n _ Nftjveiji slovenski dnernilT^l ▼ Združenih državah B Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Q Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS -- ::■ ■ • . .- ■ - ' ; n m □ List slovenskih [delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act cf Congress of March 3 1879 ■*E3DI=-LJf IL II-:-.3Ug=J- telefon: dortlandt 2876. no. 114. — štev. 114, new YORK. wednesday. mav J i, 1924. sreda. 14. maja. 1924 VOLUME XXXII. — LETNIK XXXLL POINCARE SKORAJ GOTOVO ODSTOPI Izročil bo vajeti vlade načelnikom levice, in najbolj ugledna zastopnika device, Herriot ali Briand, bosta prevzela nalogo, da stvorita novo vlado. — Poincare bo markiral, dokler se ne sestane zbornica. — Francija se je vrnila k svojemu predvojnemu demokratičnemu liberalizmu. Poroča Arno Dosch-Fleurot. Pariz, Francija, 13. lnaj^. — Ministrski predsednik Poincare mora za nedoločen čas izginiti s politične pozor-nice. Tako njegovi prijatelji kot sovražniki so prepriča, ni, da je bil njegov poraz pri splošnih volitvah v nedeljo preveč izrazit, da bi ga mogel ignorirati ali omalovaževati Nekdo drugi, ki ne bo Poincare, se more sestati z angleškem ministrskim predsednikom MacDonaldom ter uravnati diference med Francijo in Anglijo glede Rubra. Poincare se bo sestal danes s člani svojega kabineta ter jih najbrž obvestil o svojem namenu, da lioče ostati v uradu le do časa, ko se bo dne 2. junija zbrala na svojo prvo sejo nova poslanska zbornica, ki je bila izvoljena v nedeljo. Namen Poincareja je vzdržati se vsake inicijative in vsakega važnejšega koraka med tem časom, temveč le o-pravljati rutinske posle vlade, dokler ne bo njegov naslednik zasedel mesta.. Nobenega dvoma ne more biti, da bo pomenjalo to kanceliranje nameravane konference z an-glškim ministrskim predsednikom Ramsay MacDonaldom, ki je bila določena na dan 20. maja. V r/)vi poslanski zbornici bo 584 poslancev in celih 400 teh bo solidno proti njemu in njegovi politiki. Na ta način je postalo jasno, da ne obstaja niti najmanjša prilika, da bi se izvedlo ruhrsko politiko kot si jo je zamislil on. Prišel je vsled tega do prepričanja, da je njegova misija končana ter ne bo vprizoril nobenega poskusa, da pridobi v svojo podporno mešano večino iz elementov, ki bodo tvorili novo poslansko zbornico. Vedno bolj prevladuje mnenje, da bo mogoče resi-gniral tudi predsednik Francoske republike, Millerand. Dosedaj ne je pripetil le en slučaj resignacije predsednika in sicer v slučaju maršala MacMahona, ki pa je odstopil pod veliko večjim pritiskom. Volitve so pokazale, da se je vrnila Francija k svojemu predvojnemu demokratičnemu liberalizmu in sicer z natančnostjo, ki je presenetila celo uspešne kandidate na levici. Domneva se, da bo pozval predsednik Millerand ali prejšnega ministrskega predsednika Brianda ali pa Edvarda Herriot, glavnega voditelja bloka na levici, naj stvori nov kabinet. » Sedanji ministrski predsed. je nerazdružljivo spojen z nacionalističnim blokom, kojega poraz postaja vedno bolj izrazit, ko prihajajo dodatna in natančnejši poročila o izidu volitev. Ravno pred volitvami je imel ve' izvorov, ki so ga še bolj tesno zvezali z nacijoualisričum blokom. Čeprav so se volitve v glavnem tikale domačih problemov, je stala rulirska politika Poincareja vendar v o-spredju javne pozornosti. Pri tem ne pride vpošu v, glede katerega domačega vprašanja je bil poražen, kajti v očeh vseh je oče sedanje francoske rulirske politike. Stališče ministrskega predsednika je najboljše označil list. LTIntrasigeant, ki se je vedno odločno zavzemal za politiko Poincareja. "Ot-ividni uspeh strank na levici je korenito izpre-menil ves politični položaj," piše list. "Poincare je ve vlade ne podpira še nadalje solidna, enakomisleča večina, ki mu je dajala kredit doma ali v inozemstvu. "Resignacija Poincareja je postala s tem gotova stvar. Edino vprašanje je, če bo čakal na dan 2. junija, ko se bo nova zbornica sestala ali če bo odstopil takoj. "Na kabinetni seji, ki se bo vršila danes, se more od-iačiti ali glede svojega odstopa ali vztrajanja v uradu, ker je to nujno vprašanje. Sestati bi se moral z angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom dne 20. maja, vendar pa niina sedaj več zadostne avtoritete, da bi branil francosko stališče na svojem sestanku z Angleži. "Kaj je boljše, ali preložiti sestanek z angleškim ministrskim predsednikom ali pa odstopiti sedaj, da bo predsednik Millerand lahko izbral drugega ministrskega predsednika?" TRAGIČEN DOGODEK NA POLICIJSKI POSTAJI slavni raziskovalec Oče se je usmrtil, ker ga je hčerka obdolžila, da je hotel napraviti iz nje tatico. — Po smrti matere je bilo vse narobe. K0NGBJS3HIX BO MORAL D Vi LEll SEDETI. Bovington, Ky.f 13. maja. — Poslanec Langlev, ki je bil spoznan Ttrivim kršenja prohibidij-ske postave, je bil obsojen na dve leti ječe v zvezni jetnišnici v Atlanti. Ista kazen je bila prisojena njegovemu tovarišu Mi Komi Lip-schuetzu. Njuni advokati bodo vložili pWY, &S, da je kazen preostra. NEMŠKI MONARHISTT BODO VPRIZORIL! NOVE DEMONSTRACIJE. Berlin, Nemčija, 13. maja. ~ Kljub silnemu pokol ju kcanuiti-stov v Halle se pripravljajo nenu ski monarhiji na nove demonstracije. Nadaljne demonstracije se bodo vršile v najkrajšem časii v Berlinu, Breslau, Eberswaide in dragih mestih. Posledica teh demonstracij bo-^ J M k*®2 ^TOoaa krvavi pokol ji. Razburljiv in tragičen prizor se je završil včeraj pozno zvečer na policijski postaji na Hamilton Street v Brooklvnu. Neki Albert Charlson si je pognal kroglo v glavo, ker je njegova dvanajst let stara hčerka Emily priznala, da je kradla na njegovo povelje. Vedel je, da je bila hčerka od zorne inLadosti vajena govoriti resnico, da bo tudi pred polieijo govorila resnico, ki ga bo označila kot zločinca in kei ni hotel prestati te sramote,, je vtaknil v svoj žep revolver, pred-no je odšel na policijsko postajo. Charlson je bil navaden delavec ter je živel srečno s svojo ženo in tremi otroci v lastni hiši na 3. Avenue v Brooklynu, katero si je kupil, ko si je naravnost odtrgal od ust potrebni denar. Pred. štirimi leti pa je umrla njegova žena. Ker je bila njegova plača le majhna, ni mogel držati služkinje in radi tega je moral poslati svoja dva mlajša otroka v zavod. Pri njem pa je ostala Emily, najstarejša hčerka. Prijatelji'njene matere, Mr. in Mrs. Kristiansen, ki sta premožna, so prosili Charlsona, naj jim izroči v oskrbo Emily, a oče ni hotel tega ter upal. da bo nekega dne spravil skupaj zadosti-denarja, da »bere krog sebe vse svoje otroke. Ker pa je pred par tedni izgubil službo ter ni dobil nobenega drugega primernega dela. je opustil vsako upanje in pred štirimi tedni sta zakonska Kristiansen adop-tirala Emily. Oče je spoznal, da je izginil žnjo iz hiše sobični žarek. Odkar se je trudila v hiši Emily, sta zapazila zakonska Kristiansen, da jima je pričelo zmanjkovati denarja. Kadarkoli je položil prvi ali drugi kaic pet ali de.se t dolarski bankovec na kak predal, je izginil na skrivnosten način. Do zdaj. je znašala skupna ukradena svota $115. Vsa zname« nja so kazala, da krade denar Emily. Kristiansen in njegova y.n-na pa sta vedela, da je deklica preveč poštena, da bi kradla iz svojega lastnega nagiba. Vprašala sta za svet društvo za varstvo otrok in poslediea tega je bila. da so bili Krisi iansen* njegova žena, Emilv in njen oče Charlson povabljeni na policijsko postajo na Hamilton Street. Tam so sedeli vsi skupaj in detektiv Giordan i se je obrnil proti Emily ter ji rekel: — Zakaj si jemala denar. *ko si vendar vedela, da bi ga lahko dobila, če bi ga potrebovala ? Deklica se je ozrla na svojega očeta ier rekla : — Nisem je-maJa zase, temveč za očeta. Rekel mi je. da bomo zo pet lahko vsi skupaj, če bi ime! zadosti denarja "ter da naj vza mem ves denar, ki ga moreni dobiti v roke. V istem trenutku je Charlesoi. potegnil iz žepa revolver, ga nastavil na sence in še predno je mogel priskočiti detektiv, se je zgrudil mož mrtev na tla. MacDONALD IN POINCARE SE NE BOSTA POSVETOVALA. London, Anglija. 12. maja. — V oficijelnih krogih je bilo danes sporočeno, da se zastran neugodnega izida francoskih volitev ne bo vršilo posvetovanje med francoskim ministrskim predsednikom Poincarepem in angleškim ministrskim predsednikom MacDonal-- - COPVRIGHT KEYSTOHC VIEW CO.. DEW TOW Slavni raziskovalec Raoul Amundsen, ki bo skušal z aeroplanom poleteti preko Severnega tečaja. COOLIDGE BO VETIRAL DAVČNO PREDLOGO Predsednik Coolidge je izjavil, da bo vetiral davčno predlogo. — Nikakor noče sprejeti predlogov demokratov. Washington, |>. <\, l:;. maja. — Davčna predloga; je dospela danes na razpotje, ko so posvarili zastopniki administracije republikanske voditelje v kongresu, da morajo ali sprejeti modificirani«* zakonodaje, sprejete v senatu alr pa biti pripravljeni na veto predsednika. Ob istem času so objavili demokrat je v senatu, da so pripravljeni boriti si* za ohranje-nje glavnih točk v svojem programu. Senator Simmons iz North Caroline. ki vodi l»oj demokratov za skrčenje davkov, je objavil, da bo pričel z novim bojem, da spravi večino demokratov v konferenčni komitej senata v slučaju, da bi bila davčna predloga zadavljena že v konferenci. Če ne bo izpadlo poroeilo konference zadovoljivo. ga ne bo odobril s**nat ter zahteval imenovanje nove konference. Predstavite.] ji administracije su izjavili, da ne more le.sprejeti administracija zakonodaje v svoji sedanji obliki, temveč da bi postalo tudi povsem nemogoče vsako skrčenje ali zmanjšanje davkov. če bi dobile posebne do volilne predloge, kot penzijska ali bo-nus-predloga. postavno moč. O -splošnem finančnem položaju se je temeljito razpravljalo n« konferenci v Beli hiši. katere so se vdeležili predsednik Coolidge. zakladni.ški tajnik Mellon ter pred sednik finančnega komiteja v senatu. senator Snioot. Administracija trdi. da je treba preskrbeti vladi nove vire dohodkov. Senator Smont je izjavil, da bo imela zvezna vlada v prihodnjem letu $150.000.000 primanjkljaja. Če bo sprejeta davčna predloga v svoji sedanji obliki. ribiča sta ujela velikan skega morskega volka. Cape May, N. J.. 1:3. maja. --Ribiča Toni Fareo in Petro Mateo sta uje^a včeraj zvečer sedemnajst čevljev dolgega morskega volka. Volk se je bil zapletel v njuno mreže in le maslo je manjkalo, da jima ni prevrnil čoln. Kazalo jima ni ničesar drugega kot da sta ga ustrelila. PODNEVI JE BIL V JEČI PONOČI NA BRGADWAYU Če se nahaja v ječi kak človek, ki je osleparil reveže za ctoin-stotisoč dolarjev, zatisnejo obla. sti obe očesi. Pred kratkim je bil obsojen na tri leta ječe borzni .špekulant Jules C. Rabiner. ki je osleparil lahkoverne Xe\vyorčane za 4o0 tisoč dolarjev. V ječi je bil pa samo par mesecev. Priče so izpovedale, da se je takoj po razsodbi javno hvalil, da ne bo nikdar odsedel vsega svojega termina in da se mu ho v ječi boljše godilo kot marsikateremu na prostem. Pred drža- tlim tajnikom .so včeraj nastopile priče, ki so prisegle, da so videle skoraj vsak večer Ra-binera in njegovo ženo na Broad-\vayu, dočim bi moral sedeti v ječi. Najbrže je bil podkupil jetni-ške paznike in druge višje uradnike v jetnišnici, ki so ga vsak vt-čer izpustili na prosto. Priče so povedale preiskovalnemu sodniku, ki je pa izjavil, da to ne spada v njegov delokrog. Sedaj se je začel z zadevo ba-viti državni pravdnik, ki bo uvedel proti Rabineru novo obrav^ navo. farmerica zgorela s štirimi otroci. Beaver River, X. V., 13. maja. Dobro znana tukajšnja Vincent House je danes zjutraj pogorela. Lastnik hiše. George Vincent in njegova hišnica sta pri tem zgorela. Ilotel je bil ob času požara polno zaseden. CJ-osstje so s«* rešili v svojih nočnih -oblekah ter izgubili vsled požara vse svoje stvari. Cigareta, katero je baje vrgel proč malomaren gost. je za-, netila požar. Millinockett, Me., 13. maja. — Mrs. John Bragan je s svojimi štirimi otroci zgorela danes zjutraj* ko je požar uničil hišo. Oče, John Bragai, je skočil z dvema sinoma iz okna v prvem nadstrop. ju in sina sta dobila take poškodbe. da bosta najbrž tudi umrla. Eismarck, N. Y., 13. maja. — Mrs. Leonard Davenport je zgorela danes s svojimi štirimi majhnimi otroci tekom požara, ki je vpepelil hišo. Enega otroka je rešil oče. ANGLIJA ZADOVOLJNA Z VOLITVAMI Angleški socijalisti so z veseljem pozdravili zmago francoskih liberalcev. — Sedaj obstaja boljše upanje, da bo uveljavljeno sodelovanje v Ligr"narodov. — Nova vlada bo najbrž sprejela poročilo Dawesa. — Preobrat v Franciji bo imel troje važnih diplomatičnih posledic. Izid francoskih volitev pomenja zmago socijalizma. eksekucije mehiških vsta ških voditeljev. Mexico City, Mehika. 1:3. maja. General Fortunato Maveotte, eden vodilnih vojaških poveljnikov vstae, katere je vprizoril de le lluerta. je bil včeraj ustreljen v Poehutla. v državi Oaxaea, po kratki obravnavi pred vojnim so d išče n.. Tako se .glasi v nekem poročilu na vojni department, katero je poslal general GuajaT-do. Ž njim vred sta bila ustreljena tudi njegova dva glavna pribočnika. Maveotte je pričel svojo vojaško karijero ob času. ko se je <*ai-ranza uprl proti Vietorianu Huer-ta. Jet a 1D13. Odlikoval se je v svojih bojnih kavalerijskih poho dih proti Villi. Nato je postal odložen pristaš Obregona, a po izbruhu zadnje vstaje se je pridružil vstašem ter poveljeval velikt? mu -oddelku vstaših sil. KARDINAL MUNDELEIN DOSPEL V CHICAGO. _________ Chicago, 111., 11. maja. — Danes se je vrnil sem novoimenova-ni kardinal Mundelein. Čikažani so ga sprejeli z velikimi častmi in slovesnostmi. London, Anglija, 13. maja. — Poraz francoskega mili istrskega predsednik Pnincajfja je prišel kot vdik«> presenečenje za London in novica je vzbudila največjo pozornost. Oficijelni krogi niso niti malo dvomili o izidu splošnih volitev, kajti drugače bi ministrski predsednik MacDonald ne dovolil Sir William Tyrrelhi, da odredi vse potrebno za sestanek med obema ministrskima predsednikoma prihodnji teden. Ker bo ostal Poincare lie še malo časa v uradu. s<» prepričani tukaj, da bo opustil svoje nameravano potovanje v London. Tukaj občutijo splošno globoko zadovoljstvo, da je bolj zmerna levica porazila Poineareja in s tem tudi njegovo politiko. To poraz je razvozljal jezike, ki so dozidaj ustrajno molčali ter se sedaj priznava, da so se popolnoma izjalovila pogajanja, ki so se vršila med MacDoiiaid-oni in belgijskim ministrskem predsednikom Theimison. Do danes ni obstajalo niti malo upanja, da bi bilo niogofc spraviti v delovanje reparacijski načrt izvedencev. Reservarije Poincareja ter njegove zahteve so bile t.i-ke, da so bili Angleži prepričani, da jim ne morejo ugodili. Resnični namen povabila MacDonalda, naj pride v London na razgovor, je bil naprtiti mu vso odgovornost, »V bi se reparacijski načrt izjalovil. Pesimizem, ki je preje prevladoval, p;i se j<* sed.jj odmaknil povsem izrazitemu optimizmu. Ker je prišla v Franciji na krmilo levica, se smatra za vrjetno, da bo je diug drugega mrzil br<>z vsakega najmanjega povoda. Ko bo ta grda stara napaka popolno-ma izginila, bo nastala prava bratska sloga med tukajšnjim slovenskim narodom. In pričakovati je napredka, ki bo presegal vse druge slovenske naselbine. Te dui se je zopet obudila k življenju Slovenska Čitalnica. Kljub mali založbi je zanimivost dosti večja kot se je pričakovalo. Nika-koga večjega javnega obvestila ni *>ilo, pa se je zglasiio jako vtliko število eitateljev. Na razpo&fane prošnje na vsa drnfitva v, Pitta-is urgim *apedp<*o Siov.-Čitalnice SO se vsa društva odzvala. Davo-vel* so za nabavo novih knjig sle-d.-či: Slov. Dom $25.00. društvo Združeni Slovani SNPJ. $10.00 in d i ušt i-r. sv. Štefana JSKJ. $10.00. Na Mn mestu moram kot začasni odbornik izreči največjo in n:ij-loplejo .'ali val o zavednemu elali-stvu omenjenih druSlev. Dalje bi indi prosil vsakega pittsburškega rojaka in rojakinjo, ako kateri ali katera ima kako dobro knjigo na razpolago, da bi jc daroval Slov Čitalnici. Knjige so dobrodošle bodisi slovenske ali angleške; tudi nemške niso izvzete. Čas za dobivanje ali oddajanje knjiar je vsako nedeljo od 2. do 4. ure popoldne in W.k torek od pol 8. do 10 ure 2večer Več o tem kasneje, ko se stvar enkrat malo uredi. Prebujenje slovenskega napredka so je zopet izkazalo, ko se je ustanovilo novo slovensko pevsko društvo pod imenom "Triglav", k.ti jc bilo v resnici jako potrebno za tako velifro slovensko naselbino. Na uho mi je prifito, da je siov. pevsko društvo "Prešeren1' nekoliko nejevoljno in da se jezi-Moram javno »jarvšt*, nia je thtoo i.ašprctrio. Slov. pevsko društvo '"Prešeren'' je to novieo z vese-Jjem sprejelo, ker se zaveda, da je z novoustanovljenem, slov. pev. dr. 'Triglavom'' zadobilo podporo pi i delovanju za slovenski napredek. Zatorej le s pogumom naprej in pa s pravim namenom, no pa da bi se gojilo kako sovraštvo med obema pevskima društvoma' Za vel jo tega pev. društvo "Prešeren" želi novemu pevskemu društvu ."Triglavu" najboljega uspeha. Torej živelo pevsko društvo "Triglav"! Za slovo sezono zabavnih večere v bo pev. društvo "Prešeren" priredilo zanimivo i«xo in sicer dramr, pod imenom "Na dan sodbe ' dne 17. maja t. 1. Drama je velikega pomena, ako jo človek pazno zasleduje, ker njena vsebina predstavlja, kako se s .siromakom postopa in kam ga dovedejo. Zavoljo tega je priporočljivo, da '.'i se vsak vsak slovi nski rojak in rojakinja v PiUsburghu in okolici • «- drame udeležil, ker s to dramo bo tudi zaključena ta igralna se-'.o-na. Do druge igralne sezone je itak precej dr Igo Ivar se dela tiče, ni ravno po-v- ljuo. Nekaj se hoče ustavljati kolesje in se že več ne vrti tako I. -t bi se moralo. Vzrok temu je gotovo ta. ker večinoma je s pr-y':u majem skoro vsem potekla pogi.idba plačilne lestvice. Da bi o i delavstvo ne zahtevalo poviša-so delo omejili, da s tem pogum odvzamejo za tako zahtevo, ivdor zi.a in more, ta naredi. Ti ob-gi trpin pa bodi zadovoljen s tem, kar se ti pomoli. Ivan V a roga. Reliance, Wyo. V št. ?6 Glasa Naroda sem kon-cviti dopisa iz te naselbine izrazil -eljc. da naj bi bil na ta list na ročen vsak zaveden delavec, ker Te vreden, da ga podpiramo. Ne delam večje propagande za Gla< Naroda kot jo drugi delajo za dnue 1'ste. Po mojem mnenju, sode.:- po člankih in novicah, ki jih ]»riobčuju, pošteno zasluži ime de-iavskega lista. Čitani tudi Prosve- kakor tudi Prelet area, sta tudi izvrstna delavska lista Vendar <{!;.s Naroda prinaša boljše in odkrito članke, v katerih odločno pove, kaj misli o naših izmozsro-vulcib. Glede A meri krnskega Slo- • enea pa ne vem. če je v naselbini ali ne. O je kje, je zanesen gd drug'*d. V splošnem je pa to stvar posameznikov. Nekateri bero to drusri ' no eni vlečejo na to stran, drugi '-'•pot na nasprotno. Se celo Lenin m Trocky se nista mogla v vsem -MzumeLi. Tudi misli nismo vsi enakih. l)a bi prišlo do toga, da bi ugajalo vsem, menda nikdar no bo. Delujmo za združitev naših Jcd-r.ot, l:i je eimdalje bolj potrebna, '■'am ;e jamči po pogodbi popolno svobodo verskega, političnega, fi-lozwticne-ga in etičnega prepričanja, kar Se tolmači tako. da se nobenemu ne bo branilo ali oporekalo izražati svobodno katero teh prepričanj. Če l>omo pa že sedaj drug drugemu predbaeivali. kaj si ti in kaj je ta, ne bomo nikamor prišli. Da, tukaj smo. Kadar born pa obrekoval sili koga napadal, se bom pa tudi podpisal. Mislim pa: da se taki dopisi tudi priobčujejo ne. I>imga6e pii-naj to zadostuje, kar je dovolj. * S. St. Joseph, Valley, Wash. Zopet se ogla v in v listu in na-znanim žalostno novieo. Dne 26. aprila ie nanagloma Initio zbolela žena And. Keršinarja. .Moral jo je oddati v bolnišnico, kjer so je podvrgla težki in nevarni operaciji na žolčnih kamnih. Operacijo je šieei prestala p')d našim zdravnikom dr. Cartwright, a njeno sianje se je čez par dni poslabšalo in že 1. maja ob 2 uri zju-iraj je zatisnila oči z:i vedno. Oh, kako se vsak veseli meseca majnika: a Andreju Keršlnarju je pač povzmčd žalo.st. Ona ne zapušča samo njega, ampak š»> 2 mala olr "-i,"a. ki se pa-** še ne zavedata, kaj sta zgubila. Popoldne 1. maja je bilo njeno truplo pripel jc. no na njen dom. k/cr je počivalo na mrtvaškem odru. Pogreb se j.- vršil dne 2.maja ob 10. nri < ijiar morala zapustiti družino v najlepšem cvclu svoje mladosti, si ara k< aiaj -'»O ltt. Pokojna je bila rojen;-« kot Marija Ovijač v Sp. In j ih Perničah pri Medvodah. {><» domače rečeno ilregarjeva Micka. V Ameriki je b.Ia le '•>. b-l:i ter j«- ma!" ča-»a uživala tukajšiijo svol" d > Tukaj za-j-ušča soproga, mab»ga sinila v starosti 22 mesecev in hčerko staro 4 mesece, v starem kraju pa enega brata, mačeho, dve popol-Si.stri in enega papolbrata. Izrekam soprogu in otnrkom so-ž-dje olj izgubi žene in matere, a jiia naj mirno b •• v Za itomirjffije bolcrttuh. skeletih ziK).i;jaj-»v revraisjie. Za Izpshke fn 2«,)er 1 ol . ti in iole'inc. Vdrgrftne fra — prepodite bolc- Tmejte pri rolciti ^-t^VeriTco — r.ikdar vfe.-te. litbij jo no;;t e rntill. 36 In 70e. steklenica v lekaxnah F. AD. R1CHTER A CO. 104-114 S«. *th SC. BrooUf*. Kljub temu. da je Poincare j>o-ražen. zatrjujejo nekateri, da bo obiskal angleškega ministrskega predsednika MacDonalda ter se posvetoval ž njim o važnih političnih vprašnjih. Pa recimo, da se bo vršil ta sestanek. V tem slučaju nastane vprašanje: ali bo MacDonald dovolil. da ga bo Poincare poljubil po francoskem načinu na obe iici ? MacDonald je bil svoj čas dober delavski voditelj. Navduševal se je za socijalistične ideje ter je nasprotoval vsemu, kar je bilo v škodo delavskemu razredu. Odkar je pa v diplomatični službo, tudi Judeže v poljub voljno prenesel . . . ★ Jugoslovanska vlada bo v najkrajšem času začela odstavi jat i uradnike, oziroma jim zniževati plače. V tem slučaju l>o izbruhnila v Jugoslaviji lakota. Kajti vsak tretji človek v Jugoslaviji je v vladni službi. ★ Pri zadnjih valitvah je bila 12-voljena v angleški parlament tudi neka ženska, ki ima troje otrok. < , i. Sedaj pravi, da ne more opravljati pc/lamentarne službe, ker jo pogrešajo doma otroci, katerih nobeden ni še.star deset let. Predsednik zbornice je ugodil njeni prošnji, in te dni se je vrnila domov. To je nadvse značilno za seda-j nje žensko gibanje: Parlament jo lahko pogrešil, clo- čim je doni ne more pogrešati. ★ V Philadelphiji je bilo zadnje štiri mesece aretiranih 18,869 o-seb zastran pijanosti. — Pet tisoč več kot v istem času pre jasnega leta. Sedaj nastane vprašanje: ali se je povišalo v Philadelphiji število suhaških agentov ali število pijancev.' . ★ Ne\vyorški dnevnik je objavil sledeči protest nekega svojega naročnika : — Dospel sem v New York tor najel avtomftbil na Grami Central postaji. Na Broadwayu je bila pa taka gneča, da je moral šofer vstaviti. K avtomobilu stopi policist, pogleda skozi okno ter se mi zasmeji v lice in pravi: Hallo, senator!" Kako pridem vendarle do tega, da policist, ki je vendar varuh javnega reda, mene, ki sem ameriški davkoplačevalec, zmerja 11a ta način? ★ Če ti pravi neznanec, da je njegova beseda tako dobra in veljavna kot je Liberty bond, mu reci, naj ti da raje Liberty borni, kot pa svojo besedo. ★ Marsikaterega človeka spremi človek samo zastrantega do stopnic, da se prepriča, če bo res odšel. * Nekdo je bil posodil znancu petdeset dolarjev. Zatem pa ga ni videl pet dolgih let. Nekega dne se pa zopet sesta-neta. — Oh, — pravi dolžnik, — so-daj sem se pomnil. Tebi sem še dolžan petdeset dolarjev. Na. tukaj imaš ček za šestdeset, da ti tudi obresti plačam. — Oh, ni potreba čeka — pravi upnik. — Kair pet dolarjev mi daj, pa sva kvit za dolg m zt obresti. 3l«gnBl0ututfika Ustanovljena 1. 1898 SCatoL ite&tuita Inkorponrana 1. GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: »r—dnflt; RUDOLF PKHDAN, s ti m. 1U St.. Cltfvalaa«, O. Foapretfuednlk: LOUIS BALANT, Box 1M Petri At«., Tajnik: JOSEPH FISHLF.R, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Boa Ml, Ely. Minn. Macajolk aelzpl&eanlh amrtnlk: JOHN KOVMUi, lit — XJmlutk. Mln. Vrfikml atfravntki »r. IOI. T. GRAHU, B*l Amltu »tat* Bank KU-. •tetk Ave.. Pit«sburrk. Fa. "_" Ntiitml •tffevri AKTOM nABNTK, Room m BakwaQ Streets. Plttaburvb. Pa. MOHOR MLADIC. 1234 W. It Street. Cki«a«o. DL frank »K-RAREC, 411] Waaklnitoa fltreot. Deader, Pwotnl etfber. UONARD SLABODNTK, Boa <11, My. Mia*. GREGOR J. PORE NT A. 110 Stevenson Bids., PayaOaa, fcraa FRANK SO RICH, tH7 St. Clair At«., ClevalaaC. O. Zarulavalnl Mktrt ▼AMKTIN PTRC, Ttt London Rd., N. *., Ctevalaa«. & PAULINE ERMENC, «8« Park 8tr„ Milwaukee. Wim. JOSIP 8TERLE, 40« K. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CSLAECi its Market Street. Wank« Arm. ' Jednotlno mradne daalle: "Glaa Mareee*. . r » rtvarl tlkaJoCe ae oradnlh madev kakor tndl denarne »oK^am . ■al aa POrfUJmJo na slavneya tajnika. Vaa piitotba naj «e poBlja aa y-red-■ednlka porotnega odbora. PmSnje sa aprejeai novlk ilaaov la bolmi Cul ■arlfievala naj se polllja na vrfaovnefa sdravnlka. Jvvoalovanska Katoltflka Jednota se prlporoSa ma Jugoslovanom m obilen pristop. Kdor želi poetaU Clan te orsranlsaelje. naj as aalmsl tajnika blUnjera društva J. s. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obralM aa »L tajnik«. Novo druitvo ae lahko vetanovl s S Clanl aH člinlmrnl. Jugoslavia irredenta. Pretep v Čepovanu. T" dni je prišlo v neki .ir-ts>rilni v t'epovnnu na Goriškem kanja in nato do piv-topa ined Filipom Šuligojem. .Io- po m Mn rave eni m .Josipom S>ili-g-'jein. Posegli so tudi drugi vmrs. Prišli .so karabinjerji in nast-i! je takoj mir. P^.-teni so ljudje iTi.^li. Na poti pa jo prišlo do novega \ rerekanja m pictopauja. v kai«*-reni je i>il Josip Šnligoj smrtno ra'ijen. Padel je nezavesten na tla in kmalu nato umrl. Na-padiK*i so aretiraaii in se nahajajo v g«vi-iškHi 7.apoi;li. Pravijo, da je nri.stal preti p radi političnega prerekanja m°d Mlini;, ki .simpatizirajo s i'a-š sti. ter iaveilni mi Slovenci. Odpadnik. Pi mI volilu . k«Miii>'jo v V»»lo-:'>kcm je stopil volilec, ki je rojen v tržaiki okolici in ki je bil nekdaj dober Slovenec. Povedal joj]»:!«aia so čujc i/. kakega vi-► s silno nerodnimi besedami, ki'kcira uradnika beseda, ki naj bi naj bi bile italijanske, da bo gla- • nieribr na pomirjevali je in ustvar-soval za fašiste. Predsednik mu je • .'-"tnje dobrih razmer med priba-raztolmačil, da mora oditi v ka- i v.il-tvom .Julijvkt Krajine, ali vso bin) in tam naj glasuje po svoji; lake izjave u:> j odkritosrčne, v .i,ii. Ta volilec i>a ne razume to-'mirveč samo priložnostne in liko italijansko, zato je začel kar zato bi-.-z vrednosti. Itali- taai pred predsednikom črtati | janski politiki včasih p lmvnbvi glasovnico. Predsednik pa se je: povedo, tla dokler bo Beogradu znova trudil, da bi mu dopovedal, j tako. kakoi je sedaj, m* nič ne izda mora v kabino. Končno je pri- premeni v politiki, uvedeni v .J;i->-trjpil neki slovenski volilec inU'jski Kiajini! ipovedal onemu odpadniku po slo- - vensko to. kar mu je pripovedo- i val in naročal predsednik po it:>- Grofica Lonyay težko obolela. lnansko. Potem je odšel ta nerod-j __ ni človek v kabino in tam nama-j Xa Dunaju se nahaja že dalje zal glasovnico po svoje. Smejala časa grofica Šlefanija Lonyay. ki se mu je vsa komisija in med Italijani so padale nanj zauičljive besede tačas, ko je ta slovenski rz- nrvo, ki je odpravil«) slovenske uradnike in uvedlo o vse drure oblasti. Najhujše. p:i naj/načil-nejše. kar je vlada ukrenila je bdo to ill so tu»teiiiatično svoje* put dalje Tii- je bila. kakor znano, v zakonu poročena s prestolonaslednikom Rudolfom. Bolna je na živcih in njeno stanje se slabša od dne do dne. dajiea glasoval za fašistovsko list«. Tako odpadniško bitje ne za-, Uuži drugega, kakor zaničevanje .'ZadnJe ^ vzburila smrt na jugoslovenski in italijanski! n.iene se;itre princezinae Luise Kost rani in takega zaničevanja je bil blir5ke »» vznemirjajo jo tudi odpadnik tudi deležen. j mučne razmere njene hčerke kne- ■ ginje Wind Lsehgrae-tz. Kažejo sr O raznarodovanju v Julijski j znaki blaznosti, kakor so se ka-Benečiji. I zali pri obolenju njene tete. cesa- Iz nekoga pisma posaieinamor j rice Charlotte Mehikanske Po Sistematično gre to gi-do delo; njeni glavi šumi neprestano spo-svojo pot naprej. Denuncirali 3.) min na dramo v Maverliiigu. kjer slovenske uslužbence in taiko so je p0gi7lii prestolonaslednik Kn- polagoma odpadli že skoraj vsi, še toliko hitreje vsled zahrbtnih in-fr riiiaeij, ki so izbirno služile vladnemu namenu, da se polagoma iztrebi vse slovensko uradni-fctvo in se nastavi med Slwenci izključno ie italijansko uradniško osobje. Vsak italijanski uslužbenec prinese s seboj polno vreče po-l>tike. Od zadnjega financavja do najvišjega uradnika, vse hoče prispevati pri "asimilaciji". Finančna ravnateljstvo v Trstu je bilo doli*. Grofica Lonyay je stara f>f) let. Dne 22. marca 1900 se je poročila v Mrramaru z grofom Lo-nyayero iz Madžarske. Samomor 161etne devoike. Na progi med Petrovim selom in Kape'o Batrino na Hrvatskem ie skočili pod vlak 16letna devoj-ka Milica ITrvojevie iz Bel. Brega Vzrok samomora ni znan. KOVA tilDOTA NAKRVA POLJANAH T np BPLENJB in strahote ■ bojnili pohoita bi^etf ^ slovenskega planinskega polka. a y: knjigi so pcpisani Tsi boji bivšega dovendtm (M>lka od prvega do aadnjega dno svetovne vojne. Is 43alie$e* z Doberdoike planote, z gorovja s Tirol, Pa]f» |ega hriba, Hudega Log^ Sv. Gabrijela, Pijavl U i polkov^ni taporti tter ^sjeg« sakletvf. gnJlO iedo m mm sšafes te !• dftla ^faa •VRL V* S« HAH«« Zagonetno, toda resnično. Posledice domišljavosti. Poroča Ralph P. Taylor. Kakšna sila dovede ljudi do tega, da javno priznajo svoje zločine* Ali je v resnici obžalovanje ali pa nekaka bolestna oblika nečimurnosti in domišljavosti? Ali je mogoče to neodoljiv nagib, da se postavljajo s svojo premetenostjo, ko uničujejo napore detektivov ali na nenasitna želja, da pokažejo svetu v splošnem, da ga je mogoče voditi za nos? Ta vprašanja, v katerih ne soglašajo dušeslovci in kriminolo-gi, so bila vzbujena v duhu številnih ljudi pred par dnevi, ko je bilo objavljeno v nekem newyor-škem listu anonimno pismo, do-šlo od nekega človeka, ki je trdil, da je odgovoren za smrt Mrs. Leah Friendlich, koje mož in dejanski morilec. Harry Friendlich, bil spoznan krivim uboja ter poslan v ječo za deset do dvajset let. ga očeta oditi na delo. Rekel je, da je trdno prepričan, da je potekla komaj ena 14minuta" med časom, ko je odšel oče ter časom, ko je stopil on k postelji matere ter jo našel mrtvo. Kljub ponovnim in odločnim izjavam, da je popolnoma nedolžen, je bil Friendlich spoznan krivim na temelju teorije, da je imel '4 izključno priliko" izvršiti zločin. Splošno se priznava, da je bil neumorno zaposlen človek, ki se je celih deset let trudil ter storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da preživi ženo in otroke. Ni bil niti pijanec, niti babjek. Delal je cd zgodnjega jutra pa do poznega večera v svojem poslu kot pleskar in v svojih prostih urah je čital •Tolstoja in druge mojstre literature. Celo sam je poskusil pisati povesti in pesmi. Edini možni motiv, ki je^prišel na dan tekom ob- VEŽBANJE NAGrOMETNIH IGRALCEV. Dijaki Harvard univerze utrjujejo mišice svojih nog, da bodo sposobni za nogametno tekmo. Al fliorajf M Mesa živeti Usoda vojnega jetnika, izven njega? Naše telo pride na svet kot celota in umre kot celota. In ljudje so navajeni smatrati telo za nekaj absolutno nedeljivega. Zdi se nam, da je del telesa, ki ga odsekamo, že mrtev. Tako pojmovanje pa ne Prevarani in osleparjerri mož se je-hotel maščevati. — Vršilo se je glasovanje, če naj se žensko nsmrbi aina in y s Smrt človeka alt s tem postopanjem seve- Zdravnikom se je posrečilo izre- ma r^ko-sano in uničeno. Njego-zati Kfljižfriea ruskega carja. Rnski učenjaki razlikujejo knjižnico ruskega carja Ivana Groznega. — Ta krvoločni car je kupil nekoč nad osemsto dragocenih knjig. —. Domneve učenjakov. Moskovski učenjaki so začeli zadnji čas z velikim zanimanjem raziskovati knjižnico carja Ivana Groznega. Na čelu tega arheološko-znaiwt v enega dela stoji znameniti ruski arheolog J. Stelec-kij. Obstoj te knjižnice je ugotovil že pred 1000 leti profesor jur-jevske univerze Dobeljev. V arhivu mesta Perm je našel pisan kake velike skrivnosti, se je to pismo razlikovalo od sličnih v tem da je navedlo mogoče pojasnilo smrti ženske in celo uradniki, ki dobro poznajo vsako fazo procesa, niso hoteli označiti tega ano-mimnega pisma kot potvoro. Detektivi, osiveli v svojem poslu, ki poznajo slehmi trik v svoji neprestani vojni proti zločinu, .so izjavili, da je napravilo pismo nanje velik litis, Številni privatni meščani pa so ravno radi tega pisma obljubili finančno pomoč, da izposlujejo Friendlichu novo obravnavo. Priznanje se je glasilo ne kratko: Pisec pisma je bil brez dela, brez denarja ter se jc spajdašil z nekim potepuhom, ki se je rad potikal po strehah hiš v delu mesta, kjer sta živela Friendlich in njegova žena s petimi otroci, kojih najstarejši je bil deček v starosti devetih let. Ta postopač je imel navado o-pazovati razsvetljena okna ter u-gotoviti, kateri moški v bližini gredo na delo v zgodnji jutranji uri. Po odhodu moških je udri v Ktanovanjje, prieplajšil 3euske ter jim vzel večje ali manjše svote denarja, nakar je zbežal. V jutru, dne 13. novembra preteklega leta, je videl luč v stanovanju Friendlicha v najvišjem nadstropju hiše številka 270 na Dclanev Street ter zapazil, kako se je Friendlich pokril ter odšel iz stanovanja. Nato se je splazil k oknu. V pismu se glasi dalje, da se je Mrs. Friendlich močno prestrašila, ko je videla pred seboj bandita in kako je bandit zbežal po rešilni lestvici, vendar pa ne pripoveduje pismo nikakih podrobnosti glede n »čina smrti ženske. To je glavna vsebin i t pozvanega "priznanja" krivca. Dejstva, kot so bila objavljena ob priliki procesa proti Friendiiehu, pa se glase. Približno ob posestih zjutraj imenovanega dne je prihitel na hodnik najstarejši sin Friendlicha v svoji nočni obleki ter pričel kričati. Sosedje so prihiteli v stanovanje Friendlicha ter našli Mrs. Friendlich mrtvo v postelji. Okno, vodeče na. ''fi-e-eseape". je bilo odprto m M^ks Friendlich Bin zakonskega para, ki je dvignil alarm, je rekel, da je on sam cd pri okno, ker je našel, da je bil plinski kandelaber nad posteljo matere odtrgan in da je bila soba ie polna plina. Pisec anomimne ga pisma pa izjavlja v svojem priznanju* \ da je on iztrgal kandelaber, ker ga je skušala Mrs. Friendlich opraskati. K« pa je raztelesenje pokazalo,' da ni umrla Mrs. Friendlich vsled zastrupljenja s plinom, temveč' 3a je bila zadavljena, so pričeli detektivi poizvedovati, kaj se je šgodilo « Friendliehom in mali m Videl svoje- trok pripravljen umoriti njih mater za svoto tisoč dolarjev. Tekom obravnave proti Friendlichu so izpovedale priče, da so videle približno en teren pred smrtjo Mrs. Friendlich na strehah sosednjih hiš sumljive postave Friendlich sam je trdil, da mu je pripovedovala njegova žena, da sta v dveli slučajih skušala udreti dva možka v njih stanovanje. Vprašanje glede motiva pisca anomimnega pisma pa postane še bolj zagonetno, če posveti človek večjo pozornost zaključnim odstavkom pisma, v kateri pravi, da ga sicer njegova vest vznemirja, i ne v zadosti meri, da bi se izročil policiji. Pisec pisma izjavlja, da bo prišel v slučaju, da bi bila dovoljena Friendlichu nova obravnava, v sodnijsko dvorano ter se tam proglasil resničnim morilecm. Nekateri ljudje so zavzeli stališče da je napisal to pisni" kak prijatelj Fi^eudlicha v namfenu, da mu na ta način izposluje novo obravnavo. Dve okoliščini nasprotujeta tej teoriji. Prva je okoliščina je. da ni nikdar mogoče izpo-slovati dovoljenj za nove obravnave na temelju takih anomnih -poročil in naj so še take važna. bandltka C'ooney, pa je postala oči vidno! Ilambv je zasnoval svoje pod-ljubosumna vsprieo javne pozor- jet je z izvanredno kriminalno pre-nosti, katere je bila deležna do- brisanostjo in natančnostjo ter tična mlada ženska. Pričela je pi-jvzel v najem sobo na drugi strani šariti policiji in časopisom a no-f ceste ter čakal na deževen dan. himna pisma, v katerih je izjav-!ko bo na cestah manj ljudi kot po-ljala, da je ona resnična na krat- navadi. Svoj zločin je tudi uspe-ko pristrižena banditka ter rek-(šno izvršil in če bi sam ne priznal, Ia, da je ne bo policija nikdar za-jbi mogoče še danes živel, seveda sledila. Ob onem času so trdili policij- ski uradniki povsem odločno, da I- v californijski jetnišnici. Slučaj, v katerem je prišel v odločilnem trenutku na površje so pisali dotična anonimna pisma človek ter rešil drugega hude ob_ prijatelji Helen Quiglev v name-jtožbe, se je pripetil v slavni skriv-nu, da zvodijo oblasti s sprave nostni zadevi Oliver Osborne-a. sledi. Nato pa se je lotila Ceerlija C'ooney številnih nadaljuih ropov, James O. Osborne, znan odvetnik, je bil obtožen od Rae Tanzer, kot da hoče podpreti "s tem svo- mlade delavke, da ji je dvoril pod jo trditev. Ko so jo konečno za- imenom "Oliver Osborne". Dek-sledili ter prijeli, je bila iieizmre-jliea ga je tožila radi kršenja za-lio ponosnaj na tsvjcije uspehe v konske obljube, a odvetnik je na- zločinu. Motiv nečimurnosti ali ( omišljavosti jo je obvladoval na -sprotno dvignil kriminalno obtožbo proti tožiteljici in njenim tak način, da je bila pripravije- zagovornikom. Rekel je, da ni še na sprejeti s smehljajem celo tež- nikdar videl Miss Tanzer in da ni ko obsodbo na večletno ječo, se-j še nikdar čul o kakem "Oliver veda le pod pogojem, da javnost Osborne". splošno prizna njen neustraše-nost in odločnost. Dobro znano dejstvo je, da Sredi teh zadreg se je oglasil neki kaznjenec, po imenu Charles x pri James Osborne-u ter iz-priznajo" številni ljudje zloči- ,iavil, da je on skrivnostni "Oli-ne, katerih niso nikdar izvršili, v j ver Osborne". Obrazložil je po-izključnem namenu, da se soln-. končali tako, da se je Zajčeva nizem se ustavi, čeprav so mnogi 1(>«ila in preselila k svojima deli še zdravi in delazmožni. p0 dvema sestrama. Prevarani in o-sarnni Živci v telesu so v Agodnem'sleparjem mož pa vsega tega še položaju, da morejo živeti. S svo- ni auo"el Pobiti in k<>val je na-jim življenjem pa omogočajo živ-! »rei na*rte, kako bi se maščeval 1 jen je drugim delom iu se tako nad Zaj&svno. Na Veliko noč Ian-vzajemno podpirajo. Žlezne celice sko leto se rau Je za to Ponudila izločujejo različne snovi, ki so ab_' uSodna Prilika, solutno potrebne za življenje dru-j Po nalogu sovjetske vlade so gih celic in živčevje. Skupno delo morali izbrati komandanta kra-teh milijonov posameznih celic jevne vaške vojske iai njegovega predstavlja to, kar imenujemo živ- namestnika. Zbrali so se in volili ljenje človeka v vsem njegovem za komandanta Vasilija Kirkšino-kompliciranem fizičnem ali dušev- va, za podkomandant^ pa njego-nam nihanju. vega brata. Ravno v trenutku pa, ko so bile zaključene volitve, je Mislite si za lup, da se vam po_ , , r, . .. , . , , „ pritekla na volišče sestra Za i- sreei ločiti vse sestavne dele vase- - . . , ... , , . i cevne ter pričela tožiti, da je ta ga telesa in da jih v nasledniem. , - , , . , . ;_____........... j__v;i TT jnahujskala nanjo drugo sestro in da postopa sploh tako. da ni mo- goče več živeti poleg nje. Pretila nosti. Pred tremi leti je neki mlad možki, po imfenu Leroy Harris, "priznal" v Buffalo, da je on morilec Josepha Ehvell, znanega bab-jeka iu športnika. Ker je slučaj Ehvella še vedno nepojasnjen, je vzbudilo njegovo "priznanje" velikansko senzacijo. Kakorhitro pa so pričeli ne\v-vorški časnikarski poročevalci, ki Druga okoliščina pa je, da se so imeli v svojih rokah slučaj El- bo Friendlich, če je v resnici zadavil svojo ženo, zadovoljil z naloženo mu kaznijo, katero bo odslužil v nekako sedmih letih, če se bo medtem dobro obnašal. Ce pa je pismo bona fide priznanje hoče pisec tega pisma nastopiti na dramatičen način v polni sodnijski dvorani, v kateri bi se vršila obravnava proti drugemu človeku radi zločina, katerega jfc izvršil on sam. V takem slučaju bi bila potrjena teorija neči-nurnosti ali domišljavosti, ki je v številnih slučajih temelj takih nepričakovanih priznanj. Vsa znamenja kažejo, da je čutil pisec pisma globoko obžalovanje, ker ni bil zmožen ustvariti velikanske senzacije s tem, da bi nepričakovano nastopil v sodni dvorani tekom zadnjega procesa proti Friendlichu. Najbrže se mu je zdelo, da je zamudil največjo priliko v svojem življenju, ki bi ga spravila v ospredje javnega zanimanja. Ozrl bi se po* morju presenečenih obrazov ter vskliknil z dramatično gesto: — Jaz sem edini krivi. Nadaljne dokaze načimuraosti, ki pogosto napote ljudi k anonimnim priznanjem, najdemo v sluča«-ju Cecilije Cooney, zloglasne, na kratko pristrižene banditke iz Brooklyn«. Ko je ta mlada ženska tekom preteklega januarja presenetila celi policijski aparat ter pričeli s ce, je bila aretirana kot osumljena neka deklica, po imenn Helen Qnigley. Yd deklico * je identlEctrai^ par wella, izpraševati Harrisa, so spoznali, da sploh ne ve za dobro znana dejstva, ki so obdajala smrt Elwella. Harris ni mogel nuditi nobenega pravilnega opisa El-wellovega doma, kjer je bil izvršen zločin. Ničesar ni vedel o notranjosti tega doma v času, ko se je završila umazana tragedija. . Dobili smo dva podrobna "priznanja" glede bombnega atentata na Wall Street in sicer od ljudi, ki niso imeli niti najmanjšega stika 7. onim groznim zločinom. "Priznanje" teh ljudi so označili oni. ki so poznali okoliščine bombnega napada, kot naravnost izmišljena. Zadnji človek, ki je "priznal" sovdeležbo pri tem bombnem napadu, je bil v dotičnem času v neki jetnišnici v Californiji. Njegov jetniški rekord kaže, da je romantično razpoložen in da si rad domišlja vse mogoče stvari. Približno najbolj značilni slučaj, za katerega je izvedela poli-eija v zadnjem času, ko je pristen zločinec javno priznal svojo kriv-d«. je bil slučaj Gordon Fawcett Bamby-ja, ki je pred petimi leti ustrelil dva uradnika tekom nekega napada na neko. brooklynsko banko. Hfcmby-ja so iskali po celi deželi in več ljudi so prijeli kot o-siimljene, a so jih morali po par dnevih zopet izpustiti. Nato pa je Hambv, ki je bil aretiran na daljnem zapadn radi neke majhne pre-svojimi napadi na majhne trgov-igrehe, mirno priznal, da je on o- ropal banko.? Brooklynu ter usmrtil dva nalnzkenea. Posledica tega je bila, da je nmri v električnem stolu t Slug Singu- . Zrakoplovna nesreča. Strašna zrakoplovna nesreča na italijanskem letališču. — Prvi vojak je padeC iz višine 20 metrov, ostali pa iz višine 200 metrov. — Bili so na mestu mrtvi. Pred kratkim se je pripetila na letališču v Ciampino, kakor poročajo iz Rima velika nesreča, iz hangerja je bil potegnjen na prosto baš dograjeni velika zrakoplov št. 1, da se 'izvrši ž njim prvi poskusni polet. Vreme je bilo precej vetrovno in se je zrakoplov gibal na vse strani. Veter je bil vedno hujši in silen sunek je odtrgal vrvi od zrakoplova, s katerimi j* pritrjen. Z vso naglico se je dvignil zrakoplov v zrak. Takrat je bilo v zrakoplovu že devet oseb s tehničnim vodjem Ceeionijem. Obdržali so si mir in Cecioni se je hitro zavedel nevarnega položaja, sprejel vodstvo zrakoplova in spravil v tek tri motorje. Pričelo se je manevriranje, da se i spravi zrakoplov nazaj v hangar, kar se je tudi po previdnem delovanju v zrakoplovu navzočih oseb uspešno izvršilo. Na zrakoplovu pa so ob visele, -ko se je dvignil v zrak, štiri osebe. Gledalci so s strahom zasledovali, kaj se ž njimi zgodi. Prvi je padel na zemljo z višine kakih 20 m vojak Batti. Nezavestnega in pobitega so prenesli takoj v bolnico. Trije drugi pa so obviseli med vrvmi in so padli na tla z višine kakih 200 metrov. Obležali so aeveda mrtvi. Ti »trije so Giuseppe Denci. Giovanni Barbieri, ta dva sta vojaka, in delavec Auretio MSoreti. Zrakoplov št. 1 je načrta! inženir trenotku znova združite. V trenot-( ku ločitve človek kot individuj, kot "človek" preneha biti, v na-i - . , . , , . ... . , . \ , . Ji je baje tudi da jo ubije. Zbra- slednjem trenotku pa bi znova za~! - ...... . . .... . . ,, . | ni sedjaki, ki so kakor običajno ob cel živeti. Ta proces lahko primer-' i-, , , .........., , . . * | volitvah bih prjani in razdrazeni, jamo z urarjem, ki je razdrl uro. . . ti r, .. ' , . , . . „ J so zahtevali, da se mora Zajcevna Mehanizem ne eksistira vec, pac - - • ir i -* i .. . , odstraniti iz vasi. Kukšinov bral pa so pred m jim se vsi zdravi' deli. jicia uho je arneoiog 5>teieKcij znam. V je izbruhnila vojna m v sploS-ni zmedi se originalni seznam in Steleckega popis ponovno izgubil. Zdaj pa Steleekij trdi, da p, kje se nahajajo rokopisi. Tako se širijo okrog knjižnice Ivana Groznega že davno misterijoz-ne tajne. Iz zgodovine je znano, (la je Ivan Grozni kupil nekoč na nenavaden način knjižnico z 800 dragocenih . knjig, ki so bile že tedaj prava redkost in malone neznane. Prof. Steleekij. ki že dolgo preiskuje skrivnost te knjižnice, je prišel do prepričanja, da se nahaja. ta arheologoška dragocenost nekje v podzemskih prostorih K remija. Z njim se strinjajo tudi drujri učenjr.ki in znanstveni kropi Rusije pričakujejo zdaj z veliko napetostjo, kdaj sc prične izkopavanje in raziskopavanje pod Kremi jeni. Ko pa koleščke znova zloži in u-redi, je mehanizem zopet tu — ura podkomandant. vaške vojske, pa se s tem ni strinjal, ampak zahto-. val, da se mora Zajčevna pokon- a gre Izven živčevja in celic' gati. Komamlailt^Kukšinov jesta našega telesa ni torej ničesar "člo I vil predlog na glasovanje in vpra- veškega" in iskanje človekovega šal; „K delov je samo fantazija. Drugo , obenem tlKli takoi dologm na_ vprašanje je delovanje še nezna-| - poganja": "Vstreli naj nih življenjskih sil. dokler je telo | se!" živo. Dobro preiskušena dejstva govore za to, da te sile obstojajo j Sklep zbora sta morala izvršiti in prej ali slej jih znanost tudi Kukšinov in njegov brat kot ko- najde. mandant in podkomandant in do- ,, „ , . bila sta za spremstvo še nekaj Celic našega telesa žive torej' -i t . , t . . | vaskrh vojnih obvezancev. Odpra-svoje življenje, one imajo svojo m §o se tQrej hiši kj>r stg_ individualnost m telo predstavlja zanje samo prikladno mesto za j novala nesrečna Zajčevna in ker življenje. Napravite jim umetno. i je bilo že pozno v noč in je ta že tako mesto in živele bodo dalje brez.telesa, hranile se bodo in množile same zase. Ta važni pojav je deLoma že potrjen potom kutivira-nja živčevja izven organizma. Znanstveno delovanje na tem polju datira iz zadnjih 20 let. Principi so tu zelo enostavni, tehnika pa je dokaj komplicirana in težavna. Treba je omogočiti ta-| kemu delu organizma življenje. Poskrbeti je treba za hrano, snago iu odpor proti bakterijam. Vse to ima živčevje v živem t^esu. Zalo polagajo sterilno posodo, zalivajo ga s sterilno krvno snovje in ga izpostavljajo naravni toploti — za dele človeškega in živalskega organizma 38 stopinj. Tako preparirani deli organizma žive dalje, kakor če bi bili v telesu. Tako je neki učenjak izrezal embrijoaia! živčevje, ki je živelo od 1. 1913 do 1922. Pomen te metode ie ogromen iu ni čudno, da je dobil zna-', meniti raziskovalec tega bijološke-ga pojava Karel Nobljovo nagrado. ~ ■| spala, so jo zbudili in pozvali, naj gre ž njimi. Nič slabega sluteč se je ženska oblekla, in jim sledila na cesto. Tu je izročil Kukši-šinov svojemu bratu puško, katero je prinesel s seboj ter mu za-ukazal, naj obsojenko ustreli, kar je ta seveda brez odloga tudi storil. Po izvršeni smrtni obsodbi so odšli v hišo še po luč. da so pogledali, če e Zajčevna res mrtva. Ko so se prepričali, da je mladi Kukšinov dobro zadel, so se vrnili na zborovanje ter javili vojnemu vaškemu sovjetu. da je bila obsodba pravilno in točno izvršena. Seveda višje sodišče te "obsodbe" ni smatralo pravnomočnim in je ni potrdilo, ampak je nasprotno dvignilo obtožbo proti Kukšinovu in njegovemu bratu radi hudodelstva umora in se bo, kakor že omenjeno, vršila tozadevna glavna razprava pred vrhovnim moskovsim sodiščem. in okolico. Tehniški vodja Cecioni, ki je tako spretno preprečil nesrečo, katera se je pričakovala, ko je veter zagrabil zrakoplov, je pravzaprav navaden delavec, ki se je pa s svojo iaborao nadarjenostjo povspel do mesta tehniškega vodje. Danes ga pros tavj a določen svecanjogreb.eto eta shr ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČUL Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila ▼ Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po |l.f od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiraneg** potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki pošljejo denar samo za potne Stroške, poslužiti se drugega načina ter označiti na nakaznici : Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi morn ogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačnika. Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil m zneske pod ne moremo prevzeti. VBled ta-mošnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln Isti osebi več kot $29. Znesek za pristojbino nam je poslati obenesi z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da Je najbolje fn najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma Ure zlasti, onim, ki bivajo na deželi daleS od banke ter v menjanja dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo fevršnjemo Izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Ca&e Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam plSejo za natan&so pojasnilo ter pripomnilo, ▼ Katera dHfeVO Žele denar poeiatL NobWle, ki je hotel napraviti prvo pot ža poekufojo nad Neapijem ves Htfijsjnhki tisk. Jišti&esi Č ''"S 08® GLAS NARODA, 14. MAJA, 1924 Dogodek ob rakvi. Blagopokojni je ležal v krsti z zatem kašljati, in se je od dneva blaženim nasmehom človeka, ki ga do dneva bolj sušil ter mu je ona vsa nadaljna zadeva prav nič več ne briga, in ki takorekoč žvižga na ves svet. Pravzaprav ni imel možakar, ki je ležal s svojim blaženim nasmehom na mrtvaškem odru, nikdar ničesar dobrega na svetu. Mnogo neumnosti je storil tekom svojega življenja, največjo pa, ko se je oženil z udovo svojega mojstra in prevzel malo struga rsko obrt. Njegova žena je bila precej let starejša od njega, in dasi ji je manjkalo v čeljustih že precej zob je grizla in pikala strupeno kot kača klopotača. In je bila jako ljubosumna in jako prepirljiva in jako skopa. Povrni h kregu je privlekla takorekoč kar za lase, večinoma za lase ubogega moža. Možu je bilo hudo, da je bil tako neumen, in vse bolj mu je bič lo hudo. slednjič je shujšal in u-mrl. Misln je, da je to v njegovem položaju najboljše in najpametnejše, kar more storiti. ^ In sedaj je mrtev, veseli se tega in smehlja. Žena pa je vsa tožna in jezna, da nima sedaj nikogar, ki bi lahko grizla in pikala. Da bi bili vsaj otroci. Pa jih ni Hog dal ne v prvem. 110 v drugem zakonu — tako sama je bi a v svoji veliki tragični jezi. Res. strašno! . "Kli, križ je z moškimi!" je vzdihnila gospa udova. "Današnji dedci so kot muhe. Ničesar več ne preneso. Nisi še dobro poročena z njim in si se ga komaj privadila, že leže in umre... lih, dedci postajajo preleni za lepi zakonski stan . „ . Raje čepa jo kot muhe!" Blagopokojni se je menda zelo veselil jeze svoje žalujoče ostale, kajti je bilo videti, tla, se je še bolj smehljal. "Na, ampak nič zato", je šel udovin samogor lepo dalje, "Jožef. lep pogreb ti naredim!. . . Radi ljudi in njihovih jezikov. Ne Zadeva otroškega dela v senatu. i Poroča G. Abbott. Ali bo amendment k zvezni usta- zvezni minimum Azdržan brez pri-vi, tikajoč se dela otrok, — dvaj- tiska zvezne vlade. Tekom let seti v zgodovini naroda ter peti 1917 in 1918 smo izdali nekoliko v teku dvanajstih let. — sprejet manj kot $112,000 za izveden je v senatu in odobren ocl potrebne postave glede dela otrok. V tret-večine držav? jem letu smo naprosili za $164,000 Miss Grace Abott, načelnica o- a smo dobili $125,0(H) Te denar troškega urada, ki je imela toliko-bi bili porabili, če bi bila ostala pomagala z vsem mogočim; gespe sosede pa so šepetale in čebljale med seboj prav živahno, kakor je video običaj v takem slučaju in takih prilikah. vsem mogočim mu je pomagala," je šepnila ena, "ampak, le da ga spravi še preje pod zemljo!. . . Ta stari koš je cd samega"opravka z dolgim bojem proti iz- satana. . ." "I11 kako tuli in trobi." je dodala druga. ".Se nilski krokodil bi ji lahUo zavidal tak* hinavske postava pravomočna. — Opozicija proti amendiu?n- koriščanju otrok v Združenih državah, je prepričana, da se bo to j tu pa ne prihaja izključno le iz zgodilo. Predloga bo prišla pred \vrst onih, ki se bo.^e nadvlade v senat še tekom tekočega tedna ini^asliingtonu ali ki se boje, d solze. . . Saj so samo d^la tako:;' če bo dovoljeno glasovanje, bo tu- ,Jo treba cole armad? inšpektorjev, "Veste," se je vtaknila še tret-di sprejeta. Slehrna važna ženska j kaj ne? ja, "nikar naj ne misli, da smo|orSanizacija v tej deželi stoji zaj Miss Abbott je odločno zanikala tako neumne in re vemo kaj je.to predlogo. Podpora jo tudi Ame- to vprašanje. počela s tem revčkom C> bi kakima delavska federacija. Srednji podčastnik takole tipinčil svoje zapad je baje solidno za predlogo vrjake, bi bi*i vsi časopisi polni o j Kljub temu. soglasno z Miss m jaških tol< vajstvih, če p^1 ravna Abbott, pa ne bodo prijatelji ženska tako s svojim možem se pa predloge ničesar smatrali za ugo nihče ne ga.ie." "Zapreri b* bilo t:\jb.i tako co-prnico," se je vmešala četrta. "Ne tovljeno, dokler nt bo amendment petrjen od potrebnih šest in tridesetih držav. Opozicija je bila rečem dvakrat, da je še ves zelen zelo aktivna, tako v kongresu kot m črn, če b'. ga pogledaii bolj na- izven njega, kljnb vsem dokazom, t^r«ko, tako ga je ve-.sih naseka- zavzema za primerno otroško-de-Ia . . se d 1 j pa trobi kot nilski da se pretežna večina prebivalstva konj, ki ga hočejo vtaNv,ili v k.:r-|lavsko zakonodajo, nil*. ... Le toliko vam rečen za> — Kongresno zaslišanje je pota ke ženske bi morali napraviti kazalo, — je rekla Miss Abbott, v parlamentu posebeu zakon." |— da obstaja v deželi gotova sku-4'Prav imate!" se je zjezlla pr- piiia, ki nasprotuje kateremukoli vr. "Kaj j a naj poiui mlada de- amendment«, k ustavi, neglede na ki« ta, če ;,im pobere tak e .primernost takega amendmenta. šilo može izpred nosa in jih po- Obstaja organizacija, imenovana tem pomori." Moških je itak pie- Sentinels of the Republic, koje malo 11a svetu! Ali je treba, da se predstavitelj. Louis Coolidge. je ena dvakrat poroči. . . Mlada de- pričal pri zaslišanju pred hišnim kleta naj pa. ostanejo zarjavele judicijarnim komitejem. Mr. Coo-devičke. . . Le pomnite, kar vam Ii(l£e -1e izjavil, da je proti vsake-povem. . . zdi se mi, da si je v::e- mu amendmentu k ustavi, z izje. la drugega, na piko, pomočnika mo prvih dvanajstih ali mogoče Štefana! . . . Ampak jaz ga že trinajstega. Očividno se je bal. da pokličem k sebi. še danes, pa mu bodo vse sile krajevnih vlad ko-povem. kaj ga čaka, če vzame to neono koncentrirane v AVashing-sta ro škrbuljo. . . in mu tudi na- tonu. — Brez dvoma je še dosti dru- mignem, da ga ima moja TilČka malo rada! . . . Saj to ni nič sla- ki mislijo kot on, čeprav jih bega ... in je že tako. da mora! ni dosti prišlo v Washington,'da bodo ji li b ruš i iT, češ, "t ako be rašk o da»danes moškega dregniti v nos, mtrigirajo v Kapitalu ali da pri-ga je spravila; takšen pogreb do-|da kdo ima rad!" |Caj° pr0t' a™ndmentu. Prepriča- biš, da bodo govorili, kako sva se' Dru"a s°*eda je stopila s tretjo ?a sem; da 80 to Popolnoma od- iineta rada." Blagopokojni se je režal. "Mnogo sicer nimam v hranilnici. toda kar je, naj gre v imenu božjem. . . vse zastavim, kar bom lahko pogrešala. . . Tvojo zimsko suknjo. letno obleko, uro... k mrliču in ga poškropila. "Večni kritosrC'ni ^udie- ki živc v zmoti, mir in pokoj tvoji duši!" je deja- da bo ta odredba škodila pravila. "Tvoja Žena li ga tako ni daJeam P°sameznili drŽav in pravila! .. . Samo poglejte, kako le- cam Posameznikov. ži . .. kot blaien!" j — obstaja kaka nevarnost, "Ali se vam to čudno zdi?" je d* bi 56 t0 rCS z*0(iil0? ~ ie vPra pristavila druga. "Saj je lahko ie - šal poročevalec Miss Abbott. vse zastavim. Jožef, samo da boš ^čen in blažen, da se je rešil'. ~ Nitj najmanjša; V Prvi vrsti zadovljeri z menoj!" In tako je storila, kakor je rek- la ke ženske!" je amendment dovoljevalen. ne pa ■t- . . , izahtevalen. Ne pravi, da mora iver je pristopila se udova hi * .. , . . . ur • - 1 1 , .- * „ ... uu">a " kongres sprejeti postave, ki ure- la. Kar ni imelo posebne vrednosti, gospema, sta umolknili. ). .. .. , . , vse je odromalo v zastavljalnico, "Lep mrtvaški oder!" se ieT^ PreP?Vedu^°. * 1 c J ,trok do starosti osemnajstih let. in je za skupljeni denar naročila slednjič oglasila ena sijajen pogreb. Blagopokojni je ležal ined gorečimi voščenkami. dehtečimi rožami in sijajnimi venci in se je smehljal toliko časti. Udova v črni obleki se s solazmi v očeh sprejemala sosesko, ki je prihajala od odličnem številu kropit blagopo-kojnika. "Brž je sklenil!" je dejala gospa Dobrotinjska, soproga uradnega sluge. "Kaj ne T Oh, revež ^ (Uveljavlja enostavno, da kongres •Moj Bog, lep!" je vzdihnila jahko sprejme take postave. Kon-udova. "Kar zmorem! . . . Saj je gre.su daje popolno prostost, da tako zadnjo, kar še lahko storim modificira ali odpravi svojo za-za svojega Jožefa!" jkonodajo glede dela otrok ob ka- •No. veseli bodite, da je pre«; teremkoli času. stal," je dejala tretja soseda, "o-kreval itak ne bi nikdar. . ." Ali bi ne bila potrebna za fo velika sila inšpektorjev? 'Oh, ne bi, ne!" je vzdihnila — Tega nismo, iznašli tekom do-udova. "To kal je imel že v pr- be. ko je bila veljavna zadnja po-sih, ko sem ga poročila! . . . Ni-'.stava glede dela otrok, katero j je cesar mu ne moram očitati, toda pozneje najvišje sodišče Združe-Jozef je prejšnje čase iiekoliko nih držav proglasilo za neustavno, je za-^preveč krokal! ... Ne boste mi Nikomur ni treba biti v negotovem ihtela udova 111 kot na komando.verjeli^kako dolgo sem mu mora-'glede tega, kar se bo zgodilo, kaj spustila par lepih solz ~~ 1 "Eh, križ je, križ pa nikdar več ne omožirn, >0c( z.xepa 1 je šepnila soseda so-'uničil krajevne inicijative, ko smo na svetu ne!. . . Nimam sreče z.sedi. "Baje ga je kar z metlo pre-'se lotil dela otrok. Zgodilo se ne-inoškimi. pa je nimam . . . Komaj.tepla. ako je izpil le vrček pi. ka ravno nasprotnega, sem ga dobila in si mislila, da bo va. vsaj nekaj časa mir, pa ti leže in "" "i 'J-'^^H! uoigo sem mu mora- glede tega, kar se bo zgodilo, kaj-solz po licu. j la zlepa prigovarjati, da se je ti rekord je tukaj ter ga lahko . . Sedaj se odvadil pijači ..." I vsakdo čita. Ml nikakor nismo tožim, za vse "Zlepa!" je šepnila soseda so- uničil krajevne initiative. k« smo umre! In še bolj ganljivo je zajokala. "No, no!" jo je potolažila gospa Dobrotinjska. "Kaj hočete, je že tako na svetu. Res je, da je bil dobra duša. . . takega ne dobite *voj živ dan več, pa si pomagajte! če ga je vzelo, ga je vzelo in ne bo ga več, pa če si še tako belite gJav^!" Jn ivlova si je pokušala beliti fc'avr., pa ni šio .n ni šlo. "Tako rada sva se imela!" je zaihtela. Vse sem parcdili. karkoli Sc-m brala na njegovih oč-fc. . Gospa Dobrotinjska 1 je komaj zatrla nasmeh. In je bila le sreča, da so vstopili v sobo tisti hip g. kramar iz hiše, hišnik, mlekar in uradni sluga ter štiri sosede. . . In je gospa udov« vsem gospodom pripovedovala zgodbo o bo lezni (tvojega blagopokojnika, ki j« pričel lepega dne pokašljevati, ~ Prva stvar, katero smo storili Moški so šli, ženske so pa ostale'po uveljavljenu postave je bda še nekaj časa in poslušale udovino'sklicati konferenco uradnikov, ko-tarnanjc, ki je bilo kazno ncuto-'jih naloga je bila izvesti postave lažljivo. . . On ji je bil vse! . . .'glede dela otrok v posameznih dr-Nikdar več^e ne poroči! . .. In žavah. Nekatere države so imele ihtenje udove je bilo zelo jako. Jzelo dobre postave v tem pogledu Tudi sosede so se poslovile. Ko--jn nekatere slabe, a vse te postave maj so obrnile hrbte, je pokaza- so se- tikale, na ta ali oni način, la udova, ki jo je minila jaka tu-'reguliranja dela otrok. Na tej kon-ga, za njimi osla z rokami. jferenci smo odkritosrčno razprav- "Kar vidi se tej sodrgi," je de-(ljali o tem problemu in posledica jala. "kako jih peče moj pogreb! tega je bila, -da so uradniki vseh Ampak le počakajte, jaz vam že(držav, z izjemo ene, izjavili, da pokažem, še pokale boste od jeze bodo izvedli zvezno postavo v tem in nevoščljivosti, ko pojdemo za^oziru brezplačno. Edina izjema je pogrebom. . . Oh. in to je, kar me bila North Carolina, koje postave zelo, zelo veseli!" niso dajale ob onem času držav. In žena se je menda spomnila*nikom delavskim nadzornikom žen, ki bodo pokale od jeze in ne-'pravice stopiti v tovarne. Ta po-voščljivosti, in se je jako, jako stava je bila od takrat naprej a-veselo zasmejala in pri tem po- mendirana. skupino koncen- cinika. — trirali tam, kjer so jih najbolj po- A K. MaknssjmkL ' trebovali. V večini držav je bil ""iv,v m p" tciu po- xnenuirana. gledala svojega blagopokojuega, I — Imeli smo potujočo s ki se je tudi režal z nasmehom inšpektorjev, katere smo l Glavna opozicija prihaja iz vrst onih. ki imaja materijalne dobičke od dela otrok, — se je glasi! odgovor. — Nekateri se seveda poslužujejo ustavnih argu »nentov. Neki odvetnik iz 1'hila-delphije, ki je nastopil kot priča, je obsojal amendemnt kot o-mejevanje krajevne samovlade, a tekom zaslišanja je prišlo 11a dan, da je nastopil po car u'du Penn sylvania Manufacturers*s Association, ki nasprotuje amendmentu iz povsem praktičnih ne po teoretičnih razlogov. -— Nadaljni vir opozicije je ob stajal iz južnih tekstilnih izdelovalcev, ko jih zastopnik pre l j'i-dieijarnim komitejem poslanske zbornice je bil David Clark, urednik Southern Textile Bulletin. Clark je načeloval skupini industrijalcev. ki so spravili skupaj potrebni denar, da se spravi pred sodišče poskusne slučaje, ki so i-meli za posledico, da sta bili proglašeni kot proti ustavni dve prvi zvezni postav^, tikajoči se dela otrok. Nadaljni nasprotnik je bil Gray Silver, ki je nastopil za American Farm Bureau Federation ter izjavil, da zastopa nazore velike večine fanner je v. — Ali bi se zavzemali za zvezno postavo glede otroškega dela. ki bi se tikala tudi dela na farmah? — Ne vspričo sedaj obstoječih razmer,—je odvrnila Miss Abbott. Nekateri kritiki amendemnta so trdili, da hočemo prepovedati zaposlen je otrok pod osemnajstimi leti celo na malih farmah. To je nesmisel. Prepričana pa sem, da bi moral amendment vključevati tudi delo otrok na farmah. Mi ne vemo niti niti nialo, kakšni bodo razvoji v prihodnjih stotih letih Ce bo postalo farmerstvo pravcata industrija, katero se bo izvajalo v velikem obsegu, bo seveda tudi treba zavarovati otroke. Prepričana sem, da bi moral a-mendment vsebovati zadosti določb, ki bi krile vse potrebe. — Izvedeli smo, da je tekstilna industrija najhujši grešnik z 0-zirom na delo otrok, — je rekel poročevalec. — Ali nasprotujejo vsi tekstilni izdelovalci amendmentu glede dela otrok? — Ne, — je odvrnila Miss Abbott. — Prepričana sem, da so najbolj napredni med njimi za ta amendment. Delo otrok se ponavadi tiče delodajalca, ki nima na razpolago zadostnega kapitala ali ki ni uspešen v svojem poslu. O-troke se rabi pri delu, ker je njih delo, vsaj začasno, cenejše kot pa »delo odraslih. To pa je mogoče 1 1 praviti 2 boljšo organizacijo in ečina inteligentnih delodajalcev je to tudi že storila. — Ali bi ne bilo delo otrok v teku časa izločeno vsled naravnega razvoja industrije, ne da bi bilo treba zvezne postave za to? — Mogoče, — je odvrnila Mis& Abbott, — a mi imamo opravka z veliko nevednostjo, konservatiz-mom in tradicijo. Med leti 1920 in 1924 se je število otroških delavcev dejanski pomnožilo, soglasno s Statistikami, katere je nabral Otroški urad v 35 industrijalnih mestih, vključno mesto New York. Pa kaj za to, čf bi se zlo samo od sebe pozdravilo v eni generaciji ali v desetih ali petnajstih letih, kar pa je malo vrjetno? V desetih ali petnajstih letih bo zrasla cela generacija, otrok. Zavleči uveljavljen je zveznega minima ne pome-nja nič drugega kot obsoditi ene-ga med vsakimi dvajsetimi ame. riškimi otroci na trpljenje, na bo- Novice iz Slovenije. Smrtna kosa. Na velikonočno nedeljo je po del gi bolezni v visoki starosti 80 Ift preminula v Ljubljani na Starem trgu št. lf) Ljudmila Millitz, rojena Šmajdek, hišna posestnica. vdova po že pred davnimi leti u-mrleiK prvem ljubljanskem tiskar-narju Rudolfu Millitzu. Ime Millitz je tesno zvezano z zgodovino slovenskega tiskarstva, saj je bila Millitzeva tiskarna na Starem trgu prva tiskarna med Slovenci. Po pierani smrti svojega soproga je pokojniea vešče in z vso vnem. vodila tiskarno sama ter je z ne um orni m in vztrajnim delom vzlic nastopajoči konkurenci obdržala svoje ped jet j? na lepi vi£:»i. Pod imenom "Zvezna tiskarna" v lasti "Jadranske bank*«" obstoja ta nad 100 let stara tiskarna še da-nt.s. Na velikonočni pmulcljek zjutraj je preminul v 61). letu s\ oje starosti Pavel Skale, ravnatelj ljubljanske mestne klavnice v pokoju. Po končanih študijah je nastopil iiaipoprej službo okrajnega živinrzdravnika v Črnomlju, odtod se je že leta 18S2. preselil v Ljnbljano, bil sprejet isto leto v magi stratum službo ter je v tej vztrajal kot mestni živinozdravnik in ravnatelj klavnice do leta Pokojnik je bil iskren, od-' krit značaj, tip starega, napredne-' ga Ljubljančana. O11 šteje med. :vij>tare.jše člane Sokola, ki ga ima že nad 50 ler vpisanega v svojem članskem seznamu. Od 1. 188G dalje, dokler ga ni podrla bolezen,1 je deloval pri Sokolu kot blaga.)-' nik. Ostal je zvest do konca na-' prad.ii zastavi, pod katero so se1 »b njegovem prihodu v Ljubljano zfjirali vsi 11 a rodim zavedni sinovi. Zločin na Rožniku. V gozdu na prijaznem Rožniku pri Ljubljani .se je dogodil na velikonočno nedeljo zjutraj zločin, ki priča o neverjetni podivjanosti. Dvajsetletni delavec Slavko Zvijerac, doma iz Stare Cradiške v Slavoniji, stanujoč v Rožni dolini, je odšel v nedeljo zjutraj naj sprehod proti Rožniku. Spotoma sv> j«„ ustavil v znani gostilni pri Čadu. kjer je zaužil čaj in krenil potem naprej v gozd. V gostilni vrh Rožniika se je nahajala istočasno večji moška družba: 20-letni Rudolf Tršinar, delavec v semenski trgovini Sever v Wolfovi ulici, poklicni gasilec Ludovik For+una ter delavca Jontes in Lu-b«-j. Po očividno prepiti noči so s^ "podali zjutraj po gozdu in zavili oktli 5. v gostilno pri cerkvici. Tam s j pričeli znova popivati 111 so se oljuašali zelo surovo in vsiljive. Ob 8. so se odpravili nazaj proti Podrožniku, kjer so srečali 0!» pol 9. pod malo hišico, ki čeipi na rebri med Čadom in cerkvijo, Zvijcrca. Pope val je neko hrvatsko pesmico, kar pa pijani družbi očividno ni bilo všeč in so zato zahtevali, nsj preneha peti. Zvijerac se seveda ni zmenil za vinjeno •druhal in je mirno popeval dalje. To je Tršinar j a tako razkačilo, da j«.- skočil k mladeniču in se pričel ruvati z njim. Pomagala mu je pri tem seveda še ostala družba, ki je prescnečenca obdelavala .9 pestmi. Naenkrat pa je Zvijerac bolestno jeknil. Tršinar je med pretepom scgtl v žep, odprl nož in ga zasadil Zvijrrcu v desno stran prsi tik pod prsno bradavico. Pobesneli napadalci so nato zbežali. Zvijerac je imel še toliko moči, da je napravil par korakov po gozdni po-1 ti, nakar se je zgrudil kraj ceste, na tla. Iz rane mu je'bruhala kril in na ustih so .se uiu pojavile kr-; vavc pene. Imel je namreč globo-1 ko ranjena pljuča. Tršinar, ki se e zavedel svojega surovega deja-' njii, je stekel z odprtim nožem v dolino. Tam je naletel na stražnika, ki ga je privabilo divje vpet je napadalcev. Brzo je razorožil nasilneža, ki se je hotel braniti s »silo. Aretirancu je pritekel nato na pomoč Fortuna, ki ga je hotel o-prostiti. Šele ipo daljšem ruvanju se je stražniku posrečilo ukrotiti oba iu ju vkleuiti. Priče dogodka, prebivalci gostilne in male hišice so medtem prenesli ranjenca v dolino. Hitro je bil zaprežen voz, ki ga je dal na razpolago restav-rater Čad, in ranjence je bil prepeljan v splošno bolnico. t v-J Kretanje parnikov - Shipping News 15. maja: Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg: Stuttgart. Bremen. 16. maja: Pres. Roosevelt. Bremen. 17. maja: Majestic, Cherbourg. 21. maja: France. Havr« . 22. maja: l^apland. Cherbourg. 24. maja: Leviathan, Cherbourg; Olympic,— Cherbourg: Tyrrhenla, Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Reliance. Cherbourg. Hamburg; Tork, Bremen. 28. maja: Aquitanla, Cherbourg. 30. maja: America, Genoa. 31. maja: Homeric, Cherbourg: Conte Vrrde. Genoa; Pres. Harding, Cherbourg. Orca. Cherbourg; Vcendam. Bologne; 3. junija: Cleveland. Cherbourg in Hamburg. 4. Junija: Berengaria, Cherbourg; Kochambeau, Havre. 6. junija: Belgenland, Cherbourg. Mongolia,— Cherbourg. 7. junija: Majestic, Cherbourg; L>a Savole, Havre: Orbita, Cherbourg, Hamburg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen Aquitanla. Cher- 10. Junija: Resolute. Cherbourg m Hamburg; Tittsburgh. Cherbourg; Luetzow. Bremen. 11. Junija: Faris, Havre: Mauritania, Cherbourg. 12. junija: Columbus, Bremen. 14. junija: Leviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg. 1«. junija: America, Bremen. 17. junija: Dulllo. Genoa. 18. Junija: France, Havre; bourg. 19. Junija: Lapland, Cherbourg; Stuttgart. Bremen. ' 21. Junija: Chicago. Havre; Homeric, Cherbourg, SfLXonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg Hamburg. 24. junija: Pres. Wilson. Trst; Pres. Harding, Bremen; Canoplc. Cherbourg; Bremen, Bremen. 25. Junija: Berengaria, Cherbourg; Taonnlna, Genoa. 26. junija: Zeeland, Cherbourg. 28. junija: Majestic. Cherbourg; Lafayette, Havre: Conte Rosso v Genoa. HOLLAND m J AMERICA LINE U Kratka in direktna črt% preko Rotterdama za iz vseh strani JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Največje udobnosti. Mi vam bomo preskrbeli potrebne listine (affidavit za vzdrževanje). Nasi uradniki se brigajo za vse *er vse urede za potnika, dokler ne dospe na določeno mesto. Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. Za prostore na parnikih in vse podrobnosti pišite lokaJnemu agentu ali pa na HOLLAND AMERICA UNE 24 State Street New York NAPRODAJ VILA •'nadstropna, 12 sob, več shramb in verand, najnovejše opreniljona z vodovmlom in elektriko, parketi in hodniki ter knpalifvea iz kamenih plueie, gospodarska poslopja, velik cvet ni p;u'k, zeleni in sadu t vit ter pol joiia njiva, vse v enem kosu. Cena $10.000.00. pred vojno vredno okrog stotisoe kron." Proda se ladi družinskih razmer. Kdor ima resno voljo kupiti, naj piše na Vila Celje, e o Glas Naroda. Cortland t St.. New York, N. Y. (13-14—5) MOŠKI! ZaKltiti Proti nalwMiju N »o«vite si najboljšo zaSCito PREPREt-BA zm. MOsKE Velika tubaS5c. Kit (4 b) «1 Valkkaraarji ali San-Y-K.it Dept: B 92 Be o km an St.. New York Piftlte za okrožnico. _ Kako se potuje v stari kraj in nazaj y Ameriko. KDOR Je namenjen potovati ▼ atari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo veano 1« prvovrstne par« nlke, ki imajo kabine tudi v III. raa-redu. Tudi oni ki Se niso amerlSkl dr« žavljanl, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da Be povrnejo tekom šestih meseeev in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz stare« ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika aH svojea Iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripu&-6eni sem zoret po 1. Julija 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati. Ako želi keuo naročiti vozni Ust tz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Jtlruufcb tank*. lezni in pomanjkanje vzgoje, katero dejo otrok neizbežno proiz-j — liili Prav vsakdo— kdor ka] lite; kd* ka] ponuja; kdor ka] kopajo: kdor ka] prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo jhidorit upoh mm mali oglasi t lf G K a fl Vareia", vede. HITRO POTOVANJE V in iz JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg Majestic 17. maja; 7. junija; 28. junija (Največji parnllc Da svetu.) Olympic 24. maja; 14. junija; 5. Julija Homeric 31. maja; 21. Junija; 12. julija American Line white star line New York — Cherbourg — Hamburg Canopic 20. maja; Mongolia 5. junija Pittsburgh 10 Juni,; Minnekahda 3 Juli. <.3. rasrfU) Red Star Line N«'W York — Cherbourg — Antvrrpon Zeeland .......... 29. maja; 26. junija New York — Plymouth — Cherbourg Lapland ........ 24. maja; 21. junija Belgenland ........ 7. junija; 5. julija Dobra lirana. Zaprti prostori. Velika javna zbiraliSfa. < iclaaiio ae pri lokalnem i Cliauneey St., Brooklyn, New York. (14-15 o; K jo sta moj ooe JURIJ P1RC in brat JOŽE PIRC? Doma sta vz Velikih3 Malino. Zadnji naslov je bil Route 3, Box 62, Sheboygan, AVU. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj ^ pa sania oglasit.". — Helena Kie, Petrin j ska uliet br. (»9. Zagreb, Jugoslavia. (13-14— Pozor čitatelji. Opoiorfte trgom ka * brtnikt, pri katvik kupi« JeU Ali B&roč*to li iti i ajik postrežbo ndoroljil, da oglašujejo ▼ listu "Glas H&roda". S tea boste ustregli nem VpnmtJ'^MVavedtf**