Leto VI., 165 Ljuhijana, sobota 13. julija 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din aea lahaja ob 4. rjnjhraj. =3 Stane mesečno Din s$-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo a frr.evna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon štev. 72. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Snaflovi ul, št. 5/L — Telefon St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava 1 Upravništvo: Ljubljana, PreSernova ulica St. 54. — Telefon št. 36. Inseratn! oddelek: Ljubljana, Prešej;«. nova ulica št. 4. — Telefon št. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. z. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Liubljana št. : 1.841 - Praha čislo 78.18^ Wien'Nr. 105.141. Ljubljana, 17. julija. Danes je bila imenovana nova radi-kalsko - radičevska vlada. Petek slab začetek. Na željo radičevcev bo zato histerija nekoliko korigirana in ukaz o imenovanju novih ministrov bo datiran z jutrišnjem dnem. Jutri dopoldne bodo člani nove vlade tudi položili prisego in v pondeljek se kabinet RR predstavi Narodni skupščini. Glasila in voditelji ostankov dosedanjega opozicijskega bloka «Naradnega sporazuma in seljaške (ljudske) demokracije« razglašajo, da bodo tudi novo vlado brezobzirno pobijali. V tej napovedi spoznaš nezdravo jedro našega parlamentarizma, ki se neprestano suče okoli rušenja vlade. Vsaka opozicija čisto pogrešno misli, da je samo zato tu, da ruši vlado, ne oziraje se pri tem na splošne interese naroda in države ter na temeljne politične principe, Ako bi bilo za presojo nove vlade me-rodajno zgolj moralično stališče, potem bi smeli reči, da je sodba že izrečena. Sporazum med obema danes koalirani-ma strankama ie bil dosežen potom pre vare obojestranskih dosedanjih zaveznikov in morda imajo prav oni. ki pravijo: nova vlada se je v prevari rodila in bo od prevare poginila. A vendar se nam zdi. da sodba, ki jo imamo o ravnanju vsakega izmed obeh kompaciscen-tov, ne more in ne sme biti preuranjena glede režima, ki nastopa z novo koalicijo. Pritegnitev radi(evcev k pozitivnemu državnopolitičnemu delu je vsekakor tako važen dogodek, da smo si svesti splošnega odobravanja, ako pravimo, da je vsekakor treba počakati vladnih sklepov in ukrepov ter parlamentarnih dejanj nove vladne večine, da bo mogoče pravilno in v javnem interesu — sine iura et studio — soditi. Politika pri nas ni ravno čedna in prijetna stvar, a s tem je treba računati. Zato se mora v vsaki politični situaciji obdržati mirne živce, pa z višjega stališča gledati na dogodke. Novo vlado bomo predvsem presojali po tem, kako bo izvrševala nacijonalni program dosedanjega Narodnega bloka, na katerem bazira, kakor se zatrjuje, sporazum med radikali in radičevci. Ako ie ta sporazum iskren, potem .ie v naši državi likvidirano hrvatsko vprašanje. pokopana so sploh vsa državno-pravna gesla, ki so skoraj sedem let vznemirjala državo in ovirala njeno konsolidacijo. Mi vemo. da ie pritegnitev radičevcev v vlado eksperiment in !e želimo, da naj bi — navzlic temu. da ie druga taktika zmagala, kakor smo io mi svetovali — ta poskus v polnem obsegu uspel. Ni nobenega dvoma, da bi trajno spreobrnjenje radičevcev značilo velikanski napredek za celokupno državo in njeno bodočnost. Cim je smatrati državnopravna vprašanja za definitivno likvidirana, bomo s tem večjo intenziteto mogli posvetiti pažnjo kulturnim, gospodarskim in soci-ialnim vprašanjem. Pri vsem tem gre v prvi vrsti za prakso pri uporabi določil vidovdanske ustave in drugih zakonov, gre za to, da se principi moderne demokracije v naši državni politiki izvedejo tako. da bomo dejansko in ne samo na papiriu vsi državljani in vsi deli države enakopravni. Iste pravice in iste dolžnosti za vse in povsod! Izvedbo vidovdanske ustave in izenačenje zakonov, ki so dosedaj delali poedincem in poedi-nim pokrajinam hude krivice, mora nova vlada nadaljevati tamkai. kier so samostojni demokrati v prejšnji vladi to obsežno a velevažno delo pripravili in pričeli. Posebno važnost polagamo na to, da bo nova vlada trdno držala napredno in naciionalno smer prosvetne politike. S svobodoljubnim in modernim šolstvom je treba ustvariti novo generacijo državljanov, ki bodo ne glede na sociialni položaj sposobni za naloge življenja, a tudi državljani. Id bodo znali ceniti svojo skupno domovino ter dvigniti srečo in moč Jugoslavije in Jugosloven.ov. Slovenski del samostojnih demokratov se še posebej zaveda, da tvori v naši ožji domovini po številu na.iiačjo nacijonalno-unitaristično in napredno politično organizacijo, ki je že izza časa Avstrije na.iodličneje sodelovala pri nastanku in pri konstruktivni zgradbi naše nove države. Še večjega pomena kot številčna moč te organizacije je njena notramia politična, kulturna in so-cijalno-ekonomska sila. Zanašajoč se na granitno in že neštetokrat v zvestobi preizkušeno članstvo, nima slovenska SDS strahu pred nikomur in le Škoda bi bilo za državno in narodno misel v Sloveniji, ako bi novi režim s partizanskimi eksperimenti skušal pri nas napredne sile zavajati v nepotrebne boje. Narodno-radikalna stranka v Beogradu, ki nosi glavno odgovornost za nadal.ini razvoj političnih dogodkov v državi in tudi pri nas v Sloveniji, je tekom dolgoletnega sodelovanja z našimi reprezentanti v vladi in v Narodni skupščini imela dovolj prilik, da se je mogla uveriti o težkočah, v katerih se narodna in napredna misel y Sloveniji. Nova vlada RR sestavljena Ukaz je bil podpisan sinoči z današnjim datumom. — Sestava novega kabineta. — Vlada se v pondeljek predstavi Narodni skupščini. * radičevci izrekli željo, da se naj nova vlada ne imenu;e danes, ker je petek in torej nesrečen dan. Nadalje se je razpravljalo tudi o nekaterih ukrepih, ki jih bo nova vlada storila na svoji jutrišnji prvi seji. Popoldne je P^šič ponovno razpravljal z direktorijem radikalne stranke. Ob 4. uri popoldne je bil na dvoru minister ver Miša Trifunovič. Za njim je šel h kralju ob 5.15 minister Gjuričič, ki bo zastopal ministrskega predsednika v ča su njegove odsotnosti iz države. V av-di.ienci ie ostal do 6. Pri tej priliki je predložil g. Gjuričič kralju v podpis uknz o novi vladi RR. Ob 6.30 sta prišla v ministrsko pred-sedništvo dr. Nikič in Pavle Radič, ki ie odšel nato na dvor, kier ga je sprejel vladar v polurni avdijenci. Lista novega kabineta še ni avtentično znana. Ne ve-se še ali ostane v vladi RR dosedanji vojni minister general Dušan Trifunovič, ker se je za ta portfelj pojavilo več kandidatov. Jutri opoldne prevzamejo novi ministri svoje resorte. Seja Narodne skupščine se bo vršila v pondeljek dopoldne z dnevnim redom: določitev dnevnega reda zbornice. Kot prva točka pridejo na dnevni red skupščine: dvanajstine in tem povodom deklaracija vlade. Opozicijski blok nanovedu;e pri debati o dva-naistinah novi vladi najostrejši boj. Kralj Aleksander se verjetno povrne že jutri zvečer na Bled. Ministrski pred sednik Pašič se odpelje v inozemstvo v pondeljek zvečer ali v torek zjutraj. Beograd, 17. julija, p. Nova vlada je .sestavljena. Popoldne ob 5. uri je minister Gjuričič predložil kralju ukaz o imenovanju ministrov kabineta RR. Kralj .ie ukaz podpisal. Na izrecno željo radičevcev, ki ne želijo, da prične njihovo delovanje v vladi v petek, bo nosil ukaz datum jutrišnjega dne, to je IS. julija ter se zaprisega novega kabineta vrši jutri dopoldne ob 10. uri. Takoj nato se sestane ministrski svet k svoji prvi seji, na kateri se bo posvetoval o svojih prvih ukrepih. Nova vlada se predstavi Narodni skupšini v pondeljek. Beograd. 17. julija, p. Danes je politični položaj stal v znaku pričakovanja ukaza o novi vladi RR. Vse se je zanimalo danes samo za ukaz, vse drugo je stopilo v ozadje. Dopoldne je g. Pašič dolo:o časa konferiral z Aco Stojanovi-čem in ostalimi člani strankinega direk-toriia. Na tej konferenci je bila definitivno določena lista ministrov. Vsi dosedanji radikalski ministri ostanejo, izvrši se 'e sprememba v nekaterih resor-tih. Ministrstvo pravde prevzame Marko Gjuričič, socijalno politiko Milan Si-monovič. a ministrstvo prosvete Velja Vukičevič. Radičevci prevzamejo port-felje po nastopnem redu- P. Radič, dr. Benjamin Šuperina. dr. Krajač in dr. N. Nikič. Ta vrstni red se je moral posebej ugotoviti, ker postanejo vsi štirje prvič ministri. Ob pol 11. uri so odšli radičevski ministrski kandidati k Pašiču, kjer jih je Pavle Radič predstavil. Ob tej priliki so Radieevo sporočilo meroda!nim faktorlem Radič je bil vedno monarhlst, republikanec pa ie zato, da je preslepil avstrijakante, komuniste in klerikalce. — Postal bo tudi centralist, — Korošec je bedak in f*a bo Radič pohrustal. Davi-dovič je tsošien toda naiven, Lj. Jovonovič je cošten in pameten. Pašič pa pošten, pameten in političen. — Radič st> odcepitev Hrvatov od katoliške cerkve in za zjedinjeme s pravoslavno. — Na Slovence je pozabil... sar proti sodelovanju liSS z radikali. Davi-dovič je pošten človek, kar mnogo velja. Ljuba Jovanovič je pošten človek, kar velja še več. a Pašič je pošten, pameten In politik, kar največ velja. In zato gredo radičevci najraje z radikali skupaj. Nadalje pravi Radič, da je izjavo od 27. marca in resolucijo H?S od 26. marca diktiral sam preko dr. Nikiča. Zatem zopet besno napada samostojne demokrate in m. dr. trdi (kar je bilo sicer že davno de-mantirano) da so mu samostojni demokrati po Danilu Dimoviču ponujali osnovanje pre-čanske fronte. Veruje, da ga radiicali ne bodo prevarili, ker to ni v njihovem interesu. Povdarja, da je izjavil radikalom, di bo v slučaju, ako preidejo samostojni demokrati k radikalom, stopil v opozicijski blok ter energično nastopi! proti njim, in da tedaj ne bodo likvidirali samostojni demokrati, nego bo likvidirala radikalna stranka Besno napada Sv. Pribičevida in dr. Žerjava. o katerih trdi, da sta razprla hrvatski in srbski narod. Nekoliko dal^e trdi. da bo morebiti sčasoma postal tudi centralist. Za-ledničarjem očita, ker so v Beogradu šli v hotel »Petrograd« in ker niso šli dalje od Beograda. Nadalje pojasnuje. zakal ?e npro-pasll! Davldovlčevo vlado In pravi, da nI imel zaupanja vanjo, ker je vedel, da se ne bo mogla držati. Pravi, da mu ie vse prešnje bilo samo volilno geslo, sedaj misli resno. Potem trdi. da ni govoril grdo o kralju, zlasti ne ono o Pompadurki in da si je to Izmisli! le Pribičevič dva dni po skupščini v zagrebški pivovarni. Nadalje pojasnuje, zakaj je bil republikanec in pravi, da je s tem hotel preprečiti habsburgovščrno in komunizem (!). Drugi vzrok, ki ni poznan in ki ga sedaj odkrito navaja, pa je bila nevarnost klerikalizma. Dr. Korošec ima glavo v Rimu. Radič je že razmišljal o tem. kako bi se ustvarila hrvatska cerkev, neodvisna od Rima. narodna cerkev, ki b! se tekom časa spojila s srbsko pravoslavno cerkvijo. Mogoče se bo s časom dala vporabitj v ta namen starokatoliška hrvatska cerkev. Ob koncu svoje Izjave pravi, da je sporazum z radikali dosežen brez pogojev in da čvrsto veruje, da se bo s skupnim pomirjenjem fn skupnimi silami naša država Izgradila tako, kakor to zasluži ona, naš kralj in srbsko-hrvatski narod. Slovenci po Radlču očividno nimajo besede. On iih dosledno prezira. Njemu smo »kranjski Hrvatic, ki .iih pozna k večjemu kot »voliče«. Beograd, 17. julija, r. Današnja »Politika« prinaša na svoji prvi strani veliko sliko Stjepana Radiča, zraven pa objavlja izjavo, ki jo je baie Stjepan Radič dal v zaporu nekemu svojemu prijatelju, da jo izroči v Beogradu merodajnim činitel.iem. V tej izjavi pripoveduje Radič, kako ie postal iskren monarhlst, ter pravi, da se to ni zgodilo radi tega, da bi prišel iz zapora, temveč iz prepričanja! Poleg tega smatra, da ie naš kralj zelo kulturen in evropski vladar, vzgojen v evropskem pojmovanju svojega položaja in dolžnosti, tako da bi mogel kraljevati tudi v Angliji. Naglaša, da mora priti do sporazuma med Srbi in Hrvati, ker je tak psihološki moment in ker psihološka dinamika naravnost sili k aranžmaju med radičevci in radikali. Radič je bil celo pripravljen sprejeti homogeno radikalno vlado, le Pribičeviča in njegove družbe ne more prenesti. Radičeva izjava je polna mrž-nje proti samostojnim demokratom in po vrsti žali v njej uglednejše voditelje SDS, izmišljajoč si vsakovrstne stvari. Pravi, da sedaj ne zahteva več revizije ustave, ker se bo v praksi pokazalo, kaj je treba revidirati. Ako so Srb! boljši vojskovodje in diplomati. potem znajo Hrvati boljše graditi ceste in uredit) šole. Srbi so borci, a Hrvati so tvorci. In zato Hrvati ne zahtevajo sedaj revizije ustave, temveč sprejemajo stališče g. Pašiča, naj se ustava pre zkusi bodisi eno. dve. tri ali več let. Radičevci ne žele več državnopravne avtonomije, pač pa samouprave. Sporazum pomenja, da dobe Srbi in Hrvati svojo državo, v kateri se bodo Srbi počutili, kakor se počutijo Hrvati in Slovenci. Pravzaprav ni važna državnopravna avtonomija, temveč je važna samouprava, ki se ima izvesti po potrebah sel.iaka, kakor se bo to nakazalo v praktičnem življenju. Zajednlčarji so večni statisti, in kamor jih človek vrže, tamkaj tudi ostanejo. Tako so postali republikanci, a jim je takoj rekel, da bodo morali preiti k monarhistom, in zaradi tega se sedaj sramujejo in hočejo ostati republikanci. Z dr. Korošcem je težko delati, ker ničesar ne razume In hoče vse spravit' pod svojo kuto. Njegovo stranko bomo polagoma po-hrustali, pravi St. Radič. Nadalje trdi, da sta mu davidovičevca Grol in Mihajlovič zatrjevala, da nimajo davidovičevci niče- sicer polagoma, a zanesljivo in krepko razvija. Pričakujemo, da ona ne bo nasedla potemkinskim kulisam in intrigam ljudi, ki so v Sloveniji brez mora-lične in politične avtoritete in dejansko nikogar ne reprezentirajo. Nele po vidikih splošne državne politike, marveč tudi po dejanjih, ki iih bomo videli od novega režima v Sloveniji, bomo uravnali svoje stališče v bodoče. Ne želimo si novih bojev med naprednia-ki v Sloveniji, a izzvani in krivično prizadeti bomo tudi v bodoče branili z vso energijo in če treba tudi brezobzirnostjo interese jugoslovenske demokracije .v Sloveniji Črna kuga v Rusiji Pariz. 17. julija, a. Kakor »e doznava. je v donskem in astrahanskem okrožju v Ru« siji izbruhnila črna kuga. Ruske oblasti so ukrenile strogo karanteno, da se kuga ne raznese po sosednih okrožjih. Zrako^lovska nesreča Pariz, 17. julija, k. V Chalons sur Mame sta danes dopoldne trčili dve vojaški letali tamošnje letalske šole. Tri osebe so bile pri tem ubite. Stiepan Radič bo te dni izpuščen Radičevski načrti za zopetno izvolitev zaprtih voditeljev. Radič napoveduje obisk v Beogradu. Beograd, 17. julija, p. Večernik »Vreme. na» poroča: Po zatrjevanju dobro poučenih krogov bo nova vlada izpustila Stjepana Radiča iz preiskovalnega zapora, da se bo mogel iz svobode brariti pred sodiščem. Ako bo obsojen, pride do amnestije, ki mu bo spregledala vso kazen in mu vrnila vse državljanske pravice. Stjepan Radič namerava, ako bo amnestij ran, priti kmalu potem v Beograd in zapro. siti za avdijenco pri kralju, da sc mu oseb. no zahvali in da mu podrobno poroča o novi politiki HSS. Tudi bi pri tej priliki sto. pil Radič v stike z vodilnimi krogi radikal« ne stranke. Nadalje piše « Vreme«, da bo Stjepan Ra. dič še v tekoči skupščinski periodi zopet izvoljen za poslanca, in sicer v kakem volil, nem okrožju, kjer radičevci ne morejo ni. česar izgubiti. Vsi njihovi poslanci tega okrožja bi odstopili, ravno tako tudi vsf na* mestniki, tako da bi bilo treba razpisati no* ve nadomestne volitve v tem okrožju. No« silec liste bi bil Stjepan Radič, okrajni kan« didati pa doslej zaprti voditelji stranke, dr. Maček in tovariši. Kot konkreten pri. mer se navaja varaždinsko volilno okrožje, kjer so bili na zajedničarski listi dr. Trum* biča izvoljeni sami radičevci. V političnih krogih menijo, da so to vest lansirali potom »Vremena« radičevci sami kot željo radikalom, naj bi omogočili njihovemu voditelju Stjepanu Radiču, da se mor re zopet povrniti k aktivni politiki. Zagreb, 17. julija n. Da Stjepan Radič resno pričakuje, da bo vsak čas izpuščen te preiskovalnega zapora, dokazuje dejstvo, da je bil danes dvakrat pri njem krojač.' da mu pomeri novo obleko. Pred odločilno francosko akcijo v Maroku Odhod maršala Petama na fronto. — Francoska ojačenja. — Francozi razpršili rifovske čete. — Madžarski dobrovoljci v Abd el Krimovih četah. Pariz, 17. julija. 1. Vojno ministrstvo je objavilo včeraj nastopni komunikč: «V smislu sklepov, ki jih je vlada že prej sprejela, so bila poslana v Maroko ojačania. da se zasigura francoska cona in da se olajša z uspehi sklep miru z Abd el Krimom. Ojačania se sedai koncentrirajo. da se omogoči pod danimi no-goii njihova kar najboljša uporaba. Vlada ie sklenila, da pošlje v Maroko maršala Petaina. ki se bo z maršalom Lyau-teyem posvetoval o vseh ukrepih za hitro omogočenje uspeha. Marša! Petain odpotuje nocoj iz Pariza v Toulouso, odkoder se poda z letabm v Maroko.» Odhod maršala Petaina v Maroko, kjer so deloma že zbrane nove francoske čete, se smatra kot odgovor na zadnje Abd el Krimove priprave za nove napade. Abd e! Krim je namreč koncentriral svoje čete v središču fronte proti mestu Fez in je tako ustvaril nov položaj, o katerem se ie vršilo včeraj važno posvetovanje med ministrskim predsednikom Pain!evejem, maršalom Petainom ter generaloma Faauemotom in Debe-neyem. Neposredno pred svojim odhodom v Rabat je izjavil maršal Petain novinarjem, da je njegov odhod v zvezi s prihodom maroške divizije, ki je na poti iz Porenia v Casablanco. Istočasno pridejo francoske čete iz Alžiria v Tazo. Njegova naloga ie namestitev teh čet na maroški fronti. Nova francoska akcija je zamišljena' kot energičen ukrep proti Abd el Krimu, ki je na francosko - španske mirovne! pogoje odgovoril z novimi ofenzivnim.' pripravami. Vrhovni poveljnik v Maroku general Noulen je danes popoldne odpotoval v Casablanco. Pred odhodom je imel da!j-| ši razgovor s Painlevejem in Briandom. (Glede položaia v Maroku opozarjamo na informativni članek, ki ga obiavliamo na 2. strani današnje številke. Ured.) Pariz. 17. julija, a. Iz Feza poročajo, da Rifovci nadaljujejo ofenzivo v severni in vzhodni fronti. Severno Taze so francoski letalci bombardirali neka mesta. Koncentracijo rifovskih čet v ker-nalskem okrožju, jugozapadno od Mue-zana so francoski letalci razpršili. Sovražnik je imel velike izgube. Koncentrične akciie francoskih in španskih čet so imele jako lepe uspehe. Kakor poročajo iz Budimpešte, se je na podlagi pisma nekega madžarskega dobrovoljca, ki je bil delj časa ujet v Abd el Krimovem taboru, doznalo, da posluje kot načelnik generalnega štaba Abd el Krima bivši madžarski polkovnik Inas. Pismo pripoveduje dalje, da je v Abd el Krimovem taboru več ujetnikov legijonar.iev (t. j. vojakov tujske legije) Rusov. Italijanov in Madžarov, ki iih je Abd e! Krim Prisilil, da so prevzeli vežbanje njegovih čet. sr-s- . ,Trgovski boj proti Trstu" Alarm službenega glasila italijanske vlade. Rim, 17. julija. I. Službeni organ «Po-polo d'Ita!ia» priobču.ie uvodnik pod naslovom »Trgovski boj proti Trstu«, v katerem piše o jugoslovenski in nemški ofenzivi proti trgovskemu prometu preko Trsta. List nadaljuje: Mlada jugoslovenska trgovska morna rica je nevarna konkurentinja v Jadranskem morju. Parobrodna društva v Spli tu in na Sušaku kupujejo nove in moder ne parnike za osebni promet ob dalmatinski in celo italijanski obali. In ne samo to. Njihovi parniki vozijo celo v Ori-jent in severno Afriko. Poleg italijanskih se pojavljajo nove jugoslovenske linije. Nevarnost, ki preti od te ofenzive, je zelo resna za tržaško luko. Treba je nujno preskrbeti za potrebno obrambo. Padec industrijskih papirjev na rimski borzi Rim, 17. julija, k. Na današnji borzi so industrijski papirji zopet močno padli. Pa= dec utemeljujejo z likvidacijo zelo špeku« lativnih pozicij. Tečaj lire je ostal nespre menjen. Mussolinijeva bolezen Dunaj, 17. julija, s. «Wiencr Allgemeine Zeitung« javlja iz Rima. da je Mussolini ba. jc obolel na neki želodčni bolezni in da bo prihodnje dni operiran. Zdravniki so baje ugotovili želodčnega raka. Nadaljevanje stavke na tržaškem Tečničr.em zavodu Trst, 17. julija, k. Včeraj je vodstvo «Sta. bilimenta Tecnica« zopet otvorilo delavnice, vendar pa se je le malo dclavccv vrnilo na delo. Organizacijsko vodstvo je ugotovilo, da ni mogoče zopet pričeti z delom, dokler niso podani objektivni pogoji z« direktna pogajanja, rn je pozvalo delavce naj se ne vrnejo na delo. Nesoglasja v angleški vladi London, 17. julija, k. Večerni listi poro» čajo, da je prišlo v vladni stranki do akut. nega nesporazvmljeiija radi programa o gradnji križark. Možno jc, da bo prvi lord admiral^tete Bridgcman odstopil, čc bi vla. da odklonila zahteve admiialitetc. Strankarske zadeve Beograd, 17. julija r. Minister Srskič je odpotoval danes v Sarajevo, da ustvari tamkaj razpoloženje za novonastall položaj. Vesti, ki prihajajo te Bosne, niso niti najmanje prijetne za radikale. Bosenski radikali zahtevajo, da ne sme v Bosni bit! neben uradnik premeščen ali preganjan. Zagreb, 17. julija, n. Potrjujejo se govorice, da pride v nedeljo na zborovanju Hrvatske zajcdnice do ostrega spopada med skupinama dr. Lnrkoviča na eni in Ivice Kovačeviča in Peršiča na drugi strani. Govori se, da bosta začela Kovačevič in Per-šič izdajati nov list z imenom »Novi Hrvat« Beograd, 17. julija, p. V nedeljo dopoldne ob 10. ima glavni odbor Samostojne demokratske stranke v Beogradu v hotelu »Im-peria!« sestanek, na katerem poroča Sve-tozar Pribičevič o novem položaju, ustvarjenem z imenovanjem nove radikalno-radi-čevske vlade. v,Nethmski dogovori" Rim, 17. julija, a. Jutri popoldne 08 16.30 bodo v Nettunu podpisane firen-ške konvencije, ki so bile sklenjene po dolgotrajnih pogajanjih v Benetkah in Firenzi. Konvencije se bodo imenovale «Nettunski dogovori«, da se bodo tako razlikovale od pogodbe, podpisane v Rimu. Zanimiva debata v nemškem parlamentu Berlin, 17. julija, k. V državnem zboru se je danes nadaljevala pred nekaj dnevi pričeta debata o zakonskem osnutku o pravici nošenja uniforme. Pri tej priliki je poslanec v. Ramin naglaša! da nošenje stare uniforme ne sme privesti do strankarske agitacije. Označil je postopanje republike za pasjo pod-ložnos-t napram zunanjim sovražnikom in se obrnil proti socijalnim demokratom, čei da so politični zavratni morilci Rathenaua. Erzbergerja in drugih izšli iz oficirskega zbora. Govornik odklanja političen umor .pravi pa, da ga socijal-ni demokratje niso vedno odklanjali. Pri tem ie nastal na levici velik ropot, nakar ie bilo posvetovanje odgodeno n^ torek. Energičen odpor češkega naroda proti Vatikanu Češka narodno-socialistična stranka je prevzela vodstvo proti rimske agitacije. — V nedeljo priredi nad 100 taborov za izstop iz katoliške cerkve. Praga, 16. julija. Demisija ministra železnic Jiri Stri-brnega, ki je dejanski voditelj čsl. so-cijalistov, je v celi republiki vzbudila ogromno senzacijo ter še pojačala napetost med državno in vatikansko politiko. Demisija je bila. kakor znano, podana vsled tega, ker je odbor vladine koalicije odklonil takojšnjo javno razpravo o nujni interpelaciji čsl. socialističnega kluba, ki zahteva predvsem ukinjenje diplomatskih stikov med ČSR in Vatikanom ter stoji na stališču, da treba že končno izvesti ločitev cerkve od države in šole. Odbor je računal z dejstvom, da pripada koaliciji tudi klerikalna stranka, ki je zagrozila s svojim izstopom, ako se zahtevi čsl. socijali-stov ugodi. Izstop klerikalcev bi seveda razbil že itak pičlo vladino večino. Odbor koalicije je sicer soglasno (torej tudi s klerikalnimi glasovi!) odobril postopanje zunanjega ministrstva proti Vatikanu (odpoklic čsl. poslanika pri Vatikanu) ter proglasil, da je krivda na izbruhu konflikta povsem na strani pa-peške Stolice, glede interpelacije čsl. socijalistov pa je izmislil razne kompromisne predloge, ki so bili od čsl. socijalistov vsi odklonjeni. Stranka čsl. socijalistov ima v kabinetu tri ministre. Stribrnega, drja. Fran keta in drja. Beneša. Mnogo se razprav lia o tem, zakai je demisijoniral le gosp. Štribrny. Stvar je precej preprosta. Čsl. soc. stranka ni nameravala izzvati takojšnje krize vlade, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi bil demisijoniral tudi zunanji minister Beneš, temveč je smatrati ostavko ministra Stribrnega zaenkrat le kot demonstracijo in kot pritisk. Da bi ne izgledalo, kakor da je Beneš drugega mišljenja nego strankino vodstvo, se tudi minister dr. Franke ni pridružil ostavki g. Stribrnega. Medtem je bila narodno - socialistična interpelacija natiskana in razdana poslancem ter bi tekom 24 ur morala priti na dnevni red poslanske zbornice. Da se prepreči daljša nesreča je vlada parlament odgodila na nedoločen čas. Pogajanja med strankami se bodo nadaljevala ter se upa, da bo mogoče najti kompromisno formulo. Dogodki v vladi in parlamentu pa nam ne podajajo popolne slike položaja, ki je nastal v ČSR vsled drzne provo-kacije vatikanske diplomacije. Papeževa demonstracija proti prezidentu Ma-saryku in češkoslovaški državi radi pro slave Jana Husa je pričetek ostrega boja proti sami katoliški cerkvi. Češki narodni socijalisti so ponovno izdali parolo «Proč od Rima® ter sistematično organizirajo izstopanje iz katoliške cerkve. Polagoma se pri njih uveljavlja načelo. da noben pristaš ne srn- biti Krimski suženj®. Po celi državi se vršijo pro testni shodi proti papežu in njegovi politiki in samo čsl. soc. stranka iih je te dni sklicala nad 100. Ni dvoma, da je protlrimska propaganda med češkim narodom baš vsled zndniih dogodkov uspešneiša nego je bila kadarkoli poprej. Zahteva po ločitvi cerkve od države in po interkonfesijonalni šoli no-staja zahteva ogromne večine naroda. Klerikalna stranka se nahaja v zelo orevarnem položaju Danes je poskusi la sklicati v Pragi protestni shod. ki b' naj v imenu čsl. katolikov branil papeža, toda shod. katerega so se udeležili klerikalni poslanci in senatorji se je kla vrno ponesrečil. Na Vaclavs^em trgu se ie zbrala velika množica ljudi, tnko da je bil dohod v nekatere ceste zanrt. Na trgu se je vršilo ogromno improvizirano protizborovanje z govori, v katerih so pozivali demonstrante na izstop iz katoliške cerkve. Klerikalno zborovanje v Lucerni se je končalo brez incidenta. Ko pa so zborovalci odhajali iz dvorane, jih je množica spreida z ogorčenjem in velikim krikom. Med posameznimi skupinami je prišlo do prepirov in burnih demonstracij. Policija je le s težavo napravila red. Medtem napenia ministrski predsednik Švehla vse sile. da izravna konflikt v koaliciji ter upa. da se mu to kmalu posreči. Drzne radičevske potvorbe Kaj pišejo radičevci doma in kaj govorijo v Ameriki ičevski «Dnm» teffa tedna nrina- našla mir. nmvico in svobod Radičevski «Dom» tega tedna prinaša o nedavni »konvenciji* radičevskih organizacij v Ameriki dolgo poročilo, ki smo ga v posameznih točkah včeraj na kratko posneli tudi mi. Izkazuje pa se, da je poročilo v «Domu® gorostasen falzifikat. Kajti medtem je dospela »Republika®, ki je glasilo navedenih organizacij in po njej je razvidno, da je »konvencija® bila ultraseparatistična in republikanska manifestacija ter da sta Stipa in Pavle Radič originalno poročilo o njej neverjetno zločinsko in obenem naivno potvorila za svoj «Dom». Predvsem glasom «Republike* na konvenciji ni bilo zastopanih 35 organizacij, marveč samo 17, dočim jih je deset poslalo pozdrave. A tudi teh 17 organizacij, ki so glasovale za novo Ra-dičevo politiko, je glasovalo zanjo v docela drugem smislu, kakor to predstavlja «Dom» in kakor v Beogradu razlaga Pavle Radič. Glasovale so za republikanski program, ki se ga niso odrekle niti v celoti niti v podrobnostih, glasovale so za borbo proti »srbskemu militarizmu«, kateri da doma podjarmlja narode jugoslovenskega področja, zunaj pa ogroža svetovni mir. glasovale so za «novo politiko® samo zato. ker jim je bilo sporočeno, da gre le za novo taktiko! Glavna poročevalca sta na konvenciji bila dr. Ljudevit Kežman in Veko-slav Meller, ki je še nedavno bil v Zagrebu klerikalec, nato pa se je v Ameriko podal huiskat radičevske izseljence. Ta zloglasni avanturist Meller je v svojem govoru poudarjal, da je dvakrat obiskal Stjepana Radiča v zaporu ter se z niim razgovarjal o Pavletovi deklaraciji v Narodni skupščini. Na podlagi svojih razgovorov z Radičem sporoča Meller. da se HRSS ni nikomur obvezala, da opusti republiko. Meller je izjavil: «Mi smo. kar smo bili, republikanci in pacifisti!® Neki seliak republikanec je naravnost deial nekemu poslancu. da so z izjavo Pavla Raclida v beograjskem parlamentu Nikoli Pašiču odpasane bombe, ki iih je imel pri sebi, da jih prej ali slej vrže na hrvatski narod. Vera se veruje, politika se presoja.® Rndičev »Dom® to deloma po-tvarja deloma zamolčuje. kakor tudi ne omenja, da je Meller zaključil z vzklikom: »Živela republika!® O dr. Kežmanovem govoru prinaša «Dom» tri in pol stolpca, vendar pa lokavo izpušča ravno njegove zaključne besede, ki se glasijo: Moram govoriti še o eni važni stvari: o našem repu-blikanstvu. Pravijo, da smo prenehali bit: republikanci. Kje in kdaj? Tega ne vedo povedati. Pravijo, da smo izpre-menili ime HRSS v HSS. Kje in kdaj? Tudi tega ne vedo povedati. Dejstvo je samo, da se v domovini ne smemo posluževati imena HRSS, ker nam ga policija pleni.® »Na prav kretenskl način potvarja »Dom® resolucije ameriških radičevcev. Že kar prvo resolucijo navaja »Dom® takole: «Prvič odobravamo in spre-iemamo program Hrvatske Radideve Seljačke Stranke.* V resnici (odnosno v «Republiki») pa se ta resolucija glasi: »Prvič odobravamo in sprejemamo program, po katerem bo Hrvatska, urejena kot mirotvoma seUaška republika našla mir, pravico in svobodo!® V tretji resoluciji izjavlja konvencija, da sprejema tudi glavno vsebino deklaracije Pavla Radiča. ker ona «ne znači in ne more značiti. da se HRSS odreka svojega programa — bilo v celoti, bilo v posameznostih, marveč je ta izjava samo potreben uvod k sporazumu med hrvatskim in srbskim narodom.® V »Domu® pa je podčrtani pasus gladko izpuščen. V šesti resoluciji konvencija ne obsoia »nezakonitosti in nasilja PP-vlade. kakor to navaia «Dom». marveč centralizem in militarizem ju-goslovenske vlade v Beogradu.® Največjo lopovščino pa ie »Dom® izvršil s potvorbo poslednje (9.) resolucije ki poziva ameriško javnost, naj ne podpisuje posojila za našo državo, dokler ne bodo radičevci sprejeti v vlado. To resolucijo smo po «Domu» citirali že včeraj za dokaz radičevske nertidi-je in ucenjevanja v Ameriki. Toda iz «Republike» je razvidno, da «Dom» niti ne prinaša celotne resolucije, marveč je črtal končni odstavek, ki se glasi: (« . . . samo sodelovanje zastopnikov v res parlamntarni vladi SHS bo jamčilo, da se bodo vsote posojila uporabile v konstruktivne svrhe) ne pa razmetale za oboroževanje, ki bi sedanjim oblastem v Beogradu še nadalje omogočalo doma podjarmlievati narode jugoslovenskega področja, zunaj pa ogrožati svetovni mir!» Konvencija ie poslala brzojavni pozdrav Stjepanu Radiču izrecno kot predsedniku Hrv. Republikanske (ne kakor »Dom® pravi: Radičeve) Selia-ške Stranke, nadalje prezidentu Coolid-geu ter senatorju Borahu. predsedniku senatskega odbora za zunanje posle v Washingtonu. Ne glede na to. da je senator Borah znan germanofil in odkrit nasprotnik vseh novostvorjenih držav, je pozdrav niemu in Coolidgeu intere-santen zato, ker je poslan v imenu «hrvatskih republikancev v Ameriki®, s čemer je dr. Kežman hotel ameriške radičevce predstaviti kot hrvatske pristaše ameriške republikanske stranke, ter s tem mazati oči i Borahu i Coolidgeu. In v tej pozdravni brzojavki je konvencija glasom «Republike» izjavila, da do senatorja Boraha goli simpatije tudi ves narod doma na Hrvatskem, ki je združen »v mirni borbi proti militarizmu beograjske vlade®. To nesramno denuncijaciio germanofilu Borahu skuša «Dom® zmanjšati s tem, da »militarizem® nadomešča z »nečloveštvom in nezakonitostjo® • Vse te dokazane mistifikacije Radi-čevega «Doma», ki je izšel v sredo 15. julija, ko je radičevski klub v Beogradu ravno odobril sporazum in vladno bratstvo z radikali, dokazujejo vso gnilobo in moralno pokvarjenost radi-čevcev. Kjerkoli se morejo, skrivaj trujejo narod s svojim protidržavnim in republikanskim strupom, pred Beogradom pa si z mlačno vodo umivajo obraz. Med ameriškimi izseljenci še nadalje napreduje njihova protidržavna hujskarija. Že poročilo »Republike® o tem svedoči dovolj; a da je na konvenciji bilo v resnici še mnogo huje, si lahko predstavljamo sami. Bolj in bolj se upravičuje slutnja, da radikali niso pravilno spoznali volkov v ovčji obleki. Aventinska opozicija vzdržuje obdolžitve proti Musso-liniju in de Bonu Rim, 16. julija. Sinoči je izšla posebna izdaja dnevnika «Epoca». ki je priobčila kot prva do kument. ki ga je izdala aventinska opozicija proti oprostilni razsodbi v preiskavi proti generalu De Bonu. Dokument je naperjen proti komunikeju najvišjega sodnega dvora, ki poroča. da je preiskava dognala De Bonovo nedolžnost glede vseh zločinov, ki so se izvršili na poslancih Matteottiju, Mazzolaniju. Misuriju, Amendoli. Berga-miniju, Nittiju. novi.iarju Gianniniiu. duhovniku Minzoniju in delavcu Pccini-niju. Opozicija vzdržuje v svojem proglasu. ki ie bil pred objavo predložen vsem opozicijonalnim senatorjem in poslancem. vse obdolžitve proti De Bonu. Pro glas se pričenja z ugotovitvijo Mussoli-uiievega poziva parlamentarni opoziciji z dne 3. januarja, naj ga v smislu ustave zatoži parlamentu. Mussolini je spre-iel v parlamentu vso moralno in zgodo- • ko odgovornost za vse. kar se je 'o. :las ugotavlja oprostitev bivšega :iega ravnatelja iavne varnosti ra-manjkanja dokazov od gori nave-h zločinov in poudarja, da je bil De !iono po oprostitvi imenovan celo za guvernerja v Tripolitaniii. Nato omenia že znano dejstvo, da je De Bono oo lastni Duminijevi izjavi izdal zani ponarejen potni list. govori o znanih dveh Duminijevih pismih Finziju. v katerih obtožuje De Bona. navaja ponovno tudi že znani razgovor med De Bonom in Rossijem. vse v zvezi z vednostjo ministrskega predsednika Mussolinija. Razgovor je potrdil sam Finzi. V nadaljnih izvajanjih govori proglas o obstoju «čeke®, katere član je bil tudi De Bono. Sodni dvor je sicer oprostil De Bona tudi od te ' -'-'žitve. ni pa mogel zanikati obstoja «čeke». Glede sodelovanja De Bona pri Matteottije-vem umoru ugotavlja, da ie iz razsodbe razvidno, da ie neupravičeno zasege! Duminijev kovčeg kot cornus delieti in Ja je vzel Duminijeva pisma, ki so se pozneje našla v donisnem uradu. Proglas zaključuje, da ostane opozici-:a zvesta svoji nalogi v obrambo resnice in pravice in da bo z vsemi sredstvi in na vseh bojiščih nadaljevala svoje delo. ki ga je prevzela po Matteottijevern umoru napram državi in narodu. Javnost smatra ta proglas za nov premišljen napad opozicije na Mussolinija. ki je nemudoma preskrbel za objavo pre iskovalnega izida, ki nai bi paraliziral mogočen utis proglasa. Fašistovsko časopisje skuša omalovaževati proglas in trdi. da temelji izid preiskave proti De Bonu na »neizpodbitnih dokumentih®, ki dokazujejo njegovo in tudi Mussolinije-vo nedolžnost! Kakšni so ti dokumenti, pa dokazuje baš proglas, ki je znova zmešal možgane fašistovskim mogočnežem. Pred odločitvijo v maroškem vprašanju V maroški aferi je zaznamovati moment, ki bo za nadalini razvoj te zadeve nedvomno velikega, če ne celo odločilnega pomena. Znamo je. da se je že dolgo pripravljala akcija za skupno delovanje Francije in Španije v Maroku. V poslednjih mesecih so se večkrat pričeli razgovori med odposlanci obeh strani, ali kljub temu ni prišlo do ničesar konkretnega, dasi se ie že davno napovedovala skupna špansko - francoska ofenziva proti Abd el Krimu. Dogovor je obsegal le določbe za blokado rifovske obale, da se prepreči tihotapsko dobavljanje orožja Rifovcem. Baš te dni pa se je zaključila večja špansko - francoska konferenca v Madridu. tičoča se Maroka. Poroča se. da je konferenca končala z uspehom in da se je sklenil ter podpisal poseben dogovor med obema državama. Glavna točka tega dogovora so predlogi, mirovni predlogi, s katerimi se obrneta Francija in Španija na Abd el Krima. Mirovni pogoji se bodo v imenu obeh držav sporočili Abd el Krimu oficijozno. Pogoji •ostanejo seveda taini. vendar se javiia iz raznih verodostojnih virov, da se mislita obe državi zadovoljiti s tem, da ostane Abd el Krim faktično gospodar v Rifu. da ohrani formalno avtonomno vlado, dasi nominelno pod suverenostjo maroškega sultana, kateremu pravno še vedno pripada Rii. Ker meia med francoskim Marokom in špansko cono še vedno ni točno določena, bi se mogle do voliti ob priliki te razmejitve Abd el Krimu neke male teritorijalne koncesije. Malvy, predstavnik Francije na madridskih pogajanjih, se je v razgovorih z novinarji izrekel zelo optimistično o mirovni ponudbi. Smatra, da Abd el Krim ne bo odklonil ponudbe, marveč jo sprejel. Faktično je šlo pri pogajanjih za novo razdelitev con v Maroku. Pred mirov, pogaianii ne zahtevajo od Abd el Krima nikakih pogojev vojaškega značaja, n. pr. umaknitve rifovskih čit. Ako pa bi Abd el Krim proti pričakovanju odklonil mirovna pogajanja, tedaj je gotovo, da bi imel opraviti z našo enotno fronto. Težišče maroškega problema je tedaj sedaj v mirovni ponudbi. Nastane vprašanje. če je upravičen optimizem, zlasti pri možu .ki je kot Abd el Krim. vse pridobil s svojo nebrzdano močjo in ki se nedvomno tudi zanaprei zanaša nanjo. Ako se mirovna pogajanja razbijejo, ne bo kazalo drugega, kot z energično voiaško akcijo napraviti konec gospod stvu Abd el Krima. Malvy za ta slučaj napoveduje enotno fronto. Toda druga poročila iz Madrida trdijo, da v tej točki nikakor ni prišlo do sporazuma med Španijo in Francijo, marveč da je ostalo baš to, nedvomno najvažnejše vprašanje še vedno odprto, in sicer zato, ker je zahtevala Španija protikoncesije Tangerju. Toda tudi nestrokovnjaku :c evidentno, da je. ako ne bo nič iz mi rovne akciie. edina solucija v Maroku — enotna francosko - španska fronta. anes sklicana seja , a in izvrševalnega odbora SDS za ljubljansko oblast je odgodena načel + Slcmškarjj. Te dni ie imela »Slomškova zveza® svoj občni zbor. na katerem so ugotovili, da ima 456 članov. Ker šteje UJU 2863 članov, je torej v »Slomškovi zvezi® komai sedmina vsega slovenskega učiteljstva. ki se je popolnoma udiniala klerikalizmu in klerikalni stranki. Ker so člani UJU po »Slovenče-vem® in «Domoljubovem® zatrjevanju sami sokolski brezverci, ki niso sposobni vzgajati naše mladine v duhu vere naših očetov, in ker zahtevajo klerikalci konfesijonalno šolo. nastane sedaj veliko vprašanje, kje bi dobili klerikalci dovolj sposobnih učiteljev za svoje verske šole v slučaju, da bi se njihove želje res izpolnile. Zanimivo je tudi, da so slom-škarji na svojem občnem zboru trdili, da načrt novega šolskega zakona zapostavlja grajenje in vzdrževanie šol. kar je seveda očitna laž. ki že radi teea do-sebno bije v oči. ker jc dosedaj klerikalno časopisje deloma upravičeno trdilo, da šolski zakon nalaga v tem oziru občinam prevelika bremena. Klerikalci torej niti dvakrat ne trdijo isto. Da so slomškarii zahtevali kot skromna sedmina slovenskega učiteljstva na svojem zborovanju zase tudi vsa najboljša učiteljska mesta, je seveda samo ob sebi razumljivo, ker so gospodje še razvajeni iz časov klerikalnih režimov, ko je bilo pripadništvo li klerikalni stranki edi no odločilno pri zasedbi boljših učiteljskih mest. Po mnenju slomškariev bi prosvetna uprava menda sploh ne smela nikogar iz njihovih vrst nastaviti na kaki hribovski šoli. ker ima UJU za ake šole mnogo več članov na razpolago. -f Primer klerikalne metode hujskanja. V »Slovencu® čitamo: «Pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu je ioča ugonobila velik del poljskih pridelkov. Učitelj in Pivkov agitator Pohar je o nesreči obvestil poslanca Pivka, kateri pa se menda za to ne zmeni, ker nismo nikjer či-tali, da bi se bil za ponesrečence kaj zavzel.® Klcrikalci. ki svoje interpelacije razglašajo z velikim hrupom, dasi ž nii-mi običajno nič ne dosežejo, sodijo druge po sebi in menijo menda, da mora tudi dr. Pivko vsako najmanjšo inter vcncijo razglašati po listih. Proti dr. Pivku zabavljajo, dasi ne vedo. kaj je ukrenil, in dasi bi bila predvsem njihova dolžnost kot slovenske večinske stranke, da posredujejo za oškodovance in jim podporo tudi preskrbe. Kakor pa se vidi, klerikalci pri zasledovanju tega, kaj naredita ali ne naredita slovenska dva samostojno - demokratska poslanca. nimajo toliko časa, da bi opozorili svojih 20 poslancev, kaj je niihova dolžnost. -f- Dr. Korošec ničesar ne razume, izjavlja Stjepan Radii v beograjski »Politiki®. v kateri govori tudi o nevarnosti klerikalizma ter naglaša. da se morajo Hrvati s Srbi ne samo narodno, ampak tudi versko zediniti. Sodba, ki jo izreka St. Radič o dr. Korošcu, bo pravilna, kajti, ako bi se dr. Korošec razumel na politiko, bi se ne bil vezal s St. Radičem na slepo srečo in bi mu ne bil prepustil Hrvat, pučke stranke na milost in nemilost Sodba St. Radiča o dr. Korošcu je sicer bridka za klerikalce, resnična pa je bolj kakor pa njegova svoječasna trditev v božični številki »Slobodnega doma® o sposobnosti takega Slovenca, kakor je dr. Korošec. Dogodki so dokazali, da dr. Korošec res ničesar ne razume. najmanj pa, da ie razumel Radičevo hvalo. + Z dežja pod kap so prišli slovenski klerikalci. Pod vlado Narodnega bloka se niso zadovoljili z načelom verske strpnosti, ki ga je proglašala pri izdajanju svojih zakonskih načrtov, sedaj se bodo morali boriti proti verski nestrpnosti Stjepana Radiča. svojega bivšega zaveznika, ki razglaša urbi et orbi. da je vedno premišljeval o tem, torej tudi takrat. ko je bil v družbi z dr. Korošcem, kako bi bilo potrebno ustanoviti hrvatsko narodno cerkev, popolnoma neodvisno od Rima, ki bi se polagoma združila s srbsko pravoslavno cerkvijo. Kakor vse kaže, se bodo klerikalci bržkone še hudo kesali. ker so intrigirali proti samostojnim demokratom in indirekt-no podpirali vstop radičevcev v vlado. Ni izključeno, da si bodo še silno želeli nazaj časov, ko so samostojni demokrati vršili svoje delo po geslu: »Vsakemu svoje!* -f Prv? znaki radičevskega terorja. Iz Siska poročajo »Riieči*. da so na prve vesti o sestavi radikalne - radičevske vlade razvili radičevci v tamošnjem okraju silen teror. Tako so v soboto v občini Gušče, ko so prinesli listi vest, da je sestava RR vlade gotova. Prišli radičevski seljaki na državna zemljišča ter jih z vzkliki: «Sedai je republika, sedaj je svoboda!*, pričeli pustošiti in si jih prisvajati. Posredovati so morali orožniki da so obvarovali državno po- sest pred opustošenjem. V občini Topo-lovcu so radičevci streljali in klicali: »Živela republika!* Bo vasi so klicali, da bodo vse kraljevce, t. j. one, ki so vdani kralju in državi pometali v Savo. Nek član glavnega odbora Radideve stranke je iavno izjavil, da ima nalog, klicati: »Živio kralj!*, kadar pride kralj v Zagreb -To bxlo radičevci storili le iz taktičnih razlogov, toda njihova srca bo do čustvovala drugače. Iz Siska poročajo nadalje, da ie po vseh vaseh nastal nepopisen teror in da pijane radičevske tolpe po cele noči kriče, da bodo sedaj pometali vse kraljevce v Savo. Značil-no je, da so sedaj ravno oni, ki so bili vedno za edinstveno državo in ki so bili doslej najtrdnejši steber države, izpostavljeni preganianju največjih nasprotnikov države. Vesti iz vrst radičevskih volilcev dokazujejo, koliko vrednosti ima preokret v Radičevi stranki. Ako se bodo ta znamenia nadaljevala, bodo sedanji sporazumaši prvi. ki bodo najbolj nemilo presenečeni. -f- Sporazum dveh. Niti radikalski št manj pa radičevski poslanci nimajo pojma o tekstu sporazuma, pa so vseeno glasovali zanj. Na seji radikalskega kluba je sicer vplivni dr. Velizar Jankovič predlagal, naj se sporazum prečita, a mu ni bilo ugodeno. Kako pa je bih na seji radičevskega kluba, je itak slavno znano. »Pravda® zato umestno ugotavlja: «Jasno ie .da radikalski in radičevski klub dejansko nista glasovala za spo razum, ker jima sporazum vobče ni bil objavljen. V kolikor so glasovali zastran sporazuma, je to glasovanje bilo zgolj načelno. Tako izglasovani sporazum je mnogo izgubil na svoji avtoriteti Pokazalo se je. da ie sporazum samo politična pogodba med Pašičem in Radičem. In to je njegova najslabša stran, da za njim ne stoji avtoriteta strank, temveč avtoriteta dveh oseb.® -f- Na mnogala leta! Hrvatski seljaškl klub je po svoji veleburni seji. na kateri ie izbacil zajedničarje in »enodušnos odobril sporazum, dasi ga ne pozna, poslal Stjepanu Radiču v zapor sledeči brzojavni pozdrav: «Kot svojemu voditelju in predsedniku stranke prili-kom izglasovane ti zaupnice na seji kluba dne 14 .julija 1925, ti pošiljamo pozdrave naše vdanosti m ti sporočamo, da ie naš klub na kraju soglasno sprejel svršeni akt sporazuma z dolgotrajnim: Živel naš predsednik!® Bi mislil človek, da je Hrvatski seljaški klub nepismen pri sestavljanju brzojavnih »pozdravov vdanosti* Toda ravno v citiranem brzo-javu pove okorna stilizacija prav jasno, na je klub «na kraju (!) sprejel svršeni (! akt sporazuma.® Za razmere in de-mokratizem v klubu dovolj značilno! -f Predlog Krste Cicvariča. Vsi pravijo. posebno pa dr. Laza Markovič v »Samoupravi*, da je sporazum radikalov in radičevcev velikanski dogodek, ki predstavlja popoln preokret v našem državnem življenju. E, če je tako. če vstop radičevcev v vlado, res pomenia končno in definitivno poravnavo Srbov in Hrvatov, tedaj mora ta izprememba biti svečana in moramo v sporazumno ero vstopiti s pompom in parado. V tem smislu stavlja Krsta Cicvarič v svojem »Beogradskem Dnevniku® nastopni pred log: Vrši naj se svečana seja Narodne skupščine, na kateri krali prečita tekst sporazuma, ki doslej še nikjer ni bil pre-čitan, ter naj objavi, da je hrvatsko vprašanje rešeno in končano. To manifestacijo bi spremlialj mogočni streli topov. In zvonovi naj bi zvonili. Vsekakor pa bi svečani seji moral prisostvovati tudi Stipa Radič, ki bi izrekel fulmman-ten govor, da bi odjeknil po vsej državi in zunanjem svetu. In bi Stipa Radič bil tudi kraljev gost. doveden v Beograd z muziko, narodnimi nošami in vsemi častmi. Vobče bi prestolica na čelu vseh drugih mest v državi morala biti najsve čaneje okinčana. vršiti bi se morale ilu-minacije. po cerkvah in džamijah zahval ne liturgije. v šolah pa predavanja in deklamacije. A ker so slučajno počitnice. naj se predavania izvršijo po kasarnah. In vse novine bi morale iziti v sve-čanostni nakladi, v povečanem obsegu, na finejšem papirju in z mnogimi podobami — na državne stroške, boigme! Po sebi je končno razumljivo, da bi se nai-svečanejši momentj morali filmovati, ker se potom filma da sijajno vršiti do-morodna propaganda, ž eno besedo: Ako je sporazum zares tako veličastno delo, kakor se govori, tedaj mora njegovo proglašenie postati narodni praznik, pri katerem moramo vsi sodelovati. Tako končuje prefrigani Krsta Cicvarič in se nadeja, da bo njegov predlog vsestran sko uvaževan. Po sveto — Konferenca novinarjev Male antante. Pripravljalni odbor za konferenco novinar« jev Male antante v Bukarešti je na seji 15. t. m. določil rumunsko delegacijo in pa dnevni red. Jugoslovenski in češkoslovaški delegaciji je bilo naročeno, naj pošljeta pri« pravljalnemu odboru svoje predloge. Kon» fcrenca sc vrši, kakor znano, 15. avgusta v Sinaji. — Trgovinska pogajanja med Francijo in Nemčijo, ki so se po devetih mesecih brez. uspešno prekinila, sc bodo nadaljevala s 15. septembrom. — Komunistični proces na Estonskem. Pred vojaškim sodiščem v Dorpatu se je pričel proces proti poslanci! Gcidemamnu in 70 tovarišem, ki so obtoženi, da so hoteli izvršiti komunistični prevrat — Angleško delegacijo pri Zvezi naroden? za prihodnje zasedanje tvorijo: zunanji mi« nister Chamberlain, lord Sheffield, angleški poslanik v Bruslju Graham, sir Cecil Hunt tajnik v ministrstvu trgovine Samuel in — poslanica vojvodinja Atholl, Ljubljansko občinsko gospodarstvo Pod sedanjim gerentskim svetom se ljubljansko občinsko gospodarstvo razvija smotreno in v skladu z interesi ljubljanskega prebivalstva. To je moral menianju straže, je moral Vidič izprazniti. Štrukelj pa nabasati puško. Ko je Vidič jemal naboj iz puške, se je ta nenadoma sprožila in je zadela Štruklja, ki mu je stal nasproti, naravnost v čelo. Revež je bolestno kriknil. zamahnil z rokama po zraku ter telebnil na tla. Videč svojega tovariša smrtno ranjenega, je Vi-diča popadel obup. Ves zmeden se je spustil v beg. a kmalu je za hip obstal neodločen, kakor bi premišljal, kaj naj počne. Naposled si je nameri! cev puške na glavo ter sprožil. Ker pa ga je krogla le neznatno oprasnila, si je vnovič nameril puško na prsa in si pognal kroglo naravnost v srce. Nesrečna vojaka sta bila prepeljana v bolnico, kjer sta kmalu po prihodu izdihnila. Njuna tragična usoda je vzbudila med vojaštvom, med katerim je več Slovencev, globok vtis in splošno pomilovanje, posebno ker sta bila pokojnika velika prijatelja. Mlada vojaka so položili k večnemu počitku na pokopališču v Staglieno. ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: >/25., '/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. V nedeljo 19. julija nov spored. Samo še danes! Samo še danes I Prekiasnl ljubavni roman iz umetniških krogov SSikaniev model z znano lepotico Corine Grifith. Izvrstna režija. Krasna igra. Ta film se je predvajal s kolosalnlm uspehom v zagrebškem Kinu Music-Mall Senzacijonalna aretacija v Vršcu Smola odličnega gospodarskega delavca. Ogromno senzacijo je vzbudila te dni v Beli Crkvi aretacija absolventa eks-portne akademije na Dunaju. Josipa Ce-šljareviča, ki je bil daleč naokrog znan kot izredno agilen gospodarski organizator. Obtožen je radi goljufije in po-tvarjanja listin. Češljarevič, k) je iako nadarjen človek, se ie po končanih študijah v kratkem uveljavil kot izboren gospodarski delavec ne samo v Beli Crkvi, temveč tudi v Vršcu. Subotici in drugih mestih v Vojvodini. Užival je povsod velik ugled in je zato njegova aretacija izzvala tem večjo senzacijo. Vse njegovo delo se je po njegovi lastni izjavi gibalo v smeri, da bi ideje, ki iih je prinese! s seboj iz šole. izvedel tudi v praksi. Čim se je vrnil v Vršac, se ie takoj seznanil skoro z vsemi ugled-nejšimi in bogatimi Srbi, Madžari in Nemci. Kmalu jih je pripravil do tega, da so ustanovili vinogradniško zadrugo pod imenom Prva vršačka vinogradar-ska zadruga, da bi se pridelek čim racionalneje izkoristil. Ideja ie bila odlična. Narod se je zainteresiral in se je številno vpisaval v novo organizacijo. Ohrabren s tem prvim uspehom ie Če-šljarevič nadaljeval svoje delo. V dveh letih je ustanovil še več drugih trgov, in industrijskih društev, med katerimi zavzema ugledno mesto posebno Za- Kulturni pregled Sttbofiška opereta v Albaniji Včeraj smo že na kratko poročali, da se Je subotiška opereta podala na daljše gostovanje v Albanijo. Dogodek je gotovo zanimiv, kajti to je prva naša gledališka grupa ki je odpotovala v Albanijo, da uprizori tamkaj nekaj operet. Operetni ansambl iz Subotice je najprej gostoval po raznih krajih naše države in se šele nato preko Črne gore napotil v Albanijo. Operetna skupina se ie najprej ustavila v Skadru, kjer jo je prebivalstvo prisrčno sprejelo. V Skadru se je mudila skjpina osem dni in je vprl-zorila poleg raznih operet tudi našo narod-rio dramo »Hasanaginico«. Vse predstave so bile popolnoma razprodane ki so igralci dosegli velik uspeh. Iz Skadra so igralci po posredovanju našega tiranskega, poslanika Branka Lazare-viča odpotovali v albansko prestolfco Ti-rano, kjer so bili sprejeti nad vse ljubeznj!-vo in prisrčno. Pri prvi predstavi so bili navzoči vsi najvišji državni funkcijonarji ter ves diplomatski zbor. Igralci so za svoja izvajanja želi obilo priznanja ter dosegli tudi velik gmoten uspeh. Poleg predstav za prebivalstvo ie skusisa od predsednika re- publike Ahmed beg Zoga dobila povabilo, da priredi tudi v njegovi vili dve predstavi. Po predstavi so bili igralci tudi pogoščeni ter so na to v polnem zadovoljstvu zapustili albansko prestolico. Naši umetniki v tujini. Bivši basist osije-ške opere g. Pajo Banac se nahaja na umetniški turneji po severni Ameriki, kjer prireja po slovanskih kolonijah koncerte z velikim uspehom. — Slikar Mirko Uzorinac je odpotoval v Pariz v svrho proučavanja fran coske umetnosti. Tudi kipar H. Juhn je bival mesec dni v Parizu, kjer Je proučeval tamošnja kiparska dela, «Oblllč» v Sarajevu. Znano beograjsko pevsko društvo «Obilič», ki je te dni priredilo daljšo turnejo in z velikim uspehom nastopalo po raznih mestih Srbije, Macedonije ter Črne gore, dospe prihodnji pondeljek tudi v Sarajevo, kjer priredi v torek velik slavnosten koncert. Sarajevska pevska društva prirede beograjskim gostom na Ilidžah velik banket, za katerega je mestna občina votirala znesek 6000 Din. Dramska šola v Sarajeva V bodoči gledališki sezoni se otvori pri Narodnem gledališču v Sarajevu dramska šola Jd bo trajala dve leti. V šoli se bodo vršila predavanja v vseh predmetih, ki so potrebni za teoretično in praktično naobrazbo igralcev. Program šole je sledeči: I. skupina: drama-turgija, II. skupina: zgodovina naše in tuje književnosti, dikcija, analiza, III. skupina: tehnika igranja, IV. dopolnjujoči predmeti: muzika, ples in bojne igre. Obiskovalci šole se bodo morali tudi praktično vežbati in javno nastopati. Češki umetnik v Beogradu. Te dni je dospel v Beograd znani češki umetnik Lju-devit Kuba. Umetnik je namenjen v Južno Srbijo v svrho študija naših narodnih pesmi in narodnih noš. Ljudevit Kuba je v znanstvenem svetu zaslovel po svoji zbirki slovanskih narodnih pesmi. Sloves pa uživa tudi kot slikar. Švedska knjiga o Poljski. Te dni je Izšla v Stockholmu zanimiva knjiga o Poljski. Avtor knjige je 70-letni učenjak in publicist dr. A. Mysarcen, a naslov knjige je »Poljska nekoč in sedaj«. Pisatelj je bil vtč časa na Poljskem In je ob tej priliki zbiral gradivo za svoje veliko delo. Poljsk? prilike Je proučeval že leta 1916 in izdal takrat lepo delo z naslovom »Poljska in njen preporod«. To delo je imelo takrat veliko propagandno nalogo. Nova knjiga švedskega avtorja izide v kratkem tudi v poljskem jeziku. druga Srba privrednika. Njesrovo delo je vzbudilo splošno pozornost in ljudstvo ga je drage volje podpiralo v njegovem stremljenju. Njegovo ime se je povsod imenovalo s spoštovanjem. Videč. da je v Banatu veliko število agrarnih društev, ki pa niso dobro uspevala, je ustanovil Češljarevič lansko leto Prvo agrarno zaiednico kot zadrugo, v kateri je bil predsednik uprave. Sel pa je še dalje. Odločil se je. da ustanovi tudi v Vršcu velesejm, kakor jih j° videl po raznih mestih v domovini in ostalih državah Evrope. Denarja ni imel. Vrščani pa se kljub vsem njegovim uspehom niso upali spustiti v tako akcijo. Toda Češljarevič ni opustil ideje in tako so se lepega dne pojavili po ulicah veliki modri lepaki, kj so naznanjali da se priredi v Vršcu razstava vzorcev. Ustanovil je pripravljalni odbor, proto-koliral veleseim pri sodišču in dobil od trgovinskega ministrstva dovoljenje. Do tu bi bilo vse v redu. Potreboval je samo še 2 miliiona dinarjev za financiranje podjetja. V to svrho se je odločil za loterijo in dobil od poljedelskega ministrstva dovoljenje za izdajo 200.000 srečk po 10 Din z glavnim dobitkom v znesku 150.000 Din pod pogojem, da se uporabi čisti dobiček za velesejm. Dovoljenje je poslal Hrvatskemu štampar-skemu zavodu v Zagrebu in nato nadaljeval priprave za razstavo. Vzel je v najem tudi že zemljišče in sprejemal priglase razstavljalcev. Njegove sanje bi se že skono uresničile. Tu pa je nastopila katastrofa. Zavod, pri katerem je naročil srečke, je zahteval od Češliareviea za orvo pošiliatev, ki je obsegala 100.000 komadov srečk, plačilo ali vsaj garancijsko pismo. Da bi prišel do denarja, je Češljarevič z veliko naglico prodajal srečke. Ker pa je štamparskj zavod neprestano urgiral svojo zahtevo, je češljarevič falsificiral garancijsko pismo in je poslal v Zagreb. Goli slučaj pb je hotel, da ie zavod sumil v enega izmed podnisov in ie zato vsem podpisanim poslal pismo, proseč jih, da priznajo svoje podpise. Toda ti so celo stvar takoj prijavili polici" nakar je bil Češliarevid aretiran. Ob priliki preiskave je izjavil, da se je poslužil tega nezakonitega sredstva samo zato. ker je hotel rešiti vzorčno razstavo, ki naj bi Vršac in Belo Crkvo rešila ekonomskega propadanja. Tabor ljubljanskih skavtov v Bohinju Ob Bohinjfskem jezeru, mes. julija. Letošnji tabor ljubljanskih skavtov se razprostira na mali terasi nad divnim Bohinjskim jezerom. Že lansko jesen smo skavti iskali primeren prostor ob tem čudovito lenem jezeru in našli smo ga, da mu v Bohinju skoro ni para. Le žal. da do zadnjega nismo vedeli, kdo je njegov pravi lastnik. Dasi nam je šumska uprava vse ugodila, smo po čudnem naključju vendarle postali nekaki uzurpatorji. Upamo pa, da nam lastnik, znani rodoljub, ne bo preveč zameril začasne okupacije. Tehnični oddelek izvidnikov je odšel že 2. julija v Bohinj, s postavljanjem tabora. pa ie mogel začeti šele nasledije-ga dne. Nagajal pa je dež in so se morali boriti izvidniki v naslednjih dneh z nalivi. Delo ie bilo nujno, ker je moralo biti do 7. t. m. vse pripravljeno za 100 skavtov. Postaviti tabor v tako mokrih razmerah, niso mačje solze. Treba ie napraviti kuhinjo, nabirati les. ter postaviti ognjišče, ob katerem se vrše posvetovanja in večerna zabava; pre-cei daleč v gozdu morajo biti primerna stranišča, za kuhinjo pa globoka rupa za odpadke, kajti v taboru je higijena glavna stvar. Največ dela smo imeli s Šotori. Iz treh različnih vrst smo napravili simetrično skupino. Sredi nje je velik, pravkar kupljeni šotor, v katerem se vrši zabava v dežju jn kjer lečimo ranjence in bolnike, ki pa iih — hvala Bogu — ni mnogo. Ob vsakem šotoru smo izkopali globoke jarke, ki so nam omogočili odvesti in polagoma osušiti tla v šotorih. Pod glavno teraso se pričenjajo sedeži okoli velikega posvetovalnega ognjišča. Razprostirajo se v polkrogu in V njihovi sredi je sedež starešine Sivega volka. Sedež je udoben, priroden naslanjač, umetno spleten iz vrbovih palic; šib, smrekovega lubja in mehkih vrbovih vejic. Napravil ga je taborov vodja! Bistro oko. Najlepši taborov ključ pa so totemi pol osnutkih Bistrega očesa, ki Ti je napravil njegov mlajši brat Beli bober, oba iz znane umetniške rodbine Pengov. Srednji totem je iz lipe izrezljan zelen zmaj, ki sedi s podvihanim repom in razprostrtimi perotmi na tri in pol metra visokem. lepo izrezljanem in poslikanem kolu. Pod zmajevimi nogami je skavtska lilija in na o>"h straneh vihrajo svileni trakovi v državnih in slovenskih barvah. Ob straneh stojita še dva totema. Pred šotorom fnnkcijonarjev je kol s! totemi Bistrega očesa. Medvedjega srca in Kenguruja, pred starešinskim šotorom pa se dviga stari totem Sivega: volka. Lega tabora je divna. Ako ležiš v ka-, teremkoli izmed prednjih šotorov, vidiš pod seboi vedno izpremi ijajočo se' jezersko gladino, Ilbet in divje pečine Pršivca, kjer se na maloštevilnih zelenicah pasejo divje koze. Za hrbtom imamo strmine gorskega grebena, ki se razprostira v loku od Triglava do črne prsti. Le nekaj sivih orjakov nas gleda iz temnih gozdov. V tišini pa čujemo bobnenje Savice, katere peneči slap vidimo v kotu pod mračno Komarčo. Jezero vleče naše poglede z magično silo nase. Ni čudno! Sedaj plane jug pod te gore in podi belo grebenaste valove proti gozdovom in skalam na severoza-j padu. Vzhodnik Pa buta valove ob peči-1 ne pri polotoku Naklova glava, da brizgajo pene do mrkih smrek. Zjutraj in zvečer je jezero običajno mirno in tem-^j no. njegova skrivnostna noč pa čudovito vpliva na gledalce. Življenje v taboru nam poteka v strogem redu in po naših lepih zakonih, ki harmonično goje dušo in telo. Malone 100 nas je. a tekom dneva se razgube vodi po gozdovih, kjer se vadijo v zasledovanju, signaliziranju, čitanju kart in spoznavanju terena; v posebnih skavtskih igrah se urijo vsa čutila, se vadijo v obvezovan.iu ranjencev ter sploh v prvi pomoči. Ne zanemarjamo Pa tudi veslanja in kopanja, kajti krasno jezero nas vleče k sebt, kakor magnet. Pa tudi v taboru samem je mnogo dela. Izvidniki se vadijo v vsem. kar je le koristno in posebno za življenje v taboru potrebno. Pod vrhovnim nadzorstvom gospe dr. Prijateljeve se vadijo tud! v gospodarstvu in kuhinji kar pri taki množici ni tako enostavno. Pa tudi mrak prinese svoje veselje. Ko zaide solnce v smeri Triglavskih jezer in začno na gorah in oblakih ugašati zadnji žarki toplega solnca, se zbiramo okoli ognjišča, kjer je pripravljena gr-; mada. Tedaj se starešina vsede na svoj sedež in k grmadi stopi varuh ognja, čegar obleko krase ognjeni zublji. Vse utihne in sveti ogenj objame grmado. Žareča svetloba in oživljajoča toplota oblije mladino okoli ognjišča. Taboro-vodja Bistro oko začne čitati in vse ga vestno posluša, ter se utopi v čudne doživljaje nam sorodnih ljudi. Po čitanju smo imeli že nekaj krasnih deklamacij: k našim srcem so govorili tu v divni prirodi Shakespeare, Rostand. Zupančič in Cankar. Končno zaorijo še nekatere pesmi in nato utihne vse. Nastopi molk in duša vsakega se dvigne tja, kier najde najdražje,, najljubše, najvišje in uteho. Samo prasketanje ognja čuješ. Še kratek pozdrav in vse se razide k počitku, s. Snoči pri Figovcu Matevž: «Gspudje, al sa že slišal? Vremena Krajncam buja sei zjasnile!« Matafir; «0-slati fek staj muham krajnskim briteU Domače vesti Jutri, v nedeljo, začnemo pri-občevati izvirno povest „Antikrist v Trsteniku" ki jo je napisal dr. Ivo Šorli. Naročnina za «Jutro» do konca julija velja 7 Din. * Dr. Gcjmir Krek odlikovan. Kralj je odlikoval dr. Gojlmira Kreka, profesorja ljubljanske univerze in člana stalnega zakonodajnega sveta z redom Belega orla petega razreda. * Odlikovanja. S kraljevim ukazom so bili odlikovani naslednji francoski državljani: francoski narodni poslanec Simon Re-neau z redom Belega orla tretjega razreda, bivši francoski konzul v Zagrebu Jules Berne z Lagarde ki bivši francoski konzul v Dubrovniku Albert Henrie pa z redom Sv. Save tretjega razreda. * Osebna vest. Rumunski poslanik na našem dvoru gospod E m and i, je prispel na Bled, kjer ostane s svojo rodbino dalj časa ca letovišču. * Nov! inženjerji. Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze so napravili diplomski izpit in postali inženjerji kemije gg. Rihard Klemen iz Crmošnjice, Leon Knez iz Ljubljane in Matija Ž u m e r iz Železnikov. Čestitamo! * Razpisana službena mesta. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje mesti okrožnega zdravnika zai zdravstveno okrožje Rogatec. Nadalje se odda mesto vodje zemljiške knjige pri okrožnem sodišču v Mariboru in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Prošnje je vložiti do dne 17. avgusta. 4 Poročil se jo g. Boris K en k, sodnik z gdč. Marijo Deržajevo, hčerko pok. zerolj. ravnatelja Matije Deržaja. Čestitamo! * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je preminul v Celju g. Zdravko K r a j n c, bivši posestnik in trgovec. Pokojnik je bil vedno vrl narodnjak in. je kot tak z veseljem podpira! narodna društva. Pogreb bo v nedeljo, dne 19. t. m. ob 4. pop. iz Cankarjeve ulice št. 7 v Celju na okoliško pokopališče. — V Krčevini pri Mariboru je umrl Karel Čeh, nadučitelj v pokoju. Pogreb bo danes iz hiše žalosti v Krčevini, Praprotnikova ulica. Blag jima spomin, žalujočim naše so-žalje! * Sprejem novih učencev v državno pro. metno železniško šolo. Za šolsko leto 1925-26 se sprejme v drž. prometno železniško šolo v Beogradu 100 moških kandidatov pod sledečimi pogoji: da so dovršili z uspehom najmanj 6 razredov gimnazije aH realke; da so stari 16, a največ 20 let; do so državljani kraljevine SHS; da so* pravilno ■telesno razviti in zdravi, da niso nemi, gluhi, kratkovidni in da razločujejo barve ter da položijo sprejemni izpit. Šola traja dve leti. Absolventi te šole imajo v smislu zakona o drž. prometnem osobju pravico za uvrstitev v II. kategorijo. Učenci se Izberejo po natečaju m se takoj po sprejemu, zdravniškem pregledu in položenem sprejemnem izpitu sprejmejo kot pomožno osob-je z dnevnino 35 odnosno 1050 Din mesečnih prejemkov. Poleg tega prejmejo po možnosti tudi obleko. Sprejemni izpiti se polagajo iz sledečih predmetov: iz srbo-hr-vaško-slovenskega jezika, matematike in geometrije (snov za nižje razrede srednjih šol) in iz zemljepisja (splošno in specijalno kraljevine SHS). Prijave za natečaj je poslati priporočeno najkasneje do konca julija prometnemu oddelku generalne direkcije drž. železnic v Beogradu, Krumska ulica št. 13. z označbo točnega prosilčevega naslova. Šolska uprava bo pregledala prijave do 10. avgusta in poslala kandidatom, kateri bodo izpolnili predpisale pogoje, brezplačno vozovnico za prihod v Beograd, oni pa, ki bodo pri zdravniškem pregledu ali sprejemnem izpitu odklonjeni, dobe brezplačni vozni listek za vrnitev. Glede natančnejših pogojev se interesenti opozarjajo na razpis v »Uradnem listu« z dne 16. julija. * Važno za elektrotehnike. Na podlagi odredbe ministrstva za vojsko in mornarico se pošlje diplomiran inženjer v višjo elek trotehnično šolo v Parizu z obveznostjo, da dovrši tudi njeno sekcijo za radiotele-grafijo. Šcla s tečajem za radiotelegrafljo traja okoli dvajset mesecev. Pravico do konkuriranja imajo diplomirani inženjerji, ki so dovršili elektrostrojni ali strojni oddelek na naši ali inozemski tehnični fakulteti. Izbrani kandidat se pošlje mesec dni pred začetkom šole v Pariz da se izpopolni v francoskem jeziku. Kot prejemke bo dobival skupaj 2000 francoskih frankov na mesec. če nima druge plače ali prejemkov od države. Kandidat, ki se hoče posvetit! tej službeni stroki, naj pošlje oddelku za zra-koplovstvo ministrstva za vojno in mornarico svojo prijavo s potrebnimi prilogami do 1. septembra t. 1. Podrobni pogoji so razvidni Iz tozadevnega razpisa v 67. številki »Uradnega lista«. * Generalni tajnik Češkoslovaško-jugo-slovenskih lig v Jugoslaviji. Z včerajšnjim praškim brzovlakom se je pripeljal skozi Maribor v Jugoslavijo generalni tajnik centrale ČJ lig v Pragi, ministerljalni tajnik prrf. Beringer. V Mariboru sta ga sprejela podpredsednik JČL dr. Relsman in predsednik CJL v Budjejovicah prof. Vuga, Id biva v Mariboru na počitnicah. G. prof. Beringer je sporočil imenovanima razveseljive vesti o velikem zanimanju najvišjih praških krogov za kongres v Rogaški Slatini. Zato so v Pragi delegirali še drugega češkega zastopnika v Rogaško Slatino znanega propagatorja Liglnlh idej dr. Okanflca, župana Bratislave. Centrala v Pragi je obvestila o kongresu tudi vse ostal« podružnico Lig po Češkoslovaškem. Prof. Beringer bo sedaj po nalogu praške lige obiskal ysa naša morska koisOEč* r mt»o infor- macij in propagande za obisk če ho Slovakov Udeležil pa se bo tudi kot oficijelni zastopnik praške Lige otvoritve liške železnice in Jadranske Izložbe ter se 31. julija vrne v Maribor, da se 1. hi 2. avgusta udeleži Li-ginih prireditev v Rogaški Slatini. * Prireditve na ljubljanskem velesejmu. Prejeli smo: Ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, obrtjo fn trgovino ter med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi udruženji mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same. da se ob času raz-kaza našega materijelnega gospodarstva o priliki V. Ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 8. septembra vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja Uprava ljubljanskega velesejma prosi, da se ji prijavijo vse večje in pomembnejše prireditve za časa letošnjega velesejma, da jih uvrsti v svoj oficijelni katalog, ter tako opozori nanje obiskovalce velesejma. * Telefonska zveza Ljubljana-Beograd. V smislu odredbe ministrstva za pošto in brzojav so se na raznih telefonskih progah pričele priprave za izboljšanje telefonskega prometa. Tako se na direktni progi Beograd-Ljubljana uredita dva bakrena voda in se na ta način odpravijo nedostatki, ki so silno ovirali promptni telefonski promet na tej progi. * Pevka Buccarini v Rimskih Toplicah. Gida Buccarini, znana operna pevka bo pela danes dne 18. t. m. ob 9. zvečer v zdravilišču Rimske Toplice razne znane arije In pesmi. Pevka Buccarini je tudi znana iz raznih radio-prireditev po raznih središčih evropskih držav. * Dramatični odsek izobraževalnega društva Unije iz Ljubljane uprizori 19. t. m. v Medvodah (Sokolski dom) igro »Na poljani« Šplcarjevo dramo v treh dejanjih. Po igri prosta zabava. Med igro svira tambu-raški zbor Unije. Zabavni večer bo nudil najbogatejši smehapolni program * Železničarji, ki ste polagali izpite čez osnovne in meščanske šole se vabite na sestanek pri g. Mikliču 19. t. m. ob 10. dop. Debata in poročila velevažna. Pridite vsi in točno— Sklicatelj 1495 * Planinski dan na Triglavu. V soboto 18. t. m. zvečer prispe okoli 60 hrvatskih in srbskih turistov v Ljubljano, ki nadaljujejo ob 7. zvečer vožnjo do Mojstrane. Tam pre-noče tisti, ki gredo v nedeljo zjutraj čez Kot na Triglav. Druga skupina prenočuje v Aljaževem domu in se povspe po Tomin-škovi poti na Kredarico. Na vrhu Triglava sestanek. V nedeljo prenočujejo gostje v Staničevi koči, v Triglavskem in Aleksandrovem dorrni. V pondeljek odhod deloma čez Sedmera jezera k Savici in k Bohinjskemu jezeru, deloma skozi Voje ali Konj-ščico k Boh. jezeru. Prenočevanje v depan-dansi hotela Zlatorog. — Upamo, da bo tudi s strani slovenskih planincev udeležba mnogobrojna Izlet se vrši ob vsakem vremenu. — Osrednji odbor SPD. * Strelske vaje In tekme v Mariboru. Slovensko lovsko društvo, glavna podružnica v Mariboru, priredi dne 19. julija ob 14. uri na vojaškem strelišču v Mariboru vežbalno streljanje in 9. avgusta strelske tekme. Streljalo se bo: l) na lončene golobe in sicer serije po 5 in 10 golobov; 2.) na srnjaka na 100 m; 3.) na 20 krožno tarčo s premerom 60 cm na 100 m; 4) maloka-Iibersko streljanje. Strelci naj prineso puške seboj; kdor Je ne prinese, si jo lahko Izposodi na strelišču. Na lončene golobe se sme rabiti samo na strelišču kupljena municija. * Poučna predavanja v Dečjem in materinskem domu kraljice Marije v Ljubljani. Društvo slovenskih učiteljic je že ob lanskih počitnicah prosilo drja Matija Ambrožiča, šefa zavoda za soctjalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani, da bi jim priredil poučna predavanja. Vedoželjnim vrlim slovenskim učiteljicam se je letos ta želja izpolnila. Predavanja se bodo vršila v dopoldanskih !n popoldanskih urah ves tekoči mesec, in sicer o: Higijeni dece, o higijeni žene, o splošni higijeni, o tuberkulozi, o alkoholizmu, o prvi pomoči, o duševnem razvoju dojenčkov, o spolnih boleznih in o zdravstveni zakonodaji. Predavatelji za navedene predmete so: dr. M. Ambrožič, dr. Jamar, dr Pire, dr. Oswald, dr. Demšar, dr. Za-lokar, dr. Blirmauer, dr. Mayer in Puher Predavanja so jako zanimiva in poučna. Učiteljice pazljivo slede predavanjem in pišejo v zvezke vse, kar se jim med važnim zdi najvažnejše, saj jim bodo ti spiski jako prav prišli, zlasti še med šolskim letom, ko bodo v najožjih stikih s preprostim in neukim slovenskim kmetiškim ljudstvom. Predavatelji predavajo brezplačno, kar je pač vredno javne pohvale, a jako lepo je tudi od učiteljic, ki bodo žrtvovale polovico počitnic znanstvenim predavanjem. A tako gg. predavatelji kakor tudi vrle vedoželjne žene-učiteliice imajo lahko sladko zadoščenje, da so kolikor moči storile za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Hvaležnost naših ljudi Jim bo najlepše plačilo. * Polovična vožnja za Rogaško Slatino. Direkcija državnih železnic je na prošnjo J. C. Lfg dovolila za čefkojugoslovenske dneve 1. fn 2. avgusta polovično vožnjo na železnici iz vseh krajev Jugoslavije. Vsak udeležnlk kupi na odhodni postaji celo karto do Rogaške Slatine, ki bo veljala tudi za nazaj s potrdflom o udeležbi na slavnostih. ki se bo dobflo v Rogaški Slatini. Razen rc-prezentantov oblasti in društev, se odpeljejo vsi udeleženci v Slatino šele 2. avgusta z jutranjimi vlaki. Kdor pa bi hotel tam prenočiti, si mora sam rezervirati prer.oči- V slučaju okuienja neobhodno potreben. šče pri ravnateljstvu zdravilišča. Skupen obed bo stal 30 Din za osebo. ♦ Pravilnik lekarn ar ske zbornice. Min. za narodno zdravje je določil posebno komisijo, kateri je poverjena naloga, da sestavi nov pravilnik za lekarnarsko zbornico. Novi pravilnik bo vseboval znatne spremembe in dopolnila že prej izgotovljenega pravilnika, ki pa ni stopil v veljavo, ker so se nekatere določbe izkazale kot nepraktične. • Pravilnik k stanovanjskemu zakonu z vsemi potrebnimi pojasnili, formularji itd., kakor jih je napisal član stanovanjskega sodišča g. dr. A. Gradnik, izide v četrtek dne 23. julija v založbi «Jug» v Ljubljani. Naročila sprejema že sedaj založba «Jug», Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, II. * Uspeh tenorista g. Kovača In pianistke gdč. Švajgarjeve v Baškl. Iz Baške nam poročajo: V torek, dne 14. t. m. sta priredila tenorist ljubljanske opere g. Leopold Kovač in pianistka gdč. M. Švajgarjeva v dvorani hotela »Velebita« koncert z velikim uspehom. G. Kovač je bil ob vsaki točki burno aklamiran in je moral na splošno zahtevo odličnih gostov dodati še arijo iz Tosce. Prejel je krasen šopek s hrvatsko tiobojnico. Gdč. Švaigarjeva je z umetniškim umevanjem spremljala vse točke. Svo' solo Lisztovo »Legenda sv. Frančiška na morju« pa je odigrala tako bravurno, da ie žela viharno odobravanje. Po koncertu je bil družaben večer, na katerem je ponovno pozdravljalo občinstvo oba umetnika in Izražalo željo, da posetita priljubljeno Jppa-lišče tudi prihodnje leto. * Novi Tarzani V. del Tarzana je ravnokar izšel; naroča se v Zvezni knjigarni. Ljubljana, Marijin trg * Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih je založila v posebni knjižici Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v Ljubljani, Sodna ulica 4 in stane 3 Din. V knjižici so natisnjeni tudi uradni popravki stanovanjskega zakona. * Senzacija! Vsled pozne sezone platneni damski čevlji vseh barv 85 Din samo pri «VOIKA», Ljubljana, Krekov trg 10. 1494 * Strokovnjakom poljske narodnosti. Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu naproša vse Poljake brez ozira na državno pripadnost, ki so strokovnjaki v gospodarski stroki, poljedelstvu, industriji, trgovini, bankirstvu in tehniki, da priobčijo svoje naslove konzulatu, Zagreb, Kukovičc-va ulica 16, III. * Obsodba Jefremova. V dva dni trajajočem procesu proti Viktorju Jefremovu, bivšemu asistentu na zagrebški fakulteti, je bila včeraj dopoldne razglašena razsodba. Jefremov je bil radi zločina goljufije obsojen na dve leti težke ječe in na povračilo svote v znesku 25.704 Din državi. * Pridelovanje tobaka. V zadnjem času se dogajajo slučaji, da razne osebe neupravičeno sade tobak za lastno potrebo, kljub strogim odredbam uprave državnih monopolov o tajnem pridelovanju tobaka. Vsi prizadeti se opozarjajo, da najkasneje do 20. julija 1925. uničijo tobačne sadike, ker bi se sicer to storilo na njihove stroške in bi se poleg tega proti njim kazensko postopalo v smislu zakona o tobačnem monopolu č'en 157. Zadevna objava glede kaznovanja za nedopustno proizvajanje tobaka je nabita ta magistratni razglasni deski. * Nevihta in toča v Južni Srbiji. Prošli torek je divjala v Južni Srbiji silna nevihta. Toča je zlasti v skopljanskem okrožju napravila ogromno škodo. Posevki so bili v nekaterih krajih popolnoma uničeni. Toča, debela kakor golobja jajca, je pobila precej kuretine ln drugih živali. Tudi poslopja so vsled viharjev mnogo trpela. * Nesreča dveh slovenskih avljatikov. Na novosadskem aerodromu se je pripetila težka nesreča. Ob pol devetih zjutraj sta se z aeroplanom dvignila v zrak kapitan-pi-lot Pave! Čenčič ln poročnik M. Hajnrl-har. Vsled motornega defekta je aeroplan z znatne višine treščil na tla. Poročnik Hajnrihar je obležal mrtev kapitan Čenčič pa je težko ranjen. * Vlak povozil kmečki voz. Pri Baziji v Slavoniji je predvčerajšnjim osebni vlak povozil kmečki voz, ki je vozi! preko tira v trenotku ,ko se je že bližal vlak. Vlak je z vso silo vrgel voz v cestni jarek. Konj je obležal mrtev, dva kmeta, ki sta sedela na vozu, pa sta bila smrtnonevarno ranjena. Težko, da ostaneta pri življenju. * Nesreča v premogokopu. V premogo-kopu v Št. Rupertu nad Laškim se je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča. Delavca Tomaž Gradišnik in Ivan Lakošek sta zabila in vžgala mino. Ker mina nI dolgo eksplodirala, sta šla pogledat. V tem hipu pa Je mina eksplodirala tn oba delavca težko ranila. Prepeljali so ju v ljubljansko bolnico. * Strela Je udarila v četrtek popoldne v gospodarsko poslopje, po domače »Pri Starcu« v Veliki Stari vasi pri Grosupljem Poslopje ie pogorelo do ta1. Na kraj nesreče je takoj prišla požarna hramba iz Grosupljega z dvema brizgalnicama, društvi Šmarje in št. Jurij pa vsako z eno brizgal-nlco. Požarna bramba se je morala omejit! !e na to, da je požar lokalizirala. Ogenj ie bil ob 7. uri zvečer pogašen. Gašenje se je vrSflo pod vodstvom župnega načelnika g Leopolda Hude. Pogoreli so številni vozovi, razno orodje, mnogo sena in žita. Škoda Jc zelo velika, a zavarovalnina znaša le deset tisoč dinarjev. * Smrtna nesreča. Kakor poročajo !z Poljčan, se je na cesti Konjice-Poljčane pripetila prošli torek nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Mallčev uslužbenec Ignacij Vodenik, ki je razvažal pivo gostilničarjem se je z vozom, natovorjenlm s praznimi sodi vračal iz Konjic v Poljčane. MoJ! je brez dvoma zaspal na vozu. ker na neki strmini nI zavrl voza: konji, ki niso mogli zadržati voza, so se spustili v polni tek navzdol: voz se je prevrnil in hlapec je ob- ležal mrtev pod težkimi sodi. Pokopali so ga v Konjicah. V Maličevi shižbi ja bil celih deset let. Iz Ljubljane u— Določitev cen kranjskim klobasam in hrenovkam v Ljubljani. Z ozirom na stabilizacijo cene prašičem žive vage so se maksimirale cene kranjskim klobasam tako-le: kilogram napol prekajenih klobas (ca. 8 kosov) 45 Din, četrtprekajenih klobas (ca. 7 in pol kosa) 41 Din, popolnoma prekajenih klobas 67 Din (ca. 10 kosov). Klobase morajo biti narejene iz najboljšega svinjskega mesa brez primesi govedine. Ta dogovor je bil sklenjen z glavnimi izdelovalci klobas v Ljubljani. Klobase na trgu pa se prodajajo ceneje In to po kakovosti In velikosti. Izdelovalci hrenovk nikakor niso hoteli znižati cene svojim izdelkom ter med njimi in tržnim nadzorstvom ni prišlo do sporazuma. Doslej so se prodajale hrenovke na drobno kg po 40 D;n, po kalkulaciji mestnega tržnega nadzorstva pa bi se cene zbog padca cen govedine morale nekoliko znižati ter je tržno nadzorstvo določilo ceno za detajlno pro dajo kg po 35 Din, računajoč 10 do 11 kosov na kg, tako da velja ena hrenovka 3.50 Din od dne 20. Julija dalje. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. u— Promenadnl koncert železničarskega glasbenega društva »Sloge« se vrši v »Zvez-di» Jutri ob 11 url dopoldne. Spored: 1.) Rupprecht: «Iz lastne moči», koračnica. 2.) Flotow: »Allessandro Stradella», uvertura. 3.) Offenbach: Valček iz opere »Hoffmano-ve pripovedke«. 4.) Smetana: Fantazija Iz opere »Prodana nevesta«. 5.) VVagner: Zbor romarjev iz opere «Tannhauser». 6.) Jaki: »Potovanje po kranjski deželi, potpuri slovenskih narodnih pesmi. 7.) Zaključna koračnica. u— Za občni zbor »Doma« stavbene zadruge državnih nameščencev in vpokojen-cev v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne v Mestnem domu, se Je med drž. nameščenci in vpo-kojencl pojavilo nepričakovano zanimanje. Število prijavljenih članov bi bilo danes še mnogo večje, če bi bilo mogoče informirati interesente v vseh podrobnostih in ugodnostih, ki iz pravil samih niso razvidne. Kdor si 2e!i pridobiti prednost pri oddaji stanovanj oziroma gradnji lastne hišice, naj se zanesljivo udeleži občnega zbora, kjer poda sedanji načelnik obširen referat. Po občnem zboru se bodo mogli na istem mestu in še pod enakimi pogoji vpisati oni novi člani, ki se vsled nezadostne orientiranosti še niso odločili za pristop. u— Stenografična tekma na ChristoJovem učnem zavodu. Domobranska cesta 7, se je vršila v četrtek ob 2. uri popoldne. K tekmi Je bilo pripuščenih 30 gojenk in gojencev, ki so dobili odlični, oziroma pohvalni končni red. Diktiralo se Je 4 minute z brzino 100 besed v minuti. Tekmo ]e vodila strokovna učiteljica, gospa Ivanka profesor Robidova. Tema diktata Je bila Gašpar Križnikova narodna pravljica »Kaznovana nevošljivost». Prva je bila gdč. Robas Danica iz Ljubljane, druga gdč. Zupane Štefanija iz Šoštanja, tretja gdč. Sajovic Ida iz Spod. Šiške, četrta gdč. Klančar Jožica Iz Ljubljane in peta gdč. Klemenčič Anica iz Malega Mengša. Prireditev tekme kaže razveseljiv napredek na polju slov. stenografije. Ta odlični uspeh se je dosegel po 10-mesečnem pouku. u— Mladinska organizacija. Vse član« ljubljanske «Edinosti», ki se udeležijo v nedeljo izleta v Hrastnik, opozarjamo, da odhaja vlak ob 12.10 uri opoldne. Vsak posameznik naj bo vsaj 20 minut prej na kolodvoru, da se bodo vzeli vozni listki skupno. Vabljeni so tudi prijatelji društva, da se nam priključijo. u— Dramatični odsek društva «Unije». Vsi člani dramskega odseka «Unije» se opozarjajo na vajo, ki se vrši danes, v soboto ob 7. uri zvečer v Švicarlji (Tivoli). Na točnost opozarja — režiser. u— Pevski odsek Gospodarskega in Izobraževalnega društva za dvorski okraj vabi svoje ustanovne in podporne člane ter sploh prijatelje petja na zabavni večer, ki ga priredi danes dne 18. julija ob 20. uri pri Oblaku» na Tržaški cesti, u— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ciril Meden, užitkar, 77 let. — Karel Modic, mizarski mojster. — Valentin Ložar, zasebnik, 76 let. — Apolonija Verbič, zasebnica, 79 let. — Alojzija Mencinger, dninarica, 21 let. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 sum tatvine, 1 tatvina, 1 najdba ukradenega kolesa, 1 posest kolesa sumljivega Izvora, 1 eksces, 1 prestopek fijakarskih predpisov, 1 sum pohujšanja mladoletnih otrok, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 4 prestopki cestnega policijskega reda in 1 goljufija. Aretacije so se izvršile 3 in sicer: 1 radi vlačuganja, 1 prestopek nedostojnega vedenja in 1 radi suma poneverbe. B*n«s i" sobcfo n-sisr UST* k^ncer*-! na vrtu hofeia SfroJisM. u— Zopet okradena cerkev. V četrtek popoldne je opazil viški cerkovnik, da je malo preje obiska! cerkev neznan uzmovič in pobral Iz stranskih oltarjev dva anlipodiia, napravljena iz samih čipk, poleg tega pa si Je prisvojil še zagrinjalo spovednice. Prijavil ie slučaj policijski stražnici. Osumljena Je neka oseba, ki je bila radi tatvine v viški cerkvi že kaznovana in se Je nahajala istega popoldne v cerkvi. Hišna preiskava na stanovanju je ostala brez uspeha, vendar se meni, da bi mal osumljeni spraviti ukradene predmete, vredne 800 Din kam drugam. u— Žepna tatvina na cestL Žtparji postajajo nevarni tudi posameznim pasantom na cesti, posebno okrog kolodvora. Berti Tan-čarjevi se Je med potjo od kolodvora do Hranilniške ulice v ugodnem trenutku pridružil neznan žepar ter ji izmaknil črno dam sko listnico z vsebino 1030 Din gotovine ter zdravniškim reccptom na ime Bcrta Cclnik. u— Ukradeni stoli. Z letnega telovadišča viškega Sokola so ukradli neznani uzmoviči Obleke najboljše, najcenejše ima v največji izberi JB lažek Ljubljana Aleksandrova>2. tri navadne stole ter en zaklopni sedež. Stoli so imeli vžgan sokolski znak in so bili vredni 250 Din. Tatove zasleduje policija. u— Kanarček je ušel in kdor ga vlovl, naj ga vrne na naslov: Adamič, Dalmatinova ulica 10, II- Iz Maribora a— Protestni shod proti draginji in za znižanje cen se bo vršil v nedeljo dne 19. . julija ob 9. uri dopoldne na Rotovškem trgu. V slučaju slabega vremena bo zborovanje v dvorani gostilne Rotovž. a— Iz Magdalenskega predmestja nam poročajo: Šele letos smo dobili v slovenske roke Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje, katero ie doslej vodil z nemškimi in nemčurskiml somišljeniki nemški obč. svetnik Sirak, doma Iz Št. Jurija ob j. ž. Sedaj prihajajo polagoma na dan metode, ki se jih Je posluževal stari »nevtralni« odbor, da Je potom Olepševalnega društva uganjal nemško politiko po mestu in tudi okolici. Iz društvenih zapisnikov Je novi odbor ugotovil, da so prejšnji odborniki priredili lani društveni Izlet, kar ne spada v delokrog Olepševalnega društva, in sicer baš v najbolj zagrizen nemčurski trg Sv. Lovrenc na Pohorju. Udeležencev Je bilo 140 oseb, samih Nemcev in nemčurjev, za katere so poprej nabirali pri najbolj »zanesljivih* osebah. Iz društvene blagajne se Je za ta izlet porabilo preko 500 Din nabranega denarja vsled česar nI čudno, da je slovenski odbor prevzel nasade v popolnoma zanemarjenem stanju. Sedaj so vsi bivši odborniki vstopili v odbor magdalenskega »KIrchenverelna«, čeprav so sami «Freidenkerji». Olepševalnemu društvu pa pod slovenskim vodstvom niti najbližji sosedi, obrtniki In trgovci (Baj-zer, Kugy, VVeslak, Fuchs, Habjanič Antonija, Leben, Peršon, Vošnik itd.) nočejo plačevati niti članarine več. Odslej Je torej ognjišče magdalenske nemškutarije v »Kirchen vereinu«, kar naj bo nam Slovencem kot merilo za event. sodelovanje. a— Spes ni Spes. V Mariboru imamo "dva stavbenika v Magdalenskem predmestju, ki se oba imenujeta Spes. Loči ju samo krstno ime in pa narodna zavest. Johan Spes, v novejšem času tudi Ivan Spes, stavbenik na Frankopanovi cesti, poleg tega še mlinar in pek, je naš narodni nasprotnik, medtem ko e stavbenik Franc Spes s Tržaške ceste odločno naš človek In agilen narodnjak. Nedavno bi postala ta sorodnost imen skoro usodna za našega Franca Spesa radi konflikta, ki ga Je imel nemško orijentlrani Johan Spes v Rušah z nekim polkovnikom. Ovadba je prišla tudi na srezko poglavarstvo, ki pa Je klicalo na odgovor Franca Spesa. Upamo, da je srezko poglavarstvo medtem že ugotovilo pravega krivca, narodne kroge in oblasti pa opozarjamo, da je bil stavbenik Franc Spes s Tržaške ceste že pred vojno odličen delavec v narodnih društvih in zasluži naše popolno zaupanje in podpora Iz Celja e— »Viesnlk kulture«. V Celju se nudi ie dni g. Miloš Dimitrijevič, profesor beograjske realke ter dela propagando za beograjski »Vjesnik kulture«, ki ima glavno nalogo zbližati naša tri plemena. Profesor Dimitrijevič išče interesentov in sotrudnikov za podjetje beograjskih intelektualcev. Iz Celja pojde v Maribor, dočim je v Ljubljani svoje delo že izvršil. a— Nevihta s točo. Včeraj opoldne se je zgrnila nad Mariborom nenadoma nevihta z grmenjem in bliskom fn te temnih oblakov se Je poleg plohe vsula tudi toča, ki pa ni napravila posebne škode. Iz Trbovelj t— Z razsvetljavo so Trbovlje ponoči sla. bo preskrbljene, kar prav gotovo ni v prid javni varnosti. Tako se je zgodilo v četrtek zvečer, da je napadlo več delavcev ženo nekega rudarja in so jo hoteli posiliti, kar pa je preprečil njen mož. ker se je brani! s steklenico in glavnega napadalca tudi ra« ni!. O prizadetih se niso zvedele nobene druge potankosti, ker so zbežali na vse stra* ni. Takšnih nočnih dogodkov, o katerih se vobče ne izve, ni malo v Trbovljah, ker jih po navadi ne naznanijo pristojni oblasti, temveč se kar med seboj poravnajo. t— Gasilsko društvo v zgornjih Trbov; !jah je priredilo v gostilni pri Parašuhu od* hodnico svojemu dosedanjemu načelniku g. Francu Dežmanu, ki odhaja v Maribor, kjer se bo stalno naselil. Poslovilne besede sta govorila gg. Guček in Naglav. Navzoča je bila gasilska fanfara, ki je pridno igrala. Z g. Dcžmanom izgube Trbovlje velikega me« cena, ki je podpiral posebno Sokola in gasil« sko društvo. t— Evidenčni urad zemljarinskega kata« stra v Celju naznanja, da bo sprejemal v smislu § 18. in 19. evidenčnega zakona r dne 23. maja 1883. naznanila o izvršenih po« sestnih spremembah davčni urad v Laškem v dneh 10., 11. in 12. avgusta t. 1. t— Nušičeva veseloigra rNavaden člo> vek» v Hrastniku. V nedeljo 19. t. m. bo priredila ljubljanska »Edinost« v Hrastniku igro »Navaden človek«. Društvo je sicer mlado, toda razpolaga s precej dobrimi ml« dimi silami, ki se niso strašile trud« nekaj pokazati tudi n« polju naKe dr»m«tike. Med igro m po igri svira tamburatki zbor. Po igri bo prosta zabava s plesom, šaljivo po« što in kudeti. Torej v nedeljo v» v Narod« ni dom I Svetovni kulturni škandal Učenjak Gaetano Salvčmini pred sodiščem. Firenze, 13. julija. Bivši poslanec dr. Gaetano Salvemi- n?, redni profesor zgodovine na tukajšnji univerzi, je svetovno znana veličina v svoji stroki in uživa kot tak priznanje in spoštovanje vsega kulturnega sveta. Ker pa mu je kot resničnemu učenjaku resnica sveta tudi tedaj, ko gre za ugotovitev zgodovinskih dejstev, ki niso ravno prijetna vladajočim oblastnikom, je prišel v vrsto navzkrižje s fašistovskimi mogočniki. Med drugimi Salveminijevimi deli je biia fašistovskim prenapetežem posebno neljuba publikacija, ki je prav v zadnjem času zagledala beli dan: «Da! patto di Londra alla pace di Roma» c O d londonske pogodbe do rimskega miru«), v kateri Salv^mini mestoma naravnost uničujoče ostro obsoja neiskrenost in zavratnost italijanske zunanje politike zlasti proti Jugoslovenom. Brez dvoma je bila ravno ta publikacija glavni povod, da so oblasti, pač po nalogu osrednje vlade, ki se istoveti z vodstvom fašistovske stranke, posegle po učenjaku. Da se izbrišejo oči domači, a predvsem veliki svetski javnosti, so našli seveda drug kamen spotike: obdolžili so Salveminija, da je sodeloval pri «tajno izdajanjem« opozocijonal-nem lističu «Non moltare» («Ne popuščaj !»). To obdolžitev Salveminija so zgradili na izpovedbo tiskarja Pinzija, ki je bil z drugimi sotrudniki vred obtožen istega «zločina» in se je vršila proti njim razprava pred nekaterimi meseci. Pinzi in par soobtožencev so bili obsojeni, ostali pa oproščeni. Pin-zijeva kazen ni bila posebno huda in že tedaj se je ta okolnost pripisovala dejstvu, da je Pinzi tekom razprave obdolžil sodelovanja pri «tajnem subver-zivnem« listu predvsem profesorja Salveminija in poleg njega tudi še profesorja dr. Ernesta Rossija. Dobri poznavalci razmer so celo trdili, da je bil ta Pinzi čisto navaden »agent provoca-teur». Posledica Pinzijeve izpovedbe je bila, da so 6. junija t. 1. aretirali v Rimu prof. Salveminija, ko je prihajal iz naučnega ministrstva, kjer je predsedoval seji komisije za imenovanje srednješolskih ravnateljev. Prof. Rossi se je odtegnil aretaciji z begom, prof. Sal-eminija pa so prepeljali iz Rima v tukajšnje zapore. Aretacija prof. Salveminija je v vsej Italiji in prav tako tudi v vsem civiliziranem inozemstvu pobudila pravcate iharje ogorčenja. V Italiji so vsepovsod začeli zbirati podpise za poslanico, v kateri se izraža zaprtemu učenjaku spoštovanje in občudovanje. Poslanica pravi, da se nihče, ki pozna Salveminija, ni mogel odtegniti čaru njegove moralne višine, da vsa evropska kultura vidi v njem enega največjih sodobnih zgodovinarjev, čigar šola je v čast Italiji in čigar politično delovanje je bilo vedno in tudi za tiste, ki v dobri veri ne soglašajo z njim, vzvišen zgled resnosti, nesebičnosti in srčnosti. To poslanico je podpisalo več tisoč naj-odličnejših predstavnikov vseh slojev in stanov italijanskega naroda. Zastopane so vse stranke, celo fašistovski desidenti, in podpisal bi jo zelo rad tudi marsikateri fašistovski odličnjak, če bi se ne bil bal izključenja iz stranke in od — korita! Nešteti pa so tudi izrazi simpatije iz inozemstva in mu še vedno prihajajo. Koliko pa jih je izginilo v poštnih in brzojavnih uradih, pa ve samo tisti,, ki je dal nalog za to! Danes pa se je pričela pred tukajšnjim tribunalom razprava proti Salve-miniiu in Rossiju. Rossl je odsoten, učenjak Salvemini pa kot jetnik v zločinski — kletki! Senatu predseduje isti predsednik, ki je vodil svoj čas razpravo proti Pin-ziju in soobtožencem, obtožbo zastopa isti državni oravdnik. Salveminijev branitelj predlaga, da se Pinzi ne zasliši kot priča, ker je bil obsojen zaradi istega kaznivega deja, nja, ki sta ga obtožena današnja obtoženca in je današnja razprava le nadaljevanje prejšnje. Pinzi bi lahko nekaznovano govoril neresnico. Državni pravdnik ugovarja, navaja, da je varnostna oblast, nadaljujoč preiskavo, ugotovila nova dejstva in predlaga, da se ti novi podatki priključijo razprav-nim spisom. Senat izključi Pinzija, glavno pričo obtožbe, od pričevanja in priključi nove podatke razpravnim spisom. Državni pravdnik predlaga nato odgoditev razprave v svrho proučitve novih podatkov, branitelja ugovarjata, senat sklene, da se razprava prenese do novega razpisa, da se dovoli prof. Salveminiju začasna svoboda, da se pa ne prekliče zaporni ukaz proti profesorju Rossiju. Po razpravi ie prišlo do krvavih na-silstev na trgu pred sodiščem. Fašisti so z gorjačami napadli Salveminijeve prijatelje, med njimi vseučiliškega profesorja dr. Levija, posl. Gonzalesa in z zlato vojno svetimo odlikovanega rezervnega majorja Rossettija. ki so morali pobegniti v neko prodaialnico, dočim so se drugi napadenci zatekli v dru go trgovino. Fašisti so hoteli vdreti v prodajalnici. Močni oddelek orožnikov, ki jim je brani! vdor, ni zadostoval. Priti je morala stotnija vojaštva. Ker pa so fašisti zbobnali svoje pristaše od vseh strani, da je bi! trg nabito poln, so nasilniki po poltretjeurnem obleganju predrli orožniški in vojaški kordon, vdrli v prodajalnico in ponovno planili z gorjačami po Salveminijevih prijateljih. Sedem ljudi je moralo iskati pomoči v bolnišnici, med njimi zgoraj imenovani trije in pa urednik genovskega^ «Lavora», Ausaldo. Tako pač pomaga fašistovska vladna, oziroma državna stranka do zmage resnici in pravici v procesu, ki ga ves kulturni, civilizirani svet smatra za največjo sramoto Italije in njene fašistovske vladavine! Od pastirice do milijonarke Med ruskimi emigranti, ki bivajo v Ženevi, je prišla te dni na dan velika škandalozna afera. V nekem najboljšem sanatoriju v Ženevi stanuje že dve Ie-' ti ruski emigrant Nikolaj Hakov, ki pa je bolehen, senilen in vsled slaboumnosti v zadnjem času tudi pod skrbstvom. V carski Rusiji je bil višji častnik v carski gardi. Po prevratu je Hakov zapustil Rusijo, otvori! v Ženevi menjalnico in pozneje tudi igralnico. Pri tem poslu je naglo obogatel in si v nekaj mesecih napravil veliko premoženje, v znesku nad 10 milijonov frankov. Živel je nekaj časa tudi v Nizzi in v Parizu ter obiskal često tudi London. Z njim je potovala mlada in krasna Rusinja Timofejeva Teodana iz Moskve, ki je službovala pri Hakovu najpreje kot služkinja, a pozneje postala celo njegova priležnica. Oba sta si v Ženevi uredila krasno vilo in zahajala v najfinejše kroge tamošnje aristokracije. Hakov je bil sicer skopuh, toda njegova prijateljica je razkošno razsipala denar. Mlada Rusinja, ki je bila hčerka nekega kočarja in je vso svojo mladost preživela kot pastirica, je stala bogatega Hakova obilo denarja. V njegovo hišo so pričeli zahajati ruski umetniki, večinoma le radi lepe Teodane. Med fosti je bil tudi 38 letni Konstantin tadler. ki je poznal Hakova še iz Rusije. Štadler je užival pri Hakovu veliko zaupanje in je bil točno informiran o vseh imovinskih razmerah njegove hiše. Lepega dne pa je Štadler to zaupanje strašno izrabil. Nudila se mu ie prilika, ko mu je Hakov izročil ček za 5000 frankov, da ga vnovči. Štadler je denar porabil in nato s spretnim prigovarjanjem izrabljal Hakova in po-neveril še okoli 560.000 frankov. Štadler je pričel zelo razkošno živeti. S seboj je peljal vedno Hakovo prijateljico ter ii v nekem hotelu naročil kopelj iz šampanjca in sladkega vina. Hotelskemu osobju je dajal po 2000 frankov napitnine. Ko je Hakov prišel pod skrbstvo, pa so vsa Štadlerjeva dejanja prišla na dan. Štadler je bil seveda takoj aretiram Rusinja pa je bila oproščena, ker je Štadler vso krivdo prevzel nase. Mnogomoštvo v Tibetu Dočim si v Evropi rzbijajo možje in ženske z neštetimi spisi, časopisnimi članki i n knjigami glave z rešitvijo seksualnega vprašanja, so znali v dal-nji Aziji Tibetanci že zdavnaj premagati vse te težkoče na prav originilen način. Mnogoženstvo ni v Orientu nič posebnega. Toda da je socijalno že precej razvit narod, kot so Tibetanci, uvedel mnogomoštvo in ga zakonito priznal, je pač nekaj nenavadnega. V Tibetu postane žena, ki si jo je izbral najstarejši sin, n&vadno skupna last vseh bratov, ki morajo zato prevzeti tudi vso odgovornost za vzdrževanje rodbine. Ako zapusti en brat družino, ne more zahtevati odškodnine za to, ker se je odrekel pravici do solastnine na skupni ženi. Mlajši bratje imajo le toliko časa pravico do skupne žene, dokler žive v rodbinski zvezi. So pa tudi slučaji, ko zahteva oče ali stric pravico, da živi z ženo. Potem vstopi v zakonsko skupnost tudi oče. toda to se dogaja le v višjih krogih. Bolj redko se pripeti, da ima žena svoje može iz dveh ali več rodbin. Kje je iskati vzroke za to čudno zakonsko življenje? Najverjetneje je, da so tu merodajni gospodarski razlogi. V Tibetu je skupna last vsega rodbinskega premoženja še vedno v navadi. Zato tudi skušajo kolikor mogoče ovirati ustanavljanje posebnih gospodinjstev. Omeniti je treba, da pri mnogih narodih v Aziji, in tako tudi v Tibetu, prevladujejo moški in da je žensk razna eno ženskoumlhumlhumlhxavžgaum meroma veliko manj. Zato prideta na eno žensko skoraj dva moška, dočim je med kulturnimi narodi število obeh spolov skoraj popolnoma enako, in je navadno še nekaj več žensk kot moških. Zanimivo za ta pojav v Tibetu je, da so tamkajšnje žene z njim popolnoma zadovoljne. Po njihovem mnenju ima žena, ako ima več mož, tudi več veljave v gospodinjstvu. Moralne muke na smrt Vprašanje umestnosti smrtne kazni v povojni dobi še ni prišlo resno v razpravo. Človeštvo se je zelo oddaljilo od reševanja tega akutnega problema. Smrtna kazen je danes v veljavi v skoraj vseh državah, razen v Italiji, v Belgiji in v nekaterih švicarskih kantonih. Moralne muke, ki so v zvezi s smrtno kaznijo, pa so seveda v različnih' državah različne. Na Angleškem obveste obsojenca nekaj dni pred justifikacijo, da bo usmr-čen. Na ta način sc smrtna kazen kot taka poostri s težkimi moralnimi mukami, ki jih mora obsojenec prenašati v zadnjih urah svojega življenja. Obsojenca obesijo v prisotnosti preiskovalnega sodnika in državnega pravdnika. Na Španskem so te določbe še bolj ostre. Tam mora obsojenec preživeti zadnjih 18 dni v cerkvi, kjer prosi Boga, da mu odpusti grehe. Prej je trajala ta priprava na smrt 24 dni. I. 1900. pa je bila znižana na 18 dni. Na Švedskem obveste obsojenca 24 ur pred izvršitvijo smrtne kazni. Justifikacija pa se izvrši v zaporu v prisotnosti 12 prebivalcev iz tistega kraja, kjer je bil izvršen zločin. Največje duševne muke prenašajo obsojenci na smrt v sovjetski Rusiji. Tam je malo slučajev, da obsodi zločinca sodišče, navadno izreče smrtno obsodbo upravni organ. Obsojenec mora često čakati po več mcsecev na izvršitev smrtne kazni. Vsak najmanjši šum ponoči ga vznemirja, ker vedno misli, da je prišla njegova ura. Tako niso redki slučaji, da izvrše obsojenci Pierre Veber: Čudodelec (Legenda.) V tistem času so izvedeli izraelski duhovniki, ki so opravljali med ljud« stvom tudi službo zdravnikov, da neki Jezus iz Galileje zdravi bolnike in da je že dosegel čudovite uspehe. Zato so se zbrali k posvetovanju, in eden iz« med njih je izpregovoril: — Culi smo vznemirljivo govorico. Če dovolimo, da sme lajšati ljudem bo« lečine neduhovnik, ki ni študiral sve» tega pisma in ne čital prerokov, smo v veliki nevarnosti, da izgubimo svoj sto« letni ugled. Pa ie vstal eden izmed najmlajših duhovnikov in je izustil drzno besedo: — Počakajte!... Če so naši podatki točni, je ta Jezus ozdravil hrome in sle pe; da celo mrtve je obudil, nam pa se kaj takega še nikdar ni posrečilo, če« prav smo učeni! — Imašsli službena poročila o teh čudežih? vpraša veliki duhovnik. — Ne. Toda videl sem slepce, ki so videli, in hrome, ki so veselo poskako« vali. Slišal sem hvaležne slavospeve, ki so spremljali čudodelca, kjer se je pri« kazal. Nemi so govorili, gluhi so slišali in gobavi se niso več praskali. — Dragi prijatelj, mu odvrne veliki duhovnik, razuihem tvoje pomisleke in ti oproščam. Ti ne veš, da so v tej stva ri prizadeti naši stanovski interesi. Ce bi ta Jezus s svojo nadnaravno močjo, ki znanstveno niti ni ugotovljena, ozdravil neozdravljive in bi ga nihče ne videl, bi še zatsnili oko. Ali njego« va ozdravljenja so javna, in mi mu ni« smo dali dovoljenja, zato so nevarna za nas; njegova nepoznana sila je na* perjena proti nam, ki imamo svojo moč od Boga. On zdravi s polaganjem rok in ne zahteva plačila. — A ljudstvo ga hvali in obožuje, ugovarja mladi duhovnik. — Ljudstvo nima pravice vtikati se v medicinske zadeve, zakaj medicina je predpravica duhovništva. Mar se ne trudimo dolga leta, predno smemo opravljati zdravniško službo? In ni«li zdravniška služba neločljivo spojena z duhovniško častjo?... Če bi tebe po« slušal, bi lahko zdravil vsak, no in vi« del bi, kam bi nas to dovedlo. Mi ima« mo nalogo brigati se za zdravje ljudi, in za to bomo še odgovarjali pred Je« hovom naših očetov. Ta človek ne sme več dolgo izvrševati svojega zločinske« ga početja! — Oprosti, ugovarja trmoglavec da« Ije. Ta Jezus iz Nazareta nikakor ne sega v naše področje!... On zdravi le neozdravljive, ki jim vi niste mogli po« magati! Komu izmed vas se je že posre čilo postaviti hromca na noge? Ali vt« i niti slepcu vid? Gluhcu sluh? Ali od rojstva nememu govor? Kdo izmed vas je obudil službeno ugotovljenega mrtveca? — Nihče! prizna odkrito veliki du« hovnik. Vse te stvari so nemogoče in protinaravne, zakaj Bog je ustvaril svet tako, da so na njem hromi, slepi, nemi in gluhi; in kdor hoče izpreme« niti to stanje, se upira Bogu. — Ti torej misliš, da so se Jezusu posrečili čudeži proti volji Jchove?... Potem je pa on mogočnejši kot Bog, ki ga je vendar ustvaril, in na katerega se vedno sklicuje! Te besede so vse osupnile. Veliki du« hovnik je malo pomislil, potem pa je pogovor okrcnil v novo smer: — Ne gre za to. Problem, ki leži pred nami, je povsem druge vrste. Človek, ki v to ni upravičen, dela takozvane čudeže; pri tem trdi, da dela to v ime« nu Boga, svojega očeta. No, če je Bog oče vsega sveta, je predvsem naš oče, saj smo mi poglobili njegovo češčenje in dali ljudstvu preroke. Kdor ni iz« med nas, nima pravice zdraviti. Tako je moje mnenje. Ali pa je konec člove« ške družbe! — Oče častivredni, odvrne mladi ne« poboljšljivec, podvržem se tvoji od!o» čitvi; dovoli pa vseeno, da stvar pre« iščemo, predno sodimo. Vsevečni je de jal: «Ne sodi!« In ti si v prvi vrsti bož« ji odposlanec, čeprav se v srcu zgražaš nad čudežem. — Če bi bil jaz hotel delati čudeže, odgovori veliki duhovnik nekam osor» no, bi jih bil storil. Mladi mož se globoko prikloni. v ječi samomor, ali pa da znore pred justifikacijo. V drugih državah pa puste obsojencu vsaj upanje na pomilostitev. V Nemčiji odsekajo obsojencu glavo v posebnem prostoru. Blaznih in nosečih žen pa se ne sme usmrtiti. Na Kitajskem usmrte .obsojenca z železnim obročem. V Ameriki posade obsojenca na električni stol, tako da niti ne ve, kdaj se preseli na oni svet. Na Norveškem izroče truplo justificiranega zločinca njegovi rodbini, ki ga mora na tihem pokopati. V Italiji so se odločili na dosmrtno ječo, ki je gotovo hujša od smrtne kazni in niso redki slučaji, da zločinci vsled neznosnih razmer v kaznilnicah zblazne. X Drag\n]a v Parizu. Povišanje poštnih pristojbin v Franciji, kakor tudi povišanje cen za uporabo vode, plina in elektrike, je povzročilo splošno podraženje. Celo vstop« nina za državne muzeje se je podvojila. X Časopisna stavka. Novinarji in lastni« ki časopisov v Egiptu so proglasili enodnev« no časopisno stavko kot protest proti no« vemu zakonu, ki omejuje tiskovno svobodo. X Plavajoča univerza. Njujorško vseuči« lišče je najelo velik parnik za studijsko po« tovanje svojih dijakov. Parnik odpluje 25. septembra iz Newyorka in bo celih osem mesecev na potovanju. Plavajoč« univerza bo obiskala 50 pristanišč in 35 držav. Po« tovanja se udeleži 450 slušateljev in 30 pro« fesorjev, ki bodo imeli na parniku redna predavanja. Parnik obišče tudi našo državo. X Nemško^ameriška ekspedicija na se« verni tečaj. Dr. Eckencr je predlagal isto« časen polet nemške in ameriške ekspedicije na severni tečaj. Američani bodo odleteli iz Alaske, Nemci pa iz Norveške. X Odlikovan francoski novinar. Franco» ska vlada je podelila vitežki križec častnei legije dunajskemu dopisniku pariškega »Tcmpsa«, g. Andreju Lcvalu in sicer za zasluge, ki si jih je pridobi! s svojim objek« tivnim poročanjem o avstrijskih razmerah. X Nestor madžarskih pesnikov Gustav Esengcy je umrl v starosti 84 let. X Za odpravo vizuma. Med avstrijsko in italijansko vlado se vršijo pogajanja za odpravo vizuma na potnih listih. Kakor zna no, je Italija že pred tremi leti na graški konfcrcnci predlagala odpravo, toda itali« janski predlog takrat ni bil sprejet. Poga« janja med Avstrijo in Nemčijo za odpravo vizuma kažejo ugoden uspeh. revije «Ljubljanski Zvon» Pravkar je izšla dvojna, junijska in julij« ska številka Zvona z izredno bogato in pestro vsebino. Kot uvod priobčuje leto« šnji rektor ljubljanske univerze dr. Karel Hinterlechner nazorno razpravo »Vprašanje univerz v Jugoslaviji«. Na članek, ki je pod prt z mnogimi statističnimi podatki, se o priliki še povrnemo. Juš Kozak nadaljuje svoj roman «5ent> peter«, dr. Ivan Prijatelj pa studijo o Do« stojevskem. Dalje prinaša ta številka dru« go dejanje Novačanove evskih metod. Zanimiva pa bo tudi za ostalo inteligenco, ki jo zanima zdravstve« ni napredek zadnjih petih let in ki se po poklicu ali nagnenju peča z javnimi zdrav« stvenimi vprašanji. Knjiga je zlasti vpošte« vanja vredna, ker prinaša referat o sku« šnjah vodilnega in v tej vrsti edinega za« voda v Sloveniji. Po kratkem uvodu riše knjiga v poseb« nem poglavju postanek zavoda in njegovo notranjo uvedbo. — V poglavju «Gineko» loški oddelek« je podan sumaričen pregled ginekoloških primerov. Posebna poglavja so odmerjena materničnemu raku, noseč« nosti izven maternice in splavu. — Pod naslovom »Porodniški oddelek« razpravlja — O tem ne dvomim. Od tvoje mo« drosti nc zahtevam nič drugega kakor da pošlješ skrivaj svoje odposlance z nalogo, naj preiščejo dejanja, ki jih je storil čudodelni dobrotvorcc. Če se iz« kaže, da je zdravil le bolnike, ki jim nismo mogli pomagati mi, uradni zdrav niki, mu boš oprostil? — Bomo videli, odvrne veliki duhov« nik. In ker se že sklicuješ n3 mojo ne« pristranost, naj bo: sestaviti hočem odposlanstvo, v katerem bodo trije zdravniki, izbrani izmed najstarejših in najsposobnejših. Ti pojdejo kar mo« goče na tihem ogledat si tega Naza« renca, in bodo poskrusili prodreti v skrivnost «čudežev». Potem bomo šele govorili!... In tako se je zgodilo; trije zdravniki, preoblečeni v berače, so se napotili v kraj, kjer je Jezus deloval. Skriti med množico, so prisostvovali njegovim ču« dežnim ozdravljenjem. Poizvedovali so nadvse previdno in bili sprva polni nezaupanja nad enostavnostjo Jezuso« vega ravnanja. Potem pa so se priva« dili. Začutili so. kako polagoma kopne vsi njihovi predsodki. Kot učeni zdrav« niki so jeli ozdravljence opazovati. Ne ka blazna deklica je prišla naenkrat k pameti; nebo«li se ji norost pozneje povrnila? In mož, ki je vstal od mrt« vih, ne bo»li znova zapadel v smrtni boj? Pri čudežu človek nikoli ne ve! bk*zalo p« m j«, da m bila čudežna poročilo v splošnem o poslovanju porodni« šnice, na kateri je bilo v petih letih nad 4000 porodov. V nadaljnjih poglavjih so po» dana kritična poročila o operativnih poro« dih, o cesarskem rezu, o cklampsiji, o pred« ležeči placenti ter o defleksijskih legah. V zadnjem odstavku poroča asistent dr. T. Cizelj o tesnili medenicah. Knjigo je založila Tiskovna zadruga » Ljubljani. Broširan izvod velja 60 Din, pO pošti 1.50 Din več. «Tarzanova mladost v džungli* Pravkar je izšel peti zvezek Tarzanove serije, ki jo izdaja Zvezna tiskarna in knji garna v Ljubljani. Zvezek je sam zase za« okrožen roman in opisuje razvoj mladega Tarzana iz opičjega otroka v mladeniča in moža. Poln je mikavnih pustolovščin in še* gavih nagajivosti, s katerimi se mladi Tar* zan zabava v orjaškem pri rodnem gledali« šču s pragozdnimi živalmi in primitivnimi zamorskimi plemeni. Knjiga bo gotovo vzbu dila isto zanimanje in pozornost, kakor ostali »Tarzani«, ki spadajo poleg »Jutrcu« vih« romanov morda med najbolj razširja« no ljudsko čtivo po vojni. Cena romanu^ ki obsega 220 strani, znaša za broširan iz« vod 30 Din za vezan 36 Din. A. Dukič, »Iz dnevnika jednog inagar-ca». Pod tem naslovom je izšla v založbi; Jugoslovanske štampe d. d. v Zagrebu 172 strani obsegajoča povest, ki je prav svoje-J vrstna, a nikakor ne takšna, kakoT bi kdo] pričakoval po naslovu. O priliki spregovo-1 rimo o njej obširneje. Cena ji je 32 Din. »Gospoilca Elza« Hrvatski Stampaf^ ski zavod v Zagrebu, Marovska ulica 30, Jff izdal v prevodu Vide Bravačič mično rrf živahno Schnizlerjevo novelo. Prevod je pisan v lepem gladkem jeziku, oprema knjige je okusna, cena (.38 Din) razmeroma nizka, zato bo knjiga gotovo dobrodošla tudi onim, ki jo poznajo že v nemškem prevodu, »Kritika«. Pravkar izšla 5 številka! »Kritike« ima sledečo vsebino: Urednik Jš Vidmar piše v uvodniku o malih narodih. K. Doblda poroča o Spomladanski umetniški razstavi: Dobrovič, Dolinar, Kos. Na-, dalje objavlja J. Vidmar beležke k Cankarjevemu »Pohujšanju« in k njega letošnji v prizori t v i. M. Hribar razpravlja o Vebro-, vi knjigi »Problemi sodobne filozofije«. O IV. in V. zvezku Finžgarjevih zbranih spi-' sov piše J. Vidmar. Stanko Kosovel podaja sklepne misli k letošnji gledališki sezoni fn M. Bravričar poroča o poslednjem Matičnem koncertu. »Oslovska čeljust« obravnava to pot nekaj tipičnih pojavov naše sodobne kritike. V tej rubriki navedene in tudi vse druge publikacije se lahko dobe oz. nareče tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. ozdravljenja trajna; in zdravniki so si morali vsi poparjeni zvečer priznati: Ta človek je v resnei čudodelec; pojdi« mo za njim, da ga spoznamo. Toda dolžnost jih je kmalu pozvala nazaj; čez mesec dni so se obrnili do« mov in ostavili čudežno bitje, ki je pri« digalo novo vero. Le neradi so se po« vrnili v domače svetišče, kjer jih je že na pragu ustavil veliki duhovnik ter jih tesnobno povprašal: — Nu, kaj je z Jezusom? Slepar, kaj ne? Ste ga razkrinkali? — Ne, oče!... Ure in ure smo 'ga opazovali in se uverili, da ni laži y njem. On veruje v svojo moč, in nje« gova moč je v resnici neizmerna. Naf tovariš ni lagal; Jezus je pravi čudo« delec. Ozdravil je bolnike zgolj s po« laganjem rok. Nikomur ni dajal re« ceptov; hromcu je dejal: Hodi! in hro« mec je šel; slepcu je dejal: Izpreglejl' in slepec je vide!; nemi so govorili in gluhi so slišali. Prepričali smo se, da' je njegova metoda uspešnejša kot je naša. — Težak slučaj! Veliki duhovnik se je zamislil. Zaprl se je za tri dni v Najsvetejše in ni ta čas zavžil nobene hrane. Po« tem pa jc sklical duhovnike in jim de* jal: — Najvišji mi je vdahnil, kaj mo* ram storiti. Zasledoval bom Jezusa za< radi nezakonitega izvrševanja zdravi niSke službe (Prešel hrA. Položaj na lesnem trgu Padec lire je slovenskim lesnim izvoznikom, ki izvažajo pretežno večino lesa v Italijo, povzročil mnogo škode. Posamezni izvozniki so izgubili zaradi špekulacije z lirami odskupička lesa precejšnje vsote. Razen tega pa je tudi izvoz v Italijo opešal, ker so postale cene Italijanom previsoke, to pa ne samo zaradi padca lire. nego tudi zaradi zadnjega močnega porasta dinarja. Ponovni porast lire in zopetna stalnost dinarja, ki traja sedaj že dalje časa, sta položaj zopet zboljšala. Izdatno olajšanje pa so prinesli lesni izvozni trgovini železniško tarifna deklasifikacija izvoznega lesa od razreda B na razred C za vse prehode preko državne meje (stopila v veljavo 15. t. m.), potem znižane carine za izvoz lesa (ki so stopile v veljavo 16. t. m.) in dalje tudi znižani carinski nadavek (od 1100 na 1000 odst.). ki velja istotako od 16. t. m. dalje. Pre-voznina za les se je s to deklasifikacijo znižala za nad 30 odst., carine so se znižale za polovico in carinski nadavek za okrog 9 odst. Rezultat teh olajšav bo nedvomno porast izvoza lesa, saj povpraševanje po našem lesu iz Italije je stalno. Konkurenca z avstrijskim lesom na italijanskem tržišču bo zdaj lažja. S tem se bo zopet odprl tudi zastali izvoz v Madžarsko, kjer Jugoslaviji zaradi porasta dinarja močno konkurirata Češkoslovaška in Rumuni.ia. Povečal se bo dalje izvoz v Francijo, kamor so se celo sedaj ob neugodnih prilikah izvažale precejšnje količine lesa. Zadnje dni so se izvažali tjakaj zlasti parketi. Položaj na domačem tržišču sicer ni najugodnejši, vendar prilično zadovoljiva. ker se po deželi spričo ugodne žetve precej gradi. Gornje olajšave seveda domačega tržišča ne bodo poživile. Lesna trgovina stavi nade na dobro letino, katera edina bo pripravila širše sloje do večjega nakupovanja. Dobro letino bo pa končno ugodno občutila sploh vsa trgovina, ki je doslej zbog pomanjkanja denarja slabo razpe-čavala blago. Ne pozabite na Ljubljanski veliki sejem! Zanimanje tujcev za naš Ljubljanski velesejem se stopnjuje izza prve prireditve. Zlasti Francozi, Nemci. Angleži, Belgijci. čehoslovaki in Italijani imaio vedno v vidu naš velesejem. ker streme za tem. da si usvojijo jugoslovenska tržišča. Vedo pač, da je Jugoslavija med tistimi državami, ki ne izdelujejo doma vseh industrijskih produktov, odnosno jih producirajo premalo. Zato razstavljajo ti inozemci na velesejmu svoje najboljše produkte, za katere žele najti novih tržišč. To je za nas velike koristi, ker nas najbolje uči. kako moremo sčasoma tudi sami priti do istih proizvodov. Zato je •pač priporočati vsem našim trgovcem, obrtnikom in industrijcem, da pridejo ,ia velesejem. Potrebno je tuje izdelke ne samo pregledati, ampak si jih dati razložiti ter točno proučiti sam način proizvajanja kakor tudi stroške in pogoje za to. Poleg inozemskih producentov pride na velesejem tudi mnogo drugih tujcev, da na licu mesta prnuče naše lastne izdelke. Gospodarski krogi drugih narodov niso tako ravnodušni napram našim proizvodom kakor je mnogo naših napram tujim izdelkom. Tuji pridobitmki znajo dobro računati in nikdar jim ni žal niti truda, niti stroškov, da nekaj novega vidijo in se nauče. Mi imamo dovolj prostora za razvoj lastne industrije. kn!ere bi v resnici mogli imeti mnogo več. kabor je imamo. Pred tujim svetom moramo pokazati celo našo produkcijo. Nihče od dorračih industrij-cev se ne bi imel izogniti velesejmu; tudi obrtništvo ne. Če je poedinec prešibek. ootein združeno! To ni samo moralna in stanovska dolžnost, nego je to tudi v korist vsakega poedinca. Ml imamo danes v Jngc~!aviii že precej dobrih industrijskih izdelkov in bi mogli že marsikatere industrijske predmete izvažati, če bi bilo v nas več podjetnega duha. Marsikateri trgovec bi raje kupoval domače izdelke, ko bi zanie vedel in ko bi jih videl. Bila bi v resnici sramota, če bodo za letošnji Ljubljanski velesejem. ki se prične 29. avgusta, pokazali tujci več zanimanja. kakor pa domači pridobitni krogi. Pozivamo torej domače gospodarske kroge, da se prijavijo za razstavo. Se Narodna banka SHS Stanje 8. julija 1925. CV milijonih Din; v oklepajih spremembe napram stanju dne 30. junija.) Aktiva: kovinska podloga 465.7 '(+ 4.0); posojila 1122.0 (— 9.4); račun za odkup kronskih novčanic 1186.3; račun začasne zamenjave 366.2; državni dolg 2966.3; vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3; saldo raznih računov 747.3 (+_ 52.0). Skupno 8992.5. Pasiva: vplačani del glavnice 27.9; rezervni fond 6.2; novčanice v obtoku 3737.1 (-f- 93.0h državni račun začasne zamenjave 366.2; držav® terjatve po raznih računih 10.9 (-f- 1.8); razne ctoe&ftosti na terjatev za založene domene 2138.3; nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde 74.3. Skupno 8992.5. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (17. julija.) Pšenica: baška, za avgust, 5 vagonov 315. Turščica: baška, Vinkovci, 2 vagona 200; baška, za julij-avgust, 17 vagonov 196 — 197.5: sremska, 3 vagoni 195; banat-ska, 5 vagonov 180. Tendenca nedoločna. Svinjski sejem v Mariboru (17. julija.) Dogon: 145 svinj, 2 kozi, 1 ovca. Povprečne cene so bile: prasci 5 do 6 tednov stari 65 do 100, 7 — 9 tednov stari 137 — 150, 3 do 4 mesece stari 175 — 250, 5 do 7 mesecev 350 — 425, 8 do 10 mesecev stari 520 do 550, 1 leto stari 1100 Din. Kg žive teže 12 do 14.50, kg mrtve teže 15 — 17.50 Din. Koza komad 175 Din. Prodanih je bilo 120 komadov. Dunajski živinski sejem (16. julija.) Goveda: Dogon 805 komadov. Od tega je bi!o iz Jugoslavije 223 glav. Ob počasnem prometu so se komaj dosegle pendeljkove cene. Cene za kg žive teže: voli 1.10 — 1.80, biki 1.15 — 1.65, krave 1.05 — 1.50 in slaba živina 0.60 — 1 šiling. — Svinje: Dogon 1930 komadov. Cene so napram torku poskočile: debelim svinjam za 5 do 10, mesnim za 10 do 15 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje 2.20 — 2.40, mesne 2 — 2.70. Dunajska borza za kmetijske produkte (16. julija.) Oslabitev ameriških žitnih" notic ter ugodna vremenska poročila iz madžarskih' in jugoslovenskih produkcijskih' pokrajin so na dunajskem tržišču povzročila omejitev prometa. Notirajo vključno blagovno-prornetni davek brez carine v šilingih: p S i-niča: Manitoba ITI 56 — 56.50, Rosaie 52 do 53; rž: nova, domača 39.25 — 40; turščica: jugoslovenska 32.25 — 33.25. Žitna borza v Chicaga (16. julija.)' Zaključni tečaji: pšenica: julij 157.50, september 154 in pet osmink, december 155; turščica: julij 106.50, september 94.75, decern-ber 89 in sedem osmink. Tendenca čvrsta. — Kaj je s carinskimi konferencami? Iz trgovskih krogov nam pišejo: Glede na spremembe v carinski tarifi in zadevne dodatne splošne določbe bi bilo prav umestno, da se zopet enkrat skliče carinska konferenca, ki jo pogrešamo že več mesecev. V tukajšnji carinarnici so se razmere zelo iz-premenile v neprilog trgovcem, posebno, kar se tiče administrativnega poslovanja carinarnice. Potrebno bi bilo, da se tudi ta zadeva razjasni na carinski konferenci ter da se odpravijo nedostatki. Pričakujemo, da bo g. upravnik upošteval to željo in sklical konferenco. = Nezadovoljnost češkoslovaške industrije z našo carinsko tarifo. Kakor poročajo praški listi, so češkoslovaški tekstilni indu-strijci izročili češkoslovaškemu zunanjemu ministru protestno spomenico, ker je prišlo zaradi povečanih postavk naše carinske tarife do storniranja mnogih' naročil. Zveza češkoslovaških tekstilniK Industrijcev zahteva od češkoslovaškega zunanjega ministrstva, da v tej zadevi posreduje ln prične pogajanja z jtigoslovensko vlado v tem smislu, da se vsaj stara naročila carinijo po preišn.iih postavkah' jugoslovenske carinske tarife. — Železniški promet med našo državo in Rupumlio. Dne 10 t. m. ie bil upostavljen direkten potniški železniški promet med našo državo in Rumunijo preko Žombolja. = Pojasnilo glede trgovine s kovanim zlatim denarjem. Finančni minister je izdal dne 1. julija glede trgovine s kovanim zlatim denarjem naslednje pojasnilo: Trgovanje s kovanim zlatim denarjem (napoleon-dori, angleškimi funti, turškimi lirami in temu podobnim denarjem) je smatrati za trgovanje z valutami in pri trgovini s kovanim zlatim denarjem je treba postopati kakor z vsako drugo valuto. — Likvidacija. Žitni zavod, družba z o. z. v Ljubljani, je prešel v likvidacijo. Upniki se prosijo na priglasitev terjatev. Podjetis se je kakor smo že svoječasno poročali, fuzioniralo s podobnim zagrebškim podjetjem v Žitni zavod, d. d. v Zagrebu. V Ljubljani se je ustanovila podružnica nove družbe, ki je pričela -poslovati v istih prostorih. = Konkurz tvornice čevljev v Niša. Tvornica obutve, d. d. v N:šu, ki je v bliž-r.jih zvezah z Niško trgovačko banko pride v konknrz. Kakor je znano, je bil nad Niško trgovačko banko nedavno proglašen konkurz, kar je dovedlo v težkoče tudi tvornico obutve. = Potrditev poravnave. Poravnava, sklenjena med zadolž&ncem Rudolfom Anderličem, trgovcem v Ormožu in njegovimi upniki 50 odst. terjatev, je potrjena. = Fuzija dveh zagrebških tvornic ogledal »Spectrum«. d. d. in tvrdka Ing. Kopista, Dubsky i Krstič v Za-crebi: sta se iuzioni-rali. = Trgovina z vinom v Dalmaciji. Ode-lenje za trgovino in industrijo velikega župana splitske oblasti naznanja Trgovski in obrtniški zbornici, da se je trgovina z vinom po dobljenih poročilih tekom meseca junija t. 1. razvijala slabo. Samo manjše količine so se izvozile izven oblasti in se je večina prodanega vina uporabila za domači konsum. Cene so stalne, po kraju in vrsti se plačajo bila vina: 45 do 50 opoio 30 do 37.50 a črna 27.50 do 30 Din po Vol % alkohola. = Poštni denarni promet s Kanado bodo od 1. avgusta vršile vse pošte, ki vrše po-štno-čekovni promet Potrebni vplačilni listki za ta promet se prodajajo na poštah po 50 par. = Konkurz gospodarskega društva v Osijeku. Kakor poročajo iz Osijeka, je ta-mošnje sodišče proglasilo konkurz nad Gospodarskim društvom. Društvo se je hotelo aS88&SH .5 oomcčii) via.de._ pa nT uspelo. = Prevoz konj preko naše države dovoljen. Z odlokom ministrskega sveta je ukinjena zabrana prevoza konj preko naše države in Je prometno ministrstvo naročilo vsem železniškim obmejnim oblastvom, da sprejemajo transporte konj iz drugih držav, ki se prevažajo skozi naše ozemlje. = Naša svobodna cona v solunski luki. Vprašanje te cone še vedno ni urejeno tako kakor bi moralo biti. Po resoluciji, ki se je sprejela na gospodarskem kongresu v Skoplju, se bo poslala v Solun komisija, ki bo proučila pravo stanje naše svobodne cone v Solunu. Komisija bo proučila najaktualnej še tehnične in administrativne potrebe v svrh'o organizacije cone za funkcije, katere so ji namenjene. = Ncmšiia kampanja proti poljskemu zla tu. Kakor javlja časopisje, se je zadnje dni začela nea berlinski borzi krmpanja proti poljskemu zlatu. Ker pn se v Nemčiji nahajajo zelo rr.aijjnc količine poljske valute, ta kampanja šc ni pokazala uspeha. Kakor je podoba, pripravlja tud; nemško časopisje atako na poljski zlat. da b! se na ta način izvrši! pritisk na poljsko carinsko politiko. = Dobava raznega materijah za pemor ski arzenal v Tivtu. Dne 5. avgusta se bo vršila pri Odelenju za mornarico v Zemunu ponovna ofertalna licitacija glede dobave raznega železnega materijala, elektrotehničnega materijala, materijala za mašenje. kemikalij, smirka, smirkovega platna in steklenega papirja, čopičev itd. Predmetni oglas je v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Dobave. Odelenie za mornarico v Ze-mtinu sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 grosov cinkastih gumbov. Vršile se bodo naslednje cfertalne licitacije: Dne 8. avgusta t. 1. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave škornjev in čevljev. Dne 13. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave gumijevega materijala: pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raz nega železnega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarn! Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Modra gallca. Kmetiski družbi se je posrečilo dobiti en vagon 98-99";° modre ga-lice, ki je že dospela. Cena tej galicl bo enaka kakor dosedai, zvišala se bo samo za iznos nove carine s kaldmino vred t. j. za Din 1.75 pri kg, tako da bo stala Din 9.25 za 1 kilogram franko Ljubljana. To sporoča v prvi vrsti udom katerim je naročitve v zadnjem času morala zavrniti, s pripombo, da naj naročitev nemudoma obnove, obenem pa naj družbi kupnino nakažejo. Nove nr.ročbe se še sprejemajo. 1493 = Izredno dobri izgledi žetve v Bolgarski. Kakor poročajo iz Sofije pričakujejo v Bolgarski za 50 odst. boljšo žetev; kakor je bila lani. Borae LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijske zaključke.) Vrednote: 7% posojilo 67—0, Celjska posojilnica 201—201, Ljubljanska kreditna 225—250, Merkantilna 101—105, Praštediona 805—810. Kreditni zavod 175—185, Strojne 104—130, Trbovlje 340—360. Vevče 100—0, Nihag 0—45, Stavbna družba 165—180, 4%% zastajvnl listi Kranjske dež. banke 20—0, 4'Alo kom. za-dolžnice Kranjske dež. banke 20. — BIa-go:: les: deske, 25, in 30 mm. monte, fco meja 0—500; tratr.i, 3-3—9-11, lepo tesani, fco meja 7—330; oglje, bukovo, la. fco meja 0—86; bukova drva, 1 m dolž., zdrava, fco nakl. postaja 4 vagoni (20); p o 1 j s k i pridelki: pšenica Hardwinter I., fco Postojna trans. 0.425; turščica, slavonska, fco slavonska postaja 0.205, ječmen, slavonski, par. Ljubljana 0—230. ZAGREB. V industrijskih papirjih je bil danes promet zelo živahen. Trbovlje so poskočile na 355. Od bančnih vrednot je porasla Eskomptna na 107. V vojni škodi danes ni bilo prometa. Promptno blago se je ponujalo po 239 in za december po 252. Dinar se .ie v Curihu popravil zjutraj na 9.05. Zato so v Zagrebu tečaji vseh deviz ponovno oslabeli. Blaga je bilo v Izobilju. Intervencije ni bilo. Povpraševanje zmerno. Skupni promet 5.5 milijona Diru Notirale so devize: Dunaj 786.5— 808.5, Berlin 1347.5 —1362.5, Italija izplačilo 205.16—212.16, ček 209.16—212.16, London izplačilo 275.7— —278.7, Ne\vyork ček 56.57—5737, Pariz 269.5-274.5, Praga 168.3—170.7, Švica 1104 —1114; valute: dolar 55.7—56.6, šilingi 801—813, mK 0.079—0.081; efekti: Trgo 85—10, Eskomptna 106—106.5, Kreditna Zagreb 104—108, H;po 56.5—57, Jugo 96— 97, Ljubljanska kreditna 235—0. Praštedior.a 805—810, Slavenska 69—70, Srpska 130— 131, industrijski: Eksploataeija 38—40, Du-brovačka 570—585. Sečeratoa 510—520, Isis 59—60, Nihag 39.5—11, Gutmann 415— 425, Slavonija 47—50, Trbovlje 347—355; državni: 7% posojilo 66, agrarne 38, Vojna škoda 236—238. BEOGRAD. Tendenca v devizah neodločna. Notirale so devize: Amsterdam 2285 —2295, Dunaj 803—S04.5. Berlin 1353—1361, Bukarešta 0—27.45, Italija 209.5—210.5, London 277.5—277.6, Newyork 56.9—56.95. Pariz 267.5—269. Praga 169—169.35, Švica 1107—1108. CURIH. Beograd 9.05, Newyork 515.10, London 25.035, Pariz 24.20, Milan 19. Praga 15.25, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75. Dunaj 72.55. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 70.50, Živnostenska 390, Assicurazioni Generali 12.150, Riunione Adriatica A 3860, Riunlone Adriatica B 3880, Cosulich 322, Dal mazia 340, Libera 510, L!oyd 5600, Ozeania 186, Tripcovlch 440, Dalmazia cement 620, Split cement 462, Krka 415: devize: Beograd 47.60 — 48, Dunaj 3,«0 — 395. Praga 79.75 — 80.25, Newyork 26.95 — 27.10, Cu-rih 522 — 527; v a I u t e: dinarji 47.25 — 48. 20 zlatih frankov 104 — 108, zlata lira 518.97. DUNAJ: Beograd 12.445—12.4S5, Budimpešta 99.655—100.055, Milan 26.14—26.26, Newyork 709.35—711.85, Praga 21.01—21C9, Curfh 137.71—138.2, dinarji 12.42—12.48, PRAGA. Beograd 59.25, Dunaj 475.50, Rim 124.125, Curih 656.75. BERLIN. Beograd 7.37. Dunaj 59.060, Milan 15.465. Praga 12.42 Curih 81.48. LONDON. (Ob 11.15) Beograd 277, Italija 131.7. Newyork 4S6.C6. NEWYORK (Ob IS.; po našem ob 24.) Beograd 1.76, Italija 3.71, Pariz 4.72 in pol Švica 19.42. Mladinski odsek Sokola I. priredi v nedeljo 19. t. m. pešizlet moške in ženske de-ce v bližnjo ljubljansko okolico. Zbirališče ob pol 2. popoldne na Taboru. Na sporedu so deklamacije in petje. Vabimo vse ljubitelje mladine, posebno pa stariše. da se izleta udeleže in s tem pokažejo zanimanje do vzgoje mladine v sckolski telovadnici. — Zdravo! — Odbor. Sokolska župa Ljubljana priredi v nedeljo 2. avgusta t. 1. svoj župni zlet v Ljubljani na Taboru. Po sporedu obsežna priredit ev je enodnevna s predvečemim koncertom. Bratska v župi včlanjena društva vabimo, da se marljivo pripravijo za ta zlet i poskrbe za primerno agitacijo. — Zdravo! — Župno starešinstvo. Sokolsko društvo v Stražišču pri Kranju ima svoj redni letni telovadni nastop v nedeljo, dne 19. julija. Skušnje se vrše ob 13. uri javni nastop pa ob 15. uri na »Pantah«. Po telovadbi je velika ljudska veselica na prostem in v dvorani Sokolskega doma. Pri telovadbi in veselici sodeluje pohoštevilna godba Sokolskega društva iz Jesenic. K obilni udeležbi vabi odbor! Sokol v Moravčah priredi v nedeljo, 19. t. m. ob 16. pop. javno telovadbo na vrtu br. Orehka »pri Kavki« in potem vrtno veselico. Vsi Sokolstvu naklonjeni dobro do-šli! Spori Ralph l. Hoke: Soortni katekizem 11. Za dosego velikih športnih uspehov je tre fba tudi sistematičnega treninga. Pri tem si mora najprej vsakdo, ki se hoče športno udejstvovati, zastaviti vprašanje: Ali sem zdrav? Pojdi torej k zdravniku, da ti pre. išče srce in pljuča. Drugo vprašanje je: Ali imam dovolj volje posvetiti se smotrene« mu treningu? Velikih rezultatov ne dosc« žeš v nekaj tednih, ampak treba je več let, da se telo privadi na vse napore in doseže odpornost proti nadnormalnim zahtevam. Za specijaliziranje v gotovi panogi je tre* ba seveda primernih predpogojev, ki omo« gočajo človeku, da dovrši zaželjeno delo s sorazmerno majhnim naporom. Toda le znanstveno, teoretično in praktično izšolan športni učitelj more ugotoviti, za katero pa« nogo športa je človek najbolj sposoben. Ve. like koristi jc zlasti lahko rentgenska pre« iskava. Ob sklepu svojih izvajanj hočem omeniti še nekaj načel za izvajanja teka, skoka in meto. Dober tekač rabi dobre tekalne šole, da se priuči na pravilno držanje telesa in iz« vežba tekalno muskulaturo. Vsak tekalec mora imeti brezpogojno močno tekalno mu« skulaturo, lahek gornji del telesa, to je ozke, a visoke prsi in veliko hitrost. Za tek na kratke proge je treba precejšnje enkrat« ne moči, ki si jo pridobiš z dviganjem ute« ži, s tekom na mestu. Poleg tega je treba še gibčnosti v pasu in plečih ter vztrajno« sti. Važna sta pri teku na kratke proge tu« di start, sposobnost stopnjevanja in naskok pri cilju. Tekač na srcdnjedolge proge mora imeti iste pogoje kot sprinter, ugodno pa je, ako ima daljše noge in je močnejši. Te« kač na dolge proge mora predvsem imeti dobro srce, razmeroma krepke noge in la« hek gornji del telesa. Posebno važnost naj polaga na avtomatičnost teka t. j. na izlo« čenje dušnega in živčnega delovanja. Svoj tempo si mora priučiti s treningom. Pred« pogoji so torej- razmeroma velika dolžina korakov, dobro razmerje med močjo mišic in težo telesa, relativno močno srcc. Predpogoji za skakalca so: visoka abso« lutna težiščna lega, velika, čista moč od« koka, ugodno razmerje med odskočno moč jo muskulature in težo telesa ter primerna spretnost in gibčnost, t. j. tehnika. Pri &ko= ku v daljavo so važni isti pogoji, a treba je še velike hitrosti, dobrega starta, odskoka in delovanja v zraku. Pri metanju krogle ali kopja mora biti ugodno razmerje med težo telesa in pred« meta, ki se meče. Važna je tudi visokost in hitrost. Za kroglo treniraj z lahko kroglo da dobiš tehniko, in s težko, da dobiš moč. Kakor vidite, je treba za dosego velikih športnih uspehov trde šole v samovzgoji, združene z napori, ki pa so z dosego konč« nega cilja bogato poplačani. Junlorske pokalne tekme. Prvo kolo po S. K. Iliriji razpisanih juniorskih pokalnih tekem se odigra jutri na igrišču Ilirije. Pro= tivniki so bili izžrebani sledeče: ob 8.30 Olimp : Slovenija, ob 10. Ilirija : Jadran, ob 14. Panonija : Reka, ob 15.30 Maribor : Krakovo, ob 17.30 Hermes : Mars. Med klubski odbor za izvedbo teh tekem opo, zarja tem potom ponovno na določila raz, pisa, ki je bil objavljen v «Jutru» dne 18. VL ter na včerajšnje službene objave. Vstopnina: tribuna 5 Din, lože na tribuni 10 Din, stojišča 3 Din. Proslava 15letnice zagrebške Ilirije. Pro slava 151etnice agilnega zagrebškega kluba Ilirije, se prične že danes popoldne. Na ze« lenem polju sc sestane Hašk z Ilirijo, nato pa bo sledila zanimiva tekma med Coneor« dijo in Železničarji. V nedeljo dopoldne ss nadaljujejo nogometne tekme in se snideta zopet Šparta in Viktorija in nato old bov Haška in Ilirije, torej po priliki oni igralci, ki so igrali nogomet pred 15 leti, ko je bila ustanovljena Ilirija. Popoldne se vrši final. na in najzanimivejša tekma po verjetnosti med Haškom in Concordijo. Športni dne\i v pravem velemestnem pomenu bodo v Zagrebu 6., 7. in 8. avgusta. Vsi trije vodilni zagrebški klubi so prosili za mednarodne prireditve. Hašk priredi bojne igre Male antante, Concordija je po« zvali praško Slavijo, a Gradjanski neko moštvo iz Lisabone. Podsavez je dovolil vse prireditve. Vprašanje pa je, kako bodo zadovoljne klr.bske blagajne. Reprezentanca ZSPsa. Zagrebški pod« savezni kapetan je določil nastopno moštvo za tekme za kraljev pokal in za medmest« no tekmo Zagreb : Split: Mihelčič, Vrbam čič, Dasovie, Hitrec, Premrl, Križ, Babic, Percl, Perška, Vinek, Plazzeriano. Vrdjuka, znani bivši reprezentativni vri tar Gradjanskega, je sedaj verificiran za zagrebško Sparto. toda z zabrano igranja za 3 mesece pri prvenstvenih tekmah. Dunajski Amaieurji v Beogradu. Včc« raj zjutraj so potovali dunajski Amateurji skozi Zagreb na potu v Beograd. Moštvo nastopi danes in v nedeljo v prestolici, kjer igra z našim državnim prvakom Jugoslavijo. Za tekme vlsda v Beogradu veliko zanima« nje. Smo radovedni, kako bo zastopala Ju« goslavija naš nogomet proti močnemu du« najskemu nasprotniku. Nova lepa zmaga Urugusycev. Te dni je igral nacionalni tim Montevideo proti re« prezentanci mesta Barcelona ter po ostri in krasni kombinacijski igri zmagal s 4 : 0. Ta rezultat je tembolj pomemben, ker so L*ruguavci bili zadnjič od S. K. Barcelona celo poraženi v razmerju 1 : 0. Pri tekmi je bilo navzočih nad 15.000 ljudi. Tekmovanja za prvenstvo Anglije v lehkoafhtiki se vrše v soboto in nedeljo v Londonu. Pri tekmah sodelujejo tudi zna« ni Amerikanci Osbome, Jones, Sehvaze, Egri in drugi. Tudi iz Pariza dospe k tek« movanju močna francoska reprezentanca. Zmanjšanje plač angleškim profesijoi nalntm igralcem. Angleški profesijor.alni s«« vez je sklenil, da se morajo zmanjšati plače angleškim profesijonalnim igralcem. Tako je v Angliji, a v Avstriji in na Češkoslovas škem se postapa baš obratno. Službene objave LNP. Predlogu mariborskega medklubskega odi bora, naj se odigra zaključna pokalna tek« ma v Mariboru se v smislu propozicij ne more ugoditi. Verificirajo se naslednje pokalne tekme: Lask : Slavija 7 : 0, Ilirija : Jadran 2 : 1, Primorje : Slovan 4 : 3, Hermes : Celje 2 : 1 Lask : Ilirija 4 : 0, Hermes : Primorje 6 : 3, Hermes : Lask 4:1. Maribor : Mura 10 : 0, Maribor : Rapid 2 : 1. Čitajo se naslednji igrači s pravom na« stopa kot sledi: za Rapid: Baun Albin, Ha; mer Karel, Simerl Josip, Petrovič Alcksac« der, Ferk Alojzij vsi 15. VII.; za Merkur: Bezjak Avgust, Hobachcr Herman, Schni> deritseh Roman, Spitan Feliks, Smigoc Hitu ko vsi 15. VII.; za Ptuj: Schostcr Adolf 15. VII. Bregant Slavko, Oberlintner Roman oba 20. XII.: za Hermes: Bedina Ivan 8. I. 1926-za Maribor: Glaser Franc 15. VII. Vsi klubi se že sedaj opazarjajo, da bo podsavez v kratkem razposlal posebne pole, da klubi napišejo svoj razvoj tako, da bodo zamogli izpolnjene pole vrniti v najkrajšem roku. JNS. je preklical nogometne počitnice, tako da klubi prosto razpolagajo s termini, ki so padli v to dobo. 26. t. m. se vrši pr« venstvena tekma med II. razrednim prvs> kom ljubljanskega okrožja Slovanom in m?.; riborskim prvakom Ptujem v Ljubljani na igrišču Ilirije. Na ta termin opozarja pod= savez klube, da ne prirejajo drugih prire« ditev. Tajnik n. Sodniški kar.didsti sodijo mladinske pokalne tekme. Razdelitev je razvidna v sodniški knjigi ali pa kuverti pod imenom «Sodniški kandidati® pri blagajni kavarne »Evropa®. — Vodišek. Turlstovski klub Skato. Poživljamo čla« ne, da sc udeležijo v soboto popoldne spre« jema hrvatskih in srbskih planincev na ko« lodvoru ter v nedeljo 19. t. m. planinskega dneva na Triglavu in v pondelick popoldne sestanka v orZlatorogu*. — Odbor. Vremensko poročilo Ljubljana, 16. julija 1925. Ljubljana, 306 m nad morjem. Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna 1 v , temperatura J »eter Oblačno 0—10 Padavine mm i Liubliana . . . Ljubljana . . , Ljubljana ... Zagreb .... Beograd . . . Dunaj «... Praga .... Inomost ... 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7620 759-5 7608 760-8 7604 761-0 16-5 234 180 20-0 160 17-0 jug. vzh. brezv. sev. zap. jug jug. zap. brezv. več. Jas. ■ več. obl. • več. jas. jas. 34 90 90 j 10 1 Solnce vzhaja ob 4-28, zahaja ob 19-43, luna vzhaja ob 1-51, zahaja ob 16"57. Barometer nestanovit, temperatura nižja. Vremenska napoved za soboto: Spremenljivo, jasno, toplo. Vzhodne tvorbe neviht. Congres International des Kongres antrnasjonal de pinklobs? Kaj je o? Stvar pravzaprav ni več ^absolutno ak-taalna«, kakor n. pr. nova vlada. 2e dva -neseca je od kongresa, ki ie že zdavnaj končan. Ker pa ni pri nas nikdo o tem poročal, pri Nemcih malokdo, in ker očividno tudi le malokdo ve za to reč, lahko «Jutru» poročam še dva meseca prepozno, — za nas je stvar še vedno najnovejša. V teh :adevah smo namreč ne le za dva meseca, marveč za okroglo trideset let — zadaj. Čeprav gre za literarno zadevo. Ali pa — •avno zato. Toda ne govorimo o sebi, marec o Pen-klubu. Pred štirimi leti je angleški romanopisec John Galsworthy v Londonu ustanovil klub, ?EN-C!ub. P so poets, E editors, N no-velists, torej klub pesnikov, publicistov, pripovednikov. Namen kluba, da sprejema in gosti ter spremlja («honorer», »častiti« se to imenuje na zapadu, in glej, tudi v — rbiji!) dobrodošle tuje goste pisatelje in pesnike in publiciste, ki prihajajo v Angli-'o; in da omogoči angleškim pisateljem, ki potujejo po Evropi, da stopijo pri tem v tik s pisatelji raznih narodov, tistega naroda, pri katerem se nahajajo v posetih in a potovanju. Ideja je bila celo za Angleže dobra, če-jrav so že prej mnogo potovali, in čeprav m takšno spoznavanje ni baš tako zelo neobhodno potrebno. Pa vseeno, občutiti so to potrebo, še premalo jim je znanja, po-nanja, mednarodnih stikov in sredstev za lastni uspeh, in baš Angleži so Penclub prvi zamislili in takoj tudi ustanovili. Tik za njimi je prihitel veliki, bistri, na-li Pariš. Galli, rerum novarum cupidi, so brž pogruntali, da je PEN-Club neke vrste rubrika, neka veja svetovne literature in svetovne žurnalistike obenem, in obenem tudi diplomatiie in politike. In da je vse to sicer isto, pa obenem praktično neizmerno več vredno, kakor po nemško in po naše izrečeni pojem »kultura« z dolgim u. (Zapadnjaku je kultura, culture, coltura — stopnja notranje obdelanosti; izomika, univerzalen pojem, ki se slovstva in zlasti be-letrije nič bolj ne tiče, kakor higijene, politike, frizure, manir, govorništva, športa, flirta. Abbe Coignard ve o tem več povedati. Tipus Anatole France pri Nemcih več in še ne živL Goethe je bil zadnji tega rodu.) Pariš je torej koj ume!, kako »magnifi-que> je ideja PEN, in jo je takoj pričel ustvarjati. Sestajali so se (1922) v uredništvu sedaj že zaslovele revije L' Europe Nouvelle, možje peresa, čustva in uma: Bazalgette, Jean-Richard Bloch", Dominique Braga, Benjamin Crčmieux, Luiza Cruppl (f), Charles du Bos, Edmond Jaloux. Kakor kažejo imena, možje raznih struj, toda vsi v glavnem ene smeri, leve po načelih, — pri nas bi rekli demokratične. Vsakdo teli glavnih gostov Je polagoma imenoval svoje prijatelje, predložil seznam njihovih imen, na to so sledila vabila, krog se je prrčel širiti, kmalu je štel 50, 100 in 150 članov. Danes je konstituiran v klub «Cerc!e littž-raire International« (CLI) in Ima nekaj nad 180 članov, kojih vsakteri je pravi mož peresa, pisatelj ali publicist ali pesnik, — pa ne morda zakoten ali po merilu kakšne kavarne ali začetniške ali šolske družbice. Tu se seveda nič več ne »rojeva«, tu je zbrana kvaliteta. Statut CLI je čisto literaren. Načeloma in iz početkov je izključena iz kluba politika (namreč politična debata, propaganda itd.) Tako se je omogočilo, da so pod častnim predsedstvom Anatola France-a složno sedeli v istem klubu še ognjeviti Henri Barbusse, in Romain Rolland poleg Paula Valeryja, in pa tako medsebojno različne, politične si tako nasprotujoče osebnosti, kakor Edouard Estaunič, Andrč Gide, Georges Duhamel, Jules Romains, Valery Larbaud, komtesa de Noailles, Jean Giraudoux, Paul Morand, Lucien Fabre. Kaj Je »literatura«, se določa v statutih in po sklepih. Kar je pa najvažnejše: Pisatelji vseh držav se sprejmejo v klub, če so člani svojega lastnega kluba, ustanovljenega po načelih PEN In s tem članstvom so obenem že tudi člani vseh drugih PEN-ov po vseh državah. Seveda, vsakdo se ne more siliti vanj. Kajti vsem tem možem duha je skupna ena obča smer, eno svetovno naziranje, prene-šeno v intelektualno in artistično udejstvo-vanje. Pa baš ta smer je naša. Pred nami nastaja prva mednarodna organizacija Intelektualne demokracije. Pariška CLI je v zadnjih' dveh letih' počastila in sprejela, spremljala in oskrbela nosilce teh le imen: Luigi Pirandello, Ra-mon G6mez de Ia Serna. Johann Bojer, Fritz von Unruh, Israel Zangwill, Rainer Maria Rilke, Miguel de Unamuno. Ena seja Je bila posvečena literaturi Belgijcev, ki so poslali poldrug tucat svojih pismenih. Drugič je bil ruski večer, In so prišli begunci Ivan Bunin, Aleksej Kuprin, Remizov, Še-stov, Konstantin Balmont. Kar pa ni onemogočilo, da bi se na vabilo ne udeležil prihodnjega ruskega večera tudi g. Arošev, ki Je v Parizu «attachč intellectuel a 1* am-bassade des Soviets«. »Intelektualski ataše«. lepa šarža, koristna funkcija, VTažji boljševiki, in baš oni so jo pogruntali, pa bi vsejedno tudi nam bila prav pripravna. Sčasoma so tudi drugod sledili vzgledu Londona, ne samo Pariz. Vse to v za'dnjili 2 letih. PEN-i so se ustanovili v Evropi, v Ameriki, v Aziji. V Italiji sta dva, eden v Rimu, drugi v Milanu. Dva v Španiji, Madrid in Barcelona. Eden je v Rumunijl, eden na Dunaju, v Pragi, Varšavi, po več jih Je v Nemčiji, Holandiji in v skandinavskih državah. Drugi PEN-klubi so še v Mehiki in v južnoameriških državah. L. 1923 je bil prvi kongres mednarodnih PEN-klubov v Londonu, drugi 1924 v New Yorku, tretji je bil letos v Parizu, 20 —23. maja. Dvajset pet PEN klubov je danes na svetu, vsakteri je poslal po dva delegata. V Parizu se je tako sestalo 50 delegatov, zastopnikov skoraj celokupne svetovne literature demokratične smeri, brez razlike struje, — lepa »camaraderie spirituelle«, duševno tovarištvo, svetovno edinstvo. »Kolike težave tudi moramo premagati, nasprotovanja in sarkazme, — ideja humanizma se vendar čisti mi se jej bližamo. Ta Ideja se Jasni v možeh, ki so poklicani, da Jo dvignejo in nosijo Pisatelji se zavedamo, da moremo samo mi izreči neke besede, da jih pa baš mi moramo. Nasproti tolikim protivništvom in tako daleč vsaksebi, se vendar trudimo, da spoznamo realnosti, na katere naj b: se dejansko oprl resnični sporazum.« (Dom Braga) V salle Hoche se Je 20. maja v Parizu otvorllo zasedanje te internacionale, z velikim dinejem Predsedoval je John Gals-worthy, za francoski PEN, ali CLI, sta bila delegirana Paul Va!čry in Georges Duhamel. 22. maja kongres, popoldne izprehod v Ermenonville, 23. maja kongres, popoldne obisk doma Balzacovega Za Anglijo je bil drugi delegat(inja) Datvson Scott, za Nemčijo so prišli Heinrich Mann, Robert Cur-tius, Bernhard Kellermann, Kari Federn, Hans F. Blunck; za Avstrijo Hugo v. Hoff-mansthal, Raoul Auerheimer; za Belgijo AugusteVermeylen, Louis Pičrard, Wilmot-te, Dupierrieux, Lyr, Vivier; za Brazilijo Gilberto Amado; Kanada, miss Sime; Španija, Miguel de Unamuno, Enrique Diez-Canedo, de la Serna: za Katalonijo še posebej Lluis Nicolan d' Ohver; za Sev. Ameriko Jerica Atherton in Henry Marks; Ir-landijo James Joyce; Italijo Giuseppe Prez-zolini, Ferrierl, Borghese in Pirandello. Nam še manj znane delegate so poslali Mehika, Norveška, Peru, Švedi, Švicarji. Poljake so zastopali Ladislav Reymont, Bron. Zelenski, Jar. Ivaszkiewlcz, Rumune Octa-vian Goga, od Akademije Ruse Kuprin, Bunin, Šestov. Glede Čehov si nisem na jasnem. Bil je tam Rainer Marija Rilke, lirtk, Nemec, in Hanuš Jelinek. Tudi od navedenih imen je mnogo, ki nam nič ne povedo. Tem več nam pa povedo druga. Priho3nji PEN kongres bo v Rimu, potem pride vrsta na Berlin. Kdaj bodo na njem jugoslovenski delegati? Naš PEN bi imel, altrocchč, nalogo, da sodeluje za edinstvo človštva in prične pri edinstvn Jugoslo-venov. Kdor ne mara edinstva, lahko dela tudi za sporazum. Pa oboje brez politike, in ne tako, da se bosta edinijaS in spora-ztimaš tepla, kateri ima prav. Brez politike, obojni le za stvar. Pa si bosta edinstvo in sporazum takoj tako čudovito podobna, ko jajce jajcu. Toda dokler bodo mogoče pri nas »izjave« na znani način, že veste, kako, — še za PEN klub ni treba iskati prostorov. V Rimu in Berlinu nas na kongres še ne bo. Morda pa potem kedaj in upam, da ta dan tudi še doživim, in da poj dem tja z našimi delegati, ponižen novinar, opazovalec s solzami v očeh in smehom na ustnih. Hopisi PREDDVOR PRI KRANJU. V nedeljo dne 12. julija Je gostoval sokolski oder iz Stražišča z dramo »Morje«. »Šolski oder« nam je prepustil svojo dvorano ter nam pomagal vsestransko, da je bi! moralni uspeh tem večji. Da ni bil tudi gmotni uspeh še večji, je pripisovati tukajšnjim nasprotnim nam faktorjem, ki sovražijo vse, kar stori Sokol, čeravno je ljudstvu v korist. Tako je g. A. VVurzbach strgal z reklamne deske lepak, češ da lepaki za Sokole ne smejo bit! nalepljeni na njegovi hiši. Kljub vsej gonji pa je bila udeležba pri predstavi zelo dobra, kar je najboljši dokaz, da ljudstvo izpregle-duje in samo onemogočuje »delovanje« onih ki ovirajo vsako dobro in koristno stvar. HRASTNIK. Člani mariborskega narodnega gledališča (Pavel Rasberger, Rado 2e-leznik in Ana Kovačičeva) prirede danes v soboto ob 8. uri zvečer v Narodnem dornu v Hrastniku »Gledališki večer«. Na sporedu so: veseloigre, burke, komični nastopi, ku-pleti, balet. PTUJ. Odkar so bili naši gostilničarji ter občinstvo osrečeni s pivovarniškim karte-lom, se dogajajo v GStzovi tovarni stvar!, ki so pod vsako kritiko. Odkar je odpravljena medsebojna konkurenca ter so v Ptuju ukinjene zaloge Uniona in Delniške pivovarne, nam pivovarna Gotz pošilja tekočino ki Je vse prej, samo ne pivo. Tvrdka ni kos nalogi, ki jo je prevzela v kartel. V zaprtih steklenicah se dobi često slama, v sodčkih pa drobne mušice, ki pridejo pri točenju s pivom v čaše. Često se tudi dogaja, da priteče iz pipe grenka, kalna rjava, črnkasta, sivkasta, neprozorna tekočina, da se človeku kar studi. Ni čuda, da Imajo gostilničarji od tega občutno škodo. Splošno mnenje Je, nogavic z žigom in znamkd (rdečo, modro aH zlato) ufcljuč" da se prepričate, kako en paf traja kakor štirje pari drugih) Dobivajo se v prodajalnah'« Nogavice brez žiga .ključ sd ponarejene. 93-» vf da pivovarniški kartel nima zakonite podlage, ker so ga sklenili razni ravnatelji preko upravnih svetov na škodo konzumentov. Sedaj, ko je železniška uprava znižala voz-nino za prevoz piva, ne drži več izgovor o predragih prevozninah. Upostavljo naj se torej zopet prejšnje zaloge, da bomo gostilničarji lahko jemali pivo tam, kjer bo zdravo in dobro. ŠT. VID - GROBELNO. Slavnost, ki se Je vršila dne 5. julija v spomin 40-letnega obstanka Ciril - Metodove družbe je uspela nad vse pričakovanje. Prireditev je obiskal tudi društveni tajnik g. Franjo Skulj, prihiteli pa so poleg domačinov tudi gostje iz Šmarja, Slatine, Št. Petra, Ponikve, št. Jurja, Slivnice itd. Tudi naš bivši sotrudnik Vinko je pohitel med stare znance in stisnili smo roke staremu prijatelju g. Besku in soprogi. Le prehitro Je minil čas neprisiljene in lepe zabave. Vsem, ki so na ta ali on! način pripomogli, da se je izvršila prireditev v splošno zadovoljnost, prisrčna hvala! GOR. LENDAVA. Kdor pozna naš samoten kotiček ob tromeji, se bo čudil in nas blagroval za veliki napredek, ki se nam obeta v zadnjem času. Zagotovljeno nam je okrajno sodišče, kar je sigurno velika pridobitev za mali kraj, kjer ne dobiš niti poštene sobe za prenočišče. Kadar bo zgrajeno novo sodišče in potrebna stanovanja za uradništvo, bo dobil kraj dokaj prijaznejše lice. — G. učitelj H. je ustanovil s kolegi »Prosvetni dom«, čegar potrebo smo že dav naj občutili. »Prosvetni dom« postavi pri ribnikih impozantno stavbo z modernim gledališkim odrom in drugimi pritiklinami. Dom bo imenovan po kralju. Želimo le, da bi od nameravane zbirke ostalo kaj še za prezidavo ljudske šole, ker je sedanja popolnoma neprimerna. Prezidava šole dela namreč naši siromašni občini velike preglavice. Izdajatelj In lastnik: Konzorcij *Jutra» Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk orodne tiskarne» v Ljubljeni Alall oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10*-^ Slike za legitimacije tadelnje najhitreje fotosraf F1 o g o n HI B S E R Ljub. ljana Valvazorjev tr. 16752 Tapetniški vajenec sprejme proti plačilu. — 'rane SlaviČ v Ljubljani. Zabjak 14. 16613 Logar nergičen in sposoben, ki ima dobra spričevala, se prejme. — Reflektiram na }eoženjene. Ponudbe na tr-rovlno I. Femer, Zagreb, Trg I, gt. 11. 16541 Prodajalec tneSane strokb, se sprejme. Prednost imajo oni, ki so rniožni samostojno vodit: tnrovino. — Ponudbe pod ^ifro «K» na upr. «Jntra». ^ ponudbi jo navesti vse osebne podatke, predvsem dosedanje službe ln Pe zapore položiti kavcijo. 16578 Vajenec ki ima veselja 7a pleskarsko obrt, se sprejme. Dam mu tudi brano. Naslov v spravi «Jutra». 1G406 Slaščičar * dobrimi spričevali ter zmožen samostojnega dela, s e išče s t. avgustom. Hrana in stanovanje v hiši. Pismene ponudbe na upravo 'Jetra* pod Šifro »Sigurno »nesliiv*. 16726 Natakarica poštena. ti bi v prostem "isu pomagala pri kuhi, sprejme v boljšo prostlt-co v prometnem kraju bli-Ljubljane. Naslov pore uprava »Jutra*. 16733 Velezavarovalnica 'prejme 2 praktikanta. — Prp Tpogoj lepa pisava. — Ponulbe s event. zahtevki na upravo .Jutra* pod »a£ko »Praktikant 8226». 16704 Prodajalka p sprejme takoj v rnanu-'»kturno in galanterijsko 'rgovino na Glincah St. 24. 16688 Brivski pomočnik išče i nastopom 20. ju-Alojzij Stojs, brivec, »TOica ob Savi. 18711 (ilšeSo) Dekle Šivilja, išče mesta h kaki Šivilji v Ljubljani ali kje drugje. Gre tudi h krojaču. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod mačko »Zanesljiva 357». 16749 Absolventinja dvorazredne dri. trg. Sole v Mariboru, želi mesta. Začetkoma gre event tudi brezplačno. Dopise na upr. cjutra* pod «St. 63/7464». 16093 Podjetja, veletrgovci In industrijalci — pozor! Knjigovodja prvovrsten in popolnoma samostojen, korespondent za slovenski, srbohrv., nemški in italijanski jezik, dober organizator — z večletno prakso, sprejme primerno mesto. Ponndbe pod šifro •Točna in jasna uprava« na upravo »Jutra*. 16720 Absolvent ljubljanske Trgovske Sole, išče primemo mesto v večjem podjetja. Govori slovensko in nemško, deloma tudi hrvatsko. Gre tudi izven Slovenije. Blagohotne ponudbe na upravniStvo .Jutra* pod »Vesten 8227». 16706 Mesto skladiščnika ali pisarn, sluge, iščem v Ljubljani. Položim lahko tudi kavcijo. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod Sitro »TVeznost 8246». 16740 Prodajalka izučena v trgovini mešane stroke, išče mesta, event. gre tudi kot blagajničarka. Ponudbe na upravo cjutra« pod Šifro cMarljiva 8208». 16649 Korespondent prvovrsten, z akademično izobrazbo, znanjem šestih jezikov in bogato prakso v trgovini in industriji, žell_ spremeniti mesto kot vodja ali komercijelni ravnatelj trgovskega ali industrijskega podjetja v Jugoslaviji. _ Ponudbe poo značko cKorespondent 100» na Aloma Companv, fcjutv ljana- 16643 Gospodična st«re}8«. I3t« nameščesja za takoi. kot vzgojiteljica otrok. Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko »Vzgojiteljica«. 16657 Lesni strokovnjak IJČe službe kot skJsdKSnik ali kako drugo primerno mesto v tej stroki. — Ponudbe n« nprato »Jutra« pod *B. 8173«, 1857» Knjigovodja in koreskondent z daljšo prakso, išče mesta. — Ponudbe pod značko »Zelo marljiv« na upr. «Jutra». 16654 Omara, miza, 4 stoli in kompletna postelja, se ngodno proda. Naslov pove uprava cjutra* 16707 Restavracijo staro in dobro znano, s korporaeijsko pravico do drv iz Bistrice, v središču letovišča in zdravilišča v Kamniku, prodam radi Izselitve. Enonadstropna hira z vhodi iz dveh ulic, je močno zidana, obsega malo prodajalno in 10 sob, dve kuhinji, dobro vinsko klet. majhen hlev, tlakovano dvo-rižče in ima vodovod in električno razsvetljavo. K h!8i spada tudi nad 5 oralov zemlje (travnik, zeljnlk in gozdiček) Ponudbe na upravo «Jutra> pod snačko «Stara restavracija*. 16512 Holandska kumna letoSnji pridelek, ta blago, se gg. hotelirjem, tTgov-cem in pekom, ponuja v nakup. Ponudbe i navedbo najvišje cene sprejema Fr Maldsek, Grm-N ovo mesto. 16666 Boljše dekle zmožno nekoliko ročnih del, išče mesta pri boljši družini ali kot natakarica. Gie tudi za sobarico ali k otrokom — najraje na deželo.— Naslone pro6im na upravo »Jutra*. 15839 Fotografi - amaterji! Čopiči, barve iu papir za bromooljnati tisk v zalogi pri Foto-materijal Janko Pogačnik, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) nI. 4. 16109 iisesei Vrtne stole prodaja najcenejše R 0 I -mane & Kom p., Ljubljana, Hirje 4. 295 Hiša v Ptuju na zelo prometni cesti v bližini kolodvora, lepa ln moderno zidana, trinadstr., pripravna za hotel, trgovino ali kako drugo pod-jetjo, se proda. — Zraven pripada okrog 2500 m5 vrta in ima evoj lastni vodovod. Cena 425.000 Din — Interesenti naj se obrnejo na naslov: Or. Bezenšek. trg., Podsreda. 15918 Polhove kože in vse druge, kupuje vedno D Z d r a v i č, Ljubljana, Florijanska ulica štev. 9. 254 Pozor! Radi odpotovanja prodam pod ceno damske klobuke, čevlje, obleke, plašč in drugo. Ogleda se dnevno od 14.—17. ure v hotelu cT 1 v o 1 i«, soba štev. 35. 16642 Dražba pohištva in obleke, se vrSi dne 20. julija ob 9. uri v Prešernovi ulici St. 64/m. 16540 Hišo v Ljubljani ali na periferiji, z vrtom, eno- ali dvodružinsko, s takoj prostim stanovanjem 2—4 sob. kupim. Ponndbe s opisom in navedbo zadnje cene na upravo cjutra* pod mačko cDvodružinska* 16305 Lepo pregrinjalo platneno, ročno delo (za čez dve postelji), se proda. Več se izve v slaščičarni Eržen na Kongresnem trgu. 16646 Avto prve italijan. znamke, lest-sedežen, elektrika, skoraj nove gume in rezerva, zajamčeno v najboljšem stanju, naprodaj. — Ponudbe pod »Posebna znamka* na upravo »Jutra*. 16169 Vinski sodi se ugodno prodajo radi opnstitve vinske trgovine. Transportni sodi 300—700 litrov ter hrambni sodi do 7500 litrov. — Vpraša in ogledajo se lahko pri lastniku: Josip Javornik, Žalna (ViSnja gora). 16678 Vila v Ljubljani s 4 ali več sobami in pritiklinami. se vzame v najem. Ponudbe na upravo cjutra* pod «Vila 20». 1640S Čevlje na obroke dobite proti jamstvu pn tvrdki M. Trebar, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. 15885 2 majhni posestvi po ugodni ceni naprodaj. Pojasnila daje lastnik Josip Posilovič. Sv. Jurij ob južni železnici. 16514 Damsko kolo se proda. Naslov pove npr. cjutra«. 16401 Železna postelja AJDO Se ne rabljena, se po zelo nizki ceni proda. Naslov v »pravi cjutra*. 16648 sivo, lepo semensko blago ln inkarnat deteljo nudi najceneje Sever & Ko., Ljubljana. 16175 Lep trgovski lokal 1 8 č e v sredini mesta, na prometnem kraju, najstarejša cvetličarna Franc Ilerz- Pisalni stroj «Underwood» in druge proda cPosredovalec« na Sv. Petra cesti 23/1. 16737 gjj/a^TTT^rr ■; manskv, Prešernova ul. 5. 16595 Vsled selitve 1« LJubljane, ee proda po ugodni ceni kompl. oprava spalnice, jedilnice in kuhinje, vse aelo dobro ohranjeno in iz trdega lesa. — Nadalje se Istotam proda kuhinjska posoda, porcelanasta posoda, preproge itd. Naalov pove oprava »Jutra« 16600 Prazne steklenice cOdoU k a p n J • drogerija Anton Kane, sinova, Židovska ul. St. 1. 1» Delavnica ta kamnoseško, ozir. betonsko obrt, s stanovanjem — se odda poleg ljubljanskega pokopališča. — Fran Z o r m a n, Ljubljana. Sv. Florijana nlica 23 16172 Železna postelj tložljiva, dobro ohranjena — tudi > žlmnico, se Kupi. Ponndbe ■ navedbo oene na upr. cjutra* pod Iifro »Postelj*. 16722 Gostilno ali klet, vzamem na račun. Naslov je poslati na upr. »Jutra* pod značko »Gostilna 1005*. 18735 Orehov umivalnik s marmornato ploščo, kombiniran ■ livarjem, dobro ohranjen — pripraven za zdravnike ali brivce na deželi, proda J. R., mizar, LJubljana, Poljanska c. 21 }8)S3 Damsko kolo dobro ohranjeno, se kupi. Ponudbe z opisom in ceno pod J j a r. a 267-3 Sv. Jakoba trg 9. oS56-a Priporočamo knjigo: Stojanovič A., Imm, Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja t poštnino vred Din 31-— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljnbljani. Prešernova ulica 54 -T ■■ - - - 5 < t-T, t,, eT, Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem ©tvoriS tik kolodvora m Q> i ter bom skrbel za dobro pijačo in jedila. Se priporočam za obilne obiske 5VRH BOHINC, restavracija, MEDVODS. su obroke in posodo pive svetovne fabrikate: ETEItmAT, FfiBSTEH, ESSEHDOR. FES, Original Sii-SSL itd. dobite let pri tcuzlku-strokcvnjaku (biviem učitelju Glasbene Matice) ALFONZ BREZNIK LJubljana, Mestni trg 3, poleg magistrate. Istotam najbogatejša Izbera vsakovrstnih godal, mojstrskih violin in najfinejših strun. Najpopolnejša tvrdka Jugoslavije I 61a S 386S-I Dotični gospod iz ali pri Celju, ki je bil pri meni v Krčevini pri Mariboru v svrho nakupa gostilne in mesarije, se prosi naj se zopet zglasi, ker je bilo nesporazumljenje. i IVAN ZAKOTNIK MESTNI TESARSKI MOJSTER LJUBLJANA DUNAJSKA C. 46 Telefon št. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, b še, vile, tovarne, cerive in zvvsike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verandi, lesene ograje i. t. d. Gtadba lescnUi mostov, jezov ia niliaov. Parna lasa. 42-« Tovarna farni*'«. Kontorfstinja vešča perfektno slovenskega in nemškega jezika, spretna stenogTafinja in strojepiska so išča za takofšnli nastop. Reflektira se samo na starejšo in prvovrstno moč. Prednost imajo one, ki obvladajo srbo-brvaščino. Por.udhe na: Mariborska mehanična tkalnica in apretura DOCTOR & DRUG: Maribor. Univ. docent in primarij . Ivan Matko naznania, da izvršuie ptesvetljavo, slikanje in zdravljenje z Roentg°novimi 2arkl (Heliopan aparat) ob običajnih ordi^acijskih urah. Maribor, Slovenska ul. št 4- Telefon 357. i tn^zzr./muvm Potrtega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni soprog oziroma oče, gospod rajllC hišsis pesesSnlk In trgovec danes, dne 17. julija ob 4. zjutraj nenadoma preminil. Pogreb nepozabnega se bo vršil v nedelio, dne 19. julija ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Cankarjeva ul. 7, na okoliško pokopališče. Priporočam ga v molitev in blag spomin! V CELJU, dne 17. julija 1925. Žalujoča žena Mirni Krajac s sinom. 20.000 m' in IZVRitne TUKARiKA OEtAV VfAKI VOŽIs SI IS HCERURADSE TlikOVISF. CESIKE KUVERTE RAČUSE HRAMLSE IS Z ADRUŽ: SE KSJlilCE POROČSA \Al\A\ILAVABI-LACIRKUL\R1EV*TOPAILE ETIKETC M/fc TVAiKASAZSASIlA-ZAVITKE iČMOPiiE ISV3AV TISKARSKOS T ROKO %PADAJO\ARi3DSA K\JICARW PRfJfRVOVAULICA JTfVILKA 7 T E L E F ON ■ JTEV JOI lepe debelosti, 2 uri od Mozirja naprodaj. Resne ponudbe pod „ Veleposestvo pri Mozirju" na uoravništvo .jutra*.