: 041 33^ ^2— CISTERNO CRAlNA 5M°4' ,25230 ohranjeno, prodam- m 19407 ---------- ROTACIJSKO KOSO,.'!'-lico. trosilnik hlevske^ . p ro d a m. Te I -: 558 razno POHIŠTVO ZA ** no, ugodno prodam m 19384 _____— Preklicujem cevala OŠŠaiovcr, 19 janŠkeriakDoie^12' m 19413 _ _____ Preklicujem veljavnosti1^ p lu,lJ. ’ * 0005786504, HKS ra ‘ Žalig, Ižakovci^^U—, Vino iz Lendavskih beli pinot, prodamo P -J 836 333. delo NA STOJNICI SOBOTI DOBI M! KATIVNA OSEBA znavalecaliuub % L mlajši upokojenec/^; Lj.«« 303. MKZ, Slovens*’ ■ L— PODJETJE ROTO.B- ^ll’1 Černelavci, zapoš prikolico, informacije ■ .z firme. ml9399_____ a^enteree^Jd^ dajeblagovneznain* lovne izkušnje, zd’U 1 'yik z računalnikom- ^1 ^,8^1 .. naslov: Avtocente djevonas.2j^>^ srečanja ------------- - k P P' PRIREJAMO ;iane m “fuS«'' .ji*1 <7 bežni - izaM--■■ .)nica ,l!eX Ženitna posted fied1^1 tiku, Majda Čemelavci,tel-^J>- -■ S Zhi m občanov J*1 yse mf«,r \ 43* * po tel-031 SODELUJEJO: VESTNIK Z17. junij 2004 29 t E «- s j- i« Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Odšel si daleč stran, kjer vrnitve ni nazaj. Velika žalost me duši, ker tebe, dragi sin, več pri meni ni. Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni Ko prebujalo se jutro, tiho si odšel ■ pustil si le sledi svojih rok, zdaj naš dom ovitje v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. ZAHVALA ZAHVALA V 50. letu me je nepričakovano zapustil dragi sin Ernest Kerčmar iz Krneč Ob boleči izgubi se zahval jujem vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki ste mi v težki trenutkih stali ob strani. 'epu hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, , J mrliško vežico, vsem, ki ste izrekli ustno ali pisno Maljt m ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvat, j duhovniku za pogrebni obred, pevkam za °dpet.e zalostinke, govorniku domačega gasilskega društvi. hvala Veteranom vojne za Slovenijo, PfJSebna hvala domačim gasilcem za izkazano cast. Bilcem drum h gasilskih društev, predstavnikom RK ter Pogrebništvu Banfi za storitve in odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala’ Žalujoči: mama, sestra z družino ndr^go sorodstvo, ki smoga imeli tako zelo radi ZAHVALA Nemočni v boju za življenje smo morali kloniti smrti. Poslovili smo se od ljubeče mamice, dobre žene, hčerke, sestre, tašče in babice Dragice Contala iz Sebeborec 123a Sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sodelavcem PP M. Sobota in G7 Vabaco - iskrena hvala za izraze sožalja in vse darovano v njen spomin. Hvala vsem, ki ste bili z nami v trenutku slovesa. Posebej toplo se zahvaljujemo dr. Arpadu Norčiču in dr. Cvetki Potočnik ter osebju kirurškega oddelka bolnišnice za razumevanje in nesebično pomoč. Hvala g. župniku, pevcem, g za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vedno boš del našega življenja. Tvoji najdražji V 41. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ati, sin, brat, stric, zet in boter Alojz Serec z Ivanec 19 Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, sošolcem 5. in 7. razreda OŠ Bogojina in učiteljem, Marijinim in Jožičinim sodelavcem in sindikatu Mure, KMN Ivanci in sodnikom KMN občine Moravske Toplice, kirurškemu oddelku soboške bolnice ter vsem darovalcem za svete maše, sveče, cvetje in v dobrodelne namene. Hvala dr. Stanislavu Zveru in g Gutmanu za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke, govornikoma g. Horvatu in g. Pisnjaku za besede slovesa ob odprtem grobu in pogrebništvu Ferenčak ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem Še enkrat-iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli neizmerno radi ZAHVALA V 89 letu je za vedno zaspala naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica Marija Novak iz Naselja J. Kerenčiča 20 v Murski Soboti Dragi ati! Pogrešala te bova - tvoja Janez in Janja i f J i i d r J » r Ir ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, tast in dedi Viktor Car iz Dankovec 22 .m sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje: , ' |l|m in znancem, ki ste ga pospremili na nl^ ni' Poti, darovali cvetje in sveče ter v do ro H namene, nam pa izrazili sožalje. ‘^°>Zu Horvatu z družino in dr Tiborju , hvaja nekdanjim sodelavcem Mlinopekadrustv 1 Njenem,- Mačkovci, društvu psonatikov Pomurj , gasilcem ter hčerkinim in sinovim sodelavcem. Va*a Knvwnkanu za poslovilne besede, g. Beznecu Za"pravljen obred, pevcem žalostink in g Grmskemu za odigrano melodijo, ^sem in vsakemu posebej - HVALA! Žalujoči najdražji Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, vence, cvetje, sveče in darove v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. Jožetu Horvatu st. in g Gezi Hujsu iz Ratkovec. Lepa hvala ge. Silvi in g Jožetu Kološi iz Trstenjakove ulice 16 v Murski Soboti za dolgoletno prijateljstvo in obiske. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete zalostinke ter pogrebništvu Banfi in Komunali Žalujoči vsi njeni najdražji Kje so dnevi, ko skupaj smo živeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, kisi nam Jo dal? Težko smo dojeli, da minili so ti dnevi, a nate lep spomin je ostal. V SPOMIN Boleč je spomin na 14. junij, ko mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Elek Tanacek iz Vadarec Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite cvet ali prižgete svečo. Vs/ njegovi j ZAHVALA V 79. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra le kdo pozabil bi očetovo srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN 24. junija mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in svak Franc Filo Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, temnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. reL:02/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. ifoiška pot la, 9231 Beltinci Marija Časar iz Čepinec 157 iz Kuštanovec D. E. POGRE0NIŠTVO telefon; 02/521 37 00 PLAČILO NAVfC OBROKOV BREZ OBRESTI UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEOOIH UREJANJE ZELENIC s. p., VEŠČ1CA 17, POGREBNE STORITVE n ■mili *li laAM 24-Up IN DRllGEGA CVETJA PLAČILO NAVEC OBROKOl ^^iy^g^LlJŽBA^SM^41/63U43 . . '' JGKLtJNt STORITVE, VZDRŽEVANJE XjJNJELEN,C BREZPLAČNI PREVOZI K ^SEZPLACNI PREVOZI do 25 KM. J^-AGLO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. । r, • «r ruuKbtHNE s i uki i ve pokopališč in zelenic (o (prev°zi opreme na dom. brezplačni prevozi ničilo na več obrokov brez obresti, Tei Hozjan s. p. Šulinci 87/a _ 55 69 046, GSM: 04J 712 586 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki ste našo mamo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku Dejanu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete zalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: hčerka Emilija s sinom, sinova Jože in Franc z družinama, brat z družino in drugo sorodstvo Vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali mu namenite lepo misel - iskrena hvala. Es/ njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.. V SPOMIN 13. junija sta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, boter in sorodnik Egon Fartek Iz Gornjih Slaveč 43 Hvala vsem, ki se z Lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečo v spomin Žalujoči vsi, ki te imamo še radi Tiho, skromno si živela, za svoje delala, trpela, zdaj ostala je praznina, v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Terezija Duh roj. Petek iz Melinec 23 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter za dobrodelne namene Hvala g. župnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete zalostinke. Lepa hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči vsi njeni! 30 OGLASI 17. junij 2004 2 v Murski Soboti in Lendavi vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure. V prijetnem okolju vam bodo naši bančni strokovnjaki z veseljem svetovali pri izbin med številnimi bančnimi storitvami in odgovorili na vaša vprašanja o: ugodnih stanovanjskih kreditih (v tolarjih ali z valutno klavzulo v evrih), • avtomobilskih kreditih za nove ali rabljene avtomobile, tolarskih ali deviznih varčevanjih, • vodenju osebnih in transakcijskih računov, • karticah Maestro, VISA in MasterCard, • sodobnih bančnih poteh, ki vključujejo spletno, telefonsko in mobilno bančništvo. nakupu in prodaji vrednostnih papirjev in vseh vrstah ugodnih zavarovanj zavarovalnice Generali. Dodatne informacije: Poslovalnica Murska Sobota Jasna Samec, vodja poslovalnice Kocljeva 6 9000 Murska Sobota Telefon: 02 522 31 20 Poslovalnica Lendava Matejka Kovač, vodja poslovalnice Mlinska 5 9220 Lendava Telefon: 02 575 13 14 Za denar moraš imeti /* A I II Najdonosnejši slovenski posebni vzai*^1 sklad v zadnjih treh letih: + 160,63 % ft 1.000.000 SIT (1.6. 2001) 2.606.300 SIT (1.6. 2004) "'oSoTzoai ORAN2WI me fon J zaupanje ima ime - vzajemni skladi KD www.Kd-group.si KD Invvsfncnts. CklavfKa ente 204,1000 Ljubljani, uprivlja tKivbn« vulimrt mid, GUM« tvtPVMUltn), Rjitku (dkJnllkU In * ' " r posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD investments $0 meg delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih • * ...»wb* sprejemajo pristope izjavo. Vpisna mesta in pogodben- partnerji so objavljam na spletmh straneh ivww.kd'graup.si, kjer so v elektroniki p***** * poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KQ. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega •«*?■** tAi**** zagotovilo za donos« v prihodnosti. Gibanj« vrednosti točke posameznega sklada /e odvisen predvsem od stanja na trgu vrednostnih papid**- " ‘ VjtopoiP****’ pada, zato so tudi prihodnji danost lahko viSji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Dalo. Dnevnik, fmanc« Ih vjtop^P*^0 za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3 %, za posebni vzajemni sklad KD Sond pa 2 %, zato se objavljena donosnost na sredstva žm«m» FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih lalileo, RastKo ' dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omotjoJa Za dodatne Informacije Se obrnite na www.slovenlca.si ali 08° 3 IZDELAVA STROJNIH ESTRI HOV ESTRIH IZBERITE KAKOVOST! 03V3493+3 Svet Skupnosti osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih zavodov Mu razpisuje delovno mesto Miran KOLAKIČ ».p Gkjerei m Gori*, r KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KUM-PREVOZ. JaUič Bojan, s. p.. Gornja Rlstrica 51.1el.: 57 88 200 D I REKTORJA NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA MEDIAF1N, d. o. o., Dunajska 21. Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031707 715,031589 4*8 SKB BANKA D.D. SOC1ETE GENERALE GROUP UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 LJ, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 Flamin MS X 02 530-46-50, Industn^slKa 9000 Murska Sobota, www.flarnin-ms.si DE ZEVANJE. ETOVANJE 42 84 lšš5tW ‘t Kandidati morajo imeti: - visokošolsko ali višješolsko izobrazbo pravne smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj $ na področju vzgoje in izobraževan^ • - vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje skupnosti. Direktor bo imenovan za dobo štirih let. f J Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P0^0^ njepisom pošljite v 8 dneh po objavi razP^^^Kjh 25. 6. 2004) na naslov: Skupnost osnovn^1-^ 13. M tel.! 08/56 43 060 BETON IN I tel.: 02/54 59 590 Pisarna tel.: 02/22 96 570 LAST MINUTE ponudba BETONSKI IZDELKI GOTOVINSKI POPUST Obiščite RELAX Turizem, Slovenska 25, M. Sobota, tel: 02 530 37 80 Li,ana* pHsPe k > opreme foški novo P®^.--// Sodelavci Zuf*^ Gornja R^' r’1’ Radgone za pok AloJza 33-^^. Vidini sošoio 11lPk Alojza Mar‘ca • - Noršinec-^ jZ lovič^' k -"L , MurskiSobo -t - Marič iz frr^ L i fansCvbv’ ...... , -.000; družin Lendava,^ NLB »cItU J|e(ep|i*AO pok Katarin« „ „, 10.000; Zenkovci^’- na- jor dikac namesco- "oddelek.!"' , 10.800; trovci, nJ,nt dikatpo^'Lest01' /n >ka Sobota*^ mamo Bakovec- pok ryjasHo«* A i WSINIK-17. junij 2004 NAPOVEDNIK 31 t f i Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz l’"1'’' deŽUrna 0740u *e Simona, Marjan -. .. pismu. Asja Matjaž - 08.15 Vrt- shiiiu« . oiUKI Poročila - 09.10 TV As -w? 45 Kultura in šport ob koncu M l " ’ 10 30 Mali oglasi -11.00 6ca rr ~ Zamurjenci, kabaret Dušana Ra-BBC llfn,‘1,1 Mjrki " 12 00 Poročila *1215 °d petka d°petka '»tila-u ’ '"■Propagandna oddaja -13 00 Po-“»vam ' oseba ednine - 13.20 Predstavlja-tvesti! ~ 14.00 Poročila - 14 05 lUlU3'L'11 Romsk’h 60 minut - 15 30 Do-Napoved sporeda - 17. ^tslciv?2 * 17-40 Mali oglasi - 17.30 1^. Alboom -18.15 Ra- u J* ‘■Nevenka Emri) -19.00 Mladi 1,1 Mn illdc' **** razmišljanja (Maja, Staša * 24 00 SNnV ' ;i krgasn! televizor, Bojan Peček Murski val ’OBoti , ^it- ‘ 05 00 Dobro jutro! - 8 30 Mžov B,ba buba ba!a> devetletka v 1,1 V| p ,u ' M Poročila - 10.05 Obvestila -Pijte m. ' 11 00 Poročila - 11.15 Pote- 12 00 Poročila BBC - 12.05 IJ-OOPn Ograda tedenskega sponzorja Wi|a '53-15 1. oseba ednine - 14.00 * Obvestila 14 15 Oddaja tedna: Moip." 15 Literarni drobci (Gabriela h 15 '° Dogodki m odmevi - ‘ H u. 'd ’Poredil 17.00 Osrednja poročila ^^^rzjuje- 40 Mali oglasi -Potdrjv^' Najlepše želje s čestitkami ’Hi>j *■" M Slovenija, od kdaj lepote tvoje M ' ' "ti "p' (|S'i" Vedro v nedeljsko ju- % ,, an°nilkl odmevi, oddaja o porabskih 'Disej d 'V’ ' 08 00 Misel in čas, duhov- 09°duhovnikov - 08.30 Zamu-’ 1r^0T pMm‘ tedna - 09.30 Srečanje ' 10 25 Zvestih - 10.30 Ne-u *4^ lastnik in direktor po-u rim Www.murski-val.com, gumb novinarka Vida Toš sklvai-94,6Mhzin WSJMtiz ^jUj *Uprtl ' Vesele Štajerke GLASBE, M' * Darjana Hercega ...............* ’ Anv Prekmurci 'V(, Roman Sarjaš Sanja " zal°žbe Mandarina Iz ** a. BOtaT.1' Arlton Kovač, Sloven-%£SJ^UrSkaSob^ jurski 211 iuniM Sobota , u,ica arhitekta Novaka 1 glasbene lestvice. Kontakt v živo in 537 17 10 - 12 30 Poročila -12.35 Obvestila - 13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13 30 Čestitke, šport in Na narodni farmi - 19-00 Poročila - 20.00 Lujzekova nedelska ordenacija - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 21. junij - dežurna novinarka Silva Eory - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11,15 Prosta tema - 12.00 Poročila BBC - 12.OS-Obvestila -12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev z Vido Toš - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 22. junij, dežurna novinarka Nataša .Brulc Šiftar - 05.00 Vedro v dobro jutro (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 10 Unichem - 11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik - 11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa -24.00 SNOP SREDA, 23. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra ■ 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13 15 J. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi -17 00 Osrednja poročila - 17,20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 1915 Panonski odmevi, ponovitev -20.00 Mursko-morskival, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 24. junij, dežurni novinar Dejan Fujs - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna -09-15 Kuharski nasvet: Boštjan Režonja, Lipa - 10.00 Poročila -10,15 Pomurske občine se predstavljajo -11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12,05 Obvestila - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15-30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 1900 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... ■ 24,00 SNOP f 0 i POMURSKO DRUŠTV O ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-O019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 i S 25 ■ glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Troja je ležala na območju današnje Turčije. Našo nagrado prejme Katja Lukač, Murski Črnci 19,9251 Tišina Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Katero žival povezujemo z zgodbo o Troji: trojanskega Kupon št. 25 - odgovore pošljite do torka, 22 . junija, na naš naslov. Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po e-pošti; torno.koles@p-inf.si M j Kulturni koledar Kulturni koledar OTVORITEV LENDAVA V petek, 18. junija, ob 15. uri bo v gradu otvoritev dveh razstav: Lendava na zemljevidih od 16. do 20. stoletja in Velika vojna v krnskem pogorju. Prvo bo odprl dr. Jozsef Hollo, generalni direktor Instituta in muzeja za vojaško zgodovino Ministrstva za obrambo Republike Madžarske, drugo pa Jože Šerbec, direktor Kobariškega muzeja. LIPOVCI V nedeljo, 20. junija, se začenja 12. likovna kolonija Izak Lipovci, ki bo trajala do 27. junija. V sklopu kolonije bodo tudi koncerti, razstava in ekskurzije. DOBROVNIK V ponedeljek, 21. junija, ob 10. uri bo v kulturnem domu otvoritev raziskovalnega tabora Po sledeh prednikov. LJUTOMER V sredo, 23. junija, ob 16. uri bo v Domu starejših otvoritev razstave udeležencev likovne delavnice KONCERT LJUTOMER V četrtek, 17. junija, ob 19- uri bo v dvorani glasbene šole koncert učencev 6. razredov Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. RADENCI V petek, 18. junija, ob 20. uri bo na letnem kopališču koncert skupin Posodi mi jurja, Bleed On in D. O. M Lepe želje. Dragi Jasmini Čuk iz Šalamenec vse najboljše . za 22. rojstni dan, da bi bila zdrava, srečna in vesela, ji želi njen Karček. 60. rojstni dan je praznoval Ladislav Simon iz Dolgovaških Goric. Iskreno mu čestitajo ter želijo še mnogo sreče in zdravja - Magda, Stefan, Simona, Agica, Jožef, Kristina in Kristjan. Vse najboljše za 42. rojstni dan dragi mami Biserki! Da bi bila zdrava, srečna in vesela ter da bi se vedno dobro razumeli, ji želijo mož Viktor, Martina in Mario ter dedek Avgust. Dragemu Martinu Žigi čestitajo za uspešno opravljeno diplomo in mu želijo vse najboljše v nadaljnjem življenju Dešnikovi. Kino Murska Sobota Četrtek, 17. junija: ob 18.00 španska erotična drama Kurba, ob 20.00 ameriški znanstvenofan- tastični spektakel Dan po jutrišnjem Petek, 18. junija; ob 18.00 in 20.15 Dan po jutrišnjem Sobota, 19. junija: ob 18.00 in 20.15 Dan po jutrišnjem Nedelja, 20. junija: ob 18.00 in 20.15 Dan po jutrišnjem Sreda, 23. junija: ob 18.00 ameriška komedija Eurotrip, ob 20.00 ameriška družinska komedija Količinski popust Ljutomer Sobota, 19- junija: ob 20.00 ameriški pustolo- vski ep Hidalgo Nedelja, 20. junija: ob 20.00 ameriška akcijska kriminalka Zbiralec življenj Gornja Radgona Petek, 18. junija: ob 1900 ameriška družinska komedija Maček v klobuku, ob 21 00 ameriška komedija Stara, spelji se Nedelja, 20. junija: ob 18.00 Maček v klobuku, ob 20.00 Stara, spelji se DOGODEK LENDAVA V petek, 18. junija, ob 18 uri bo na Dvojezični osnovni šoli 1 II. letno mednarodno srečanje zbirateljev znamk, kovancev, razglednic, bankovcev, telefonskih kartic KAPELA V soboto, 19. junija, ob 14. uri se bo začela prireditev S pesmijo in plesom po Atilovi poti. Nastopila bo tudi folklorna skupina Kajer iz Buče-čovec. NEDELICA V soboto, 19. junija, ob 17. uri bo na Kovačevi domačiji folklorni program in druženje ob kresu s pogostitvijo Društva kmetic Turnišče. GOMILICA V soboto, 19. junija, v večernih urah se bo začela tradicionalna Gomilička noč, ki jo pripravlja Mladinsko Športno kulturno društvo Sun čenča Gomilica. Igral bo ansambel Horizont DOBROWIK V nedeljo, 20. junija, ob 9.30 bo otvoritev in blagoslovitev Vidovega mostu, PUCONCI V nedeljo, 20 junija, bo na igrišču pri OŠ družabna prireditev Vaške igre. BABINCI V nedeljo, 20. junija., ob 10. uri se bo začelo 1. srečanje oseb s priimki ptic (Kos, Golob, Čuk, Sraka, Vrabec...) Igrali bodo tudi ansambli Čuki, Štrk in Škorci. LITERATURA MURSKA SOBOTA V četrtek, 17. junija, ob 20, uri bo v MIKK-u predstavitev druge pesniške zbirke Lučke Zorko z naslovom Obdukcija srca Knjiga o razmla-dičenju. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 17. junija, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi ART Euphoria. FILM DOBROVNIK V sobpto, 19 junija, ob 10. uri se bo nadaljevalo snemanje filma Turnikment. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V Galeriji je do 4. julija na ogled razstava likovnih del na temo vstopa v Evropsko unijo z naslovom Art EUphoria. Razstava je pripravljena v sodelovanju z Galerijo - Muzejem Lendava - V razstavni izložbi podjetja Fer-lng, d. o. o., razstavlja Janez Gyorfi svojo izbrano fotografsko dokumentacijo in tehnične izdelke z naslovom Sobota in tehnika nekoč. - V PAC-u je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. - V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj - V lokalu Art Caffe je na ogled razstava fotografij svetovnega popotnika in vrhunskega fotografa Arneja Hodaliča. - V MIKK-u si lahko ogledate razstavo fotografij Mateja Ficka, - V pritličnem prostoru PAC-a je do 17 julija na ogled razstava Kače - Zakaj se jih bojimo? avtorice dr, Staše Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. - V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava Natura 2000 LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je do 26. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Uroša Weinbergerja iz Novega mesta, RADENCI V muzeju Radenske je do 20. junija na ogled razstava del koroškega slikarja Mira Hajnca iz Radelj ob Dravi. LENDAVA V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr Aleksandra Schwarza. PUCONCI V občinski stavbi je na ogled razstava del članov likovnega društva Mavrica. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je do 29 junija na ogled razstava Manjšine v Pavlovi hiši Ogledate si lahko tudi razstavo Slovenci na avstrijskem Štajerskem - Romi v Sloveniji - nemško govoreči v Sloveniji. 32 ZADNJA STRAN 17. junij 2004 - YBTNIU VESTNIKOV KOLEDAR J »• V dvoje je lepše 17. junij, četrtek. OOLFE 18. junij, petek, MARKO 19. junij, sobota, JULIJANA 20. junij, nedelja, SiLVERU 21. junij, ponedeljek, ALOJZ 22. junij, torek, AHAC 23. junij, sreda, KRESNICA 21. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri m 11 minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg že 15 urin 46 minut. 17. junija ob 22. uri in 28 minut bo na nebu nastopil mlaj. Menjalniški tečaji za toiar Banke Slovenije 16. junija 2004 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,1428 238,8594 239,5760 Hrvaška HRK 191 1 32,2555 32,3526 32,4497 Madž. HUF 348 1 1,7806 1,7860 1,7914 Švica CHF 756 1 156,8483 157,3203 157,7923 V. Brit. GBP 826 1 359,0273 360,1076 361,1879 ZDA USD 840 1 197,82^9 198,4212 199,0165 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje 23 informiranje. d. d.. Ul. st. Novaka 13. Murska Soboto MRVICI Dolenjci Dolenjca ustavi policijska patrulja in ga odpelje na iztrezni-tev. Naslednje jutro Dolenjec policista vpraša: »Zakaj sem pa tukaj?« •Zaradi pijače! Dolenjec odgovori: »Pol mi pa dej enega.« Vic poslala Tadeja Filo, Gosposvetska 9, Ljubljana Špela: »Letalo.« Učiteljica: »Ja, res je hitro, a ni najhitrejše. Še kdo? No, bom pa jaz povedala Misel je najhitrejša. Ali imam prav?« Janezek: »Ne, nimate. Včeraj, ko sem šel mimo spalnice od očija in mamice, sem slišal očija, ko je rekel: Madonca, mi je pa prišlo prej, kot sem mislil.« To soboto sta si za svoj poročni dan izbrala Albin Žerdin in Irena Horvat, oba iz Male Polane in tudi istega zaselka v tej vasi, ki ga imenujejo Mačkovci. Tako sta se ženin in nevesta poznala že od otroških let, iskra med njima pa je vzplamtela na zabavi v domačem kraju pred petimi leti. Najprej sta se civilno poročila na matičnem uradu v Veliki Polani, potem pa še cerkveno v ve-likopolanski cerkvi srca Jezusovega. Poročil ju je nevestin stric Jože Horvat, ki je dekan in nadžupnik v Laškem, somaševal pa je velikopolanski duhovnik Franc KodiJa. Nevestina poročna priča je bil Jože Horvat, ženinov pa Ignac Žerdin. Poročno kosilo in večerjo z zabavo do jutranjih ur so pripravili v gostilni Jaklin v Črenšovcih, kjer je bilo 170 svatov, igral pa je ansambel bratov Kurbus. Na poročni dan so ženina na poti k nevesti ustavili vaški fantje, ki so zahtevali za nevesto 100.000 evrov, vendar je ženin z uspešnim dogovarjanjem in po uspešno opravljenih nalogah, kot sta žaganje drv in zabijanje žeblja v panj, znižal plačilo na 100 evrov. Denar pa gre, kot je že večdesetletna tradicionalna navada, za namene vaškega gasilskega društva. Irena in Albin sta pripravila že pred poroko zabavo za prijatelje in sosede, dekliščino je ime- Bodite zaščiteni Rolanje Hitrost Učiteljica vpraša: »Katera stvar je najhitrejša?« Metka. »Dirkalni avto.« Učiteljica: »Ja, res je hiter, a ni najhitrejši. Še kdo?« Sirup Ta sirup vas bo, če ga boste vsakodnevno uporabljali, pomladil vsaj za deset let,« reče farmacevtka. »Joj, damine bodo potem vzeli pokojnine!?« se ustraši stranka. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju, šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici-, Ulica arh. Novaka 13.9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Ker prihaja poletje, ki med drugim iz dnevnih sob in spalnic na piano zvabi vse, ki se želijo rekreirati in na ta način zdravo živeti, poleg tega pa je v zadnjem obdobju zelo popularno rolanje, vam bomo predstavili nekaj osnovnih napotkov o rolanju in njegovih lastnostih. Ker pa je rolanje lahko včasih nevarno (to je občutil tudi naš sodelavec, op. p), vam svetujemo, da se poskušate držati naših navodil. Deset pravil, ki se jih je treba držati, preden se z rolerji odpravite na cesto: NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica: številka: poštna številka: davčna številka: pošta: datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a] po položnici - letno h) po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK c] po položnici - trimesečno NI reki Muri- ♦ * & nekoliko podžupan * * la nevesta v družbi prijateljic in sorodnic na zabavi doma, ženin pa je za prijatelje priredil fantovščino na prostem. Nevesta v prostem času rada kuha, še rajši pa peče, ženin pa se v prostem času, ko ni v službi, najraje posveti delu na domači kmetiji. Ženin in nevesta načrtujeta poročno potovanje v Kanado, kjer živijo njegovi sorodniki. Ker sta mladoporočenca iz iste vasi, hiši sta oddaljeni kakih 500 metrov, sta se srečevala že od zgodnjih otroških let, vendar pa si, kot sta priznala, v osnovnošolskih letih in prej nista bila posebej všeč. Nerazdružna sta postala od veselice, ki je bila ob proščenju v Mali Polani pred petimi leti in pred pol leta je Albin Ireno tudi zaprosil za roko. Poslej bosta živela na ženinovem domu, ki je tako postal njun skupni dom, odkar sta bila mladoporočenca fant in dekle pa sta tudi obe družini zelo povezani, tako da se veliko družita ob delu in v prostem času. J. Ga., foto: Gyurlca 1. Bodite zaščiteni s ščitniki za zapestje, kolena in komolce ter s čelado. 2. Bodite pozorni in pripravljeni ves čas. 3. Kontrolirajte svojo hitrost, 4. Rolajte se na pravilni strani ceste. 5. Prehitevajte pešce, kolesarje in se tolarje vedno po levi in pri tem bodite še posebno previdni 6. Nikoli se ne rolajte po dežju, olju in pesku. 7. Spoštujte prometne predpise, ker imate enake lastnosti kot vozila. 8. Izogibajte se območjem gostega prometa. 9. Vedno dajte prednost pešcem. 10. Obvladajte osnove rolanja, kot sta ustavljanje in obračanje Ge* Korak v stran: 1. Rolajte vstran in nazaj, s tem da upogibate sklepe pete, kolena in bokov. 2. Rolerje postavite vzporedno. 3. Z levo nogo potiskajte vstran. Desna gre naprej. 4. Nogo spet potegnite k sebi in prestavite težo na levo nogo. 5. Rolerje postavite vzporedno, 6. Z desno nogo potiskajte vstran, leva gre naprej. Pazite, da vas ne zanese vstran in da vas ne obrne. Prestopni korak: To je najtežji korak in se uporablja za rolanje pri ozkih ovinkih. Postavite zunanjo nogo prek notranje. Celotna teža telesa pa naj bo na zunanji nogi. “ Kako rolati 1. Pred uporabo preverite namenskost vaših rolerjev in jih redno vzdržujte. 2. Delajte vaje za ravnotežje, prav tako pa morate poznati lastnosti rolerjev, če se želite pravilno obdržati na njih. Način zaviranja: Dvignite roler z zavoro, da pritisnete peto k tlom Noge morajo biti upognjene, zgornji del telesa pa nagnjen naprej. Pa veliko uspeha in čim manj padcev vam želimo! A. B. VSLSsol*0'*«** l^kOO^^l računal, o"'"1 * * yno^’T^*! materiji S il«'1’ Na Cankar odprtje Koi Leda*^ W... vezovoo o]- ’ ločiH^'^ minish°v * * u*** Rade"*^^^ zocaran zwi«'B vodi *te ✓ sl'i'b0 v - -