Leto XVII.
iT CeUn, dne 12. junija 1H07.
Štev. «7.
DOMOVINA
llrcdalMvs Je na Schilleijevi cesti 613. — Dopise blagovolite fran-kiratl. rokopisi se ne vračajo.	hka|a trikrat nn teden. vsak isadfl|fk, sreda in metek ter velja za Avstrijo In Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kmn. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor zna-a poštnina. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naaotniaa se porilja upravniJtvu, plačnje ae vnaprej.	se plači^Je od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje Inserate in mnojrokratno inseriranje znaten popust.
	mčm priloga yySlov8 n s k i Talim	K •
Ali ne sme Slovenec misliti?
Dopis z dežele. Vaš dopisnik iz Ljubljane se v svojem dopisu, priobčenem v .Domovini" od 2. t m. it. 63 postavlja nekako na stališče, da imajo Slovenci mnogo važnejših in nujnejših vprašanj, nego je klerikalizem ali protiklerika-lizem. To vpraftanje bi po njegovem mnenju splob ne smelo brigati Slovencev kot majhen narod, ker je to nekake vrste luksns ali privilegij velikih narodov. Dopisnik pravi doslovno: .Slovenci pa medsebojno rešujemo vpraftanje o klerikalizmu in liberaliimu itd., kar se je deloma te rešilo brez nas in se bo redilo ostalo preko nas."
Tako nekako, kakor ljubljanski dopisnik, misli skoro vsa posvetna ne-klerikalna inteligenca slovenska. Poudarjam, neklerikalna posvetna inteligenca. in samo ta uči, da spada vpraftanje o klerikalizmu in protiklerika-lizmn med velika politična vprašanja, katera bodo reftili tudi brez nas veliki narodi. Ta nesmiselna trditev se čuje aa prvi mah kakor nekaj pametnega, razumnega — in vendar je to velika in nsodepolna laž, s katero hočejo nafti komodni razumniki opravičiti ali vsaj maskirati svojo strahopetno« ali pa svojo nesposobnost za razpravljanje o važnih političnih in kulturnih vpra-ftanjih.
Je li narodnostno ali socijalno vpraftanje manjše, ali manjše važnosti nego jo vpraftanje o klerikalizmu in protiklerikalizmu? Se je li mali slovenski narod mogel in smel ogniti velikemu narodnostnemu vprašanju z jalovim izgovorom, da i>odo to vpra-I ftanje že reftili veliki narodi? Ako bi
se mn bil hotel izogniti, reftili bi je bili veliki narodi tako, da bi bili Slovenci naroduostno poginili. Ako bi se bili Slovenci izognili soeijalnemu vpra« šanju. bi bilo tudi to rešeno brez njih in preko njih, toda ta reftitev bi pomenila njih gospodarski pogin.
Zakaj naj bi postopali v tretjem velikem vpraftanju nafte dobe: o klerikalizmu in protiklerikalizmu drugače, kakor v prvih dveh, ne vem, in težko, da bi mi znali dati tudi oni topomi-selni razumniki, o katerih sem prej govoril, količkaj zadovoljiv odgovor. To vpraftanje je v prvi vrati kulturno vpraftanje. Je li kultura samo za velike narode, ali je morda tudi za male? Zgodovina nas uči, da male narode vzdržuje samo njih kultura. Narod brez kulture mora propasti Zato je za majhen narod v pravem pomenu besede življenjsko vpraftanje: kakoftna naj bo njegova kultura, v kateri smeri naj so razvijajo njegove kulturne težnje, v klerikalni ali protiklerikalni ? Tu ne pomaga mižati in se izgovarjati: to naj določijo veliki narodi. Veliki narodi bodo reftili to vpraftanje za svoje velike razmere in potrebe, mali narodi morajo to storiti za svoje. To so tudi že po veliki večini storili.
Iie poglejmo ai nekoliko teh malih narodov na severu Evrope.
Dancev je bilo po fttetju 1890. L okoli 8,300 000, torej le malo več kakor Slovencev. Ta narodi č ima tako razvito ftolatvo, posebno strokovno kmetijsko ftolstvo, kakor noben drug narod na svetu. Šolsko vpraftanje so reftili Danci po svojih posebnih potrebah — uspeh je naravnost baječen. Med 1000 danskih rekrutov je bilo L 1890 samo po pet anallabetov. Svoji strokovni izobrazbi se imajo zahvaliti, da so Danci sploftno
priznani kot prvi in največji živinorejci in mlekarji na vsem svetn. Njih leposlovci in znanstveniki uživajo svetovno slavo, njih slikarji in glasbeniki so znani v vseh svetovnih kulturnih centrih.
Isto velja o Norvežanih, katerih je bilo po fttetju 1. 1891. samo 1,988.674. Duftevno delo teb dveh severnih na-rodičev je vplivalo in fte vpliva na vso sodobno Kvropo. Imena Ibsen, BjOrn-son. Arne Garburg. Fiaaen, Grieg, Zora pričajo o tem. S tem sta ta dva narod iča v praksi dokazala resnico, da morajo biti mali narodi moralno in kulturno (v nadaljnih posledicah torej tudi gospodarski) v celoti boljfti, kakor so veliki narodi, ako se hočejo v bojn za obstanek vzdržati ter si v številu kulturnih narodov priboriti ravaoprav-nost
Ta dva narodiča sta to praktično dokazala, kajti na Danskem in Norveškem je relativno in absolutno najmanj anallabetov, najmanj zločincev in najmanj beračev, blagostanje in kultura sta pa med vsemi sloji teh dveh narodov najbolj enakomerno razdeljena, nasprotatva interesov in izobraženja raznih stanov najbolj ublažena in poravnana.
Koj za Danci in Norvežani pridejo v vsakem ozira Finei, katerih je okolo 2 in pol milijona ter Islandci, katerih je komaj 80 tisoč.
In poglejmo fte malo na njih po* litične uspehe.
Danci imajo že od nekdaj svojo popolnoma neodvisno državo, katero upravlja in vodi narod po svoji volji in svojih potrebah. Kralj kraljuje in in uživa ljubezen in spofttovanje, katero vsak prost in prosvitljen narod rad daje avoji glavi, svojemu prvemu državljanu.
Na kako visoki stopinji politične zrelosti stojita ta dva naioda, nam priča dejstvo, da so Norvežani pred par leti izvedli brez hrupa in krika, ne da bi bili prelili ni kapljice krvi, da, ne da bi bili uprizorili najmanjšega pouličnega škandala, velik državni prevrat: odstavili so kralja Oskarja, s katerim se norveški parlament ni mogel več aporaznr"*; ter si izvolili in na prestol put.uvili novega kralja, pro-glasili so svojo popolno neodvisnost od švedskega ter izvedli vsa potrebna diplomatična dela in si pridobili priznanje državne neodvisnosti in zako-nitoeti svojega čina od vseh držav na svetu. Tako sijajnega dokaza politične zrelosti bi zastonj iskal v zgodovini vseh časov in narodov.
Islandei, ta peščica Islandcev, si je lansko leto priborila popolno samoupravo ter jo spojena aedaj z Danskim aamo po kraljevi osehi, ima pa svoj parlament in avojo odgovorno vlado doma v Rejkjaviku, glavnem meatu na Islandu. Temu se ne bode nikdo čudil, kdor ve, da spadajo Islandci med najbolj izobraženo kmetako ljudstvo na avetu. Profesor Willard Fiske pravi, da se na Islandu tiska razmerno po 96krat več kot v vseh drugih kulturnih narodih na sveta.
In Finei? Ti so uspeftno odbili naval ruskega carizma in ruske buro-k racije, obvarovali so svojo državo in narodno svobodo in ao, če prav ao majhen narod, prvi v Evropi reftili problem sploftne, enake in tajne volilne pravice veljavne za moftke in ženske.
Od kod ti ogromni, politični, gospodarski in kulturni uspehi? Pač ediao od tod, da so se močno poprijeli vseh življenjskih vprašanj in problemov, da so jim neustrafteno in bre
LISTEK.
„Pod polnočnim solncem po vulkanih in tednikih Islandije."
Jedno poglavje iz te zanimi/e knjige, katero sta izdala Abel in Mdller v Lipskem.
Tridesetega junija smo hodili ob ledenomrzlem vetru na svetovnoznani ognjenik Hekla, Šele zvečer, proti deveti uri, amo se vrnili na kmetijo Gal-talaekur, kjer smo imeli nekako tabo-riftče za nafte nevarne izlete. Po večerji smo se do polnoči pomenkovali, namreč iaz. prijatelji Barni in posestnik Gal-talaekura o tem, kar smo ta dan doživeli. Spomin na grozno opustošenost, katero sem videl z vrha strašnega ognjenika, razprostirajočo se milje daleč okrog, misel na pustinjo, katere bi
človek ne prehodil dneve in dneve nam je dala povoda dovolj k različnim razmotrivanjem o vrlem ljudstvu na divjem polarnem otoku. Od vseh strani ga obdajajo grozeče naravne sile. in vendar goji tako ljubezen do svoje rodne zemlje, da prebiva že tisočletje tam gori. Ohranilo se je celo od najstarejših časov do danaftnjih dni v viharju in ledu severnih noči solnčno-jasno poezijo, tako lepo, veliko in bogato, da se ji čudi ves svet.
Kako je mogoče, bo morda kedo vprašal, da se vračajo mnogi med temi ljudmi, (tai so študirali v inozemstvu in si pridobili visoko omiko, dasi so videli bajno krasne zemlje in so po-skuftali vse slasti, katere nndi človeku zunaj velik svet, zopet na svoj rodni otok. poln snega in ledu ? Stanuje U kmet samotno v Galtalaekuru, daleč od vse kulture, na avoji majhni zeleni oazi sredi ftiroke, široke pustinje, ob vznožju jednega najstrašnejših ognje-
nikov na zemlji, kateri lahko vsak dan razrufti nbožni kmetov dom s silovitim potresom, kateri lahko pokoplje moža z njegovo družino vred v ognjenih, tekočih potokih lave. Kaj drži tega moža tukaj? Ali ve vobče kaj o složnejšem lepšem življenju zunaj v svetu ? Ali je kedaj slišal da so drugod dežele, katere se morajo imenovati v primeri s to strašno in divjo pustinjo pravi raj na zemlji? Ali zna vobče citati in pisati? Kdo ga je tega učil? In kako je z njegovimi otroci ? Ali jih pošilja v šolo. da se nečesa naučijo? Ali živijo ti ljudje v svoji samoti v neznanju in nepoznanju vsega tega, kar je na svetn izven njih, njihove domačije, njihovih konj in ovac?
Čitatelj se bo menda nemalo začudil, celo ueverjetno majal z vrlavoj ako mn brez pretiravanja zatrdim, da ga ni nikjer na svetu bolj izobraženega kmečkega ljudstva, temeljitejfte splošne izomike, natančnejšega pozna-
nja domače zgodovine in bolj zdravega miftljenja o svetu in življenju ko pri tem majknem ljudstvu gori na ao> vernem tečaju.
Samoobsebi je umevno, da tam ne more biti šol. kjer prebivajo posamezni kmetje dostikrat ure in ure hoda vsaksebi. Šola stoji v Tslandiji samo v Klavnem mestu Rejkjaviku, ostalih treh mestecih na otoku, nekaterih pristaniščih in gosteje naseljenih krajih: skupno je morda kakih trideset šol. Zato pa morajo stariši po vseh krajih, koder ni ftol. otroke učiti čitati, pisati računati; duhovščina pa čnva, da se to tudi v potrebni meri zgodi. Pastor ne sme nobenegu otroka birmati — Islandci so protestantje — ako ni dosegel neke trotove mere izobrazbe. Tudi imajo potovalne učitelje, kateri potujejo po deželi in ae ustavljajo po onih kmečkih dvorih, ki so nekako središče za celo okolico. Tam potem podučnjejo otroke bližnjih kmetov, kateri p rije*-
ozirov iskali in tadi našli rešitev iz svojega pos*bn»ga stališča.
Le čitajte knjige danskih, norveških in Hnskih pisateljev; nikdar ne bodete ineli občutka, da so jih fisali pohlevni sinovi malega, neznanega ali celo zasmehovanega naroda Baš nasprotno. vsi govore z odkrito, neprisiljeno ia prosto z isto aurno samozavestjo in dostojnostjo kakor njih nemški ali aagleški kolegi — in nikomur ne pade na nm. da bi jim odrekal v katerem si bodi osiru ravnopravnost a največjimi svobodniki najmogočnejših kulturnih narodov.
Kdo vzgaja pač te Ijadi. te književnike. te politike, te kmete in podjetnike?
In sedaj primerjajte norveški državni prevrat, pridobitev islandske autonomije — z našimi zadnjimi dr-žavnozborskimi volitvami in recite, ali nas ne mora biti sram. do dna duše sram. da stojimo še tako daleč za onimi, ki so po številu le malo večji nego mi. po duhu pa nam nasproti pravi velikani ?!
Kako je neki to. da nas. verne in pobožne katoličane, kateri se pokon o klanjamo poveljem svoje duhovščine -ti protestanti moralno tako nadkriljujejo. da človeka kar srce boli, če na to pomisli.
Da. ti narodi imajo svoje šole, mi pa šole, kakoršne so nam drugi dali: oni imajo svojo narodno cerkev in dnhovstvo. mi imamo pa rimskokatoliško. (torej vesoljno, breznarodno) cerkev in dnhovstvo. To dnhovstvo bi se rado polastilo sedaj tudi šolstva, komu v korist, narodu ali cerkvi, ni težko uganiti.
In vi torej še vedno trdite, da naj ta vprašanja rešijo dragi brez nas in preko nas ? Oe je to vaše prepričanje, pote® pa kar ležite v grob — saj itak več ne živite.
Politični pregled.
Poslanci dr. Laginja. Spinčic, Mandie in dr. Rybaf so se 10. t. m. sešli na posvetovanje v Pazin. Sklenili so soglasno upreti se dr. Susteršičevim separativnim težnjam ter so ae izrekli za klub slovenskih, hrvaikih in srbskih (»oslancev. ki bi bil ustanovljen na narodnopolitični podlagi.ter bi posam-nim frakcijam jugoslovanske delegacije v gospodarskih in drugih vprašanjih prepuščal popolno svobodo. Na željo in zahtevo narodnih zastopnikov bodo imenovani poslanci naprosili predsednika dalmatinskega deželnega zbora in drž. posl. dr. Ivčeviča naj on prevzame incijativo za enoten jngoslovan-
dijo vsak dan in ostanejo ob slabem vremenu po več dni v hiši. Pa to le ni vse. kar se zgodi za Ijndsko izobrazbo. Iz vseh štirih mest in nekaterih drugih krajev, kjer imajo pošte, prinesejo poštni poti vsakemu kmeta, bodisi samo enkrat v četrtletju, časnike in časopise, katere potem ljudje tedne in tedne vneto bero. Sedaj izhaja v Islandiji 12 tednikov, od teh samo v Reykjaviku 5. nad 20 mesečnikov in četrtletno izhajajočih časopisov, kateri razširjajo na naj različ-nejši način omiko in splošno znanje. K tema ima vsak kmet nekaj zvezkov starih islandskih pravljic, katere je že tolikrat čital. da jih največ zna na pamet, in pesniške zbirke največjih islandskih pesnikov. Ob dolgih zimskih večerih posedevajo ljudje ure in ure in tekmujejo v umetniškem predavanju najlepših pesmi in najkrasnejših mest v starih ljudakih pravljicah. Pesnijo tudi sami tekmujoč med seboj; Islandci imajo čudovit dar, da kujejo v naj-
ski klub. sicer bodo storili to sami ter se nadjajo na uspeh svojega prizadevanja. saj je vender Istra vez med Dalmacijo in slovenskimi deželami.
.Soča" poroča, da ji je došlo iz zanesljivega vira poročilo, da bode vlada predložila novi deželai volilni red sa Ocriško. o katerega krivičuosti smo že o svojem času poročali ter danes samo to ponavljamo, da izdaje mesto Oorico za večne čase Italjanom v oblast, ker bode Gorica po tem načrtu volila skupno z ostalimi furlanskimi mesti v eni skupini — ter bode slovenskim volilcem vzeta možnost uveljaviti svoje glasove, ako bi tudi dosegli v Gorici večino, kar se Se v doglednem ča.;u mora zgoditi — cesarju v najvišje potrjenje. S tem bode za nedogledno dobo ustanovljena na Goriškem furlansko - klerikalna večina v deželnem zboru goriškem. Žrtev svojega zvitega dela pa postane tudi oče te volilne reforme dež. glavar Pajer, na katerega mesto pride po novih volitvah morda furlanski klerikalec dr. Faidntti.
Jugoslovanski državni poslanci se snidejo 15. L m. na Dunaju na posvetovanje o ustanovitvi skupnega kluba.
Poljska ljudska stranka s svojimi 17 poslanci ne vstopi v Poljsko kolo. v katerem vlada plemiško-klerikalna večina. Moč in upliv te nekdaj tako mogočne in brezobzirne stranke bode v novem parlamenta prav znatno zmanjšana. Zvitost in brezobzirnost, s katero je ta klika do U. maja t. 1. v Galiciji z absolutno močjo gospodovala se bliža koncu ter daje vsemu svetu zopet jasen dokaz, da tudi v politiki poštenje, pravičnost in značajnost končno premaga V minulem parlamentu so imeli še ti plemiško-kleri-kalni nazadnjaki tako moč. da se jim je državni zbor nklonil ter dovolil za Galicijo posebni volilni zakon, kateri naj bi Poljakom zavaroval čim največje koristi ter zadal Rusinom čim najhujše udarce. V svoji zvitosti so ti plemiški klerikalci zahtevali, naj se uvede v narodno mešanih okrajih v Galiciji po poslabšan pluralni volilni sistem. Upali so. da bodo na ta način dobile poljske manjiine v rusinskih volilnih okrajih vshodne Galicije svoje poslsnce, do katerih nimajo nikake pravice. Prišlo je pa drugače. — Volitve so dokazale, da vkljab vsem sleparstvom in nasil-stvom kakršna se gode, kakor je po vsem svetu znano, samo v Galiciji in na Ogrskem. • niso Poljaki spravili v nobenem mešanem okraju toliko glasov skupaj, da bi se jim bil moral priznati
večji naglici verze z zelo težavnimi rimami v začetku, na sredi ali na koncu verza; izurjen tekmovalec mora začeti s končnim verzom svojegs prednika in nadaljevati misel na svoj način.
Množina knjig, pesniških zbirk številnih, zelo nadarjenih lirikov med ljudstvom, prestav inozemskih pesnikov, potopisov izobraževalnih in znanstvenih knjig je tako velika, da je zračonil znani prijatelj Islandcev. profesor Fiske, ds se je tiskalo pri Islandcih (80.000 glav šteje ljudstvo) 25 krst toliko kakor pri vsakem drugem izobraženem narodu na zemlji. Ako pomislimo, da so v Islandiji povsod knjižnice in čitalnice, potem pač nvidimo, da store Islandci navzlic veliki ubož-nosti dežele in težavam v prometu več za liadsko izobrazbo ko vsi ostali kulturni narodi na svetu. Vrhu tega obstoje višje šole v Rejkjaviku. dve realki, učiteljišče, več kmetijskih in gospodinjskih šol, trgovska šola, mornarska šola, katere skrbe za splošno
manjšinski poslanec, dočim so si Rusini v zapadni Galiciji priborili na ta način več mandatov, za katere so je hoteli ti ooštenjakoviči v svoji zvitosti prekaniti. Mogoče je, da si bode Poljsko kolo prizadevalo volilni zakon na temelju pridobljenih skušenj popraviti; vender ni npanja, da bi ae v novem parlamentu dobila večina, ki bi hotela podpirati to zvijačnost in nasilstvo poljske vladajoče klike.
»
Krščanski socijalci so sklenili, da sprejmejo v svoj klub tadi člana katoliškega centruma iz Gornje Avstrije. Solnograda in Štajerskega. Vsled tega združenja vlada v klerikalnih krogih neizmerno veselje, ker je sedaj njih blok najmočnejša nemška stranka — in odločilen v parlamentu. Rogajo se svobodomislecem, kateri so poprej vedno svarili nemške stranke pred zvezo s krščanskimi socijalci, češ. da so ti reveži ostali sedaj na cedilu, ker se nobena nemška napredna stranka ni hotela z njimi združiti ter prišli ob vso moč in veljavo, dočim je prešlo načelstvo avstrijskega nemštva na združene krščanske socijalce in konservativce.
(•esar je imenoval celo vrsto do-životnih članov gosposke zbornice, med temi so ministri: Beck, Bienert, Auer-sperg in dr. Marchet. Med novimi člani gosposke zbornice je večina Nemcev — Čehov in Poljakov je le malo — Slovenca in Hrvata pa. kakor po navadi — nobenega.
Pogajanja z Ogrsko se nadaljujejo. Ogri se drže trdovratno svojih zahtev glede upeljave carinske meje in delitve avstro-ogrske banke v dve posebni banki, avstrijsko in ogrsko. Ta zahteva je posebno zvita, kajti če hočejo Ogri svojo gospodarsko samostojnost, morajo imeti tadi svojo banko. Oboje bi si najrajše osnovali z avstrijskim denarjem, ker zahtevajo, da naj se, ako bi tndi imela vsaka država svojo posebno banko — vender upeljal prisilni kurs bankovcev obeh bank v obeh državah. Z dragimi besedami. Madžari bi hoteli, da bi v Avstriji veljali tudi ogrski bankovci brez obzira na to. kako je njih banka z zlatom fundirana. Dobiček ki bi ga Madžari imeli od tega bi bil velikanski, kajti 59 od sto vsega kredita, ki ga daje avstro-ogrska banka, odpade na Ogrsko. Avstrija naj bi torej po njih računu plačala Ogrom tadi njih gospodarsko osamosvojo. Ni verjeti, da bi avstrijski parlament kedaj privolil te naravnost nesramne zahteve.
in strokovno izobrazbo m»d ljudstvom.
Tako zve in ve tudi najpripro-stejši kmetovalec na svoji samotni kmetiji, kaj se godi zunaj po svetu; t*ko si krati čas s čitanjem najboljših del velmož svojega naroda: tako ga napeti berilo, da tudi sam resno misli, dela in študira; tako se ma ne dozdeva ta divja pustinja tako žalostna in zapuščena. ker ga je samega pol pesnika. On ljubi čudovite stvore, v katerih so otrpnili goreči potoki lave, on ljubi visoko proti nebu stremeče tednike, on ljubi svoje zelen travnike in pašnike neomajno in globoko. Saj so živeli na istem prostorčku rodovitne zemlje dedi in pradedi. saj se imenuje rodni krov še zmiraj tako kakor mu ime poročajo pravljice iz pradavnine, saj počivajo v isti zemlji njegovi predniki, katere zna našteti veke in veke nazaj.
Vnaaja delava.
—	Srbija. Vsled obstrukcije mladih radikalcev, ki je bila naperjena proti ministru notranjih zadev, Protič«. so odstopili vsi ministri. Kakor se čaje. pride Pašič zopet aa krnilo ia sploh celo dosedanje ministrstvo z isjemo Protiča Mladi radikalci pa bodo nadaljevali boj proti Pašiča.
—	Nemčija. Na deželnem shodu hanoveranskih velfovcev je govoril pl. Hodenberg o volilni organizaciji centruma: .Ako se ustvari volilna orga-nisacija le na verskem stališču, kakor je to pri centrumu v uava4i, ako se izročimo le duhovščini v roke. se bojim, da bo to imelo slabe posledice. Mislim, da kaže izvolitev župnika Grandin-gerja (kateri je bil izvoljen na liberalni program proti »verskemu" kandidatu) na Bavarskem, da je nevarno lok preveč napenjati. Mislim tudi. da je nevarno za pravo politično prepričanje. ako se združita vera in politična stranka . . Tako velfovski centrumaš na Nemškem.
Dopisi.
Moriboroki Sokol. Zmagovito pot je nastopila misel sokolska ns Spod. Štajerskem. Skoro ne mine leto. da se ne bi ustanovilo novo društvo in se ojačila sokolska organizacija. Posebno vesel pojav v nizu že ustanovljenih sokolskih društev pa je imenovati ustanovitev Mariborskega Sokola. V slabih razmerah se je rodilo to društvo. Se na ustsnovnem občnem zboru, ki se je vršil pred dvema mesecema. so bili duhovi tako razdeljeni, da so se nekateri upravičeno bali za bodočnost društva. Toda ta bojazen je takoj vse zapustili, čim je prevzel v mlademn društvu mesto staroste br. dr. Fran Rozina. Na lepši način pač ni mogel obhajati br. starosta svojega 20letnega jubileja, odkar je ustanovil Dolenjskega Sokola v Novem mestu kakor s prvim nastopom Mariborskega Sokola, ki se je vršil včeraj v mariborskem »Narodnem domu". S ponosom in zadovoljstvom je lahko zri na svojo mlado in čilo četo, ki je ta dan tako krasno dokazala, kolika škoda bi bila za mariborske in sploh vse štajerske obmejne Slovence, ako bi se pustil še nadalje mitev velikanski kapital njihovega prekipevajočega navdušenja in vstrajnosti.
Kmalu po drugi ari popoludne so se začeli polniti prostori »Narodnega doma" in nekaj ur pozneje je bil »Narodni dom" do zadnjega kota poln občinstva. Opaziti je bilo lepo število okoliških Slovencev, a čuti je bilo tudi v marsikateri družbi češko besedo. Skratka, udeležba je bila sijajna
Spored se je pričel. Burno ploskanje je pozdravilo nastop telovadcev. Po slabem taktu godbe je izvajalo 16 telovadcev proste vaje, določene za zlet v Prago. Izvajanje je bilo zlaSti z ozirom na težavne vaje dobro. Po prostih vajah je nastopilo 24 telovadcev v treh vrstah na drogu, bradlji, skok v višino, skok ob palici, netanje šola in s kombiniranimi vajami na drogu in bradlji. Da bi na dolgo in široko podali strokovnjaško oceno o teh nastopih, ni naš namen, to spada v strokovni list sokolski. rečemo le, da se je pri vsem videlo krepko stremljenje po enotnem načrtu, po idejah prave sokolske telovadbe. Nikake pretiranosti, nikakega stremljenja po takozvanih »bomben-efektih". temveč smo videli le postopni napredek od ložjega do težjega Samo ob nastopu prve vrste s vajami na droga in bradlji je bilo videti, da bi vrsta z lažjimi, njej primernimi vajami in z dovršenejšo izvedbo dosegla še lepši uspeh.
Občudovali amo za mlado društvo rea sokolsko disciplino. V n« se je videla iikašenost načelnika br. Ilich-a. ki ii je postavil nalogo, vzgojiti Mari-korskega Sokola v pravem daba so-kolskem. A tadi oetalim br. vaditeljem ie je poplačal njikov trud z lepim upeham in napredkom.
Baraa pohvala je spremljala brate telovadce oh odhoda a telovadišča. Z veseljem smo gledali na to čilo sokol-iko četo, ki ji je gorelo iz src navda-ienje, katero se je preneslo tndi na občiaitvo. Prepričani smo bili takoj po prvem nastopa, da bo Mariborski Sokol s tako četo uspešno širil narodno zavest ia poaos po svojem v narodnem ozira tako zanemarjenem okoliin.
Med presledki javne telovadbe ia po aji je nastopilo Mariborsko pevsko društvo s tremi prav dobrimi moškimi ibori. Nekako ob a uri se je začela prosta zabava in na to ples.
Vse občinstvo se je na to podalo v notranje prostore .Nar. doma", kjer ao nadile mariborske gospe in gospiee ■zborna jedila ia pijačo. Videti je bilo, da so bile srce veselice narodne Mari-borčanke. Niso se ustrašile truda in uspeh veselice jim je bil gotovo najlepše plačilo za njihov trud. Posebna hvaležnost jim je zagotovljena od Mariborskega Sokola, kateremu so pripomogle do izdatnega gmotnega uspehu.
Mariborskemu Sokolu kličemo .Naprej!"
Slovenske novice.
Štajersko.
—	..Slov enako dela v »ko podporno društvo v Celju" priredi v soboto, dne 15. jnnija 1907 zabavni večer v društvenih prostorih. Spored zanimiv. Več prihodnjič.
—	Godbeno društvo v Celju prired* prihodnjo nedeljo. 16. rožnika ob lo. nri predpoldne na dvorišču »Narodnega doma" koncert. Vstopnina prosta.
—	Bančno podružnico dobimo v Celju. Slovensko morda? O ne — podružnico nemške banke »Union- v Pragi. < »tvorila *e bo v jesen Ko so bo ta v našem lepem Celju. središču celega Sp. Štajerja udomačila in pridobila tudi slovensko klijentelo — pa pridemo morda tndi mi Slovenri s kako bančno podružnico na vrsto. Tožimo, da se nam naseljuje nemški kapital v Celju — znani Prym je otvoril na Bregu podružnico svojih tovarn za lesne izdelke — ne storimo pa ničesar: teo-riziramo in tožimo.
—	Nemškonacijonalna demokracija. To je najnovejši lim. na katerega love celjski Nemci svoje kaline. Ustanovili so zadnjo nedeljo »zvezo nemških delavcev v Celju in okolici"; da bi pa ta zveza ne umrla na pomanjkanju članov kakor se je to zgodilo nemško • nacijonalnemu društvu obrtnih pomočnikov, so sklenili iz previdnosti, da se pridrnžijo društvu tudi vsi »duševni" delavci. Vobče so postali gospodje v zadnjem času čudni .demokrati"; pa ne da bi se bali Slovencev in tistih 30 soc. demokratov?
—	Boj sa Celje bo kmalu dobil zelo resne oblike. Nemci so se začeli organizirati; ne le. da nain sgušajo ponemčiti naše delavstvo, sedaj hočejo ustvariti tudi zvezo nemških trgovcev ia obrtnikov, ki bi imela namen pospeševati samo nastavljauje Nemcev in popolno izključenje Slovencev. Kakor pa hočejo oni s tem po jedni strani zadeti Slovencem težak gospodarski udarec, tako se bodemo morali Slovenci dosledno braniti in sicer s strogo izvedenim, doslednim gospodarskim bojkotom. Mi ne bodemo pri tem trpeli.
pač pa bo uničenih dokaj nemških trgovcev ia obrtnikov. zlasti pa gostilničarjev. Naj pride do boja — saj v boju se skušajo moči in se jačijo mišice!
—	Ljubljanski »Slovenec nas je
iznenadil s posebno rubriko na uvodnem mestu, kjer se očividno vadijo najmlajši kaplani na Sp. Štajerju v pisanju političnih člankov. Gospodje imajo res nekaj možgan; celo to so pogruntali. da niso slovenski veleza-služni duhovniki, edini narodni delavci, v boju proti štajercijaastvu dosegli ničesar in da nas je Slovencev toliko, da lahko mečemo kar tisoče in tisoče ljudi Nemcem v žrelo, ne da bi jih poskusili pridobiti za narodno stvar nazaj. Ne čudimo se tudi. da fant tako dobro pozna bistvo soc. demokracije: v .Slov. Gosp." in .Slovencu" se more človek nedvomno točno in nepristransko poučiti o teh stvareh. Zato bo tudi lahko ovrgel strašno govorico tistih zanimivih številk, katere nam pravijo, da živi v Avstriji 1740 plemenitašev in veleposestnikov, kateri imajo nad stotisoč kron letnih dohodkov ia dva milijona ter 140 tisoč kmetov, kateri imajo aa leto koaaj 600 K dohodkov. Zato pa bodo poslanci kmečke zveze, zastopniki teh siromakov, v najožjih stikih z ljudmi, ki zastopajo plemeni-taške koristi . . . in bodo skrbno ogibali soc. demokratov, da bi se Bog ne daj kaj storilo v prid našemu delavstvu in kmečkim siromakom. Zamerili bi se s tem katoliškim plemenitašem in veleposestniškim mogotcem in trpele bi morda vsled tega verske svetinje našega dobrega ljudstva.
—	Is dežela, šolak. sveta. Prestavljena sta g. nadučitelj Fran Vabič na Runču kot def. nčitelj na deško ljudsko šolo Ptaj-okolica in gspdč. Roza Preskar. učiteljica, iz Buč v Pišece. IMinitivnim ste imenovani proviz. učiteljici Mar. Kladnik v Koprivnici in Mar Boštjančič na Blanci. Kot okr. pom. učitelj za ptujski okraj je ime-novau gosp. Edv. Čeh. def. nčitelj pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
—	Laški trg. Vprašamo mero-dajne kroge iz I«aškega trga, kaj je s tam-.šnjim »Bralnim društvom**, da ni ničesar slišati o njem. Kako važno je »Bralno drnštvo" za uspeh ljudske omike je gotovo znano vsem tamošnjim krogom, zavedali se bodo pa tudi svoje dolžnosti, ki jo imajo napram .Bral-uemu društvu", čemu potem taka zaspanost. zakaj se ne brigajo za društvo? Govori se celo o razpustu tega društva. Sramota!
Poživljamo vse tiste činitelje, ki so dolžui skrbeti za razcvit .Bralnega društva" iu druge narodne kroge, da posvetijo več truda temu društvo, sicer bi bili priraorani širšo javnost opozoriti na njib nedelavnost in lenobo, ki že do neba vpije.
Torej na delo za narodni napredek!
—	Krankolovo. (Izjava.) Dopisi v .Domovini" kar ne dajo miru našemu poročevalcu .Slov. Gospodarja'. Psovke letijo name. ker sem slučajno jaz |m>-slal poročila o shodu in volitvah. Vidite zdaj. oziroma vidiš prestavni gospod dopisnik, da me ni strah, če objavite moje skromno ime v prihodnji številki mariborskega lista. Svet se zaradi tega ne bo podrl in naš potok tudi ne bo tekel navzgor. Pozivam pa dopisunčeta, uaj mi dokaže in poleg tndi objavi svoje ime. kdaj in kje je slišal, da jaz slišim rad ime .gospod"! V šoli bom to vedno zahteval, drogače pa nikdar zaradi tega koga po strani gledal. Olike ti vsekakor manjka, če je po volji tvoji ali ne!
Kaj pa je vzrok, da sem vedno v .časti" pri teh ljudeh? Vadil sem fante in dekleta bralnega društva v petju. Dobro leto je šlo vse po sreči, ker sem
ustregel vsaki njihovi Želji. Nabožne in narodne pesmi so se morale menjavati posebno v zadnjem časn. Zanesel pa je ves pevski zbor politiko v drnštvo in izostal demonstrativno od vaj. misleč, če učitelj voli Robleka, potem tudi ne sme petja poučevati. Kaj ae, petje je tudi del politike?! Nič škode zame. vsekakor pa za pevce. Nikar ne mislite, da zato nosim jezo v »želodcu". Sami si bijete v obraz to. Če mi kažete zdaj hrbte pri sreča-vanju ali smuknete hitro v varen kotiček. kaj za to! Imejte veselje s tem, saj to ni bojazljivost! Vem pa dobro, da je v vaših vrstah dopisnik. Pozivam ga, naj pride na dan z imenom.
Odkrito tndi povem, da mi dopisnik nikdar ne bode predlagal, kaj in kako naj delujem za narodni blagor. Kmetsko ljudstvo mi je vedno ljubo in bom tndi neprenehoma zanj vporabil vse svoje moči. seveda nikdar ne v smisln »kmečke zveze". Ali nisi dopisnik eden tistih, ki je zavrgel izobrazbo? Pometaj pred svojim pragom! Sicer pa se ne boj. da bi se silil v ospredje. Pregovor pravi in velja tndi za zapisnika: Ne sili na solnce. če imaš maslo na glavi.
Anton Strigl, nčitelj.
—	V tirižah je prosto mesto poštnega ekspedijeata. Prošnje je treba vložiti v treh tednih. Natančnejša pojasnila daje občinsko predstojništvo v Grižah pri Celjn in poštno ravnateljstvo v Gradcu.
—	V nedeljo vsi v Kapljo aa narodno veselico pri g. Apatu. Velikansko senzacijo vzbuja električni vrtiljak. Posrečilo se je odboru pridobiti električen tok od nove elektrarne na Brodeh! Vsled tega bo na večer tudi vse v žarnicah in obločnicah. Japonski pnstni jongierji so že na potu z Dunaja, kjer so ravno s svojimi ekscentričnimi umetnostmi vzbujali veliko pozornost! Pa vse še ne sme na dan. velika presenečenja še pridejo ...
—	V Kaplji pri St. Jarja ob Tabora bo v nedeljo 16. t. m. sestanek vseh vrlih Slovencev Savinske doline. Z mrzlično naglico hiti veselični odbor, da postane veselica vsem udeležencem nekaj nepozabnega, neizbrisnega. Daleč znano pevsko drnštvo .Edinost" v Žalca pride polnoštevilno. Vranska .Vila" nas preseneti z docela novimi komadi! Za panoramo so se z veliko težkočo in visokimi stroški nabavile najznamenitejše originalne fotografije dogodkov iz kratkominulih dni. Radi vedno do-bajajočih znamenitih starin iz polpretekle in pretekle dobe razširiti se je moral muzej za 20 m2 Radi prometa med $1 Petrom in Kapljo se vršijo pogajanja z največjo tovarno avtomobilov!
—	Iz Sevalce. Ali bi že ne bil kmaln čas. da bi dobil slovenski trg Sevnica tudi slovensko požarno brambo? Danes so je vršila v Brežicah nemška požarniška slavnost. Kajpada so se peljali tudi naši požarniki pod vodstvom Smrekarjevim v Brežice. Celjski nem-škntarji so jih pozdravljali s .heil-" klici; morali so sesti med te s pla-vicami okrašene Nemco — in so bili nekateri tudi toliko neznačajni. da so takoj pozabili slovenski in govorili — nemški, a kako! Celjski Nemci so butali s komolci in grizli v ustnice, da bi se ne smejali tem žalostnim junakom! In moramo reči. da so imeli prav! Poslušali so tudi. kako so se norčevali iz slovenščine in slovenskih požarnikov. V Brežicah pa so si dali pripeti na prsi nemškonacijonalne trakove! Ali ne uvidijo, da so bili samo za stafažo br*:,škim nemčurjem? Čas je, da dobi Sevnica slovensko požarno brambo — in da se nobeden Slovenec kot ognje?asnik ue udeleži takih slavnosti. na katerih zasramuje svoj — lasten ;od!
—	Brežiški Sokol priredi v nedeljo. dne 16. junija L1. s sodelovanjem Krškega Sokola na vrtu »Narodnega doma" javno telovadbo s srečolovom ia plesom. Svira vojaška godba c. kr. pešpolka štev. 96 iz Karlovca. Zares željno smo že Brežičani pričakovali zopet kaj veselega, da pozabimo neprijetni brataki boj zadnjih dni. Brežiški Sokol je zopet kakor vsikdar prvi, ki kliče vse brate k slogi in skupnem delovanju proti skupnemu sovražniku. Ves čas volilnega boja se je Sokol pridno vadil v telovadnici, da stopi med svet in pokaže, kaj zamore sloga in zastopnost Pokazati nam hoče v nedeljo, da njegov trud ni bil zaman in da mogočno razprostira svoja krila. Ta mladi Sofcol se je v primeroma kratkem času pod spretnim vodstvom zelo razvil in pošlje celo k vsesokol-skemu zletn v Prago vrsto telovadcev. Zatorej prihitite v nedeljo, bratska društva. Sokoli in neaokoli. sploh vse. kar Sokola ljubi, v Brežice in pokažite mu svoje simpatije, katerih je v resnici vreden ter ga tako z mnogo-brojnim obiskom bodrite k nadaljuemu delovanju, da doseže cilj, katerega si je stavil. Okoličaai. pozabite aa vse. kar je zadnje dni bilo, in edina Vaša misel naj bo: V nedeljo vsi v Brežice k našim vrlim Sokolom!
—	Ii Pailaee pri Ormoža. Z ozirom na dopis v št 59. našega lista z dne 24. aaja 1907 nam grozi pu-šenski župan, g. Frana (!) Masten. s tožbo, ako ne priobčimo dotičnega certifikata tako kakor se je po priloženem občinskem potrdilu v resnici glasil:
(Prepis.)
Certiflcat.
Es urird Gemeindeamtlich besta-dlget daa Georg Werhovčak seit dem Jahre 1897. eine Mutterstute nach Orion Nr. 169 und Hengstfohlen nach Mo-narque Nr. 203 besitzt und welche noch ia besitze des Georg Werhovčak ist Gemeiadeamt Pnscbendorf. am 5. Aug. 1904.
lastea, G. V. m. p.
Mi nismo hoteli s svojo grajo v št. 59 g. županu ničesar drugega kakor doseči to. da naj nraduje slovenski, in sicer prvič zato. da obvaruje popolnoma slovenski občini tudi slovenski značaj, drngič pa zato, da se obvaruje, ker nam je znan kot poštenjak, zasmehovanja Nemcev, ki se ne smejijo, kadar vidijo taka slabo nemški pisana uradna pisma samo njemu, ampak se norčujejo iz Slovencev sploh. In to po pravici! Svetujemo gospodu županu, naj pokaže ta »popravljeni" certifikat nekomu. Li dobro govori in pravilno namški piše. pa bode uvidel. da se je sam — uradno osmešil. Naj mu služi to v koristen nauk! Pa tudi drugim našim gospodom županom po slovenskih občinah, da se odvadijo nepotrebnega nemškega uradovanja.
—	Umrl je v nedeljo. 9. junija zvečer v Vodrancih pri Središču pesnik in pisatelj Božidar Flegerič. Pogreb je bil danes dopoldan ob 10. uri. v m. p.!
—	Na C vena pri Ljutomera se
je ustanovil poštno-hranilnični urad. V njegovo okrožje spadajo občine, ozir. kraji Cven. Zg. Krapje, Sp. Krapje in Mota.
—	Ljutomer Radi nepričakovanih ovir se preloži izlet »Murskega Sokola" k Mali Nedelji na nedoločen čas.
—	„Po volitvah aekaj oevlrkov". Tako je naslovljena notica, v kateri očita nek očividno zelo resnicoljuben velečastiti dopisnik (sodimo, da je zelo »blizu" Sv. Florjana pod Bočem doma) v št 30 »SI. G." z dne 6. junija 1907 .Domovini" stvari, članke in očitanja, katerih ai nikoli pisala. Kje stoji v št 25. .Domovine" omenjeni članek.
nadalje kedaj smo očitali florjanskemu župnika, da je a prilaice lagal (mol je T tej točki zelo občutljivi, pisali o brzojavki aa pristanki shod itd? Do-tičai dopisnik je o naSem listu gotovo namenoma — lagal in obrekoval — vse v večo čast boljo.
Na njegova izvajanja ne bodemo odgovarjali; mol je gotovo na Tirolskem doma . . dela pa na štajerskem z .ocvirki" politiko. Mislimo, da smo molev značaj pogodili, ako povemo, da mu leli najbolj na srcu — jesti in jesti: z -ocvirki" začne, z želodci, tolstimi io krepkimi Nemci, tekom, velikimi skledami leče. žlicami mastno zabelo konča -Wes das Herz voli ist, des gebt der Mund iiber' Svetujemo mn dobrohotno, naj raje v svojem lnpniiču mirno prebavlja — nismo nič radovedni ns njegov oči-vidno veliksusk apetit Se manj pa na njegove laii in obrekovaaja. katera prav aič ae pristojajo katoliškemu duhovniku. Ali pa hoče braniti s tem oroljem .vero" ? Nam prav — le naprej!
—	Mariborsko porota« sodlSče je obsodilo nemikutarskega kramarja Fraaza Peteliaza pri Sv. Vida pod Ptujem radi goljufij« ia kride t 1 »mesečno ječo.
—	Potarja. V Zimnici pri Sveti Barbari pod Mariborom ro pogorela gospodarska poslopja kmeta Plomca. — V aoboto je divjal velik polar v tovarni za olje v Račah.
—	Ii Maribora. Prijatelj naiega lista aam pile: Zelo aeprijetao dira« vsakega aarodaega Slovenca, ako se adeleti kake narodne slavnosti v „Nar doma' v Maribora, ako sliii tamkaj rasne natakaric« govoriti samo nemike .befele" ia vidi, da ima gostilničar samo nemiko .pediauago'. To je grda aavada ia razvada — ia mi zahtevamo, da se odstraai! — Vpraial bi ob tej priliki tadi aaio častilo mariborako narodno dnhovUiao, kako da je ai bilo sadajo nedeljo pri aokol-skem aastopa? Videli imo le dva gg. duhovnika, ki sta bila ves čaa navzoča. Čudno! Na HrvaŠkem blagoslavljajo Škofje sokolsko prapore, ilovenaki •okoli pa menda upravljajo vero v nevarnost! — SlovenjebistriSki mladi aa-rodai godbi pa vsa čast
—	ta dragi tisočak v kronah j« prejela letos dražba sv. Cirila ia Metoda od tvrdke Perdaa v Ljubljani za prodane drulbine vžigalic«. Kspajte ia zahtevajte po vsek trgoviaah ia trafikah Ciril - Metodov« vtigalice! Dralba prosi tadi tiste, ki i« aiso plačali drntbiaih koledarjev aa M« 1907, aaj to store čim preje.
—	Odllljla zavod ta slepce v Gradca vsprejme a 15. septembrom 1807 vae slepe, 4—1» let stare otroke za odgojo in poak, ki imajo domovinsko pravico aa štajerskem; pravtako vsprejme otrok«, ki zaradi slabega vida a« morejo obiskovati javnih ali zaaebaih ljudskih SoL Plačati je aa leto le malenkost; ako pa j« prosilčavo nboStvo dokazano, tedaj ga vsprejme Štajerski Odilijin zavod za slepce t Gradca brezplačno. Podačnjejo ae ta vsi predmeti Ijadskih Sol; vtpeino s« goji petje ia godba, kakor tadi ročaa dela, kakrSna zamore izvrSevati slepec samostojno. Prodaj« aa taksjtaje ravnateljstvo zavoda naj ae oddado vsaj do konca jalija; aa pozneje dotle prodaj« se n« ozira. Pri dene jo aaj K zsjedno sledeči listi: Krstni list spričevalo cepljenih kot, domovinski list s bolni list tar zdravnikovo spričevalo, U aaj priča, da j« otrok slep ter da j« sposoben ta pouk ia vzgojo, Naslov zavoda ta glasi: Odilijia zavod za slepe«, Gradec, Leoahardstr. ISO.
—	Ubila j« v Wiater Qaartarea (Sev. Amerika) v rudnika J os. Vezač-aika u Ljabnega v Sav.
— Maalfeatačal shod za slovea-ako vseučilišče. V nedeljo, dne !>. L m je sklical .Svaz českoslovanskeho stu-dentstva" v Pragi shod. na katerem so slovanski akademiki skupno mani-lostirali za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani, rasinske v l.vovn in češke v Bran. Sboda. ki je bil ve-ličastno obiskan so se udeležili med drugimi 'ektor češke univetze prof. Illava. dt-žavuozborski poslanci prof. Masarvk. prof. Celakovsk?, prof. So-botka in prof. češke tehnike llrasky.
Za slovensko vseučilišče je refe-riral g. dr. Mibajlo Kostobnr. ki je na podlagi statističnih dat in že danih kulturnih predpogojev utemeljil upravičeno sir vensko zahtevo, po lastnem vseučilišču.
Povedal je, da je nastavljenih seda j 539 nemSkih uradnikov na mestih, katere bi morali zavzemati Slovenci. Takih uradaiSkih mest je aa Kranjskem 97, Koroškem 63. Primorskem 171 a na Štajerskem celih SOS.
FiL Zalar (Adrija) je stavil sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
I.	Potom zakonodaje naj se za-jamči popolno sloveasko vseučilišče v Ljubljani.
II.	Vlada aaj stori takoj vse potreba« priprav« za otvoritev popolnega slovenskega vseačilišča. ia sicer aaj predvsem pospešuje habilitacijo slovea-skih docentov: najprimernejša za to j« čeSka univerza v Pragi.
III.	Zahtevamo takojšno otvoritev jaridičae fakultete v Ljubljani. ker so za to daai vri predpogoj;.	P.
—	Deielai paalaaee K. ti kos v
Beljaka je odloill svoj mandat Kaj ga j« dovedlo do t«ga koraka, nam ai taaao. Komiki .Kiratner Tagblatt" ve poročati, da ga j« razlalila celovška vaaaemška .LiadvanazaitaBg".
—	Draitva korašklh vaeaeaeev ja in«k> da« 2. junija svoj letni redai občai zbor v Beljaka. Sklenilo se je, da a« preseli to draitvo iz Celovca T Beljak. Mesto Beljak ho torej od sedaj aaprej torišče vseaemik« kajakarije. Morda bo tadi prof. dr. Janet Angerer kompetiral v Beljak na gimnazijo, da bo laije v tesnejii zvezi s svojimi vae-
i ovčicami.
Društvene vesti.
—	Čebelarska pod ra tal ca pri Bali Nedelji priredi v nedeljo, dae 16. t m. predavanje v Soli, takoj po rani naii. Predava g. Jarančič. K mnogo-brojni udeležbi vabi	odbor.
—	Akad. taka. draitva .TaW v Gradca priredi v sredo, dae 12. t m. ob 8. ari zvečer v gostilni .Stephans-tnrm" svoj III. redni občni tbor z navadnim vsporedom.
Tm. Liac
Loterijske številke.
Iu 7. junija 1907 : 00. t». 72. 19. 79. . ■ . . as. 1«. «. 7». 74.
suKnfl
bi artat Mift
KarelKocian
tvoralca ta sakao «
183
• Vzorci franka.
Vdova«,
želi poročiti
i frnsko. ki je vajena KoapodinjotTS. r»nodt* ns
Mihael« Hret.lco, Teci, p. Sevnica.
Vpeljana gostilna
»e išče v najem ali na račnn. Ponudbe post. reat. ..Gostilna" St. 118. Šoštanj. :w*» 3-2
ffMMftftlffi)^^
Trgovskega
pomočnika
dobro izvežbanega v trgovini z mešanim blagom, sprejme kot prva moč tvrdka:
Iščemo raznih že rabljenih
sodov
od 5.-50 hI. Ponudbe na
jilnico, Brnet, Istra.
Trika občina Žalec
sprejmi s I. julijem 1907
redarja,
ki naj bi bil tudi ebiin-iki in pesojiliiiiki sluga. Plača800 K, prosto stanovanje in službena obleka.
, Županstvo.
6000 K zaslužka
alačaa aam, katarl Mih. Sa al as|a iMrta
600 komadov u sam« fl. 2 50
v ressiei prllitaa kspčijs. Jaz dajoa:
i elep. vrOkratao pat. rrraonioirftepna nra » pismeno garancijo tovarne ca točnost, t fina tiato donble »tri-rtra. i pral aaa U amrrik claU donble a pnnar. briljaaU (c* K">ei"li ali daibO>, t zlato donble m»n.-ina tru k ha mataaeta vedao amra). s kraani napram rumbi t.batui-artta. s pat. cnmbl ra m rm talke, j ele«. ret.nl aotlf, 1 rtof. svilena ovratnica. avnla ali t ena 4 1 lepa ict« ca ovraMlco * Simlllliriljaatom ■dotibllranai. 1 lepa daaska brt»a icadaja aoToal I, 1 k tiaro repno toaletno srcslce, t lepa denarnica, t par bontono« r amerlk. brtljanii, t flao pisalno orodje ia siklja t pat. vrnreaakj bsiuaftcr. I Rarnltara »o komadov racllfnlh pravih, isozraiaklb znamk. I elef. edtrtalec ca smodke (nikelj.) 1 pal. d rta 1 ca orratalco, t album najlrpdih alik s vrt«, Vae skapaj s eleftaatno ar«, ki Je um* ikrst toliko samo tld ry. Proti predplačilo af"
S. URMCH, (rakav it... Si.
M R, Pri aaknpo z paketov ae priden* 1 pri rs 4 an>lr*ka britev knsplalM. Ne spajajo«* ae zamenjani! vrna
redni občni zbor
U ae bole vrill
t petek, dae 28. jaajja 1(07 ob tO. ari dopoldne t posojilnlčai pisani
DNEVNI BED:
1.	Poročilo aačelstva.
2.	Poročilo nadzorstva o letnem racunn.
3.	Odobrenje letnega računa.
4.	Sklepanje o porabi čiitega dobička
5.	Dopolnila« volitev v aačelstvu.
6.	Čitaaje revizijskega poročila .Zveze* ter akrepi vsled istega.
7.	Bazni predlogi	mi
Pripomba: Ako bi ob zgoraj določeai ari a« priilo zadostno Število zadraiaikov, da bi bil občai zbor sklepčen, vrti te ob 2. ari popolda« v smisla g 32 pravil dragi občai zbor, kateri je pri vsakem itevila sklepčea. ORMOŽ, dae 8. junija 1907.

mmm&m
Steekenpferd lilijino milo
■0-19 od B.rgaaaa a 4r. Or.lt..1 ia Deda aa Labl (Olike) «7 j. ia oataa. po priaaaajtb. kater. Una« 4aa ia tana. najbolj«, idravila. allo proti pegaa aa lica is v 4aatfo aetae. naekka kol. la adrave barve aa abiais.
tati pt H t ji MM rt mi Mtntt, infatjii, ttttvluk i Mina! a allia ter hI brQačlk.
Dinogradniki pozor!
Najbolji« ia najcenejše sredstvo zoper plesnivec (Oidium) na ......is Pasmi-------*------
trti je škropljenje t
i p*riWm I
IzkaSalo se je skoz mnoga leta po vzornih vinogradih, pokazali so a« povsod izvrstni uspehi.
Ravnotako je tadi za primeSaaje k modri galici proti peronospori neobhodno potreben Pasrav pataalavaai pariM laf. Dobiva se poleg pravilnega navodila po vseh večjih Špecerijskih trgovinah ali pa pri izdelovatelja (na debelo).	(»e) j-a
(imartka).