Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
deželne vlade za Slovenijo.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Razglas.
Z II. tečajem in obenem za L tečaj šolskega leta 181ik/19. se razpisujejo nastopne dijaške ustanove:
A.
1.	) Drugo mesto na gimnazijske nauke v Ljubljani omejene dijaške ustanove Jožefa Arca letnih 69 K.
Pravico do nje imajo ubogi slovenski gimnazijski dijaki v Ljubljani; »stanovnikovi sorodniki imajo prednost.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
2.	) Na noben učni oddelek omejena Neže Bolkove (Bolka) dijaška ustanova letnih 191 K.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanoviteljičinega sorodstva, če teh ni,
b)	dijaki iz ježenske župnije pri Ljubljani in, če tudi teh ni,
c)	ubogi dijaki slovenske narodnosti iz Kranjske. Pravica podeljevanja pristoji višjemu šolskemu svetu
v Ljubljani.
3.	) Drugo meslo na gimnazijske nauke omejene dijaške ustanove Janeza Dimilza letnih 95 K.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki iz Podgorja;
c)	dijaki iz župnije mengeške.
Pravica predlaganja pristoji Schifferjevemu kanoniku skupno z mengeškim župnikom.
4.	) Prvo mesto na noben učni oddelek omejene Tomaž-Erlachovc dijaške ustanove letnih 300 K.
Pravico do nje imajo dijaki iz bližnjega sorodsiva ustanovnikovega.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
5.	) Dijaška ustanova drja. Ludovika Gerbelza letnih 102 K 50 v, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo ubogi dijaki Idrijčani, zlasti ustanovnikovi sorodniki, potem ubogi rudarski sinovi.
Pravica podeljevanja pristoji vsakočasnemu dekanu in občinskemu svetu v Idriji.
d.) Tretje mesto dijaške ustanove Jurija Gollmayerja letnih 195 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo pridni dijaki z Gorenjskega. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
7.) Prvo, peto in šesto mesto dijaške ustanove Jožefa Gorupa viteza Slavinjskega letnih po 500 K, ki se more uživati na srednjih in visokih šolah ter se poviša na letnih po 528 K, ako uživalec obiskuje visoke šole. Pravico do te ustanove imajo:
a)	dijaki slovenske narodnosti iz ustanovnikovega so-rodstva;
b)	dijaki slovenske in hrvaške narodnosti iz Kranjske, Štajerske, Koroške in iz Primorja (to je iz Trsta, Goriško-Gradiščanske in iz Istre), potem iz Reke in iz hrvaškega Primorja in, kadar teh ni,
c)	dijaki drugih slovanskih narodnosti sploh.
Pravica podeljevanja pristoji sedaj gospodu Korneliju
Gorupu vitezu Slavinjskemu, veleposestniku in veletržcu v Trstu.
8.1 Prvo, drugo in tretje mesto Jožefa Gorupa viteza Slavinjskega cesarja Franca Jožefa I. jubilejske ustanove za trgovske akademike slovenske narodnosti letnih po 596 K.
Pravico do nje imajo trgovski akademiki slovenske narodnosti na trgovskih akademijah na Dunaju, v Gradcu, v Trstu in v Pragi, in sicer:
a)	ustanovnikovi sorodniki in potomci njegovih uslužbencev ;
b)	slovenski trgovski akademiki s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in iz Primorja.
Pravica podeljevanja pristoji sedaj gospodu Korneliju Gorupu vitezu Slaviujskermi, veleposestniku in veletržcu v Trttu.
10.) Feliks Karel marquis-Gozariijeva dijaška ustanova letnih .40 K, ki za ustanovnikove sorodnike ni omejena na noben učni oddelek, nesoroduiki pa jo morejo uživati od prvega gimnazijskega razreda dalje do konca strokovnih navikov na vseučilišču.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki;
b)	dijaki iz mesta Kranja;
c)	kadar teh ni, dijaki iz mesta Škofje Loke.
11.	) Na noben učni oddelek omejena France-Hladni-kova dijaška ustanova letnih 60 K.
Pravico do.nje imajo dijaki iz Hladnikove :tin i/. Severjeve rodbine.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Spodnji Idriji v zvezi s štirimi občani.
12.	) Dijaška ustanova Jožefa Jereba letnih 230 K 96 V.
Pravico do nje imajo učenci iz ustanovnikovega sorodstva.
Ustanova se more uživati med gimnazijskimi, bogoslovnimi in visokošolskimi nauki; naslednikom ustanov-nikovih bratov se sme podeliti že v tretjem razredu ljudske šole.
Pravico podeljevanja ima knezoškofijski ordinariat v Ljubljani.
13.	) Šesto mesto dijaške ustanove Janeza Kallistra letnih 504 K, ki pričenši s srednjo šolo ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo v prvi vrsti v sodnem okraju postojnskem, potem na Kranjskem sploh rojeni, ubogi šolajoči se mladeniči, in med temi imajo prednost tisti,
Pri podeljevanju se je ozirati na /možnost in vrednost in na sorodstvo z ustanovnikom.
Pravica predlaganja pristoji ljubljanskemu knezo-škofu,
21.	) Prvo mesto na noben učni oddelek omejene dijaške ustanove Mariina Lambii in Schwarzenberga letnih 186 K za mladeniče iz ustanovnikovega sorodstva, in kadar teh ni, za take iz župnij v Vipavi, Črnem vrhu pri Idriji in Idriji.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
22.	) Drugo mesto na gimnazijske in bogoslovne študije omejene Jurija Lenkovitsrtin dijaške ustanove letnih 92 K.
Pravico do nje imajo dijaki sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni venijo v Ljubljani^
23.	) Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Katarine baronice Lichtenlhurnovc letnih po 208 K, ki se more uživati počenši od drugega ljudskošolskega razreda dalje na vsej gimnaziji in po dovršenih študijah še eno leto v svojem poklicu.
Pravico do ustanove imajo:
vladi za Slo-
al sorodniki ustanovničini; b) dijaki iz šentpetrske župnije v
ki študirajo v Ljubljani.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
14.	) Prvo in drugo mesto od ljudske šole pričenši neomejene ustanove Matije Kodelle letnih po 100 K, samo za ustanovnikove sorodnike iz hiš št. 19 in 20 v Dupljah pri Vipavi.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
15.	) Prvo in drugo mesto franc-Kollmannove dijaške ustanove letnih 600 K.
Pravico do nje imajo ubogi, pridni dijaki visokih ali srednjih šol ali tem enakih učnih zavodov.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
16.	) Prvo mesto dijaške ustanove kanonika Antona Kosa letnih 122 K, ki začenši od četrtega razreda ljudske šole ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	blagonravni in dobro se učeči mladeniči iz najbližjega sorodstva ustanovnikovega;
b)	kadar ni sorodnikov, mladeniči, ki se prav lepo vedejo in izborno uče, iz župnij v Idriji, Kranju, Radovljici, Št. Juriju pri Kranju in na Vačah.
Pravico podeljevanja ima stolni kapitelj v Ljubljani.
17.	) Dijaška ustanova Simona Kosmača letnih 197 K 7 v, do katere imajo pravico samo potomci ustanovniko-vih bratov: Franca, Janeza, Jakoba, Antona in Urbana Kosmača.
Ustanova se moi'e uživati od četrtega letnika ljudske šole, potem na gimnazijah, realkah in pri nadaljnjem učenju do dosežene samostalnosti, vendar imajo gimnazijci prednost.
Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
18.	) Na gimnazijske študije omejena dijaška ustanova župnika Antona Koželja letnih 176 K.
Pravico do nje imajo:
a)	v prvi vrsti ustanovnikovi sorodniki;
b)	če teh ni, posebno ubogi v tunjiški župniji pri Kamniku rojem dijaki.
Ako noben sorodnik ne hidi v gimnazijo, imajo sorodniki pravico užitka tudi ta učiteljišču skozi štiri leta.	•
Pravico podeljevanja ima okrajno glavarstvo v
Ljubljani; izključeni
so sinovi uradnikov.
Pravico predlaganja ima učiteljski zbor L državne gimnazije v Ljubljani.
24.	) Dijaška ustanova Martina Luzarja letnih 85 K, ki sc more uživati od drugega semestra prvega gimnazijskega razreda dalje do dovršitve gimnazijskih naukov.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki;
b)	gimnazijci, ki imajo na Kranjskem domovinsko pravico.
Ustanovo podeljuje deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani.
25.	) Prvo in drugo mesto na realko omejene dijaške ustanove Jožefa Mayerholda letnih 60 K.
Pravico do nje imajo zlasti sorodniki ustanovnikovi in, kadar teh ni, sinovi ubogih katoliških staršev iz šentjakobske župnije v Ljubljani.
Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu ordi-I nariatu v Ljubljani.
26.	) Jubilejna ustauova častnega kanonika in dekana Ivana Novaka v Radovljici letnih 400 K, ki se more vobče uživati na knezoškofijski privatni gimnaziji v št. Vidu (vštevši pripravljalni razred) iu eventualno v prvem letniku semenišča.
Pravico do te ustanove imajo: a) sinovi ustanovnikovega brata Alojzija in njegovih potomcev, in sicer že v četrtem razredu ljudske šole, če so gojenci Marijanišča, in, ako bi jih ne bilo mogoče sprejeti v knezoškofijske zavode Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, tudi na katerikoli šoli, dokler ostanejo gojenci Marijanišča; ako teh ni, drugi sorodniki ustanovnikovi;
b)
c)
če teh tri, dijaki, ki so rojeni v župniji v Radovljici,
Mošnjah, Kočevju, Smledniku in Dolah pri Litiji in katerih starši tam kot domačinci stalno stanujejo. Pravica podeljevanja pristoji stolnemu kapitelju v Ljubljani.
27.	) Na politehnične nauke omejena dijaška ustanova Josipa Peharza letnih 463 K.
Pravico do nje imajo:
a)	otroci iz zakonskega potomstva ustanovnikovega;
b)	otroci in potomci ustanovnikovih bratov in sester;
c)	otroci in potomci iz ostalega krvnega sorodstva ustanovnikovega.
Pravico podeljevanja ima tačasni župnik v Tržiču.
28.	) Dijaška ustanova Janeza Poklukarja letnih 100 I kron, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Kanmiku.
19.	) Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Andreja Chröna letnih po 188 K 60 v, ki so od šestega gimnazijskega razreda začenši more uživati do končanih bogoslovnih naukov;
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	učeči se ubogi meščanslo sinovi iz Ljubljane, Kranja
in Gornjega grada.
Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
20.	) Drugo mesto dijaške ustanove Tomaža Chröna letnih 83 K, ki se more uživati od šestega gimnazijskega razreda dalje na gimnaziji in potem samo še v bogoslovju. Dijaki, kateri uživajo to ustanovo, se morajo učiti godbe.
Pravico do te ustanove imajo dijaki s Kranjskega kot škofijskega okrožja ljubljanske škofije.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki iz župnije gorjanske pri Bledu;
c)	dijaki iz Kranjske sploh.
Pravica podeljevanja pristoji Janezu Poklukarju, posestniku v Krnici hiš. št. 5.
29.	) Na noben učni oddelek omejena dijaška ustanova Tomaža Poklukarja letnih 52 K 96 v.
Pravico do nje imajo to pot le dijaki iz ustanovnikovega sorodstva.
Pravico predlaganja imata tačas nečak »Stanovnikov Janez Poklukar iz Krnice in župnik v Gorjah.
30.	) Dijaška ustanova Franca Pouscheta letnih 181 K 8 v, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a) dečki in deklice iz rodbine Povšetove v Vrdunu pri
Toplicah na Dolenjskem, ki so z ustanovnikom v
rodu; kadar leh ni,
b)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva sploh;
C) dijaki iz Vrduna na Dolenjskem; č) dijaki iz topliške župnije.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
31.	) Na noben učni oddelek omejena Antona Raaba II. dijaška ustanova letnih 462 K.
Pravico do nje imajo dijaki iz sorodstva ustanovnikovega ali sorodstva njegove žene, dokler so sposobni stopHi v duhovski stan.
Pravica predlaganja pristoji mestnemu magistratu ljubljanskemu.
32.	) Drugo mesto Lorenc-Ratschkyjeve dijaške ustanove letnih 153 K, ki se more uživati od vstopa v nemško ljudsko šolo pa do končanih študij.
Pravico do nje imajo dijaki iz sorodstva ustanovnikovega; pri tem pa imajo potomci moške vrste z imenom Ratschky prednost pred potomci ženske vrste.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Fari pri Kostelu.
33.	) Prvo mesto na gimnazijske nauke v Ljubljani omejene dijaške ustanove Dominika Repiča letnih 51 K.
Pravico do nje imajo ubogi dijaki sploh.
Pravica predlaganja pristoji graščini v Vipavi skupno z ondotnim župnikom.
34.	) Osmo mesto na gimnazijske študije omejene ustanove rezervnega zaklada letnih 230 K.
Do nje imajo pravico ubogi, pridni in blagonravni gimnazija sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
35.	) Simona Robiča dijaška ustanova letnih 200 K, ki se lahko uživa do osmega gimnazijskega razreda.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki z imenom Rabič ali Robič;
b)	ako teh ni, dijaki iz kranjskogorske župnije, vendar morajo biti zmožni slovenskega jezika.
Pravica podeljevanja pristoji tačasnemu župniku v Kranjski gon.
36.	) Dijaška ustanova Neže Romctovc letnih 152 K, ki se more uživati med nauki na kaki srednji ali tej enaki ali. višji šoli kakor tudi v semenišču.
Pravico do nje imajo ubogi in pridni dijaki, in sicer:
a)	pred vsem sinovi moških potomcev Martina Kometa, bivšega posestnika v Mali stari vasi, župnija Polica;
b)	za njimi sinovi ženskih potomcev Martina Rometa;
c)	za njimi sinoyi pravnih naslednikov otrok Martina Rometa, in sicer v prvi vrsti od moške strani in za temi šele od ženske strani;
č) če teh ni, moški potomci sina Martina pokojne Ane Zupančičeve, rojene Rometove, v Perovem pri Grosupljem ;
d)	če teh ni, sorodniki Jožefa Remica iz št. Jurija pri Grosupljem št. 9;
e)	kadar ne bi bilo takih upravičenih dijakov, je podeliti ustanovo ubogim in pridnim dijakom, ki so rojeni v župniji Polici pri Grosupljem.
Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
37.	) Ustanova Janeza Salzerja letnih 212 K za uboge, na Kranjskem ali Primorskem rojene slušatelje gozdno-tehuičnega učnega tečaja na visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju.
Pravica podeljevanja pristoji načelniku kranjsko-primorskega gozdarskega društva.
38.	) Prva ustanova Maksa Henrika pl. Scarlichija letnih 170 K za uboge plemenite dijake ljubljanske gimnazije ali za učeče se plemenite gospodične iz ustanovnikovega sorodstva, oziroma iz rodovin Apfaltrernove, Grimschitzeve, Tauffererjeve, Hranilovicheve, ki so iz rodu Semeničev, potem Hohenwartove, Gandinijeve, Raspove, Wernekerjeve, Gallove, Hallersteinove, Sokhali-jeve in Höffererjeve.
39.	) Prvo in drugo mesto II. dijaške ustanove Maksa Henrika pl. Scarlichija letnih po 313 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo dijaki iz rodbin Apfaltrernove, Grimschitzeve, Tauffererjeve, Hranilovicheve, ki so iz rodu Semeničev, potem Hohenwartove, Gallove, Raspove, Wernekerjeve, Gandinijeve, Sokhalijeve in Höffererjeve.
40.	) Prvo in drugo mesto na gimnazijske in bogoslovne nauke na Kranjskem omejene ustanove Adama Franca Schagarja letnih po 102 K.
Pravico do nje imajo moški ustanovnikovi sorodniki in, kadar teh ni, v mestno občino Kamnik pristojni ubogi dijaki, in sicer samo dečki.
Pravica predlaganja pristoji najstarejšemu rodbine Schagarjeve, zdaj žagarju Janezu Schagarju v Zagorju.
Ustanova se to pot podeli samo onemu (moškemu) prosilcu, ki dokaie svoje krvno sorodstvo z ustanov-nikom.
41.	) Prvo mesto dijaške ustanove Matevža Schigurja letnih 89 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva; med temi imajo prednost oni od očetove strani; bi dijaki iz občine šentvidske pri Vipavi;
c)	dijaki iz sodnega okraja vipavskega.
Pravica predlaganja pristoji vsakočasnemu župniku v Št. Vidu pri Vipavi.
42.	) Drugo mesto na noben učni oddelek omejene Vincenc vitez-Schildenieldove dijaške ustanove letnih 214 kron.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz najbližjega ustanovnikovega sorodstva z imenom Schildenfeld;
b)	dijaki, ki so sinovi na Kranjskem rojenih častnikov;
c)	dijaki, ki so sinovi podčastnikov ljublianskega polka, ki pa morajo biti rojeni na Kranjskem.
Pravica predlaganja pristoji predstojniku vojaškega sodišča v Ljubljani.
43.	) Drugo mesto dijaške ustanove Adama Sckuppeja letnih 68 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki;
b)	dijaki iz mesta Kamnika.
Pravica predlaganja pristoji občinskemu zastopu mesta Kamnika.
44.	) Na noben učni oddelek omejena ustanova Andreja Schurbija letnih 50 K za učence in dijake iz rodbin Franca Vavpetiča, Mihaela Schurbija in Ivana Sluge iz Podgorja pri Mekinah.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
45.	) Drugo mesto letnih 118 K dijaške ustanove Matije Severja, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	dijaki iz podobčine loziške, sodni okraj Vipava;
c)	dijaki iz občine šentvidske pri Vipavi; č) dijaki iz župnije vipavske.
Pravica predlaganja pristoji predstojništvu podobčine loziške.
46.	) Drugo mesto na gimnazijske in bogoslovne nauke omejene dijaške ustanove Krištofa Skofitza letnih 107 K.
Pravico do nje imajo ubogi dijaki sploh.
Pravica predlaganja pristoji knezoškofu v Ljubljani. 47., 48., 49.) Tretje, osmo, sedemnajsto in triindvajseto mesto letnih po 100 K L, tretje in enajsto mesto letnih po 200 K II. in osmo mesto letnih 400 K III. dijaške ustanove Janeza Stampfla.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki, katerih materin ski jezik je nemški in ki so obenem kočevski deželni sinovi, to je, ki pripadajo kočevski zemlji v popolnem obsegu nekdanje vojvodine kočevske, in sicer:
a)	dijaki na višjih nemških učiliščih (vseučiliščih, tehničnih visokih šolah, na visoki šoli za zemljedelstvo itd. izvzemši teološka učilišča);
b)	dijaki na nemških srednjih šolah in učiteljiščih;
c)	dijaki na nemških šolah za gozdarstvo in poljedelstvo;
č) dijaki na nemških obrtnih strokovnih šolah.
Pravica predlaganja pristoji mestnemu občinskemu 'zastopu v Kočevju.
50.	) Ustanova Jurija Steguja (Stegu) letnih 101 K, ki od srednje šole dalje ni omejena na noben učni oddelek, za najbližje sorodnike iz rojstne hiše ustanovni-kove v Kalu št. 15 in, kadar teh ni, za najbližje sorodnike sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
51.	) Dijaška ustanova Janeza Andreja pl. Steinberga letnih 240 K za sorodnike iz rodovin Stembergove in Gladicheve, ki se uče v Gradcu ali na Dunaju.
Pravica predlaganja, pristoji tačas Janezu Nepomuku Smrekarju, Steinbergerjevemu beneficiatu Božjega groba v Stepanji vasi pri Ljubljani.
52.	) Tretje mesto na gimnazijo in realko omejene dijaške ustanove Marije Svetinove letnih 90 K.
Pravico do nje imajo dijaki-sorodniki ustanovničini in, kadar teh ni, dijaki najprej iz mestne župnije škofjeloške in za temi iz župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
53.	) Na študije v knezoškofijski gimnaziji v št. Vidu nad Ljubljano omejena jubilejna dijaška ustanova župnika Ignacija šaleharja letnih 240 K.
Pravico do nje imajo katoliški gojenci navedenega zavoda v nastopnem redu:
a)	sorodniki ustanovnikovi;
b)	če teh ni, ubogi v župniji šentruprtski na Dolenjskem rojeni dijaki;
c)	taki iz župnije trebelnske (Gorenji Mokronog); č) taki iz župnije dolske pri Litiji;
d)	taki iz župnije dolenjevaške pri Ribnici.
Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani sporazumno z župnikom v St. Rupertu na Dolenjskem.
54.	) Tretje, četrto in peto mesto na gimnazijske nauke omejene dijaške ustanove Antona Thalnitscherja j)l. Thalberga letnih po 204 K.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz potomstva treh sestra u Stanovnikov ih;
b)	dijaki sploh, ki imajo veselje in poklic za duhovski stan.
Pravica predlaganja pristoji stolnemu kapitelju v Ljubljani.
55.	) Prvo mesto od gimnazije počenši na noben učni oddelek omejene dijaške ustanove Gregorja Töttingerja letnih 118 K za dijake iz župnij vrhniške, polhovograjske, horjuljske in blejske in, kadar teh ni, za dijake sploh.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Horjulju kot vrzdenškemu beneficiatu.
56.	) Prvo mesto na gimnazijo omejene dijaške ustanove župnika Antona Umka letnih 258 K, v prvi vrsti za dijake iz ustanovnikovega sorodstva, potem za dijake iz Cerovca, župnija Stopiče, končno za dijake iz župnije stopiške sploh.
Pravica podeljevanja pristoji župniku v Stopičah.
57.	) Na noben učni oddelek omejena dijaška ustanova Jožefa Vallitscha letnih 114 K.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz krvnega sorodstva ustanovnikovega s posebnim ozirom na moško koleno (Vallitsch) in, kadar teh ni,
b)	ubogi dijaki iz župnije kamenjske ali svetoknške na Vipavskem.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Kamnjem pri Ajdovščini.
58.	) Prvo mesto na gimnazijske študije na Kranjskem omejene I. Favel-Waraunove dijaške ustanove letnih 219 K.
Pravico do nje imajo čisto ubogi, pridni in zmožni dijaki, pred vsem kmetiškega stanu, ki so iz škocjanske župnije pri Dobravi na Kranjskem in, če teh ni, dijaki iz okrajnega glavarstva krškega.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
59.	) Drugo mesto na gimnazijske nauke omejene dijaške ustanove Maksa ’.Viederwohla letnih 145 K.
Pravico do nje imajo na Kranjskem rojeni dijaki.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
60.	) Dijaška ustanova župnika Antona Zormana letnih 200 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki;
b)	v župniji nakelski rojeni dijaki.
Pravica podeljevanja pristoji predstojniku župne cerkve v Naklem.
B.
61.	) Prvo, drugo, tretje in peto mesto „ustanove Jo-žefine flotscliewarjeve za učence meščanske šole v Krškem“ letnih po 250 K.
Pravico do teh ustanovnih mest imajo ubogi in pridni učenci meščanske šole v Krškem, ki so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo in so rojeni aii pristojni v sodnih okrajih brežiškem ali sevniškem na štajerskem.
Pri sicer enaki usposobljenosti imajo prednost tisti, ki bivajo od Krškega bolj oddaljeno.
Pravico podeljevanja ima ravnateljstvo Kranjske hranilnice v Ljubljani.
62.	) Prvo, drugo, deveto in deseto mesto na meščan-,o šolo v Krškem omejene dijaške ustanove Martina
Motschewarja letnih po 174 K.
Pravico do teh ustanov imajo učenci meščanske šole v Krškem. Pri tem imajo prednost oni učenci iz šolskega okraja krškega, katerih roditelji ne stanujejo v Krškem.
Pravica predlaganja pristoji sedaj Kranjski hranilnici v Ljubljani.
63.	) Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Valentina Kussa letnih po 98 K, ki se more uživati od prvega do vštetega šestega gimnazijskega razreda.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki;
b)	kadar teh ni, to pot dijaki iz župnije ljubenske.
Pravica podeljevanja pristoji to pot župniku v
Ljubnem.
64.	) Tretje mesto dijaške ustanove Krištofa Plankelja letnih 68 K 50 v, ki se more uživati med gimnazijskimi nauki pet let, in sicer od 12. do 17. leta.
Pravico do nje imajo ubogi meščanski sinovi iz mesta Kamnika in, kadar teh ni, iz mesta Ljubljane.
65.	) Drugo mesto I. dijaške ustanove Antona Raaba letnih 272 K, ki se more uživati od pričetka četrtega do konca šestega gimnazijskega razreda.
Pravico do nje imajo dijaki, ki so meščanski sinovi ljubljanski.
Pravico predlaganja ima mestni magistrat ljubljanski.
66.	) Izključno za deklice določeno, na dobo samostanske odgoje omejeno tretje mesto II. dijaške ustanove Maksa Henrika pl. Scarlichija letnih 313 K.
Pravico do me imajo deklice iz rodbin Apfaltrernove, Grimschitzeve, Tauffererjeve, Hranilovicheve, ki so iz rodu Semeničev, potem Hohenwartove, Gallove, Hallersteinove, Raspove, Wernekerjeve, Gandinijeve, Sokhalijeve in Höffererjeve.
Pravico predlaganja ima komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani.
67.	) Enajsto in dvanajsto mesto (oziroma prvo in drugo za bogoslovce) Jakoba pl. Schellenburga dijaške ustanove letnih 99 K.
Pravico do nje imajo izključno le gojenci četrtega letnika ljubljanskega semenišča.
Pravico podeljevanja ima to pot komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani.
68.	) Na ljudsko šolo v Višnji gori omejena prva dijaška ustanova Neže Schittnigove letnih 36 K 71 v.
Pravico do nje imajo dečki in, kadar teh ni, deklice, dokler hodijo v ljudsko šolo v Višnji gori ter se lepo vedejo in pridno uče.
Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
69.	) Na prve štiri gimnazijske razrede omejena dijaška ustanova Martina Struppija letnih 61 K.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz moškega sorodstva ustanovnikovega;
b)	dijaki iz ženskega sorodstva ustanovnikovega;
c)	odlično napredujoči dijaki iz Kranja.
Pravica predlaganja pristoji občinskemu predstojništvu v Kranju, pravica podeljevanja pa župniku istotam.
70.	) Dijaška ustanova Marije fomčeve letnih 124 K. Nje uživanje je omejeno za sorodnike na čas naukov na I. državni gimnaziji v Ljubljani, za ne sorodnike pa na eno teto teh naukov.
Pravico do nje imajo najprej sorodniki in, kadar teh ni, ubogi in pridni učenci I. državne gimnazije v Ljubljani.	„	y
Pravica podeljevanja pristoji ravnateljstvu I. državne gimnazije v Ljubljani.
71.	) Dijaška ustanova Franca Vidica letnih 44 K 34 v, ki je omejena na nauke na ljudski šoli v Kamniku in v Domžalah.
Pravico do nje imajo v prvi vrsti sorodniki ustanovnikovi, potem pa v Kamniku ali v stobski občini rojem, blagonravni in pridni učenci slovenske narodnosti.
Pravica predlaganja pristoji nečaku ustanovmkovemu Antonu Dečmanu, zemljiškemu posestniku v Ljubljam.
72.	) Dijaška ustanova Janeza Jošta Weberja letnih
237 K, ni se more uživati samo v četrtem, petem m šestem gimnazijskem razredu.	.....
Pravico do uje imajo ubogi meščanski sinovi iz
I jUb^ravica predlaganja pristoji mestnemu magistratu v Ljubljani.
u, . J-*.) Na šesti gimnazijski razred omejena Friderik-we^hiUerje.0 dijaška ustanova letnih 85 K za dijake
Pravico predlaganja ima sedaj blagajniški adjunkt Drmi ^ v'te^e2a rec*a Gustav pl. Weittenhi|ler na
C.
74.) Prvo mesto na gimnazijske nauke v Ljubljani °niejene dijaške ustanove Jožefa Arca letnih 69 K.
Pravico do nje imajo ubogi slovenski gimnazijski dijaki v Ljubljani; ustanovnikovi sorodniki imajo
Prednost.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slo-renijo v Ljubljani.
.	75.) Prva dijaška ustanova Jožefa Globočnika letnih
yd K, ki se more uživati od drugega Ijudskošolskega razreda začenši do dovršenih gimnazijskih naukov.
.Pravico do nje imajo potomci ustanovnikovega brata m njegovih dveh sester: Primoža Globočnika iz Poženika v cerkljanski župniji, Uršule Zhebulove iz Adergaza v veiesovski župniji 111 Helene Lambergerjeve iz župnije senturškogorslke.
Pravica predlaganja pristoji župniku v Cerkljah.
76.	) Od drugega razreda ljudske šole nadalje neomejena Franc-Hrovathova dijaška ustanova letnih 188 K za nadarjene dijake, ki so zakonski potomci iz krvnega sorodstva nastopnih ustanovnikovih bratov in sester: Franca Salesa, Janeza Nepomuka in Antona Hrovatha v St.Jerneju in Ane, omožene Saškove, v Ratežu (župnija
brueniška).
Pravica podeljevanja pristoji tačasnemu župniku v Scnt Jerneju.
77.	) Na noben učni oddelek omejena dijaška usta-Hova Marije Jamnikove letnih 134 K.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovničinega sorodstva;
b)	v nastopnem redu dijaki iz župnij 1. preške, 2. sorške, 3. smledniške ali šmartenske pod Šmarno goro. Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
78.	) Tretje in pd° mesto na gimnazijske in realčne študije v Ljubljani omejene Franc-Knerlerjeve dijaške ustanove letnih po 200 K.
Pravico do nje imajo ubogi, blagonravni in pridni mladeniči, ki so rojeni na Kranjskem.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
79.	) Tretje mesto dijaške ustanove Andreja Chröna letnih 188 K 00 v, ki se od šestega gimnazijskega razreda začenši more uživati do končanih bogoslovnih naukov.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz ustanovnikovega sorodstva;
b)	učeči se ubogi meščanski sinovi iz Ljubljane, Kranja in Gornjega grada.
Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
80.	) Prvo mesto dijaške ustanove Tomaža Chröna letnih 83 K, ki se more uživati od šestega gimnazijskega razxeda nadalje na gimnaziji in potem samo še v bogoslovju. Dijaki, kateri uživajo to ustanovo, se morajo učiti godbe.
Pravico do te ustanove imajo dijaki s Kranjskega kot škofijskega okrožja ljubljanske škofije.
Pri podeljevanju se je ozirati na zmožnost in vrednost in na sorodstvo z ustanovnikom.
Pravica predlaganja pristoji ljubljanskemu knezo-škefu.
81.	) Prvo in drugo mesto na nauke v Ljubljani omejene dijaške ustanove Lovra Laknerja letnih po 87 K, do katere imajo pravico ubogi dijaki iz Ljubljane sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
82.	) Prvo mesto na realke in tehnične visoke šole omejene dijaške ustanove Karla Luckmanna letnih 279 K
79 v.
Pravico do te ustanove imajo — brez ozira na narodnost — izključno na Kranjskem rojeni, ubogi, blagonravni, nadarjeni učenci kakšne realke, ki se izkazujejo 2 dobrim učnim napredkom in se hočejo posvetiti tehničnemu poklicu, ali pa ravnotaki slušatelji kakšne tehnične visoke šole.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
83.	) Tretje mesto dijaške ustanove Andreja Luscherja letnih 53 K 20 v, ki od ljudske šole dalje ni omejena na Boben učni oddelek.
Pravico do nje imajo pridni in dobro se učeči dijaki iz Planine (Stockendorf) in Koprivnika in, kadar teh ni, dijaki iz dekanije kočevske.
Predlaganje pristoji župniku v Kočevju.
84.	) Prvo in tretje mesto na gimnazijske študije v Ljubljani omejene ustanove Polidorja Montegnana letnih Po 140 K.
Pravico do nje imajo ubogi dijaki v Ljubljani sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
85.	) Na noben učni oddelek omejena dijaška usta-"ova Janeza Krstnika Novaka letnih 107 K.
Pravico do nje imajo:
a)	ubogi sorodniki ustanovnikovi;
b)	če teh ni, ubogi sinovi ljubljanskih meščanov, ubogi
dijaki iz Idrije ali iz župnije rovtske.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slo-Venijo v Ljubljani.
86.) Na noben učni oddelek omejena dijaška usta-B°va Mihe Omerse letnih 60 K.
I . Pravico do nje imajo dijaki na srednjih šolah v ‘-lubljani; dijaki iz ustanovnikovega sorodstva imajo
prednost.
Pravica predlaganja pristoji beneliciatu v Tomišlju. Pr *7^ Prvo in drugo mesto dijaške ustanove Janeza i/**«rna letnih po 272 K, omejene na gimnazijske in doslovne nauke.
Pravico do nje imajo ubogi dijaki iz Kranjske, ki zbujajo upanje, da se bodo posvetili duhovskemu stanu. Pravica podeljevanja pristoji knezoškofu v Ljubljani.
88.	) Prve mesto na noben učni oddelek omejene ustanove Mateja Raunicherja letnih 184 K.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz očetovega ali materinega sorodstva ustanovnikovega ;
b)	dijaki iz trga vaškega pri Litiji;
c)	dijaki iz župnije vaške pri Litiji;
č) sinovi nekdanjih „podložnikov“ grof-Lambergovega kanonikata;
d)	dijaki iz Kranjske sploh.
Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu kon-zistoriju v Ljubljani.
89.	) Drugo in peto mesto letnih po 240 K in tretje mesto letnih 400 K na srednje šole na Kranjskem omejene dijaške ustanove drja. Jožefa viteza Regnarda.
Pravico do nje imajo:
a)	ustanovnikovi sorodniki (tudi če nimajo na Kranjskem rednega bivališča);
b)	če teh ni, Kočevarji, to je dijaki, ki so rojeni v okraju nekdanje vojvodine kočevske;
c)	Kranjci sploh, to je na Kranjskem rojeni dijaki; oni pod b) in c) pa samo, ako na Kranjskem stanujejo (domujejo).
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
90.	) Na noben učni oddelek omejena dijaška ustanova drja. Pavla Ignacija Reschena letnih 81 K 50 v.
Pravico do nje imajo ubogi dijaki iz ustanovnikovega ali njega žene sorodstva, kadar teh ni, tudi drugi dijaki, s posebnim ozirom na potomce iz rodbine Fabjaničeve.
Pravico podeljevanja ima odvetniška zbornica v Ljubljani.
91.	) Na gimnazijske študije omejena aruga dijaška ustanova Neže Schittnigove. letnih 333 K za dijake iz župnije višnjegorske, ki se bodo posvetili duhovskemu stanu in ki dobro napredujejo.
Pravica podeljevanja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
92.	) Peto mesto dijaške ustanove Jožefa Schlakarja letnih 199 K, ki ni omejena na noben učni oddelek.
Pravico do nje imajo:
a)	sorodniki ustanovnikovi;
b)	v Kamniku rojeni mladeniči;
c)	blagonravni ubogi dijaki sploh.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
93.	) Drugo, tretje in šesto mesto dijaške ustanove Matije Sluge letnih po 124 K, ki se more uživati od gimnazije dalje do konca naukov.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz Slugovega očetovega ali Krekovega materinega krvnega sorodstva;
b)	drugi sorodniki ustanovnikovi;
c)	dijald iz sosedstva vasi Suhe (okraj škofjeloški); č) dijaki iz Kranjske sploh.
Pravica predlaganja pristoji tačas Francu šifrerju iz Srednjih Bitinj in Francu Hafnerju, občinskemu tajniku v Stari Loki.
94.	in 95.) Deseto, enajsto, trinajsto, štirinajsto, dvajseto in štiriindvajseto mesto letnih po 100 K prve, prvo in dvanajsto mesto letnih po 200 K druge dijaške ustanove Janeza Stamplla.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki, katerih materinski jezik je nemški in ki so obenem kočevski deželni sinovi, to je, ki pripadajo kočevski zemlji v popolnem obsegu nekdanje vojvodine kočevske, in sicer:
a)	dijaki na višjih nemških učiliščih (vseučiliščih, tehničnih visokih šolah, na visoki šoli za zemljedelstvo itd. izvzemši teološka učilišča);
b)	dijaki na nemških srednjih šolah in učiteljiščih;
c)	dijaki na nemških šolah za gozdarstvo in poljedelstvo;
č) dijaki na nemških obrtnih strokovnih šolah.
Pravica predlaganja pristoji mestnemu občinskemu zastopu v Kočevju.
96.	) Na gimnazijske študije omejena dijaška ustanova Jakoba Stibila letni(j 119 K 13 v.
Pravico do nje imajo:
a)	zakonski potomci ustanovnikovega brata Antona Stibila;
b)	če teh ni, mladeniči iz rojstnega kraja uslanovniko-vega, to je iz Dolenj pri Sturji-Ajdovščini, slednjič
c)	dijaki iz vsega okoliša občine Planine pri Vipavi. Pravico predlaganja ima župnik, oziroma župni
upravitelj v Planini v sporazumu z dvema zanesljivima možema te občine.
97.	) Tretje mesto na noben učni oddelek omejene dijaške ustanove drja. Jožefa Stroja letnih 236 K.
Pravico do nje imajo najbližji sorodniki ustanovnikovi, med njimi zlasti tisti, ki se najbolj odlikujejo po lepem vedenju in dobrem učenju, kadar teh ni, zlasti pridni in dobro se učeči dijaki iz Podbrezja.
Pravica predlaganja pristoji knezoškotijskemu ordinariatu v Ljubljani.
98.	) Prvo in drugo mesto na gimnazijske nauke omejene dijaške ustanove Antona Thalnitscherja pl. Thal-berga letnih 204 K.
V ostalem glej št. 54.
99.	) Od gimnazije na noben učni oddelek omejena Karel-Umkova dijaška ustanova letnih 155 K.
Pravico do nje imajo:
a)	dijaki iz bližnjega sorodstva ali svaštva ustanovnikovega, ako pa teh ni,
b)	dijaki sploh.
Pravica predlaganja pristoji knezoškofijskemu ordinariatu v Ljubljani.
100.	) Drugo mesto na gimnazijske študije na Kranjskem omejene prve Pavel-Waraunove dijaške ustanove letnih 219 K.
Pravico do nje imajo čisto ubogi, pridni in zmožni dijaki, pred vsem kmetiškega stanu, ki so iz škocjanske
župnije pri Dobravi na Kranjskem in, če teh ni, dijaki iz okrajnega glavarstva krškega.
Pravica podeljevanja pristoji deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
101.) Tretje mesto od gimnazije počenši na noben učni oddelek omejene Antona Alojzija Wolfa dijaške ustanove letnih 154 K.
Pravico do nje imajo:
a)	v župniji idrijski rojeni dijaki, katerih starši so brez premoženja in ki bivajo stalno v Idriji;
b)	učeči se sinovi bivših rustikalnih posestnikov škofovih posestev: palatinstva v Ljubljani in Goričanih. Pravico podeljevanja ima ljubljanski knezoškof.
Splošne določbe:
a)	Pod A razpisane, tačas proste ustanove (tek. št. 1 do 60) se za sedaj podele samo za dobo šolskega leta 1918./19.
b)	Pod B razpisane ustanove (tek. št. 61 do 73) se podele po določilih ustanovnih pisem za učno dobo, navedeno pri posameznih ustanovah, brez omejitve, označene pod a).
c)	Pod C razpisana ustanovna mesta (tek. št. 74 do 101), katera .o bila povodom razpisa s prvim tečajem 1917./18. zaiasno podeljena, oziroma dalje podeljena, samo za šolsko leto 1917./18., se na novo podele samo, če se javijo enako ali bolj kot sedanji štipendisti upravičeni prosilci, ki dokažejo, da so bili ob zadnjem razpisu (dne 5. decembra 1917.) v aktivni vojaški službi in iz tega vzroka niso mogli v predpisanem roku prositi za izpraznjena ustanovna mesta.
Ako bi teh ne bilo, ostanejo dosedanji uživalci — ako so dani vsi splošni pogoji za uživanje dijaških ustanov — še dalje v užitku dotičnih ustanov in zaradi tega ni potreba vlagati novih prošenj.
V	ostalem se morajo prosilci za te ustanove pri svojih prošnjah ravnati po nastopnih predpisih:
I. Prošnje je vložiti
najkesneje do dne 31. marca 1919.
II. Prosilci, ki se sedaj bavi jo s svojimi nauki, morajo svoje prošnje v navedenem roku vložiti pri svojih pred-stojnih naučnih oblastih (dekanat, ravnateljstvo, šolsko vodstvo ).
III.	Upravičeni prosilci, ki so v vojaški službi, vlože lahko svoje prošnje sami (po predstojnem vojaškem po-veljnišivu) ali po zastopniku (starših, varihu); v obeh primerih je navesti, kateri učni zavod so obiskovali neposredno pred vpoklicem k vojaštvu in v katerem vojaškem oddelku služijo.
IV.	Kadar kdo za primer, da se mu ne podeli določena ustanova, obenem prosi za eventualno podelitev kakšne druge ustanove, razpisane pod drugačno zaporedno šte-vilko, mora za vsako pod drugačno zaporedno številka razpisano ustanovo pravočasno vložiti posebno prošnjo; eni prošnji je priložiti potrebne listine v izvirniku ali pa v poverjenih prepisih, druge prošnje pa je opremiti z navadnimi prepisi listin ter navesti, kateri prošnji so priložene izvirne, oziroma poverjene listine.
V.	Prošnjam je pridejati:
al rojstni (krstni) list;
b)	potrdilo o cepljenih kozah;
c)	ubožno izpričevalo, iz katerega se dado natanko posneti pridobitne, imovinske in rodbinske razmere; samo prošnje z dokazanim uboštvom so kolka proste;
č) poslednji dve semestralni izpričevali, oziroma zrelostna, obiskovalna, kolokvijska izpričevala ali izpričevala o prebitih državnih preizkušnjah;
d)	eventualna dokazila prednostnih pravic, navedenih pri posameznih ustanovah, zlasti domovinski list ali listino o meščanski pravici, kadar se zahteva določena domovinska upravičenost ali meščanska pravica, in dotične matične liste ali pravilno kolkovane rodovnike, kadar se kdo opira na sorodstvo, ki utemeljuje prednost;
e)	pri prošnjah za katero izmed ustanov, razpisanih pod C, mora prosilec dokazati, da je bil decembra 1917. v aktivni vojaški službi.
VI.	V prošnjah je, ne glede na navedbe v ubožnem listu, tudi izrečno povedati, kje stanujejo starši, oziroma varihi prosilčevi, in ali prosilec ali kdo izmed njegovih bratov in sester uživa kako drugo ustanovo ali javno podporo in v pritrdilnem primeru, koliko znaša ta ustanova ali podpora.
Prošnje, ki niso opremljene v zmislu zgoraj navedenih predpisov, nadalje prošnje, ki se vlože prepozno, se ne morejo vpoštevati.
Končno se opominja, da se boda posamezne ustanove le izplačevale, če in kolikor se bodo realizirali kuponi vojnega posojila.
V	Ljubljani, dne 15. februarja 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočaštje.
Izpremembe v osebja.
Mlekarski veščak Anton Pevec je imenovan za državnega mlekarskega inštruktorja v IX. či-novnem razredu ter dodeljen oddelku za kme-
tijstv0-	Prelat Kalan s. r.
Višji šolski svet v Ljubljani je razpustil javno nemško štirirazrednico v Slovenski Bistrici.
Namesto Antona Gasparija, ki službe ni nastopil, je za podučiteljico v Globasnici imenovana Berta Marolt, ki službe na Rudi ne more
nast°Piti-	Sušnik s. r.
Imenovanje komisij za licenciranje *	>	žrebcev. >	^ ,
Za člane komisij za licenciranje žrebcev so imenovani:
Lovro Pet o v ar, posestnik v Ivanjkovcih, in Miha Brenčič, posestnik v Spuhljah pri Ptuju, za Štajersko;
Franc Zupančič, posestnik na Rakovniku, in Alojzij Pavlin, veterinarski višji nadzornik v Ljubljani, za Kranjsko.
Za namestnike navedenih članov so imenovani:
R. Kreft, posestnik v Št. Juriju ob Ščavnici; Franc Turnšek, posestnik v Goricah pri Petrovčah; Vinko Ogorelec, posestnik v Škofljici, in Franc Černe, živinozdravnik pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani.
V	L j u b 1 j a n i, dne 21. februarja 1919.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Prelat Kalan s. r.
Razglas.
Naznanja se, da ž dpbip, 1. marca 1919. zopet začne'jv zmislu vinskega zakona in dotičnih na-redb delovati kletarski nadzornik Franc Gombač v Ljubljani. Njegovo področje obseza vso Slovenijo.
V	Ljubljani, dne 21. februarja 1919.
Poverjenik za kmetijstvo: Prelat Kalan s. r.
Razglasi vojaških oblasti,
Razglas.
Dne 1 2./tnarca" 1919. .pb devetih dopoldne se proda na javni dražbi, ki bo pred hišo št. 2 v Zvezdarski ulici v Ljubljani, devet mesecev staro žrebe.
Poveljništvo voznih oddelkov v Ljubljani,
dne 27. februarja 1919.
:------ t' ------i—i—
Razglasi drogih uradov in objasji.
it» ut lin» j») o j! to j
Št. 163 in 164/19.	455
Natečaj služb upraviteljev državnega pravdništva.
Na okrajnih sodiščih, v Radovljici, Škofji Loki in na Vrhniki je popolniti po eno mesto opra-vitelja državnega pravdništva. Nagrada za vsako teh mest znaša 180 K na leto, vrhu tega zakonite draginjske doklade. Prosilci morajo biti nravno in politično neomadeževani, državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter morajo stalno bivati na sedežu ali v bližini okrajnega sodišča
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje je vložiti na državnem pravdništvu ljubljanskem do
dne	10. aprila 1919.
Prednost za to službo imajo, če so sicer sposobni zanjo, vojni invalidi v zmislu naredbe Narodne vlade v Ljubljani z dne 20. novembra 1918., št. 115 (Uradni list št. 12), in doslužehi podčastniki po žakonu z dne 19. april? 1872., št. 60 drž. zak.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani, dne 25. februarja 1919.
T 14/18—3.	‘	416
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jakob Virant.
Jakob Virfmt, rojen, dne'3. jttlijai 3.875. v Dolenji vasi, župnija Št. Pavel pri Preboldu, okrajno glavarstvo Celje, nazadnje bivajoč v Velikem Gabru, občina Boštanj pri Krškem, je ob začetku vojne odšel v Galicijo k črnovojniškemu topniškemu oddelku št. 8/3 Siedleska; ko je padla trdnjava Przemysl, so ga Rusi ujeli. Od tedaj je neizvesten.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu zakona z dne Sl. marca
1918., drž. zak. št. 128, sč uvaja po prošnji njegove žene Marije Virantove, omožene Ahačeve, v Velikem yrhu postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega in da se razvteže zakon.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa Franu Burgerju, notarju v Radečah, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešanem.
Jakob Virant se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega in o razvezi zakonske vezi.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I.,
dne 17. februarja 1919.
C 4/19 — 1.	457
Oklic.
Zoper Janeza Ka4«nca iz Mirne št. 9 in neznana sorodnika Antona Kolenca in Terezije (Rozalije) Kolenčeve iz Mirne št. 9, katerih bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču v Trebnjem hranilnica in posojilnica na Mirni, zastopana po drju. Stojanu, notarju v Trebnjem, tožbo zaradi 400 K s pripadki.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno razpravo na dan
11. marca 1919.
ob devetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 2.
V	obrambo pravic odsotnih tožencev se postavlja za skrbnika gospod Anton Kastelic, posestnik na Mirni. Ta skrbnik bo zastopal odsotne tožence v oznamenovani pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ali ne zglase pri sodišču ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek II., dne 26. februarja 1919.
Nc I 119/19—1.	399 3—2
Amortizacija.
Po prošnji Marije Cerčkove, posestnice v Sadinji vasi št. 21, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica posojilnice v Žužemberku št. 3842 z vlogo 1133 K 79 v“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek I., dne 18. februarja 1919.
Št. 192/19.	454
OfojarHxu
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Josip Jerič z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 26. februarja 1919.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani:
predsednik : dr. D. Majaron s. r.
Ministarstvo saobraćaja.
Železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. Ravnateljstvo Ljubljana.
Št. 352/VI—1919.	458
Veljavnost tarifov za Slovenijo.
a)	Avstrijski in boseusko-hercegovski železniški osebni in prtljažni tarif:
1.	) del T., reglementarične določbe, izdane dne
1. januarja 1919.;
2.	) določbe za neposrednjo odpravo civilne
prtljage in psov, izdane dne 1. marca 1917.
b)	Osebni in prtljažni tarif c. kr. avstrijskih državnih železnic:
lj del II., zvezek L, za prevoz oseb, psov, prtljage in ekspresnega blaga po državnih progah in zasebnih progah, ki jih država obratuje na svoj račun, izdan dne I. februarja 1917.;
2.) del II., z,vezek 3., za prevoz oseb, psov, prtljage in ekspresnega blaga po progah zasebnih železnic, ki jih država obratuje na račun zasebnikov, izdan dne 1. februarja 1917.
c)	Avstrijski, ogrski osebni promet, zvezek 1.: promet čez Metliko (Bubnjarce), izdan dne L februarja 1918.
č) Avstrijski, ogrski, bosensko-hercegovski železniški blagovni tarif:
1.	) del 1., oddelek A, reglementarične določbe,
izdan dne L januarja 1910.;
2.	) del L, oddelek B, tarifarične določbe za
prevoz mrtvecev in blaga, izdan dne 1. januarja 1918.
d)	Avstrijski, ogrski, bosensko-hercegovski železniški tarif za živali, del I., izdan dne L januarja 1910.
e)	Lokalni blagovni tarif c. kr. avstrijskih državnih železnic, del II.:
L) zvezek L, za državne proge in zasebne proge, ki jih država obratuje na svoj račun, izdan dne 1. oktobra 1917.;
2.	) zvezek 2, za zasebne proge, ki jih država
obratuje na račun zasebnikov, izdan dne 1. januarja 1918.;
3.	) kilometrsko kazalo, skupina B, izdano dne
1. februarja 1914.;
4.	) privesek h kilometrskemu kazalu glede
postajališč in ndkladališč, izdan dne 1. februarja 1914.;
5.	) seznamek postaj, izdan dne L januarja 1914. Od dne 1. marca 1919. do preklica, oziroma
do izdaje novih tarifov, ostanejo v veljavi v točkah a) L, b) L, 2., č) 1., 2., d), e) 1. do 5., označeni tarifi kot lokalni tarifi, v točkah a) 2. in c) omenjeni tarifi, oziroma določba, kot zvezni tarifi, oziroma določba za železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca in vsi do dne 28. februarja 1919. k imenovanim tarifom, Oziroma določbam, izdani dodatki) vsa dopolnitvena in izpremembna določila, kolikor se nanašajo na proge železnic kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca, na teritoriju Slovenije.
V Ljubljani, dne 1. marca 1919.
St. 69.	.	379 3—3
Razpis učiteljske službe.
Sv. Peter tik Radgone/šolski okraj Gornja Radgona, šestrazredna ljudska šola z eno vzporednico k 6. razredu, služba stalnega učitelja ali stalne učiteljice.
Prošnje naj se vlože do dne
3 1. marca 191 9.
na krajni šolski svet pri Sv. Petru tik Radgone, pošta Radgona.
Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni,
dne 13. februarja 1919.
Predsednik: dr. Vavpotič s. r.
Razne objave.
j..	. „i .
Razgflais.
Po predpisu-gi'lß. zaktaruuz dpe 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70, se razglaša, da je zadruga
„«Neuheirn», r. G. m. b. H. in Lichtenwald (Steiermark)“ stopila v likvidacijo.
Vsi upniki imenovane zadruge naj naznanijo svoje terjatve podpisanemu likvidatorju.
V Sevnici ob Savi, dne 22. februarja 1919.
Julij Winkle,
likvidator zadruge „€Nouheim», registrierte Genossenschaft mit beschränkter Haftung in Lichten-447 3—2	wald (Steiermark)", v likvidaciji.
Naročnikom na znanje.
Meseca februarja je izšlo 12 številk Uradnega lista (XLV do LVI). Naročnina zanje znaša po pošti 2 K 76 v; za Ljubljano, dostavljene na dom, 3 K 40 v; prejemane v upravništvu, 2 K 40 v. Naročnino prosimo doposlati po poštni nakaznici.
Naročnina naj se dopošlje pravočasno, ker se sicer list ustavi.
Vsaka številka Uradnega lista stane po pošti 23 v, pri upravništvu v Ljubljani 20 v.
Upravništvo.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.