NOVI TEDNIK Št. 37 - leto XLVI - Celje, 17. IX. '92 Cena 90 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Vesel je bil raztegnjen meh Zlata harmonika privabila na Ljubečno množico ljubiteljev. Okus občinstva in strokovnjakov se ne spreminja. Najboljši in najljubši: Domen Jevšenak, Miha Debevc in Franc Rajgl. Stran 16. IZ VSEBINE: Mainz Podoba regije na ogledu. Stran 2 Fotografija Joco Žnidaršič, Edo Einspieler. Strani 8-9 Košarka Med prvoligaši pet ekip s Celjskega. Stran 12. Reportaža Franc Zajtl, učitelj in duhovnik v Egiptu. Stran 11. .Šampanjec je počil Na otvoritvi 25. MOS v Celju so si prisotni nazdravili s šampanjcem. Upravičeno, kajti ta največji slovenski sejem (o njem poročamo na straneh 6 in 7) žanje vse presežnike. Premier Drnovšek je ob otvoritvi obrtnikom napovedal lepše čase, v ekskluzivnem intervjuju Novemu tedniku, ki ga objavljamo na 4. strani, pa tudi Sloveniji in Slovencem. IViss Celja izbrana Izbor je z lepoticami, Bojanom in Chateaujevci rušil rekorde. Reportaža na strani 17. Puberteta slovenskih poslancev JEZIKOVNA ŠOLA Babvlcn Vpisuje v jesenske jezikovne tečaje: * odrasle in otroke (programi so potrjeni od Zavoda za šolstvo) * podjetja (možnost pridobitve potrdila o aktivnem znanju) Izvajamo priprave na mednarodne izpite univerze Cambridge. Vpis in vse informacije na Gimnaziji Celje, Kajuhova 2, tel. 063/29-308 od 12.-14. ure. Poslanci v naših očeh nimajo najlepše podobe. Anketa na strani 10. Št. 37-17. september 1992 KOMENTIRAMO Čas pričakovanj... Eden glavnih očitkov pred majskim odstopom predsednika celjskega izvršnega sveta Mirka Krajnca je bilo dejstvo, da je premier hkrati še vedno zasebni podjetnik. Čeprav so poslanci ob njegovem imenovanju to dejstvo sprejeli, je bila »ne-združljivost« obeh funkcij kasneje kal večine zamer. V podaljšanem roku za vložitev kandidatur za novega mandatarja, ki se je iztekel 10. septembra, je skupina osmih poslancev ZZD kot svojega kandidata predlagala dipl. inž. gradbeništva in direktorja zasebnega podjetja Andreja Komela. Stranke v glavnem molčijo, uradne kandidature ni vložila nobena, potiho pa nekateri vseeno napovedujejo, da bodo med samim skupščinskim zasedanjem prihodnji četrtek le poskusili s svojim kandidatom. Morda zato ker mislijo resno ali vsaj poskušajo sami sebi preprečiti ponovitev »naglavnega greha« izpred dveh let — morda pa zato, da bi pomešali volilne štrene... Kandidat za novega mandatarja mora namreč dobiti podporo večine poslancev celjske skupščine - 38 glasov pa bo pri večih kandidatih še težje zbrati kot pri enem. A nekaj bo s celjskim IS le potrebno narediti! Sicer 11-članska vlada se vse bolj krči, saj je po razrešitvi sekretarja za družbeno-ekonomski razvoj Bojana Kolenca IS podprl tudi predlog za neprofesionalno vodenje resorja za finance, ker Žarko Mrovlje zapušča službo v občinski upravi. Stranke očitajo IS, da po odstopu sprejema dolgoročne rešitve za občino, predlagajo moratorij (SKD in SDP) na oddajanje posameznih dejaniosti v upravljanje in obljubljajo (SDP), da bo nova vlada imenovana čez »nekaj trenutkov.« Teh nekaj trenutkov pa se bo čez nekaj dni zaokrožilo v 4 mesece... Prizadevanja celjskih politikov za regionalni razvoj Slovenije ob spoznanju, da že oblikovanje lastne občinske politike povzroča večini preglavice, bledijo. Ali pa morda dobivajo novodobno podobo razmer, ko naj bi posebne ure merile čas pričakovanj razvojne strategije občine in mesta ob Savinji... Zgodilo pa se ne bi nič. Vsaj do volitev — tudi na lokalni ravni — ne. Takrat pa bodo bolj kot zdajšnji politiki in strankarski možje na vrsti ljudje, volilci, na katere danes z redkimi izjemami nihče niti pomisli ne. Lahko bodo izbirali po lastni presoji, lahko pa tudi nasedli predvolilni propagandi — v vsakem primeru pa bodo te volitve nekakšen prelomen trenutek, po katerem bomo spet merili nov čas pričakovanj. In tudi po zdajšnjih dogodkih v občini Celje je za volitve res že skrajni čas. IVANA STAMEJČIČ Na majhne pozabljajo V Šeščah so proslavili žalski občinski praznik S slavnostno sejo zborov žalske občinske skupščine, ki je bila v nedeljo v Mat-kah, v šeški krajevni skupnosti, so zaključili letošnje prireditve ob prazniku občine Žalec. Občina praznuje svoj dan v spomin na 6. september leta 1868, ko je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Že takrat so sprejeli resolucijo o združitvi vseh slovenskih dežel v eno državo in sprejeli zahtevo, da postane uradni jezik slovenski. Zbrane poslance, dosedanje občinske nagrajence, predstavnike sosednjih občin in druge goste, med katerimi je bil tudi podpredsednik slovenske skupščine Vitodrag Pukl, je v imenu Šeščanov in prebivalcev Matk najprej pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Leon Bervar. V uvodni besedi je med drugim opozoril, da delitev sredstev iz občinskega proračuna, glede na število prebivalcev v posamezni krajevni skupnosti, ni pravična. Praviloma imajo največ komunalnih težav prav majhne skupnosti, ki poleg tega zavzemajo še dobršen predel hribovitega sveta. To bi v bodoče morali upoštevati načrtovalci proračuna. Sicer pa so se v Šeščah in Matkah tudi letos ljudje izkazali s prostovoljnim delom ter prispevki. Postali so bogatejši za mnoge komunalne pridibitve, žal pa letos ni bilo sistemskega denarja za financiranje ob občinskem prazniku. Sicer pa sodi med najpomembnejše letošnje pridobitve razširjena in na novo asfaltirana cesta od Šešč do Šempetra. Dela bodo predvidoma zaključena prihodnji mesec. Slavnostni govornik na skupščinskem zasedanju je bil predsednik žalske občinske skupščine profesor Milan Dobnik. Med uspehi, ki so jih v minulem letu dosegli v občini, velja omeniti nekaj kilometrov na novo asfaltiranih cest, boljšo oskrbo z vodo, novo streho na osnovni šoli v Žalcu in ne nazadnje galerijo Dore-ta Klemenčiča Maja, kjer bodo prirejali razstave najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov. Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja občine Žalec. Grb občine Žalec so prejeli Slavko Šketa iz Braslovč, Janko Šoštarič iz osnovne šole v Braslovčah, Delavsko prosvetno društvo Svoboda . Polzela, gasilsko društvo Šešče ter gasil- sko društvo iz Matk. Plakete občine so prejeli Silvester Ma. rič iz karate kluba Žalec, Traugott Bj. edermann.ustanoviteljslovensko-švicar ske konfederacije Slovica, in Marink; Marovt iz osnovne šole Polzela. Značko izvršnega sveta so podelil Zlatku Frelihu iz Pongraca, Anici Jan žovnik z Dobroveli, Francu Pesjaku, čla nu društva Oton Župančič iz Salzburga in Mihi Goličniku, direktorju Hmezado ve banke iz Žalca. Vsako leto na slavnostnih zasedanji] podeljujejo tudi priznanja in nagrad Inovator. Letos so jih prejeli Ivo Kreča Janko Drča, Marjan Remic in Franc Že leznik iz KIV za znamenito peč za sežiga nje posebnih odpadkov, Jure Ljubic i Dušan Ribič iz KTV za inovacijo pri niz kotemperaturnem kotlu s sestavljen dvoplaščno grelno površino iz litine i jekla ter Sinja Zaje in Milica Mogu i osnovne šole Vere Šlander Polzela za ali cijsko raziskavo fleksibilne dlferenciaci je v osnovni šoli. JANEZ VEDENI] Podoba regije na ogledu v Mainzu V začetku tedna je bila celjska regija v gospodarskem, finančnem kulturnem in turističnem smislu v središču pozornosti Mainza, glavnega mesta nemške dežele Porenje-Pfalz. Sliši se prevzetno, ampak razstava zlatarskih, keramičnih, kristalnih in likovnih izdelkov Gorana Horvata, ki ji je otvoritveni glasbeni navdih dal pianist Hinko Haas, odprl pa jo je slovenski veleposlanik v Bonnu dr. Boris Frlec, je z vabilom Sparkasse Mainz privabila kar precej čez sto nemških in slovenskih gostov, pretežno poslovnežev. Razstavo je s predstavitvijo celjske regije integrirala go-spodarsko-bančna delegacija, ki jo je vodil predsednik Medobčinske gospodarske zbornice mag. Franček Knafeljc. Tako je šlo v bistvu za promocijo Slovenije, torej za državno raven, vendar s predstavitvijo ene od njenih regij, ki je dovolj oziroma zgledno poslovno intenzivna prav na omenjenem ozemlju. Tu se ob finančnem velemestu Frankfurtu stikajo meje treh gospodarsko visoko razvitih dežel - Porenja-Pfalz, Hessen in Baden—Wurtemberg. Govoriti danes o konkretnih rezultatih regijske zbornične »ekspedicije« bi bilo prav tako izjemno prevzetno: dejstvo je, da so pisni materiali in vsi mogoči prospekti ter izdelki Zlatarne Celje , keramike iz Liboj in kristala iz Rogaške Slatine, vključno z biblijskim ciklom Gorana Horvata v Mainzu na ogled do srede oktobra. Verjeti je, da bodo navadni nemški varčevalci dnevno zadevali v celjsko regijsko prisotnost v svoji hranilnici. Potrjene so osnove za še boljše sodelovanje med LB banko Celje in hranilnico Mainz. Pri tem gre po besedah Nika Kača za nove pobude in ponudbe, kot so npr. finančno svetovanje pri vrednostnih papirjih, blagajniških zapisih, življenjskem zavarovanju, prav tako tudi na področju AOP in podobno. Med vrsticami mnogih pogovorov, pa tudi uradno, je bila izražena pripravljenost Mainza, da Sloveniji ponudi gostoljubje za odprtje slovenskega konzulata, ki bi mestu Mainz prestižno zaokrožil število konzulatov na 18. Ali gre pri tem zgolj za prestižni vidik tekmovanja med nemškimi mesti, je za nas drugotnega pomena, če je iz tega mogoče iztržiti konzularne prostore npr. zastonj ali na pol zastoVij. Vsekakor pa je bilo mogoči jasno občutiti: izmenjave kul turnih in folklornih skupil med društvi na manj kot regij ski ravni so sicer dobrodošle vendar poslovnega Nemca t< hip v Evropi regij zanimaj« predvsem izdelki, ki so nad povprečni in zanimivi za trže nje. Pri tem sešteva tako »iz delke« narave - lepoto, pod nebje, bistrost voda in izvin kisle vode, kot izdelke člove škega uma in rok. Torej je tre ba najprej ugotoviti, da je edi no na regionalni, ne manjš ravni, mogoče poslovno naj resneje in dolgoročno komuni cirati, pri čemer moramo v do mači, celjski regiji, natančni in brez medsosedske, tipični slovenske »fovšije« definirati kaj so regijski »špicenproduk ti« za nemško tržišče. Pri ten seveda sploh ni pomembno i katere občine je kaj. Ali je ti za regijo sedem naravni! zdravilišč? Ali alpski prosto Zgornje Savinjske doline? A! je to kristal iz Rogaške Slatini ali topla voda zdravilišča Do brna? Ali je to celjsko zlatar stvo? Ali je to novi celjski vele sejem? Vprašanj je veliko z odgovori ne smemo čakati Poslovno dobro obveščeni kro gi v Mainzu nas imajo za Ka talonce, kar je verjetno za naši sedanje zmogljivosti in spo sobnosti preveč laskavo. Am pak tudi to je mogoče izkori stiti. MITJA UMNIK Gospodarske lavne službe po novem V Celju čakajo na sprejem ustrezne zakonodaje - Zadnjo besedo bodo imeli poslanci Člani celjskega izvršnega sveta so soglasno sprejeli predlog organiziranja gospodarskih javnih služb v občini, ki ga je pripravila strokovna služba za komunalno gospodarstvo. Predlog, ki ga bodo najprej obravnavali še poslanci, bo služil kot strategija organiziranja gospodarskih javnih služb. V Celju namreč zagovarjajo svojo usmeritev v čimprejšnjo reorganizacijo vseh gospodarskih javnih služb - kaže pa, da bo tudi v republiki kmalu sprejet Zakon o gospodarskih javnih službah, ki bo osnova za nadaljnje delo. Tako so člani IS sprejeli sklep, da s pripravami na reorganizacijo nadaljujejo. Med najpomembnejšimi nalogami bo priprava besedil občinskih odlokov, ki jih bo potrebno obravnavati takoj po sprejemu zakona, in ocenitev bodočega premoženja občine - torej vseh objektov in naprav, s katerimi zdaj upravljajo v posameznih dejavnostih, po sprejemu nove zakonodaje pa naj bi v občinah raz- pisovali za upravljanje z njimi koncesije. V Celju je bilo doslej največ storjenega na področju komunalnega gospodarstva, kjer so v racionalizaciji poslovanja tudi ustrezno reševali vprašanja viškov delavcev. Podoben pristop bo veljal tudi v ostalih dejavnostih, saj v IS predlagajo, da bi se bodoče direkcije oblikovale s strokovnjaki iz posameznih področij. Predstavniki strank so pripravljeno gradivo v glavnem ocenili kot dobro - poudarjali pa so, da mora imeti zadnjo besedo pri sprejemu odločitev občinska skupščina. Željko Cigler (SDP) je opozarjal, da v Sloveniji ustrezna zakonodaja še ni sprejeta, Celje pa v reorganiziranju služb močno prehiteva. Menil je, da IS v zdajšnji sestavi ne bi smel odločati o tako pomembnih zadevah ter dejal, da bodo v stranki podprli pobudo SKD o moratoriju na razpis kakršnikoli koncesij. Vendar pa so mu člani IS pojasnili, da gre v pripravah na reorganizacijo za redno delo, IS pa mora tudi po majskem odstopu predsednika Mirka Krajnca svoje delo normalno opravljati naprej. I.STAMEJČIC REKLI SO Mirko Krajne, predsednik IS SO Celje: »V Celju se veliko govori o >prodaji< Plinarne, vendar v izvršnem svetu oziroma občinskih upravnih organih o tem sploh ne razmišljamo. Res pa je, da se pogovarjamo s tremi partnerji iz Italije in dvema iz Avstrije, ki so zainteresirani za dokončno izgradnjo plinovodnega omrežja v celjski občini in tudi za oskrbo s plinom. V ponudbi, ki smo jo dobili, je jasno zapisano, da so tuji partnerji pripravljeni v treh letih zgraditi preostali, manjkajoči del plinovodnega omrežja - mi sami pa bi to najhitreje zmogli v desetih letih. Če bodo ti pogovori še naprej uspešni, bomo v Celju morda prišli do novega, mešanega podjetja, v katerem pa bo občina Celje še vedno večinski lastnik. Naš kapital v tem podjetju pa bi bila Plinarna. Tako bi bili računi čisti tudi po opravljenih delih in poteku koncesije, ki bi jo to mešano podjetje dobilo, saj bi posamezne kapitalne vložke lahko v vsakem trenutku realno ocenili.« Savinjčani in Revirci na Mrzlici V nedeljo ob 11. uri se bodo Savinjčani in Revirci znova srečali na tradicionalnem shodu na Mrzlici. To je v bistvu nadaljevanje tabora ljudske fronte pred drugo svetovno vojno. Organizatorja letošnjega srečanja sta območna odbora Socialistične stranke iz Žalca in Trbovelj, v kulturnem programu pa bodo nastopili godba na pihala, pevski zbor in recitatorji. Zbranim bo govoril predsednik Socialistične stranke Slovenije, Viktor Žakelj. J. V. Slovenski borci v Ljubljani V počastitev 50. obletnice ustanovitve prvih brigad slovenske partizanske vojske, se bodo borci iz vse Slovenije v soboto zbrali na slovesnosti v Ljubljani. Že jutri pa bodo odprli razstavo z naslovom Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem. Srečanja v Ljubljani se bo udeležilo tudi nekaj sto borcev iz celjske regije. J. V. Šentjurčani o industriji Pretekli petek je bila v Šentjurju javna tribuna Kakšen kruh nam bo rezala industrija. Pripravili so jo šentjurski socialdemokrati, razmere v slovenski industriji pa je predstavil dr. Andrej Ocvirk, član predsedstva stranke in direktor Slovenskih železarn. V razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki šentjurskih podjetij, železarne Štore, Žične Celje in sindikatov, so poudarjali potrebo po organi -ranem in učinkovitem razreševanju problemov industrije, ki v Sloveniji ustvarja preko polovice družbenega proizvoda, v Šentjurju pa je od nje odvisna večina prebivalstva. Udeleženci so opozarjali, da je industrija pred zlomom, slovenska politika pa se ukvarja z obrobnimi problemi in sedaj, pred volitvami, še s poceni parolami, kot »slovensko indu- strijo Slovencem«, čeprav Nemcem, Italijanom ali Francozom ne gre slabo ob 25 do 35 odstotnemu deležu tujega kapitala. Zaradi naše neorganiziranosti smo poceni prodali nekatera uspešna podjetja, so dejali, in s tem izgubili številna delovna mesta. Ne moremo se dogovoriti o koncesijah za ceste, ljudje pa umirajo v prometnih nesrečah. Lastno industrijo ščitimo neučinkovito, dobrih socialnih programov nimamo... Ker je slovenska industrija v veliki meri odvisna od politike, je potrebna angažiranost Socialdemokratske stranke Slovenije pri oblikovanju industrijskega in delavskega lobija v politiki, ki bo sposoben tudi po volitvah varovati interese slovenske industrije in in- dustrijskih delavcev, njihovi pravic in socialne varnosti, s sklenili ob zaključku okrogl mize. OTO PUNGARTNI1 S Svetlobo do harmonije Medobčinska organizacij slepih in slabovidnih Celje j ustanovila invalidsko podjetj Svetloba, ki bo opravljal zdravstvene storitve. Strokov no usposobljeni slepi maser, z ustreznimi izkušnjami n področju celostne ročne masa že ter razgibavanja rok in no bodo z masažo skušali stran kam spet vrniti notranjo har monijo, ki je osnova zdravja Svoj kabinet imajo na Gregor čičevi ulici 6 v Celju. Št. 37 - 17. september 1992 3 Nekaj ukinjenih avtobusnih prog Novi vozni redi slovenskih avtobusnih prevoznikov po navadi izhajajo že v začetku junija. Letos so izšli šele septembra, ker so morali prevozniki uskladiti tako imenovane daljinarje. Prej se je namreč dogajalo, da je prihajalo do časovnih razlik na enakih avtobusnih progah, s tem pa so si avtobusna podjetja nehote skakala v zelje. Vozni redi veljajo eno leto. Med novostmi v naši regiji velja zapisati, da so pri Izletniku ukinili jutranjo progo na relaciji Hudinja-Ulica Frankolovskih žrtev, dve avtobusni liniji na progi Šentjur-Celje ob 14,05 in 14,20 uri so združili v eno z odhodom iz Šentjurja ob 14,10 uri, ukinili so jutranjo progo ob 5,20 uri iz Lo-krovca v Celje ter ob 5,55 uri iz Lopate. V Zagreb lahko odslej potujete z Izletnikovim avtobusom ob 5,30 uri, s tem, da morate prestopiti v Krapini, sicer pa Izletnik vozi v Zagreb tudi iz Bistrice ob Sotli. To so v bistvu največje spremembe voznih redov, podrobnejše informacije dobite v prometni pisarni Izletnika, kjer so vam na voljo tudi novi avtobusni vozni redi. JANEZ VEDENIK Borci ne vedo, komu bodo dali glasove Kakšnih 200 borcev iz žalske občine se je v soboto zbralo v Matkah. Med njimi je bil tudi predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. Povedal je, da so borci zaskrbljeni zaradi zadnjih dogajanj v Nemčiji in Italiji, kjer je vse več neonacističnih in neofašističnih izpadov, žal pa se zadnje čase pojavljajo tudi pri nas. Dejal je tudi, da borci zaenkrat še ne vedo, komu bodo na volitvah oddali svoje glasove, vsekakor pa tistim, ki bodo spoštovali pridobitve NOB. Sicer pa bo ena izmed glavnih nalog skrb za zdravstvene in socialne pravice borcev; ker je novi zakon o zdravstvenem varstvu močno skrčil njihove pravice, bodo sprožili ustavni spor. V vsakem primeru pa si bodo prizadevali za objektivno prikazovanje vloge NOB. Zbrane je pozdravil tudi predsednik žalske občinske skupščine Milan Dobnik. Povedal je, da zelo ceni borce NOB, saj so položili temelj za samostojno Slovenijo. To so v bistvu storili že na kočevskem zboru. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole iz Prebolda ter Savinjski oktet. JANEZ VEDENIK Izvršni svet ima program Po številnih očitkih, največ iz občinske skupščine, je konjiški izvršni svet vendarle izdelal svoj program dela. Po besedah predsednika izvršnega sveta Rudija Petana uvrščajo med prednostne naloge komunalno urejanje vseh naselij v občini. Do vsakega naj bi vodila primerna cesta, vsa naj bi imela zagotovljeno zdravo pitno vodo (ob tem bi naj evidentirali vse vodne vire v občini), imela bi naj urejeno kanalizacijo in v doglednem času tudi čistilno napravo. Skupaj s podjetjem za PTT bo izvršni svet skušal zagotoviti, da bi vsak zaselek imel vsaj eno telefonsko številko. Poskrbel bo tudi za primeren odvoz odpadkov in ureditev in razširitev centralnega odlagališča odpadkov v Slovenskih Konjicah. Čaka jih tudi še nekaj dela pri elektrifikaciji, saj je na vitanjskem območju še nekaj zaselkov brez električne napeljave, zlasti na Tolstem vrhu pa je potrebno zgraditi trafo- postaje in s tem preprečiti velika nihanja električne napetosti. Pri splošnih usnmeritvah poudarjajo razvoj obrti (konkretno: komunalna ureditev nove obrtne cone na nekdanjem Konusovem zemljišču) in turizma. V program dela so zapisali med drugim še računalniško podprtje dela geodetske uprave in ureditev sistema obveščanja pri požarni varnosti. MBP Največ za šolstvo Konjiški izvršni svet bo predlagal skupščini povečanje javne porabe za 107 milijonov tolarjev. Dodaten denar naj bi po predlogu izvršnega sveta namenili predvsem za potrebe vzgoje in izobraževanja - skupno 40 milijonov tolarjev. Šole in vrtci potrebujejo denar predvsem za materialne stroške — od kurjave do vzdrževanja stavb in nakupa manjših pripomočkov za delo, delno pa tudi za osebne dohodke. Precej, 25 milijonov tolarjev, bi naj porabili za delo državnih organov, za gospodarsko infrastrukturo 20 milijonov (tu je vštetih tudi 10 milijonov tolarjev, ki jih neposredno namenjajo odpravi posledic suše), za naložbe na področju komunale pa 20 milijonov tolarjev. MBP Žur kot priprava na volitve Minuli konec tedna je celjskemu občinskemu odboru SDP uspelo pripraviti tradicionalno družabno-zabavno prireditev, na katero so vabili vse Celjane in Celjanke. Piknik na Gričku so načrtovali že spomladi, vendar je takrat zaradi dežja odpadel. Jesensko srečanje na Gričku pa so v stranki izkoristili tudi za kratko predstavitev svojih priprav na volitve. Medtem, ko so za malčke prijazno poskrbeli v »vrtcu v naravi«, sta ostalim udeležencem strankin volilni razglas predstavila predsednik SDP dr. Ciril Ribičič in Lev Kreft, republiška poslanka Sonja Lokar pa je spregovorila o ženski politiki, kakršno za Slovenijo vidijo v SDP. IS Suša je prepolovila pridelke V Celju nujen nakup koruze, sicer se bo stalež živine močno zmanjšal - Nakup cistern Grelna in boljši pogoji za vodooskrbo Podatki o letošnji suši, ki jih te dni zbirajo, kažejo, da je suša kmetijstvo na Celjskem prizadela bolj, kot je bilo sprva pričakovati. V celjskem izvršnem svetu ocenjujejo, da je suša v občini povzročila veliko gospodarsko škodo. Strokovna komisija, ki si je ogledala razmere na terenu, ocenjuje, da bo pri koruzi 40-, na travinju pa 60-odstotni izpad pridelka. Hmelja je v celjski občini le za polovico načrtovanih količin, v sadovnjakih in vinogradih, kjer so še pred kratkim ocenjevali, da bo izpad le petinski, bo škoda mnogo večja. Po trenutnih ocenah je neposredne škode v kmetijstvu za 400 milijonov tolarjev, ker pa se bodo na ne- katerih kulturah posledice suše poznale še prihodnje leto, je dejanska škoda mnogo večja. V izvršnem svetu so podprli nekaj ukrepov, s katerimi bodo v občini poskušali ublažiti težak položaj v kmetijstvu. Tako bodo kmetje oproščeni plačila melioracijske udeležbe za vzdrževanje teh objektov in plačila najemnin za kmetijska zemljišča Skladu kmetijskih zemljišč občine Celje, na republiko pa so naslovili tudi prošnjo za odpis plačila letošnjih katastrskih davkov. Posebna komisija za oceno škode bo celjski izpostavi Republiške uprave javnih prihodkov posredovala podatke o ocenjeni škodi, ki jih bodo upoštevali pri znižanju davka iz kmetij- ske dejavnosti in pri znižanju oziroma odpisu prispevka za zavarovanje kmetov. V Kmetijski zadrugi Celje ugotavljajo, da se je ponudba domače živine v zadnjem času kar podvojila - ker je živino izredno težko plasirati na trgu, pa so kmetje zaradi podalj- šanih plačilnih rokov še dodatno oškodovani. Zato je občinski IS iz proračunskega rezervnega sklada za* elementarne nesreče odobril približno 5 milijonov tolarjev za 30-od-stotno regresiranje nakupa 500 ton koruze, 80 ton sojinih tropin in' zaščitnih sredstev za 25 hektarov intenzivnih sadovnjakov. I. STAMEJČIC Oskrba s pitno vodo v sušnih obdobjih v višje ležečih krajih je v celjski občini že dolgo problem. Posebej problematična so naselja v krajevnih skupnostih Aljažev hrib, Pod gradom, Svetina, Teharje, Štore, Dobrna, Šmartno, Vojnik, Strmec in Fran k o lovo. na teh območjih pa je brez redne oskrbe z vodo 465 ljudi. Odvisni so zgolj od vode, pripeljane s cisternami. Leta 1989 so gasilci prepeljali tisoč 200, letos pa do konca avgusta skoraj 3 tisoč 600 kubičnih metrov vode. Prav zaradi tega so v IS tudi odločili, da iz proračunskega sklada za primer elementarnih nesreč zagotovijo denar za nakup štirih cistern Creina, ki bodo namenjene predvsem za prevoz pitne vode. V občini bodo krili stroške oskrbe s pitno vodo, pa tudi 80 odstotkov stroškov prevozov. Čim prej naj bi uredili tudi 4 odv-zemna mesta, kjer bi v bodoče lahko iz omrežja črpali vodo v cisterne. Doslej se je namreč kar nekajkrat zgodilo, da je zaradi črpanja vode za ljudi, ki bi sicer ostali brez nje, vode zmanjkalo za ostale porabnike. SVET MED TEDNOM Neuvrščeni -na smetišču zgodovine Piše: ERIKA REPOVŽ Vrhunski sestanek neuvrščenih v Džakarti je s svojo neodločnostjo, neenotnostjo in konec koncev, to danes že lahko trdimo, popolno politično irelevantnostjo dokončno pokazal, da doživlja gibanje ob svoji tridesetletnici popolen zaton. Ustanovljeni so bili v časih, •ki so gledani z današnje perspektive, že oddaljena zgodovina. Mednarodno razmerje sil se je od nastanka gibanja do danes močno spremenilo. Otoplitev odnosov med velesilama je privedla do popuščanja napetosti v svetu, nastala pa so lokalna krizna žarišča v do včeraj še obrobnem političnem prostoru. Danes neuvrščeni nimajo več vloge uteži na tehtnici bipolarnega sveta, ampak bi svoj obstoj lahko oparavičili le, če bi rešili krizna in vojna žarišča v lastnih vrstah. Tega pa ta trenutek niso sposobni in kar je še bolj indikativno, od njih tega nihče več ne pričakuje. Džakarta je bila menda več kot dovolj jasna ilustracija. Sprejemanje dokumentov in sklepnih resolucij brez političnih strategij in jasno formuliranih stališč kaže na to, da so sestanki držav članic formalnost in zgolj larpur-lartistično vzdrževanje preživele tradicije skupine držav, ki v nekaj dneh sestankovanj in zasedanj ni bila sposobna pokazati niti na krivca vojne v BiH. Oboroženi konflikti so danes ne le resničnost ampak značilnost neuvrščenih, ki bi jo naposled morali prikazati v pravi luči. Bivša Jugoslavija je g vojnim stanjem na' Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini in s tempiranimi bombami na celotnem ozemlju (nekdanje) države, groteskna podoba same sebe. Včasih dobro znanega bleščečega maršalovega lika v vlogi ambasadorja miru in pobudnika alternativne politike v mednarodnih odnosih se danes spominja le še redkokdo. Resničnost neuvrščenih je vse kaj drugega kot skupnost brezkonfliktnih družb, katerih imidž je bil zgrajen po znanem komunističnem vzoru, da se razpoke v lastni hiši skrijejo za bleščečo fasado in leporečnimi ideološkimi parolami. Danes vzroka za njihove težave nihče več ne pripisuje politiki vmešavanja velesil, ki zaradi svojih, z zlomom kolonialnega sistema omajanih interesov, povzročajo razdor med na novo osvobojenimi narodi, niti v kontekstu spopada med Vzhodom in Zahodom. Resnica je veliko preprostejša. Neuvrščeni so svet, nabit z etničnimi, religioznimi, rasnimi in plemenskimi konflikti, ki se v luči ekonomske odvisnosti od razvitega sveta iz dneva v dan bolj zaostrujejo. Deklaracije in resolucije, ki so jih članice v preteklosti sprejemale na svojih vrhunskih sestankih, so lastne razprtije omenjale le splošno, kasneje, ko so začele ogrožati homogenost gibanja in njegovo podobo v svetu, pa so sicer poimenovale akterje, konkretno pa niso storile nič drugega kot obsodile dejanje in uporabo sile. Podirati so se začeli še zadnji tabuji, kot na primer oboroževanje, saj je danes jasno, da je okrog 20% zunanjih dolgov držav v razvoju povezanih s posojili za nakup orožja in da te države, ki predstavljajo večino neuvrščenih, na vseh področjih izgubljajo tekmo z ekonomsko razvitimi. Da bi lahko postale upoštevanja vredna alternativa razvitemu svetu, jim ne bi pomagala več nikakršna menjava ideologije, ampak le še maksimalna ideološka razbremenitev. Sedemdeseta leta so bila za neuvrščene pogubna na vseh področjih, še posebej pa na ekonomskem, kjer je napačen gospodarski program z zavračanjem svetovnega trga kot imperialističnega zaprl gospodarstvo tretjega sveta in 'ga uničil. Edini razvoj, ki so ga doživljali neuvrščeni, je bil razvoj nerazvitih. Štiri vrhunske konference v sedemdesetih letih so že postavljale visokoletečo politiko neuvrščenih na realna tla, še najbolj usoden pa je bil ekonomski program, sprejet na alžirski konferenci. Njegovo temeljno načelo je bilo opiranje na lastne sile in to za vsako ceno. Večina neuvrščenih držav je imela, in pretežno še ima, državno vodena gospodarstva, politika opiranja na lastne sile pa jih je še bolj odmaknila od prepiha svetovnega trga. Gospodarska politika se je izrodila v rezlične oblike av-tarkičnosti, samozadostnosti in zaprtosti. Najbrž ni naključje, da države tretjega sveta, ki jih sedemdeseta leta niso gospodarsko izčrpala, temveč poživila, niso članice neuvrščenih, kar v prvi vrsti velja za Južno Korejo in Tajvan. Zato danes že lahko trdimo, da so neuvrščeni v začetku devetdesetih let ostali le negibna, brezoblična tvorba politično in ekonomsko invalidnih držav ali držav v razkroju, njihov politični pomen in vloga pa počivata le še na ovenelih listih nekdanjih sijočih lovorik. Št. 37 - 17. september 1992 Jesenski politični in gospodarski plodovi S predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom o bližnjih volilvab in obetih za stabilizacijo gospodarskih razmer »Druge države si lahko privoščijo predvolilno borbo in v tistih mesecih ne sprejmejo nobenih zakonov, ker imajo določena osnovna pravila igre. Slovenci teh osnovih pravil igre nimamo in če bomo čakali samo na volitve, potem bomo do takrat čakali še z marsičem drugim.« Tako je med drugim v ekskluzivnem pogovoru za Novi tednik razmišljal dr. Janez Drnovšek. Slovenski premier je v pogovoru, ki je stekel po odprtju mednarodnega obrtnega sejma v Celju, napovedal še skorajšnjo zamenjavo denarja, po njegovi oceni pa se tudi slovenskemu gospodarstvu počasi jasnijo obzorja. Potem, ko se je sprehodil med stojnicami na letošnjem 2 5. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, je slovenski premier ocenil, da gre za sejem z dolgotrajno tradicijo, da so stvari dobro pripravljene in da je tudi slovenska obrt dobro organizirana. »Pokažemo in ponudimo lahko marsikaj, slovenska obrt pa se lahko s svojo kvaliteto enakopravno vključuje v mnogo hujše zahodne pogoje gospodarjenja,« je bil ob petkovem obisku prepričan dr. Drnovšek. Natanko pred letom dni so slovenski obrtniki v Celju na takratno vlado naslovili cel kup zahtev in v zameno za njihovo uresničitev ponudili kar 60 tisoč novih delovnih mest v štirih letih. Bivša vlada je ponudbo spravila v predal, za vašo vlado pa predlogi očitno spet postajajo zanimivi. Kaj boste ponudili sedanjim in bodočim obrtnikom, da bo ta del gospodarstva lahko normalno delal in se razvijal? Res je bila lani dana takšna ponudba vladi in sam se z obrtniki strinjam. Obrt je lahko močan pospeševalec razvoja in lahko ponudi precej novih delovnih mest. V trenutnih razmerah je to za nas pomembno in potrebno. Zlasti v tem prehodnem obdobju, ko moramo izpeljati lastninjenje in prestrukturiranje družbenih podjetij, lahko obrt oziroma malo gospodarstvo zapolni vrzel, lahko je nosilec nadaljnjega razvoja. Zato je vlada že na samem začetku delovanja izpostavila obrt. Ministrstvo za malo gospodarstvo je pri- pravilo poseben program za pospeševanje obrti in malega gospodarstva, program je potrdila tudi vlada. Predlagane so davčne olajšave, spremembe pri obrestni politiki, pospe- ševalna dejavnost, razvoj informacijskih sistemov, uvozne olajšave, skratka ukrepi, ki lahko hitro učinkujejo. Predvsem želimo izenačiti pogoje naših obrtnikov z obrtniki v tujini. Kako pa komentirate zadnja dogajanja v parlamentu, pomeni sprejem volilne zakonodaje res konec različnim blokadam? Zadnji razplet v slovenskem parlamentu v zvezi s sprejemom volilne zakonodaje je izredno pomemben, izredno pozitiven, skoraj bi lahko rekel, da pomeni konec več mesecev trajajoče more. Izgledalo je že, da parlament ni sposoben sprejeti ničesar več. Niti razpustiti samega sebe niti organizirati volitev, izgledalo je, da smo v popolni pat poziciji. Malo je manjkalo, da bi prišli v neke vrste neustavno in nezakonito situacijo. Če ne bi bil sprejet volilni zakon, potem ne bi mogli loviti ustavnih rokov, na koncu teh rokov pa bi se znašli brez razpisanih volitev. To bi bilo nevarno, ker se že sedaj kažejo različne napetosti, možni ekstremizmi. Slovenija bi lahko prišla na rob nekakšne anarhije. Tega, sem prepričan, si večina Slovencev ne želi. Volilne zakone torej imamo, sam sem se močno angažiral, da je prišlo do končnega sporazuma med veliko večino parlamentarnih strank ter poslancev. Začenja se prevolilno odštevanje, predvolilna tekma bo huda, prišlo bo do velikih obtoževanj in bojev, kljub temu se mi zdi, da bo vse skupaj ostalo v zakonskih okvirih. Določen pa je rok, vemo, da bo tega enkrat konec, in upam, da bomo decembra dobili nov parlament, ki bo stabilnejši in v katerem se bodo lahko sprejemale odločitve. Do takrat bo vlada skrbela, da se razmere ne bi poslabšale, poskušali bomo stabilizirati gospodarstvo in reševati probleme v okviru svojih pooblastil. Volilna zakonodaja je pod streho, odprto ostaja vprašanje lastninske zakonodaje. Kdaj jo po vaši oceni lahko pričakujemo? Po tem zadnjem sporazumu v parlamentu se kažejo možnosti, da se bomo morda lahko sporazumeli še o drugih stva- reh. Strankarskim prvakom, tudi opozicijskim, sem pred časom predlagal, naj se sporazumejo o lastninski zakonodaji. Sporazumeli naj bi se v tem, da gre za nacionalni interes, zato naj bi pustili ob strani medstrankarske boje in zakon takoj sprejeli. Če bomo čakali na volitve, bo Slovenija izgubila še več časa, s tem pa tudi možnosti za nadaljnji hitrejši razvoj. Ponudba je zaenkrat naletela na nemogoča razmer- ja v parlamentu in ni dala rezultatov. Zato bom ponovno poskušal doseči dogovor, da bi lastninsko zakonodajo vendarle sprejeli. Morda bomo lahko sprejeli še kakšen zakon, ki se nanaša na prestrukturiranje podjetij in finančno sanacijo. Gre za, kot temu pravim, izvenserijske stvari, ne gre za kake rutinske ukrepe. Druge države si lahko privoščijo predvolilno borbo in v tistih mesecih ne sprejmejo nobenih zakonov, ker imajo določena pravila igre. Slovenci teh pravil igre nimamo in če bomo čakali samo na volitve, potem bomo čakali še z marsičem drugim. Predvsem z odpravljanjem nezaposlenosti in dvigovanjem življenjskega standarda naših ljudi. Računam na zrelost in odgovornost poslancev, da bomo tudi lastninski zakon še spravili skozi. September smo v Sloveniji pričakovali s strahom. Veliko je bilo napovedi o bistvenem povečanju brezposelnosti in socialnih nemirih. Črni september se zaenkrat še ni uresničil, kakšne so vaše napovedi? Smo na dnu gospodarske recesije, se morda počasi kopljemo iz tega dna ali se mu še približujemo? Mislim, da smo najnižjo točko že dosegli in da lahko krenemo navzgor. To je v precejšnji meri odvisno od tega, če bomo dovolj hitro sprejeli nekatere zakone. Številni rezultati kažejo, da bi Slovenija lahko zelo hitro izplavala iz sedanje situacije, če bi se lahko dogovorili za nujne ukrepe. Uspeli smo zaustaviti inflacijo, kar je izjemno pomembno, in to v nemogočih političnih razmerah. Ni bilo malo pritiskov raznih monopolov, vendar je vlada vztrajala in bo vztrajala tudi v prihodnje. Hočemo trden denar, temu se približujemo oziroma lahko rečem, da smo to skoraj že dosegli. Imamo velike devizne rezerve, vzpostavljeni so makroekonomski pogoji, da se lahko začneta nadaljnji razvoj in prestrukturiranje. Razlogov za opotimizem je kar dovolj. To mi potrjujejo tudi tuji državniki in ekonomisti, ki v Slove- niji vidijo presenetljive pozitivne premike. Slovenskemu tolarju napovedujete konvertibilnost. Lahko torej zdaj pričakujemo zamenjavo tolarskih bonov s pravim denarjem in zakaj država tako dolgo čaka s pravimi tolarji? Zamenjava denarja je nujna tudi zaradi številnih po-naredb, ki državi gotovo niso v prid. Novi denar bo zunaj v najkrajšem času. To bodo izredno kvalitetni bankovci, priprave so v zaključnem obdobju. Izdajanje novih bankovcev smo želeli povezati s stabiliziranjem denarnih gibanj in z zaustavitvijo inflacije. Ne potrebujemo samo lepega papirja, temveč dejansko trden denar. Ko bomo zamenjevali denar, bo to za Slovence tudi neke vrste simbol, da prihaja nekaj novega, da je konec inflacije in nestabilnih razmer. Ali vlada za prihodnje mesece predvideva kakšne nove ukrepe, ki bi bili zanimivi za gospodarstvenike? Poskušali bomo izpeljati nekaj stvari in umiriti nekatera gibanja. V mislih imam predvsem normalizacijo obresti, ocenjujem, da se bo dalo še kaj zmanjšati, problem pa bo dokončno rešen, ko bo sprejet za- kon o finančni sanaciji in sanaciji bank. Skušali bomo zaključiti oziroma izpeljati razpis o sanaciji podjetij, na katerega se je prijavilo sto po- djetij. Gre za najtežje primere, podjetja, ki jim grozi stečaj in za katera bomo iskali premostitvene načine financiranja ter ohranjali zaposlenost. Načrtujemo tudi reševanje problemov v bančnih sistemih, predvsem problem zamrznjenih deviznih vlog. Čedalje bolj se nagibam k temu, da bi morale banke, ne glede na sprejem zakona o sanaciji bank, še pred tem sprostiti devizne vloge. To bi lahko storili tudi zaradi precejšnih deviznih rezerv. Še eno stvar bi izpostavil, to so odnosi s Hrvaško. Konec meseca odhajam na obisk v Zagreb, kjer se bom sestal z novim predsednikom hrvaške vlade. V tem času potekajo strokovni pogovori, v katerih iščemo rešitve za številna odprta vprašanja. Če bomo probleme vsaj delno rešili, bo to že pomemben korak naprej. Ob vsem tem pa se bo vlada ukvarjala še s statusom Slovenije v svetu in njenih finančnih organizacijah. Slovenija je na tem, da v kratkem času postane polnopravna članica teh institucij. Pred nami je še vprašanje reševanja bivšega jugoslovanskega dolga. Stvar je zapletena, Slovenijo poskušamo potegniti iz tako imenovanega jugo rizika. Če nam bo to v naslednjih dveh mesecih uspelo, bo to pomenilo res do-kočno osamosvojitev Slovenije. Dogovarjali se boste s predstavniki Hrvaške. Slovenski gospodarstveniki si veliko bolj želijo stikov s srbskim gospodarstvom. Kakšno je vaše stališče? Gre za zelo delikatne stvari. Mi smo nova članica Združenih narodov in ne moremo si dovoliti kršitev njihovih resolucij. Normaliziranje odnosov s Srbijo lahko pričakujemo takrat, ko bo svet normaliziral svoj odnos do Srbije. Skupaj l z Združenimi narodi, Evropsko skupnostjo in drugimi bo tudi Slovenija naredila vse potrebne poteze. Ne bomo čakali niti sekunde dlje, kot bo potrebno, vendar vnaprej tega res ne moremo storiti. Kako pa se boste vi sami poslej pripravljali na volitve? Boste ostali zvesti svoji stranki? Seveda, drugače ne gre. Tudi moja Liberalno-demokrat-ska stranka bo stopila v predvolilni boj z željo, da pridobi čim več poslanskih mest v novem parlamentu in s tem seveda možnost za sestavo nove vlade po volitvah. IRENA BAŠA Sprejem volilne zakonodaje pomeni konec več mesecev trajajoče more. Če ne bi bil sprejet Volilni zakon, bi se Slovenija znašla na robu anarhije. Po zadnjem sporazumu v parlamentu se kažejo možnosti, da se bomo morda sporazumeli še o drugih stvareh. Računam .na zrelost in odgovornost poslancev, da bomo še pred volitvami sprejeli lastninski zakon. Ne potrebujemo samo lepega papirja, temveč dejansko trden denar. Ko bomo zamenjevali bankovce, bo to znak Slovencem, da se začenja nekaj novega, da je konec inflacije in nestabilnih razmer. Čedalje bolj se nagibam k temu, da bi morale banke, ne glede na sprejem zakona o sanaciji bank, še pred tem sprostiti zamrznjene devizne vloge. To bi lahko storili tudi zaradi precejšnjih deviznih rezerv. Normaliziranje odnosov s Srbijo lahko pričakujemo takrat, ko bo svet normaliziral svoj odnos do Srbije. Slovenija ne bo čakala niti sekunde dlje, kot bo potrebno. Št. 37 - 17. september 1992 5 GOSPODARSKI BAROMETER Marketing klub 92 Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani se danes končuje četrto sejemsko srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških in poslovnih storitev, materiala ter opreme, imenovano Marketing klub 92. S celjskega območja sodelujejo tovarna papirja Radeče, Steklarska šola Rogaška Slatina ter Studio Rebernik iz Velenja. Uvoz opreme V okviru prireditev ob mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je bila včeraj podpisana pogodba o prvi leasing kreditni liniji za uvoz opreme za potrebe slovenskega gospodarstva ter trajnih potrošnih dobrin. Pogodbo sta podpisala predstavnika SKB-Podjetja za promet z nepremičninami ter CA APOLLO LEASING z Dunaja. Slovenski predelovalci plastike v Gorenju Avstrijsko podjetje Fokuma iz Weissenbacha in program Hladilno zamrzovalna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati sta konec minulega tedna pripravila v Velenju seminar o predelavi plastike. Srečanje so združili s predstavitvijo nemškega podjetja Battenfeld, enega najstarejših in največjih proizvajalcev strojev ter naprav za predelavo plastike v Evropi. Ob tej priložnosti so 160 udeležencem predstavili zadnjo novost, to je krmilnik z uporabo transpjuterjev TC 40, ki ga bo podjetje Batten-feld prvič predstavilo na bližnjem mednarodnem sejmu plastike v Dusseldorfu. Ve-lenjčani pa so gostom tokat pokazali delovanje najnovejšega stroja za brizganje plastike z računalniško opremljeno krmilno tehniko. Slovenska kakovost Pred kratkim se je v Kranju končal sejem z naslovom Slovenski proizvod - slovenska kakovost. Med več kot petdesetimi podjetji so si pravico do uporabe znaka slovenska kakovost pridobila tudi tri podjetja z našega območja in sicer Lesna industrija Bor Laško za pohištvo Alea, Emo Hišna energetika za kotel za centralno ogrevanje na olje in plin ter Tovarna izolacijskega materiala Laško. Znak slovenska kakovost so jim podelili za fasado Demit plus, dvoslojni sistem hidroizolacije z elasto-mer bitumenskimi trakovi ter enoslojni sistem hidroizolacije za premostitvene objekte. Jutri okrogla miza Razvoj podjetja in njegova prihodnost, uspešnost poslo- vanja ter ohranjanje delovnih mest, preoblikovanje podjetij, lastninjenje in sodelovanje delavcev v tem procesu - to so vprašanja, na katera terjajo odgovor zaposleni v Gorenju. Odgovore pričakujejo na jutrišnji okrogli mizi, ki jo sklicuje svobodni sindikat Poslovnega sistema Gorenje. Na pogovor so povabili tudi predstavnike slovenske vlade, ob-. čine ter Gospodarske zbornice. Du pont v »Polzeli« Tovarna nogavic s Polzele, ki letos praznuje 65 letnico obstoja, je v sodelovanju z ameriško firmo Du pont pripravila strokovno posvetovanje o izdelavi in uporabi hlačnih nogavic iz zelo elastične niti lycre. Predavanje o lastnostih in uporabni vrednosti takih hlačnih nogavic so vodili strokovnjaki firme Du pont. Zanimiva je bila tema s področja marke- tinškega pristopa, kakršen je uveljavljen v Evropi. Prednosti hlačnih nogavic iz lycre so v izjemni prožnosti in gladkosti, zato se lepo prilegajo vsaki nogi. Tudi pogosta pranja jih ne spremenijo in se ne gubajo. Na posvetu so sodelovali tudi kupci iz Slovenije. Na modni reviji so manekenke modne scene Marvin prikazale nove izdelke polzelske tovarne nogavic. Nov program izdelkov se bo na domačem trgu prodajal pod imenom Glamo-ur, kolekcija pa je namenjena tudi prodaji na zahodnoevropskem tržišču. Tudi sama modna revija (na sliki) je lepo uspela. SZ Atrij prodaja parcelo za vrstno hišo v gradnji na Ostrožnem v Celju. SZ Atrij, tel.: (063) 25-612, od 7. do 15. ure. PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 16. 9. 1992 PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Agis Zavore d.o.o. iz Ptuja nudi zavorne agregate Grau, hidravlične zavorne valje in zavorne mehanizme. Informacije: tel. 062/ 772-131 (Emerik Weigl). - Podjetje HYDS - Hidravlika, pnevmatika iz Domžal nudi servis za hidravlične in pnevmatske komponente, proizvodnjo O-ringov in oljnih tesnil. Informacije: tel. 061/ 711-562 (Teodora Semolič). - Italijansko podjetje Best SRL nudi stacionarne baterije za telefonijo (Fiamm), alternativno energijo in pomožna napajanja. Nudijo tudi Batagam-ma kisikove bombice za osebno uporabo (predvsem za srčne bolnike) in razne parafar-macevtske pripomočke. Informacije: tel. 99-39-40-228-879 (Franko Strain). Povpraševanje: - Podjetje Thermotron d.o.o. iz Polzele - proizvajalec potopnih temperaturnih sond za enkratno uporabo (merijo visoke temperature do 1800°C) in različnih talin išče zastopnika. Informacije: tel. 701-221 (Zdenka Pečnik). - Nemško podjetje ADCOM - The art in design and technology išče partnerja za proizvodnjo elektronike (sestavljanje prevodniških plošč, meha- nična in finomehanična montaža, mehanična in elektronska kontrola, lastno kontroliranje kvalitete, serijska naročila po proizvodih med 10 tisoč in 14 tisoč kosi, lastna oskrba z repromaterijalom po listi delov). Možnost starta proizvodnje v začetku oktobra. Informacije: tel. 171-61-53-622 (B.Koppermann). - Italijansko podjetje Cosve S.P.A. iz Firenc išče proizvajalca »medu od akacije«. Informacije: tel. 99-39-055-23-47-145. - Podjetje VDT d.o.o. iz Ljubljane išče zastopnika za ameriško podjetje Norad corporation (proizvajalec vrhunskih zaslonskih filtrov za vse vrste računalniških monitorjev) - kot generalni zastopnik za celo državo. Informacije: tel. 061/375-412. Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informacijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. UPAJO ZAMAN - Rešilne bilke, kako se obdržati pri življenju, se je oprijelo več kot 150 podjetij v Sloveniji, ki so se prijavila za državno pomoč pri ozdravitvi gospodarjenja. Kot že mnogokrat doslej so se tudi tokrat na natečaj prijavila podjetja, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev, bila so pa navajena, da se je pri državnih jaslih zmeraj našlo kaj krme (beri: denarja), ki jim je omogočila preživetje. Po prvih ocenah finančnega ministra magistra Mitja Gasparija lahko samo okrog 50 podjetij računa na državno pomoč iz sklada, v katerem je 65 milijonov DEM. Pri tem, pravi minister, ne gre za podržavljanje, kar zlasti opozijske stranke poskušajo podtakniti vladinim nameram, ampak bodo posebne ekipe za ozdravitev podjetij, ki še imajo možno prihodnost, prevzele predvsem nadzor nad upravljanjem v takih podjetjih in našle sposobne posadke za vodenje. Vsekakor je to boljše od prikritih injekcij, s katerimi so v mnogih okoljih ohranjevali pri življenju neozdravljive gospodarske bolnike. In kaj s tistimi, ki so tudi tokrat mislili, da jim bodo pogledali skozi prste? Nekateri bodo morali v stečaj, če bodo tudi upniki izgubili upanje nad njimi, drugi pa bodo morda le našli vsaj nekaj novih trgov in se delno rešili. Seveda pa se bo poznalo pri številu zaposlenih, saj mnoga podjetja naredijo in prodajo manj, zaposlenih pa imajo toliko, kot v zlatih časih socializma, ko gospodarnost poslovanja, žal, ni bila temeljna vrlina in pogoj za obstoj. BRAVO, TONE! - Nekdanji Školčevi mladinci oziroma sedanji Drnovškovi liberalni demokrati so naredili prav, da so leta 1990 kandidirali za delegata v republiški skupščini enega najboljših (sicer med dolgočasnimi) slovenskih humoristov Toneta Partljiča, nekdanjega umetniškega vodje Drame SNG in zdajšnjega podpredsednika mariborske vlade. Partljič je večkrat - v nasprotju s ponesrečenimi skupščinskimi šaljivci - razveseljeval slovensko javnost, žebljico na glavico pa je zabil na zadnjem zasedanju skupščine, predlagal je, naj vsi sedanji delegati podpišejo izjavo, dane bodo kandidirali na letošnjih volitvah, saj imajo ljudje njihovega cirkusa in prerekanj, ki so jim bili priče v zadnjih 28 mesecih, čez glavo. Ni pa še ničesar zamujenega, saj bodo svoje mnenje o sedanjih delegatih, če bodo decembra 1992 kandidirali za nove poslance državnega zbora, lahko izrazili na volilnih listih. DISCIPLINIRAN KANDIDAT - Prav nerodno je bilo gledati dr. Stanka Buserja, ki ga je Slovenska ljudska stranka predčasno predlagala za kandidata za predsednika republike, kako nebogljeno je deloval kot delegat na zadnjem zasedanju. Verjetno je bilo Zelenim kar prav, da so se ga znebili, ko so gledali Buserjevo moledovanje za skupščinsko govorilnico. Gospe in gospodje, saj bi rad ostal v dvorani, pa jo bom moral zapustiti, ker me veže strankarska disciplina; v tem duhu se je kolegom iz vladnih strank opravičeval predsedniški kandidat, za katerega je očitno de-mosovski dogovor pomembnejši od pokončne drže. Verjetno si bodo mnogi možni volilci zapomnili Buserjev nastop, ko se bodo odločali o tem, kdo naj bi bil na čelu Republike Slovenije. Doslej smo Slovenci podpirali odločne, pogumne, samozavestne in samostojne kandidate. SPORNA DRUGA ETAPA - Navzlic Buserjevi mili tožbi in odhodu poslancev neobstoječega Demosa z zasedanja slovenske skupščine v sredo, smo le dobili temeljna volilna zakona - o volitvah v državni zbor in o državnem svetu. Očitno je tokrat prevladal razum in so se strankarski veljaki le odločili, da se ne bodo več igrali z ognjem oziroma prevzeli velikanskega bremena odgovornosti, če volilna zakona ne bi bila izglasovana. To pa je šele prva etapa dirke, katere cilj naj bi bil 6. in 20. decembra (volitve v državni zbor in za predsednika republike in potem drugi krog predsedniških volitev). Manjka še vrsta spremljajočih (spornih) zakonov, med njimi o 8 volilnih enotah z 11 volilnimi okraji, o evidenci volilne pravice, med šestimi zakoni, ki so v različnih fazah skupščinskega postopka pa je tudi zakon o vladi. Krščanski demokrati, recimo, pogojujejo sprejem svežnja volilnih zakonov s sprejemom zakona o vladi, katerega pa poslanci še nimajo, niti v osnutku. Seveda je za mnoge stranke pomembno, kako si je Drnovškova vlada zamislila novo vlado po volitvah. Kakšne bodo pristojnosti predsednika, koliko bo imel podpredsednikov (zdaj so dr. Pučnik, mag. Rigelnik in mag. Žakelj), koliko bo ministrov (po delovnem osnutku naj bi jih bilo le 14 namesto sedanjih 27), kakšne bodo njihove pristojnosti in plače, kakšen bo odnos med vlado in parlamentom. Če bo v vladni koaliciji spet 6 ali sedem strank, bo boj za majhno število ministrskih stolčkov zelo hud. Nekaj podobnega pa lahko pričakujemo, saj je težko verjeti, da bi katera od strank na volitvah dobila več kot 50-odstotno podporo volilcev, da bi lahko sama sestavila vlado.- Malo verjetno pa bi bila koalicija med, recimo, zmagovitima Liberalno-demokra tsko stranko in Slovenskimi krščanskimi demokrati. SLOVENKA ŠT. 2 - Soci-alistična stranka Slovenije si je po tradiciji, ki jo je bil zagovoarjal že Jože Smole kot predsednik nekdanje socialistične zveze, za predsedniškega kandidata omislila žensko. Računajo, da si bo s svojim programom in javnimi nastopi 42-letna pravnica in republiška delegatka Darja Lavtižar-Bebler še povečala naklonjenost volilcev. Tako se bodo volilci ljubitelji nežnih obrazov zdaj morali razdeliti: kdo bo za dr. Alenko Žagar-Slana, ki so jo predčasno za kandidatko predlagali narodni demokrati, in kdo št. 2-za socialistko Darjo Lavtižar. V volilni kampanji bo prednost na strani prve, saj bo na volilnih shodih lahko slikal France Slana, medtem ko bo moral dr. Anton Bebler prositi za dopust zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, da se bo začasno vrnil iz Bruslja in v odločilnih trenutkih podprl življenjsko družico. Res pa je, da si Slovenci doslej v mirnih časih še niso pustili komandirati od žensk... Št. 37-17. september 1992 6 Ne zapravite vsega denarja za velike Tako le vladnim možem na otvoritvi svetoval predsednik obrtne zbornice »Slovenska obrt je bila več kot tri desetletja zatočišče zasebne lastnine in tržnega načina gospodarjenja. Prav obrti se moramo zahvaliti, da smo imeli v vsem povojnem obdobju največji delež zasebnega sektorja med vsemi državami Vzhodne Evrope.« Takšna je bila ena od misli predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška na otvoritvi letošnjega obrtnega sejma. Slovenski premier je dodal še nekaj številk: v zadnjih letih daje obrt dobrih 7 odstotkov slovenskega družbenega proizvoda in zaposluje desetino vseh zaposlenih. Delež je majhen, po drugi strani pa je učinkovitost slovenskega malega gospodarstva daleč nad učinkovitostjo družbenega sektorja, je menil predsednik. V prihodnje, je napovedal, bo vlada delovala v štirih smereh: v času sejma v Celju bodo narejeni prvi koraki k organizaciji vseslovenske pospeševalne mreže za področje malega gospodarstva, pripravljene so iz- točnice za zakon o gospodarskih družbah in zakon o obrti, pripravljen je nov sistem finančnega pospeševanja malega gospodarstva ter sprejet podroben program resornega ministrstva. Podrobneje je o razmerah v obrtništvu na otvoritvi govoril predsednik slovenske obrtne zbornice Miha Grah. Zavzel se je za finančne vzpodbude malemu gospodarstvu, zlasti večkrat obljubljene tri milijarde tolarjev, ki naj bi jih država namenila za pospeševanje tega dela slovenskega gospodarstva. Zbornica in slovenski obrtniki od vlade tudi pričakujejo, da ne bo zapravila vsega denarja za sanacijo neozdravljivega velikega gospodarstva. Ministri naj del denarja pustijo še za veliko bolj perspektivno malo gospodarstvo, je na otvoritvi predlagal Miha Grah. m Na petkovi otvoritveni slovesnosti so bili poleg slavnostnih govornikov še: podpredsedniki vlade Herman Rigelnik, Viktor Žakelj in Jože Pučnik, ministri Maks Tajnikar, Mitja Gaspari, Jožica Puhar, Igor Bavčar. Jelko Kacin, Slavko Gaber; predsednik Gospodarske zbornice Feri Horvat, predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič, predstavniki celjske občine ter številni gospodarstveniki. Slovenija le bogata država Tolikšnih obremenitev neto plač si ne privoščijo niti v resnično bogatih državah - Za pluralizacijo gospodarstva Tolikšnih obremenitev neto plač si ne privoščijo niti v resnično bogatih državah - Za pluralizacijo gospodarstva »V Sloveniji je pluralizacija dosežena v politiki, v gospodarstvu pa bi nekateri radi ohranili vse po starem, zato o tem ne moremo niti govoriti.« Takšna je bila skupna ugotovitev vodstev Liberalne stranke^ Slovenske obrtniško-podjetniške stranke, Slovenske zbornice obrti in podjetništva ter Združenja delodajalcev, ki so v ponedeljek po pogovorih s predstavniki Obrtne zbornice Slovenije v Celju sklicali novinarsko konferenco. Vse štiri organizacije bodo v prizadevanjih za pluralizacijo gospodarskega področja sodelovale tudi naprej, pni nalogi pa bosta vsekakor sodelovanje pri volitvah v državni svet ter prizadevanja za uradno registracijo Združenja delodajalcev (ZD). Člani združenja menijo, da bi morali enakopravno sodelovati v dogovorih o podpisu kolektivnih pogodb in sklepanju socialnega pakta, vlada pa bi jih morala sprejemati za enakopravnega partnerja. Pri tem ZD opozaraja tudi na odnos delodajalec - delojemalec, v katerem po obstoječi zakonodaji in prazninah v njej prav delavec potegne krajšo, najsi gre za odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja ali višino plač. Slovenske neto plače so trenutno obremenjene s 115 do 117 odstotki prispevkov, razvita Evropa in svet pa ugotavljata, da prispevki, ki presegajo 60 odstotkov, ustavijo razvoj. Švedska, ki ima v Evropi najbolj obremenjene neto plače, je, napri-mer, pri 65 odstotkih zagnala vik in krik, saj so državni sta« tistiki začeli beležiti upad kupne moči prebivalstva in stagnacijo gospodarstva. Predsednik LS Vitomir Gros je poudaril, da so bili pogovori s predstavniki Obrtne zbornice Slovenije najbolj konstruktivni v zadnjih dveh letih, saj so se končno dogovorili, da po mednarodnem obrtnem sejmu predstavniki obeh zbornic in vseh, za razvoj obrti zainteresiranih organizacij, sedejo za skupno mizo in se dogovorijo o nadaljnjem sodelovanju. »Obrtni sejem mora ostati v Celju, letošnji pa kaže tudi velik korak naprej v sami organizaciji,« je ocenil jubilejno sejemsko prireditev slovenske obrti. Izvršni direktor SZOP Ingo Paš je pojasnil, da sta osrednji nalogi njihove zbornice krepitev zasebne iniciative in prizadevanje za enakopraven položaj zasebnikov v gospodarskem sistemu, pri vprašanjih organiziranja sejemskih prireditev pa mora biti v ospredju sejem sam. Zadovoljni s sejmom Zadovoljni s sejmom Mednarodni obrtni sejem- vsako leto privabi v Celje na tisoče raz-stavljalcev in obiskovalcev. Prvi so prišli sklepat zanimive in donosne kupčije, želijo se predstaviti tudi tistim potrošnikom, ki jih morebiti še ne poznajo in seveda ustvariti čimvečji dobiček. Nekateri so prišli na sejem, da bi po čim ugodnejši ceni kupili kakšno točno določeno stvar, ki jo potrebujejo v gospodinjstvu, pri gradnji hiše, v delavnici ali na vrtu. Spet drugi so prišli preprosto pasti radovednost, saj je sejem vsako leto znova zanimivo doživetje. Njihovi vtisi s sejma pa so seveda različni: Albina Mlakar, Ravne na Koroškem: »Mislim, da je sama organizacija sejma letos mnogo boljša kot lani. Predvsem mi je všeč to, da je roba letos vsaj na nek način ločena, na primer plastika skupaj, tekstil spet posebej ter računalniška oprema na svojem koncu. Včasih je bilo vse bolj pomešano, ni bilo pregleda. S prodajo svojih izdelkov sem kar zadovoljna, predvsem v soboto smo ustvarili kar veliko prometa, razlika med tednom in vikendom je očitna. Morda bi skritizirala edino klimatske pogoje v hali H, kjer razstavljamo. Obupno je.« Oton Valenko, Maribor: »Z ženo si že vrsto let prideva ogledat vse zanimivosti celjskega obrtnega sejma. Včasih seveda naj deva kakšne uporabne artikle, ki jih potem tudi kupiva. To so kakšne drobnarije, gospodinjski pripomočki in stvari, ki jih v trgovini ne moreš vsak dan kupiti. Doslej še nisva kupila ničesar. Prišla sva kupit marmorne radiatorje, a zaenkrat še iščeva.« Edi Stropnik, solastnik avstrijske firme Rdsler in njen predstavnik za prodajo na slovenskem tržišču: »Celjski obrtni sejem je gotovo najbolj frekventen in najbolje obiskan sejem v Sloveniji, zato si od njega tudi marsikaj obetamo. Naša firma prodaja tudi posodo drugih tujih priznanih proizvajalcev, ki so na tržišu zelo iskane. Doslej nam še ni uspelo prodreti v slovenske trgovine, saj ne kažejo prevelikega zanimanja, češ da so posode predrage. Kupci mislijo drugače, saj je na naši stojnici največje povpraševanje prav po najdražjih posodah in moram reči, da obžalujem, ker se nismo odločili tudi za prodajo vseh artiklov, ki jih razstavljamo.« Molita Gabršek, Kamnik: »Na celem sejmu mi je bil najbolj všeč kotiček harologov zgoraj v hali A, kjer ti ugotovijo kakovost las, pa tudi svetujejo ti, te naličijo in uredijo pričesko. Zastonj. Drugače nimam pripomb. Iščem stvari iz plastike, na primer kakšne košarice, vendar jih doslej še nisem našla. Cene se mi zdijo kar ugodne, primerne, če si vza-meš čas in malce poiščeš, lahko najdeš zelo v redu in zelo poceni stvari.« Heribert S pat h. predsednik Obrtne zbornice za Munchen in Zgornjo Bavarsko: »Vtisi so še sveži, tako o sejmu še ne morem izreči nobene ocene, še posebej pa ne kot gost. Mislim, da je lepo pripravljen. Naša obrtna zbornica ima tudi svoj razstavni prostor. Obiskoval- cem želimo predstaviti način in možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja v mizarstvu. S seboj smo prinesli sodobno pohištvo, da bi videli, kakšen je standard v naših poklicnih šolah in obrtnih delavnicah.« GRETA SENIČ Prodreti na lokalno raven Dogovor o sodelovanju malega gospodarstva v pospeševalni mreži Med letošnjim obrtnim sejmom v Celju se začenja tudi uradno delovanje pospeševalne mreže za področje malega gospodarstva. Dogovor o sodelovanju v mreži so v začetku tedna podpisali predstavniki nekaterih ministrstev, Obrtne in gospodarske zbornice ter Republiškega zavoda za zaposlovanje. Podjetniška pospeševalna mreža naj bi postala temeljna oblika pospeševanja podjetništva in obrti v Sloveniji. Ministrstvo za drobno gospodarstvo namerava z mrežo na občinskih in regionalnih ravneh poiskati in organizirati službe, ki bi lahko pomagale pri iskanju in selekciji podjetniških idej, izdelavi poslovnih načrtov, pridobivanju sredstev, navezavi stikov z bankami, nadalje pri iskanju tržišč in administrativnih dovoljenj, še zlasti pri pridobivanju prostora ter zemljišč. Drugi cilj pa je povezava občinskih mrež z ministrstvom za malo gospodarstvo, ki bo nudilo podjetnikom informacije o tehnični pomoči, finačnih ponudbah, gospodarski politiki ter gospodarskih ukrepih za področje malega gospodarstva, delovanju mednarodnih združenj in podobno. Informacije bodo podjetnikom na voljo brezplačno, ministrstvo pa je pripravljeno sofinancirati tudi določene storitve. Minister za drobno gospodarstvo dr-. Maks Tajnikar je podpis pogodbe takole komentiral: »V Sloveniji poskušamo vzpostaviti čim večje število novih malih podjetij in pomagati tistim, ki že delujejo. Razen z uresničevanjem ukrepov gospodarske politike, lahko delujemo še na drug način, konkretno s pospeševalno mrežo za področje drobnega gospodarstva. Stvari smo si zamislili takole: najprej bi združili okoli sebe vse tiste partnerje, ki že delujejo pospeševalno na področju malega gospodarstva. Takšnih partnerjev je veliko, na našem seznamu jih je 225 iz več kot sto krajev v Sloveniji. Imamo torej določeno tradicijo, ničesar ni treba na novo ustanavljati. Naše načelo je, da v vsaki občini najdemo vsaj nekaj partnerjev. Zatem bomo poskušali partnerje na občinski ravni povezati med seboj in vse povezati tudi z našim ministrstvom. Tam so organizirane štiri službe, ki bodo skrbele za kontakt, to so mednarodni center za sodelovanje s tujino, finančni center, potem sama kapa mreže in medresorska komisija. Preko teh služb bomo vodili formalno organizacijsko plat mreže ter vsebinsko dejavnost, od programov iskanja novih podjetnikov do pomoči tistim, ki so v težavah.« Simboličnemu podpisu pogodbe z najmočnejšimi partnerji bo sledil še razpis, s katerim bodo povabili k sodelovanju vse zainteresirane. Sedmega oktobra se bodo vsi ti partnerji v pospeševalni mreži zbrali v Velenju. IRENA BAŠ.A Stane Kramberger, predsednik Izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije: »Vsekakor pozdravljamo podpis pogodbe o sodelovanju v pospeševalni mreži za področje malega gospodarstva. Za vseh 62 obrtnih zbornic v občinah je to nov korak in pomemben trenutek za 35 tisoč slovenskih obrtnikov. Vladi priporočamo, da takoj začne uresničevati sprejete ukrepe in da ukrene vse potrebno za nadaljnji razvoj tega dela gospodarstva. Vlada takoj reagira, če se na primer oglasi kakšna slovenska železarna. Obrtniki predstavljamo 20 slovenskih železarn, pa vendar našim zahtevam še vedno prepočasi prisluhnejo. Pač v stilu: sloni gredo dalje, mravlje pa ostajajo za njimi.« Izvršni direktor Slovenske zbornice obrti in podjetništva Ingo Paš je ob obisku v Celju poudaril, da so razočarani, kei jih ministrstvo za malo gospodarstvo ni povabilo k uradnemu podpisu pogodbe o vstopu v pospeševalno svetovalno mrežo za malo gospodarstvo. Minister dr-. Maks Tajnikar je namreč ob obisku v Kranju izjavil, da bo sopodpisnik pogodbe tudi SZOP. Vendar pa vrat sodelovanja niso čisto zaprli, saj naj bi se po ministrovih besedah v mrežo še vključevali novi subjekti. Št. 37- 17. september 1992 7 Nagrajenci 25. MOS Na torkovi večerni slovesnosti so slovenski obrtniki in podjetniki, ki so na sejmu predstavili najboljše dosežke, prejeli priznanja in nagrade za svoje delo. Za uspehe pri organizaciji mednarodnega obrtnega sejma je Obrtna zbornica Slovenije podelila bronasto plaketo OZS direktorju mariborskega podjetja Step Vladu Podhostniku, posebne plakete pa so podelili mestu Celje, Leopoldu Drametu, Ernestu Drušu, Stanetu Špindlerju in Franju Verd-niku. Priznanja OZS, letos so jih poimenovali Ceh, je prejelo 15 razstavljal cev. Dobitniki zlatih cehov so naslednja podjetja oziroma posamezniki: Detel — Milan Podlipec, Jakša d.o.o., Ključavničarstvo Anton Ježovnik, Šank in Kam-nolast, srebrnih cehov: Ko-vinopasarstvo Feltrin, Lovro Humer, Ferina d.o.o., Viktor d.o.o. in Ivan Lamovšek, bronastih cehov pa: Egra d.o.o, Trika d.o.o, Gomix d.o.o, MIK d.o.o. in Gior-Plantarič. Priznanja Skupščine občine Celje so prejeli: Ivan Lamovšek iz Ljubljane, MIK d.o.o. iz Celja in STELL d.o.o. iz Velenja. Nagrade Zveze inovatorjev Slovenije so letos prejeli: Janez Oven iz Ljubljane, Vili Poznik iz Celja, Bojan Ivan-čič iz Šmarce - Kamnik, Toni Rifelj iz Gornjega grada, Janez Ganter iz Zgornjih Pir-nič - Medvode, Boštjan Furst iz Bleda, Ivan Lamovšek iz Ljubljane, Uroš Fazarinc - Finter d.o.o. iz Vojnika, Jože Bider iz Rečice ob Savinji, Viktor Kline iz Levca - Petrovce, Milan Podlipec iz Bevk - Vrhnika, Aleš Toma-žin iz Kopra in Vladimir Markovič iz Ljubljane. Veliko zanimanje za staro obrt Odbor za staro obrt pri Obrtni zbornici Slovenije je s potekom tečajev starih obrti zelo zadovoljen. Deležni so bili pohval okoli postavitve in ureditve hiše, saj lahko obiskovalci podrobneje spoznajo načine izdelovanja posameznih predmetov. Največ pozornosti sta vzbudila kovaštvo in lončarstvo (na sliki), za vse prikaze obrti pa lahko rečemo, da so za povprečnega poznavalca zelo atraktivne. Udeleženci tečajev so presenečeni nad intenzivnostjo dela in pedagoškim pristopom, mojstri obrti pa jim bodo po opravljenem začetnem tečaju ponudili še nadaljevalni tečaj za izpopolnitev znanja. Po besedah Gorana Lesničarja bodo po končanih tečajih in prikazih vsi mojstri — obrtniki imeli poslovni uspeh. PRIMOŽ ŠKERL Dan Madžarske Obrtniki iz sosednje Madžarske so razmeroma skromno prisotni na letošnjem sejmu v Celju, za prihodnje leto pa so na pogovoru z Obrtno zbornico napovedali bistveno močnejšo udeležbo. Slovenski obrtniki so madžarskim kolegom v Celju odstopili manjši razstavni prostor in jim s tem vrnili uslugo z nedavne predstavitve naše obrti na Madžarskem. Po ogledu sejma in pogovorih so Madžari povedali, da so močno zainteresirani za sodelovanje na celjskem sejmu ter nasploh s slovenskim gospodarstvom. Koristi bi bile obojestranske. Za nas so surovine na Madžarskem cenejše, sosedom pa ustreza naša kvaliteta izdelkov, za sosednjo državo smo zanimivi zaradi poti proti Italiji in nenazadnje tudi zato, ker ljudje v Vzhodni Sloveniji govorijo madžarski jezik. Tesnejše stike so v zadnjem letu dni navezali predvsem slovenski kovinarji, dobre možnosti pa po oceni obrtne zbornice obstojajo tudi na vseh drugih področjih malega gospodarstva. m Prijateljski obrtni zbornici Prijateljski obrtni zbornici »Dežele brez obrti in brez srednjih podjetij nimajo nobene politične in gospodarke prihodnosti,« je dejal predsednik Obrtne zbornice za Munchen in Zgornjo Bavarsko Heribert Spath na tiskovni konferenci na otvoritveni dan obrtnega sejma. Zato nemška in bavarska obrt, posebej pa Obrtna zbornica za Munchen in Zgornjo Bavarsko podpirajo prizadevanja Slovenije in njene Obrtne zbornice za vzpostavitev široke osnove iz malih in srednjih podjetij, kajti le tako se po njegovem lahko obdrži gospodarska, politična in družbena sprememba za daljše obdobje. Spath je posebej poudaril pomen prijateljstva med obema obrtnima zbornicama. V ospredju tega prijateljstva je ponudba »pomoč za samopomoč«, ki jo lahko uresniči le poklicna organizacija kot je Obrtna zbornica Slovenije. Zato bi morala dobiti nov obrtni zakon, ki bi preciziral organizacijo, določal obvezno članstvo ter razdeljeval posamezne naloge. Pozornost je posvetil tudi informiranju, izobraževanju in izpopolnjevanju, urejanju obratovalnic in seveda finančni pomoči. Posebej je poudaril pomen poklicnega izobraževanja. Za izboljšanje položaja obrti v Sloveniji bi bilo treba najprej začeti konkurenčno razmišljati in v tem smislu tudi ravnati. Odpirati bi morali čim več malih in srednjih podjetij, pa tudi davke in dajatve bi bilo treba prilagoditi. Izrazil je tudi mnenje, da bi Slovenija morala biti vključena v gospodarski in politični integracijski proces v Evropi. GRETA SENIČ Za varnost je na letošnjem sejmu dobro poskrbljeno, toda, gneča je gneča - zato med ogledom sejma - pozor na dolgoprsteže. REKLI SO Jože Zupančič, predsednik zbora združenega dela: »Prvi vtisi o letošnjem sejmu so zelo dobri. Na ogled je izredna serija novih proizvodov in to se mi zdi zelo pomembno. Kot Celjan sem ponosen, da je sejem tukaj v našem mestu, kot predsednik zbora združenega dela pa sem zadovoljen, ker je viden napredek na področju malega gospodarstva. Narejen je kvaliteten premik, tako po številu razstavljalcev kot tudi po kvaliteti.« Franc Ban, Merx Celje: »Moji prvi vtisi so izjemno pozitivni. Udeležba je dobra, še zlasti je za nas pomembno veliko število tujih razstavljalcev, izjemen je interes poslovnih ljudi malega gospodarstva. Vse to kaže, da je sejem v velikem vzponu. Celje bo moralo skupaj z organizatorji v naslednjih letih poskrbeti za možnosti širitve, tako da bo lahko sodelovalo še več razstavljalcev. Osebno sem letos po tistem, kar sem videl, resnično navdušen« Viktor Žakelj, podpredsednik slovenske vlade: »Že nekaj let nazaj hodim na mednarodni obrtni sejem v Celje, letos je to pravi boom, za kar gre zahvala organizatorjem in vsem razstav- ljalcem. Vesel sem, da tukaj vidim obrtnike, ki sem jih srečeval že pred desetimi ali petnajstimi leti in ki so tudi v teh časih uspešni obrtniki. Upam, da bo slovenska obrt v prihodnje ustvarjala večji delež v družbenem proizvodu, za to pa si bo prizadevala tudi naša vlada.« Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport: »Že kot otrok sem prihajal na ta sejem in iz lastnih izkušenj trdim, da sejem lepo raste in se razvija. Zdi se mi, da je sejem v Celju izredno velik za slovenske razmere, nadvse razveseljiva je dobra udeležba obrtnikov iz tujine. Sam sem si podrobno ogledal predstavitev s področja šolstva. Predtavitev je dobra, vendar bo treba v prihodnje tudi na tem področju še veliko storiti.« IB Tovarniška 35, Celje telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493 Računalniški inženiring Alarmnovarnostni sistemi Računovodske storitve Trgovina MOS 92, MOS 92, MOS 92, MOS 92, MOS 92, MOS 92, MOS 92 RAČUNALNIŠKA OPREMA: mikroračunalniki, mikroračunalniške mreže, tiskalniki EPSON, programska oprema... ALARMNO-VARNOSTNI SISTEMI: individualne hiše, stanovanja, osebna vozila, videonadzorni sistemi... PRODAJA VOZIL: Opel, Ford, Fiat, Honda, Nissan in Toyota in »super športniki«: NISSAN 300 ZX (283 KM), DODGE STALTH TWIN TURBO (304 KM), HÖNDE PRELUDE 2.3 I (160 KM) TRGOVINE: Pohištvo in darilni butik - Šlandrov trg, Žalec Darilni butik (atrij - SDK - Celje) UGODNE CENE, ODLIČNI KREDITNI POGOJI! MOS 92: Nahajamo se na odprtem razstavnem prostoru: H-110 (pri teniških igriščih) Št. 37 - 17. september 1992 8 Glasba je lahko tudi kruh Koncertni abonma Zavoda za kulturne prireditve Celje prinaša svežino_ Čeprav abonmajski koncerti niso edina ponudba Zavoda za kulturne prireditve Celje, so vredni posebne pozornosti zavoljo kakovostne ponudbe, ki je z vabilom k vpisu te dni že prispela med ljubitelje glasbe, med stalne obiskovalce koncertov in tiste, ki jih bodo letos morda prvič redno obiskovali. Koncertna sezona 1992/93, abonmaje zanjo bodo vpisovali do 21. septembra, prinaša sedem rednih abonmajskih koncertov, prav toliko pa bo še tistih glasbenih dogodkov, ki jih bodo v Zavodu za kulturne prireditve Celje pripravili ob raznih priložnostih. Za te koncerte bodo svojim rednim abonen- tom dali 20-odstotni popust. Glasba je kot kruh in težko je shajati brez nje. V Zavodu pa so se potrudili, da so za novo sezono povabili v Celje zares odlične izvajalce. Koncertno sezono bo že 22. septembra v Opatijski cerkvi pričel čembalist Milko Bizjak. Mesec dni kasneje bo nastopil Egmond trio, ki ga sestavljajo klarinetist Milko Pravdič, Milan Cunko z violo in pianist Veljko Glodič. Nato bomo imeli v Celju priložnost prisluhniti orkestru slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje. V abonmajski ponudbi je tudi nastop Zagrebškega kitarskega tria, ki ga sestavljajo Darko Petrinjak, Ištvan Romer in Goran Listeš. V glas- beni ponudbi je tudi koncert flavtista Cveta Kobala, ki ga bo pri klavirju spremljal Hinko Haas, po dolgih letih bomo spet imeli priložnost slišati pianistko Dubravko Tomšič, abonmajsko sezono pa bo zaključil violinist Michael Grube ob spremljavi pianista Igorja Dekleve. Na Zavodu za kulturne prireditve Celje pravijo, da je zanimanje za vpis abonmajev že v prvih dneh veliko. Upati je, da dvorane v Narodnem domu, kinu Union in v glasbeni šoli, kjer bodo koncerti, ne bodo ostale na pol prazne. MATEJA PODJED Izza barikad s Pavletom Čelikom V zadajem času je postalo že kar običajno, da posamezni funkcionarji z vrba slovenske oblasti v knjižni obliki opisujejo dogodke iz bližnje preteklosti. Po Premikih, ki so dvignili precej prahu, je sedaj izšla knjiga z naslovom Izza barikad, v kateri šef slovenske policije Pavle Čelik razgrinja svoj pogled na najnovejšo zgodovino. V najkrajšem času se nam obetajo še spomini Cirila Zlobca z obravnavo istega obdobja. Čelik se osredotoča na čas zadnjih dveh, treh let, ki so bila resnično usodnega pomena za nas. Pravzaprav je celo nekoliko presenetljivo, da ni še več knjižnih refleksij na dogajanja, ki so neposredno povezana z razpadom Jugoslavije, prvimi demokratičnimi volitvami, konflikti in spopadi z jugoslovansko armado, torej z obdobjem, ki se zaključuje z mednarodnim priznanjem suverene republike Slovenije. Nedvomno je pri tem procesu osamosvajanja imela pomembno vlogo prav policija oz. milica. Če se spomnimo njenega odhoda s Kosova ah na primer zavarovanja republiških meja. ko so Srbi nameravah organizirati miting v Ljubljani, potem lahko vidimo, da ni bila kakšen odtujen člen družbe, temveč se je fleksibilno prilagajala svojemu okolju in izražala njegove interese. Seveda pa je pripravljenost pohcije, da z vsemi sredstvi ubrani odločitev za samostojno državo, prišla najbolj do izraza v lanski desetdnevni vojni. V tem, da je imela v spopadih ključno vlogo, se kaže s Čelikom popolnoma strinjati. Brez njene strokovne usposobljenosti in realnega ocenjevanja situacije bi se tok dogodkov lahko obrnil povsem v drugo smer. Vendar pa je poglavitna teža Čelikove knjige predvsem v poglavjih, kjer opisuje interno preobrazbo policije, kakršno je doživela v zadnjem času. Kajti za organizacijo, ki je bila svoj čas ravno tako hermetična kot vojska, je pomembno, da je čim bolj odprta za javnost in s tem dostopna tudi za kritiko, kar izboljšuje stike med tako imenovano civilno družbo in represivnim državnim aparatom. Pri vsem tem je mogoče pripomniti, da knjigi manjkajo nekoliko radikalnejši vidiki posameznih zadev in da bi si bralec le želel pogledati še dlje izza barikad. Vendar je že tako, da je pisanje o pohciji in njenem delu bolj izjema kot pravilo, še posebej, če prihaja iz vrst njenih aktivistov. To Pavle Čelik je, in če je zaradi česa njegovo pisanje zanimivo, potem je ravno zaradi tega. BORIS GORUPIČ Bolj fotografije Razstava reporterske fotografije Eda Einspielerja v Galeriji KLjUB O fotografijah Eda Einspielerja sem pisal že pred leti. Takrat se je ukvarjal s fotografskim izrazom, ki je preko ustvarjalne igre dokumentiral njegova, malce travmatična, razpoloženja ob občutjih tuj-stva v svetu. Seveda sem imel že takrat občutek, da Edo ne bo ostal samo pri tem; kot sem ga poznal, je bil takšne vrste človek, da ga zgolj artificiel-nost ni mogla zadovoljiti in je premogel dovolj avanturistične žiUce, da je želel biti pri Dejanjih in Dogodkih vsaj udeležen, če že ne prisoten. In to je prav gotovo idealno izhodišče za reportersko fotografijo. Za Eda bi bilo prav neverjetno, če se ne bi usmeril vanjo. Reporterski fotografi so tiste vrste ljudje, ki skušajo imeti povsod »nos zraven«. Njihovo osnovno geslo je »Biti na pravem mestu ob pravem času.« To pomeni biti vedno »tedaj« in »tam«, ko se pripeti Nekaj, kar Medijsko carstvo opredeli za dogodek. Zato ni nič čudnega, če gre število Edovih »šklocev« za matično hišo v tisoče na leto, in verjamem, damu je bilo izbrati dela za to razstavo iz vsega tistega materiala neprimerno težje kot narediti tudi najbolj zahtevne (beri: rizične) fotografije, ko ni šlo samo za kvaliteto posnetka, ampak tudi za kvaliteto njegovega življenja. Priznam, da imam včasih, z ustvarjalnega stališča, fotografiranje za »bolj ah manj butasto početje«. Enostavno nacmtraš skozi luknjo in pri- tisneš na knof — to lahko počne vsak butec. Konec koncev nič tragičnega, saj so vendar tudi masovne duhovne potrebe takšne. Tako dolgo in tako dobro sem izven vsakršne legalne likovne tendencioznosti, da tudi lahko vem, kako in kaj je s fotografijo. Takole bom rekel: »So fotografije. A ene so to bolj od drugih.« Diši po Or-wellu, a povejte mi, kaj dandanašnji ni povsem brez njegovega duha. Fotografija, ki jo v svojem reporterskem poklicu razvija Edo Einspieler, se gotovo nagiba k tistim, ki so to bolj. Njegova dela so Vsebina in Oblika obenem in ob tem je, kot mi Edo sam zagotavlja, nastanek sleherne izmed njih povezan z globokim notranjim doživetjem, kar je nadvse dragocena človeška izkušnja. Čar ogleda razstavljenih del je v tem, da to niso le dokumenti, ampak predvsem estetski argumenti, ki kažejo na prizadevanja po iskanju lastne, avtorske pozicije. Ta se odkriva predvsem v »kulturnosti« teh fotografij, kajti Edo z njimi nikoli ne prestopi praga cenenosti, kar bi spričo zahtev njegovega poklica prav lahko storil. Tudi tisto, kar je nujno potrebno vsakemu ustvarjalnemu fotografu - sreča ali pa intuicija, kakorkoli že to imenujemo — je največkrat na Edo\n strani in zato verjamem, da mu bo v prihodnje uspelo še veliko »šklocev«, ki bodo vsebovali skriti šarm odlične reporterske fotografije. BORI ŽZUPANČIČ GORENJE ELEKTRONIKA d. o. o. 63320 Velenje, Partizanska cesta 12 Po izgubi jugoslovanskega trga se uspešno uveljavljamo na najzahtevnejših evropskih tržiščih. Zato iščemo VODJO IZVOZA z visoko ali višjo izobrazbo ekonomske oziroma tehnične stroke. Pričakujemo aktivno znanje angleščine in po možnosti še enega svetovnega jezika ter dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Nudimo vam možnost strokovnega razvoja in stimulativno nagrajevanje. Oglasite se pisno ali osebno v kadrovski službi podjetja, po telefonu pa nas dobite na številki nc. 853-231, interna 395. ZAPISOVANJA Naredite mi to deželo spet slovensko Piše Tadej Čater »Naredite mi to deželo zopet nemško!«, je med drugo svetovno vojno na enem izmed mariborskih trgov zaklical eden največjih populistov tega stoletja. In pol stoletja kasneje so se v deželi, ki nikoli ni postala nemška, pojavili njegovi sicer malce manj populistični, pa zato nič manj militantni posnemovalci, ki bi radi deželo, ki je že skoraj celo stoletje slovenska, naredili spet slovensko. Paradoks, skratka, ki je bil vzpostavljen umetno oziroma iz strahu pred valom beguncev, ki bi utegnil poplaviti sleherno ped slovenske zemlje. Pravzaprav je tak strah v razmerah, kakršne trenutno vladajo, mogoče še razumeti (visoka stopnja brezposelnosti, nizki osebni dohodki...), in nemara celo opravičiti; ni pa moč z ničemer opravičiti mentalnega onesnaževanja, kakršnega se gredo npr., Jelinčič, Starman, Gros, Pirnat, Strgar, Vidmar in ostala četica. Njihove nestrpnosti do »drugih«, ki jo preko medija begunske problematike skušajo vcepiti v to ali ono paradigmo slovenske družbe. Resnici na ljubo jim je to žal tudi že uspelo: nestrpnost do »drugih« se je transformirala v dokso, v mnenje večine. Še več, tako vzpostavljena večina, si je pripisala kompetence odločanja o »drugih«; in ker gre za »druge« je jasno, da ti že po naravi svojega statusa, svoje »drugosti«, ne morejo imeti nikoli prav. Z drugimi besedami, prav ali resnica je tako zmeraj samo ena in edina. Šele ko spoznamo in razumemo tako strukturirano paradigmo slovenske družbe, nam postane jasno, odkod nekemu Borisu Ježu kompetence, da na straneh Delove Sobotne priloge odloča, kaj je prav in kaj ni, kaj je tista prava in visoka kultura in kaj to ni. Boris Jež je preprosto del te onesnažene mnenjske večine, ki ji je dovoljeno absolutno vse. V imenu slovenstva si dovoli izrekati sodbe o »nekulturnosti« sarajevskih nadre-alistov in »uberkulturnosti« Radeta Šerbedžije ter Jevrema Brkoviča (ki je — mimogrede - razočaran že zapustil Slovenijo), si skratka dovoli posegati na polja, ki niso in nikoli ne bodo v njegovem duhovnem obsegu. Toda - kot že rečeno - mnenje večine (če pa je to še v imenu slovenstva) je odločilno in zavezujoče. Druge resnice m in je tudi ne more biti. Toda kam vodi taka plaste-linska družbena uniformiranost? Ko je tisti na začetku besedila omenjeni populist začel drugo svetovno vojno, je imel tezo o »večvrednosti arijske rase« že spremenjeno v dokso. Če je želel srbski predsednik Miloševič poseči po delih hrvaškega in bosanskega ozemlja, je moral tezo o »ogroženosti Srbov« utemeljiti v mnenje večine. Dokso o »drugih« kot takoimenovani komunistični zaroti si torej lahko kaj kmalu - bognedaj - predstavljamo v njeni najgrozovitejši podobi. Pa zaradi tega ne skušajmo kriviti »drugih«, ker smo pred pol stoletja te »druge« recimo predstavljali tudi mi sami. Ipavčevi kulturni dnevi Čeprav bo slovesna seja zborov skupščine občine Šentjur ob letošnjem prazniku občine šele 24. septembra, pa se že ta teden pričenja vrsta prireditev pod skupnim imenom Ipavčevi kulturni dnevi. Razen skladateljem Ipavcem bodo letos poseben spomin namenili rojaku, škofu Antonu Martinu Slomšku. V nedeljo, 20. septembra, bo ob 11. uri v kulturnem domu na Ponikvi spominska slovesnost ob 130-letnici Slomškove smrti, prihodnjo soboto zvečer pa bodo v njegov spomin pripravili glasbeno-kulturni program. V sredo, 23. septembra, bodo ob 17. uri v Muzeju skladateljev Ipavcev v Šentjurju predstavili projekt obnove Ipavčeve hiše. Naslednji dan bodo ob 17.30 v razstavnem salonu podjetja Alpos Šentjur odprli razstavo slikarjev amaterjev, v petek, 25. septembra, pa bo ob 19.30 v dvorani glasbene šole v Šentjurju koncert bivših učencev Glasbene šole Skladateljev Ipavcev. Za soboto, 26. septembra, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Šentjurju pripravljajo še koncert moških pevskih zborov Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja in iz Šentprimoža na Koroškem. MBP CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI (bivši Pionirski dom) Ul. 29. novembra št. 14 CEUE Šolsko leto 92/93 vabi otroke k VPISU: - tečaji tujih jezikov: začetniki od 5. leta naprej, starejši začetniki do 12. leta in nadaljevalni tečaji - angleščina - nemščina - francoščina Ostala ponudba: - keyboard (synthesizer) - modema kitara - glasbeni vrtec - računalništvo - likovna delavnica - lutke VPIS lahko opravite po TELEFONU 063 21-907, 25-125 ali OSEBNO v tajništvu CID-a od 9.00 do 15.00 ure, in sicer od 21. do 25. 9. 1992. Št. 37 - 17. september 1992 9 Odgrnjena tenčica z umetnikovih del Galerija Mozaik v Celju je v sodelovanju z Mednarodnim obrtnim sejmom in našo časopisno in radijsko hišo na stežaj odprla vrata v svet umetnosti Adija Arzenška. Ob prisotnosti številnih ljubiteljev umetnosti in prijateljev je ta dogodek minuli četrtek obogatil New Swing kvartet. Obiskovalcem galerije do 25. septembra ostaja priložnost, da si obogatijo duha z umetniškimi deli Adijeve nove razstave, posvečene njegovemu življenskemu jubileju. Umetnikov ustvarjalni opus je izjemno bogat, hkrati pa daje slutiti še nova iskanja, kakršna je pred nedavnim našel kot izziv v tretji dimenziji, v steklu, saj se je izkazalo, da je Adijev način risanja kot nalašč za prenos na krhko in nežno steklo. Umetnikove upodobitve pa so takšne, kot je on sam. Njegove slike, kraspanke, risbe z navpik postavljenimi hmeljevkami, simbolom Savinjske doline, so kot zrcalo Adijeve duše. Razstava jim odgrinja tenčico. MP Foto: EE Fotografije Joca Znidaršiča V žalski občini je prejšnji teden mineval v znamenju taborskih kulturnih dni. V okviru teh prireditev so v petek v Savinovem salonu odprli razstavo fotografij, ki jih je posnel Joco Žnidaršič. Gre za zanimivega fotografa, ki je dal značilen avtorski pečat raportažni fotografiji na Slovenskem v preteklih dveh desetletjih. Kot reporter je bil prisoten pri vseh večjih dogodkih, ki so določali tok najnovejše zgodovine. Dogodki so bili neredko tako razburljivi in so se odvijali s takšno nepredvidljivostjo, da so presenečali vse - njihove udeležence in nepristranske opazovalce. Na njegovih posnetkih se srečujemo tako z največjimi osebnostmi našega časa, ki so na svoj način vrteli kolesa zgodovine, kot tudi z množico brezimnih akterjev, katerih delež je mnogo manjši, a nikakor nepomemben. Za tokratno razstavo je Joco Žnidaršič pripravil fotografije, ki sodijo v drugačno, njemu nič manj priljubljeno zvrst pejsažne fotografije. Serijo barvnih fotografij je posnel doma, v slovenskem okolju in prevzeli so ga prizori, ki se prikazujejo v povsem .specifičnem a značilnem okolju Alp, gozdov, travnikov s kozolci in vaških naselij. Za dosego vizu-elnega učinka, kjer imata primarno vlogo skladnost in de-korativnost, zaznati pa je tudi elemente, ki vsebujejo efekte nenavadnosti. Žnidaršič mojstrsko izrablja dinamične naravne fenomene od sončne svetlobe, spremembe letnih časov, atmosferskih meglic in mnogih drugih, ki se med sabo prepletajo in ustvarjajo impresivne, nenavadne in fantastične prizore. Z ustrezno uporabo različnih filtrov, objektivov in ostale dodatne tehnične opreme mu uspeva izjemen prenos teh značilnosti v sicer zelo zahteven medij barvne fotografije. Poleg tega, da njegove fotografije prikazujejo različne atraktivnosti in zanimivosti, so tudi izdelane z estetskim občutkom, ki mnoge med njimi povzdiguje na umetniško raven. To dokazuje tudi veliko število samostojnih razstav, ki jih je priredil in njegova sodelovanja na skupinskih predstavitvah. Za svoja dela je dobil tudi več nagrad in pomembnih priznanj, med katerimi velja še posebej omeniti 3. nagrado na World Press Foto v Amsterdamu in Nagrado Prešernovega sklada leta 1977, ki jo je dobil kot prvi ustvarjalec iz vrst fotoreporterjev. Razstava barvnih fotografij Joca Znidaršiča bo v Savinovem salonu v Žalcu postavljena še do torka 22. septembra. BORIS GORUPIČ Sija] starega stekla in keramike Pokrajinski muzej Celje se predstavlja v Barnbachu v Avstriji Celjsko območje je nekoč slovelo po glažutah, znano pa je bilo tudi po Shutzovih keramičnih izdelkih. Z leti so stekleni in keramični izdelki še pridobili sijaj, danes pa jih občudujemo le še v muzejih. Za staro steklo in keramiko se je že pred leti začela zanimati, kustodinja Pokrajinskega muzeja Celje Milena Moškon in prav njej se imamo zahvaliti, da je nastala zbirka teh krhkih predmetov, ki bo umetnost s Celjskega 22. septembra promovirala v sosednji Avstriji, v mestecu Barnbachu, znanem po steklarnah, ročnem brušenju stekla in znamenitem muzeju stekla. Prav v tem muzeju, v modrem salonu, bodo slovesno odprli celjsko razstavo, ki jo bo na pot pospremila tudi občinska delegacija s predsedni-. kom vlade Mirkom Kranjcem na čelu. Svoj delež kulturnemu dogodku bodo pridali tudi pevci s Kompol, ki jih vodi dirigentka Dragica Zvar. Zanimivo je, da so razstavo stekla in keramike, ki je hlla pred leti postavljena v Rogaški Slatini, opazili Avstrijci, medtem ko je doma šla bolj neopa-ženo mimo. To je bil tudi povod za navezavo stikov med obema muzejema in razstava bi morala biti že lani, vendar je bila zaradi junijskih dogodkov in vojne prestavljena na mirnejši čas. Stiki in sodelovanja z avstrijskim mestom in muzejem pa so šli tako daleč, da je iz Avstrije na naslov Ka-ritasa prispela tudi izdatna pomoč za ljudi, prizadete v vojni. Pokrajinski muzej je maja letos že gostoval v Barnbachu, in sicer z razstavo o Dorotheji Hauser, ki so jo tamkajšnji muzejski delavci videli na obisku pri nas, v Vojniku. Tako so se vezi med obema mestoma zakoreninile in razstava starega stekla in keramike s Celjskega, ki jo bo na pot pospremil vrhunsko oblikovan plakat Radovana Jenka, bo prav gotovo zbudila veliko pozornost tamkajšnjega občinstva. Nekateri kosi stekla ali keramike, vseh skupaj bo sto dvajset, so naravnost izjemni, pravi Milena Moškon. Gre za reprezentančne kozarce za vino, vrče, svečnike in vaze, spominske kozarce, možnarje in druge izdelke, ki so jih znali nekoč izdelovati stari mojstri. Eden takih razstavnih ekspo- natov je tudi glazirana belopr-stena Shutzova vaza s konca prejšnjega stoletja (na sliki). MATEJA PODJED Gosposki videz Zidanškove Zamenjavo vseh komunalnih vodov ter temeljito prenovo cestišča in pločnika za pešce z urejeno ulično razsvetljavo Zidanškove ulice v Celju so delavci CE-KA opravili v roku. Pri posameznih delih so sodelovali z delavci Komunalinih enot Plinarna in Vodovod, Elek-tra, Elektrosignala in PTT, doslej opravljena prenova ulice od križišča s Trgom svobode do Tomšičevega trga pa je po predračunskih ocenah veljala približno 28 milijonov tolarjev. Dela na Zidanškovi so zaključena, zdaj pa bodo uredili še priključke dotrajanega vodovodnega omrežja v Ulici Ivanke Uranje-kove in na Tomšičevem trgu. Za izdelavo robnikov in celotno obeležbo cestišča so porabili 75 tisoč kock, zaščitni stebrički tudi fizično ločujejo cestišče od pločnika, pri vsej prenovi pa so delavci CE-KA zasledovali cilj, da postane Zidanškova ulica nekakšna »pol-peš cona« celjske prometne ureditve. V prihodnosti naj bi Zidan-škovo postopoma zapirali za promet (mogoča bi bila le dostava), zato je tudi vsa cestna konstrukcija naravnana v prid peš-prometa. Širina cestišča je enotna, v zgornjem delu ulice (proti Trgu Svobode) je nekoliko več parkirnih prostorov, v spodnjem pa širši pločnik omogoča lagod- ne sprehode in namestitev stojnic oziroma miz pred lokale. Parkirišča v ulici so namenjena zgolj stanovalcem in lastnikom oziroma najemnikom lokalov, pristojni v občini pa obljubljajo, da bodo po zaključku mednarodnega obrtnega sejma (po 20. septembru) poskrbeli tudi za poseben nadzor prometa. Hitrost vožnje avtomobilov (promet je obrnjen v smeri od Savinjskega nabrežja proti Trgu svobode), je omejena na 5 kilometrov. Mestna straža in policisti pa bodo za zagotavljanje prometnega in parkirnega reda na pomoč poklicali tudi med vozniki nič kaj priljubljenega »pajka« Že z novembrom pa naj bi se promet urejal skladno z novim odlokom o urejanju prometa (predlog odloka bodo poslanci obravnavali na prvi, septembrski seji). I. STAMEJČIČ Foto: E. EINSPIELER Delavcem CE-KA, ki so se naporne prenove Zidanškove ulice lotili v najbolj vročih poletnih mesecih, so se za dobro opravljeno delo zahvalili tudi lastniki oziroma najmeniki lokalov iz tega dela mesta. Zbrali so denar in jim po starih slovenskih običajih pripravili za zaključek dela »li-kof«, v zahvalo za vestno delo ob popoldnevih in tudi sobotah. Št. 37 - 17. september 1992 10 Puberteta slovenskih poslancev Minimalni etični kodeks in osnovna politična kultura sta le dva v vTsti dejavnikov za uspešno parlamentarno demokracijo. Nova država Slovenja, ki je brez prave politične tradicije, se zato tudi v parlamentarni praksi še išče in s tem včasih tudi krši evropske norme obnašanja v parlamentu. Te napake so najbolj na očeh takrat, ko gre za odločilna vprašanja, takšna, ki so najtesneje povezana z usodo in blaginjo naroda. Zato je narod v takšnih trenutkih občutljiv in kritičen do obnašanja tistih, ki jih je volil in jim zaupal poslansko nalogo v državnem parlamentu. Eden takšnih trenutkov je bilo sprejemanje volilne zakonodaje, ko so letošnje volitve visele na nitki in ko je marsikateri državljan Slovenije dobil občutek, da je poslancem figo mar za narod in da so v ospredju predvsem strankarski in osebni interesi. Da bi izmerili razpoloženje občanov do poslancev Skupščine Republike Slovenije, smo na celjskih mestnih ulicah ustavili nekaj občanov in dobili odgovore, ki niso presenetili. Jani Kovačec, pravnik: »Ne, z našimi poslanci pa ne morem biti posebno zadovoljen, saj, pri njihovem obnašanju preveč izstopajo strankarski interesi, izsiljevanja, kar je bilo zlasti očitno pri sprejemanju volilne zakonodaje. Prav presenečen sem bil, ko so jo končno le sprejeli in Slovencem omogočili, da bomo šli letos na volitve. Končno je le zmagal zdrav razum.« Slavko Sotlar, diplomirani politolog: »Partljičeva ideja, da bi morali poslanci podpisa- ti izjave, da na naslednjih volitvah ne bodo kandidirali, se mi zdi kar dobra. To, kar se zdaj dogaja, je pravi cirkus, ki ga plačujemo mi, občani. To velja tako za opozicijo kot za pozicijo. Gre torej zgolj za strankarske interese. Ko bo politična scena pri nas enkrat formirana, do takšnih zdrah v parlamentu ne bo prihajalo. Tega pa z letošnjimi volitvami še ni mogoče pričakovati.« Karel Ratajc, upokojenec: »Teh zadev ne poznam, imam preveč drugih skrbi in dela. Zena je bila operirana, zdaj je v toplicah in tako moram sam voditi gospodinjstvo. Vem, da bi naj bile letos volitve, kaj več pa ne. Te stvari so tako zelo komplicirane, da jih preprost človek res ne more razumeti. Kako naj bi kaj vedel o volilni zakonodaji!« Božo Berk, fotograf: »Preveč se kregajo, to pa je še daleč od prave demokracije. To so v bistvu še vedno predstavniki prejšnjega režima, ki zdaj nastopajo v imenu te ali one stranke. V parlament, na oblast, naj pride tisti, ki ima denar, tako kot v Ameriki. Ali pa tako, kot v Švici, kjer so razdeljeni na kantone. Štajerska bo počasi obubožala, če se ne bo nihče posebej zavzel zanjo.« Vinko Deučman, upokojenec: »Na splošno menim, da jim manjka predvsem politične kulture in da naši poslanci preveč zastopajo interese strank, ki pa so med sabo sprte. To je borba za oblast, namesto da bi se posvetili gospodarskim problemom. Vladi, s katero sem zadovoljen, mečejo polena pod noge. Zdaj pa nam je potrebna predvsem enotnost, da bi se izkopali iz krize. Zdi se mi, da ti naši poslanci prevečkrat zastopajo tudi lastne, čisto osebne interese.« Jaro Zelinka, Celje, upokojenec: »Vsak poslanec bi moral imeti potrdilo psihiatra, da je. zdrav, in potrdilo psihologa, da ima vsaj za sto pik pameti. Tako, kot se naši poslanci danes obnašajo, je prava sramota. Vsak gleda na lasten žep, na interese ljudi, naroda pa ne mislijo. Saj se tudi v drugih evropskih parlamentih kregajo, vendar pa to počnejo na nekem kulturnem nivoju. Pri nas ni nobene politične kulture. Saj ti gre na bruhanje, ko jih poslušaš in gledaš, kako se obnašajo.« Ivan Rojen, upokojenec: »Bom čisto odkrito povedal: kar se mene tiče, so vsi poslan- ci v slovenski skupščini bedaki. Če se hočejo nekaj dogovoriti, nekaj doseči ali imeti, naj se pošteno dogovorijo. Tisto z Grosom in bananami pa tako in tako ni nič drugega kot navadna otročarija!« Stane Zupančič, upokojenec: »Ne bi veliko govoril. Vsak politik bi moral imeti eno usmeritev, ne pa, da se obračajo z vetrom. Kar se tiče samega obnašanja poslancev v skupščini mislim, da je nekje na sredini. Če njihovo vedenje primerjam z obnašanjem poslancev v skupščinah drugih držav, je še dokaj zmerno.« Anka Sovič," ekonomski tehnik: »Grozno. Nič drugega ne morem reči. Najbolj me motita Starman in Gros. Ta dva ne spadata v skupščino. Mislim pa, da ju ni mogoče spreobrniti. Njiju ne bo nihče naučil, da se začneta obnašati normalno. Nekateri drugi poslanci pa so v redu.« Kristina Rožen, uslužbenka: »Dostikrat sem zgrožena. Pričakovala bi več pameti in več resnega dela. Najbolj me motijo nizki udarci, ki si jih delijo poslanci, in pa odkopavanje nečesa, kar je čas že zdavnaj prerastel. Mislim, da to vse skupaj spominja na puberteto.« MARJELA AGREŽ NINA M. SEDLAR Foto- EDO EINSPIELER Jani Kovačec Slavko Sotlar Karel Ratajc Božo Berk Vinko Deučman Jaro Zelinka Ivan Rojen Stane Zupančič Anka Sovič Kristina Rožen Petdeset let potem Praznik ukradenih otrok na Dolgem polju V soboto bodo v krajevni skupnosti Dolgo polje praznovali petdeseto obletnico tragičnega dogodka, ko so leta 1942 fašisti 600 slovenskim materam iztrgali otroke in jih z dvorišča 1. osnovne šole, takrat znane kot Okoliška šola, odpeljali v izgnanstvo. V počastitev krajevnega praznika »Ukradeni otroci« pripravlja krajevna skupnost Dolgo polje Celje kulturno prireditev, ki bo v dvorani Centra interesnih dejavnosti (Pionirski dom) jutri, v petek, 18. septembra ob sedemnajsti uri. Prireditev se bo pričela s pozdravno besedo predsednika Sveta KS, nadaljevala z nastopom Mešanega pevskega zbora Cetis, z recitalom učencev Zdravstvene šole, kot zadnja pa bo nastopila humoristična skupina Alkotest. Osrednja prireditev ob petdeseti obletnici ukradenih otrok pa bo v soboto, 19. septembra, ob deseti uri na dvorišču in v prostorih 1. osnovne šole, na Vrunčevi 13 v Celju. Na prireditvi bosta govorila celjski župan Anton Roječ in član predsedstva RS Ciril Zlobec, sledil pa bo kulturni sprejem z družabnim srečanjem. Prireditev je, kot so zapisali organizatorji v biltenu, ki je izšel ob prazniku, namenjena predvsem še živečim ukradenim otrokom, vabljeni pa so tudi krajani, ki s praznovanjem tega praznika že vrsto let ohranjajo in razvijajo spomin na tragične dogodke, ki se ne smejo nikoli več ponoviti. N.-M. SEDLAR Novo kinološko vadišče v Celju V soboto, 19. septembra ob 10. uri bo dr. Jože Pučnik, podpredsednik vlade republike Slovenije slavnostno odprl novo celjsko kinološko vadišče v Lo-krovcu. Ko se je 1954. leta skupina desetih zagnancev odločila za ustanovitev kinološkega društva, pač ni slutila, da bo iz teh začetkov nastalo v slovenskem merilu pomembno kinološko društvo, ki z novim, izjemno lepim vadiščem v Lokrovcu za-okroža svojo 38 letnico. Društvo je podobno kot druga društva, doživljalo vzpone in padce, vendar je z novim vadiščem, prostori in objekti za prirejanje največjih kinoloških tekmovanj sedaj postavilo osnovo za svojo čvrsto in stabilno prihodnost. Vadišče v Lokrovcu se s svojim okoljem nedvomno uvršča med najlepša in najbolj funkcionalna tovrstana vadišča v Sloveniji, to pa daje nekatere nove dimenzija tudi mestu Celju, občini in regiji v državnem in mednarodnem oziru. M.U. Prekrasen savinjski park Razstavo si je ogledalo 21 tisoč obiskovalcev Mednarodno cvetlično razstavo v mozirskem Savinjskem gaju je obiskalo okrog 21 tisoč ljudi iz domala vse Slovenije. Od tega si jo je samo v ponedeljek ogledalo kakšnih 6 tisoč osnovnošolcev iz Prekmurja, Dolenjskega, Štajerske, Primorskega, Gorenjskega in Dolenjske. Slovenski vrtnarji so se tudi letos izkazali z odlično organizacijo, v prvi vrsti pa seveda z razstavo, ki je navdušila vse obiskovalce. V okviru prireditve so pripravili tudi etnografsko razstavo ter razstavo malih živali, obiskovalci pa so lahko kupovali tudi cvetje. Od petka pa do nedelje se je v Mozirju zvrstilo tudi precej zabavnih in kulturnih prireditev, v soboto zvečer pa so pripravili še cvetlični ognjemet. Razstavo z naslovom Živeti med cvetjem sta si ogledala tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, v nedeljo pa še kandidat za predsednika Slovenije, Vitomir Gros. Slednji si je vzel čas in se s številnimi razsztavljalci, zlasti z vrtnarji, pa tudi čebelarji, pogovarjal o njihovem delu in težavah. Obljub, kot se seveda spodobi predsedniškemu kandidatu, ni manjkalo. Slovenski vrtnarji si za pripravo in izvedbo letošnje razstave zaslužijo vse čestitke. JANEZ VEDENIK Št. 37 - 17. september 1992 11 Krjaveli v New Yorku Fa Aleksandra Koželja so v Šentvidu ponosni Aleksander Koželj iz Šentvida pri Planini je pred tridesetimi leti pomahal domu v pozdrav in jo mahnil najprej v sosednjo Avstrijo, od tam pa čez lužo v Kanado. Najprej je živel v olimpijskem mestu (.'alga ry ju. kjer je naš smučarski skakalec Matjaž Debelak osvojil bronasto medaljo, nato pa se je preselil v Toronto. Zdaj se počasi pripravlja na upokojitev, ko bo tudi imel več časa za svojega konjička, ki mu je zvest že vse od domačega ognjišča v Šentvidu. Ko se je pred mesecem za nekaj tednov vrnil na dopust (sedemnajst let je minilo od zadnjega obiska) in smo ga srečali na prireditvi pri Brile-jevih, so nam domačini povedali, da so na svojega Aleksandra, Kanadčana, zelo ponosni, saj je najboljši amaterski igralec! »Začel sem že kot šolar,« se spominja prvih srečanj z odr- skimi deskami Aleksander Koželj in se radovedno ozira po lepi naravi, kjer stoji Planina z njegovim Šentvidom. »Ko sem prišel v Kanado, so ugotovili, kaj imam rad, in zdaj sem že vrsto let član dveh slovenskih dramskih skupin v Torontu - Slovenskega gledališča in Slovenske igralske skupine Novi Toronto. Igramo samo slovenska dramska dela, v glavnem ljudske igre.« Igralci so ljudje različnih poklicev, sami Slovenci, ki jim igranje pomeni več kot samo druženje v prostem času in potepanje po različnih državah in pokrajinah. Nazadnje so igrali Divjega lovca in Desetega brata, kjer je bil Aleksander Krjavelj. »Z delom, ki ga naštudira-mo, vsako leto gostujemo v New Yorku, Clevelandu, Montrealu... Igramo v glavnem po cerkvenih dvoranah, za Slovence. V Desetem bratu igram Krjavlja in verjetno se Jurčiču še sanjalo ni, da bo ta njegov znameniti ljudski lik predstavljen tudi v samem New Yorku.« Aleksander z zadovoljstvom omeni tudi svobodno Slovenijo. »Ko sem pred leti odhajal, se mi še sanjalo ni, da grem jz Jugoslavije, vrnil pa se bom v svobodno in samostojno Slo- venijo. O vsem, kar se pri nas dogaja, smo Slovenci v Torontu dobro in hitro seznanjeni. Na radiu je vsak dan pol ure slovenskih informacij, ob torkih ena ura. Imamo tudi svoj, slovenski časopis. Lani, ko je bila pri nas vojna, smo v Kanadi demonstrirali. Z našimi zastavami, peli smo naše pesmi. Danes je Aleksander Koželj iz Šentvida pri Planini že v svojem Torontu. Še nekaj časa bo delal v železarni, skupaj z ostalimi Slovenci pa se pripravlja na novo premiero in številna gostovanja. Decembra bo mogoče spet Miklavž, kot je že štirinajst let. Ob slovesu je povedal, da je Miklavž tudi tam takšen kot pri nas. A Šentvid pa ima drugačno barvo in vonj kot Toronto. Morda se tudi zato Koželj skriva za šminko. TONE VRABL Foto: E. MASNEC Posledice suše Letošnje dolgo, vroče, predvsem pa suho poletje je pustilo svoje sledove tudi v sadovnjaku Katje Senica iz Šentjurja. Jabolko, ki nam ga je poslala Katja, ni večje od borovnice. Na Donački Gori navezali stike z Avstrijci Na pobudo šmarskega občinskega odbora socialdemokratske stranke so na podružnični šoli v Donački Gori navezali stike z osnovno šolo iz Mauterna pri Leobnu v Avstriji. Na srečanju, ki so se ga udeležili nadučitelj Kurt Eixels-berger in predstavniki stranke ter podružnične šole v Donački Gori, so se dogovorili za kulturno in strokovno sodelovanje. Učenci si bodo dopisovali in izmenjavali slikovni material, kasneje pa pripravljajo tudi izmenjave učencev. Ob obisku je nadučitelj Eixelsberger prinesel učencem podružnične šole Donačka Gora 2.500 zvezkov v vrednosti 12 tisoč šilingov, ki so jih za svoje vrstnike zbrali učenci iz Mauterna. GRETA SENIČ 95 let Marije Igler V začetku poletja, natančneje na drugi poletni dan, je Marija Igler iz Ulice Tončke Čečeve v Celju upihnila 95. svečko. Ta prijazna, čila in vedra gospa svojih let sploh ne kaže. Rodila se je leta 1897 na Bregu v Celju. Zatrjuje, da je bil oče teharski plemič, a je ob pričetku prve svetovne vojne vse dokumente iz strahu zažgala. Ob njenem rojstvu je bil oče star že sedemdest let, mati pa štirideset, zato se pravzaprav ne gre čuditi, da so trije Iglerjevi otroci zgodaj izgubili starše. Zanje je skrbela stroga teta. Že kot majhna deklica je gospa Marija rada pela. Pri dvanajstih se je priključila Mihelči-čevemu pevskemu zboru in tam 40 let pela na koru kapucinske cerkve. Tudi danes ji ne zmanjka sape, sosedi Marti je pred kratkim zapela ob rojstnemu dnevu. V službo nikdar ni zares hodila. Že od nekdaj je imela obilo veselja s cvetličnim vrtom, ki ga je skrbno negovala, cvetlice pa je hodila prodajat. Leta 1924 se je poročila. Sedaj je že skoraj trideset let sama. Po izgubi moža in brata, dveh moških, ki sta ji v življenju pomenila največ, ni imela skoraj nikogar več. Tudi prijatelji so počasi, drug za drugim, umrli. Samoto preganja z branjem. Najraje ima lahkotnejše romane različnih avtorjev, redno prebira tudi nemško revijo Neue Post, ki ji jo prinese soseda. Poročil v dnevnem časopisju in po radiu pa ne spremlja več. »Preveč je grozot. Pa že brez tega pogosto ne morem spati,« pravi. Zares bolna gospa Marija nikoli ni bila. Prebolela je le ošpice. Pred slabima dvema letoma pa je nerodno padla in si prvič zlomila kolke. Od takrat naprej tudi ne more več sama obdelovati svojega vrta in voditi gospodinjstva. Na pomoč ji priskočita gospa Pepca, ki jo obiskuje že skoraj dvajset let, in soseda Marta, ki je, kot jo pohvali Marija, najboljša soseda na svetu. Zelo rada je potovala. S prijatelji je obiskala številne cvetlične razstave po vsej Evropi. Vide- la je Palermo, Neapelj, Lourd in Mainau. Vsako leto je hodila na morje. Letos sicer tako daleč ni šla, je pa še plavala v Zrečah, da bi si pregnala vodo iz kosti. Kljub temu, da je bilo v njenem življenju mnogo prijetnih trenutkov, pravi, da je bilo žalostnih še več. Večkrat je bila razočarana nad ljudmi. »Nad takšnimi, od katerih si to najmanj želiš. Nad prijatelji. Ljudje so me že tudi goljufali. In okradli. Še nedavno tega so mi iz kleti pokradli orodje.« Nekakšno vodilo v življenju so ji bile očetove besede, ki jih je izrekel tik pred smrtjo. Posadil jo je na kolena in dejal: »Manire se morate najprej učiti. Da ne boste takšni kot iz Gaberij. Pa jezika sosedov. Da se boste razumeli. Pa z bratom in sestro se ne kregaj.« In res so se imeli radi in podpirali so se na vsakem koraku. »Danes pa je ravno narobe,« nekoliko razočarano in s pridihom melanholije reče gospa Marija. Zleht moraš bit' in goljufat' moraš znat'. Potem boš dobro živel« Ko sem jo ob koncu najinega pogovora povprašala, v katerem obdobju ji je bilo najlepše, je brez oklevanja odgovorila: »V prejšnji Jugoslaviji, takoj po prvi svetovni vojni se mi je najbolj dopadlo. Takrat se nam je najbolje godilo.« GRETA SENIČ Zelen list sredi puščave Franc Zaiti, učitelj In duhovnik v Egiptu V Šentrupertu nad Laškim je pognal korenine. Sredi zelenja, od koder je najlepši pogled proti skoraj vedno modremu nebu. Franc Zajtl, danes mož z dvema poklicema, učiteljskim in duhovniškim, oba pa z največjo ljubeznijo opravlja v daljnem Kairu, v Egiptu. Tam v Afriki, ob leno tekočem Nilu, na robu začetka puščave, kjer je vse rumeno rjavo. »Po končani osnovni šoli v domačem kraju sem se odločil za srednjo versko šolo v Križevcih na Hrvaškem, ker je takrat v Sloveniji še ni bilo. Pred koncem šole sem se vrnil v Slovenijo, ker so medtem takšno šolo odprli v Želimju, in tam sem leta 1969 maturi-ral,« se spominja Franc Zajtl, ki se je sredi julija za nekaj tednov vrnil v domovino, da je lahko prisostvoval novi maši v domačem kraju ter si uredil vse dokumente. »Zdaj je Slovenija in hočem imeti naše dokumente,« je povedal v veliki, hladni sobi župnišča pri Izidorju Pečovniku v Šentrupertu. Po končani srednji šoli so mu ponudili pedagoško prakso v Egiptu, najprej za dve leti, potem pa je kar ostal. Učiti se je začel arabskega jezika, spoznaval je ljudi in njihove običaje. «Odgovorni so me potem poslali na študij filozofije in teologije v Betlehem, torej tja, kjer je bil rojen Jezus. Po petih letih sem bil posvečen v duhovnika, in sicer v Jeruzalemu v Gecemanskem vrtu, kjer je Jezus krvavi pot potil.« Leta 1976 se je Franc Zajtl vrnil v Šentrupert samo za toliko, da je prebral novo mašo, po slavju med domačini, ki so bili nanj izredno ponosni, pa se je vrnil v Egipt, kjer je zdaj že šestnajst let. »Čeprav sem že imel poklic, sem vseeno nadaljeval šolanje in si pridobil še poklic strojnega tehnika. Zaposlil sem se na srednji tehnični poklicni šoli za mehanike in električarje. To je italijanska šola, učenci pa domačini, a se učijo v italijanščini. Vsi tujci v Egiptu imajo šole v svojem jeziku. Šola je uradno priznana od italijanskih in domačih oblasti, obiskuje pa jo okoli 550 fantov, med katerimi je pol moha-medancev in prav toliko krist- janov, ki so Kopti, kristjani v Egiptu. Katoličanov je malo, mogoče kakšnih 150 tisoč v vsem Egiptu.« Franc Zajtl na šoli uči, je pa tudi tajnik za odnose med šolo in italijansko skupnostjo. Za konec tedna ter ob praznikih se odpelje v dvajset kilometrov oddaljen kraj k nemškim nunam, kjer opravi božjo službo v nemškem jeziku. Ob precej napornem delu ima Franc Zajtl tudi svoje konjičke, čas najse predvsem za egiptologijo in fotografiranje kulturnih in naravnih zanimivosti. Lani je pripravil serijo 150 diapozitivov za knjigo o islamu, izdala pa jo je salezi-janska knjigarna v Italiji. »V svoji zbirki imam okoli 3 tisoč diapozitivov s posnetki piramid, samostanov, templjev itd. Če imam čas, sem tudi honorarni vodnik, posebej po dolini Wady Natrun (dolina soli), kjer so štirje najznamenitejši egipčanski samostani iz 4. stoletja.« Turiste rad popelje tudi na sveto goro Sinaj, kjer je samostan Sv. Katarine, in goro Ho-reb, kjer je Bog dal Mojzesu deset božjih zapovedi. Ta samostan je na Sinajskem polotoku. Franc Zajtl pove, da je v Egiptu malo Slovencev. Je pa tam pet Slovenk, častnih sester; vodijo internat za dekleta, ki prihajajo iz drugih dežel in nimajo kje stanovati. Te sestre so v glavnem s Primorske. Franc tekoče govori arabsko, italijansko, nemško in angleško ter »seveda slovensko, tega ni treba posebej omenjati. Vesel sem, da sem človek iz svobodne Slovenije. Čeprav, sem pognal korenine v Egiptu, sredi puščave, se rad vračam.« Poslovila sva se s stiskom rok, na papir pa mi je zapisal v arabščini: »Sabah el kher ja sadiki!« Srečno, moj prijatelj. Zdaj je'Franc Zajtl ponovno v Egiptu. Do kdaj, nihče ne ve. Pomembno je, da ima slovenske dokumente s Triglavom, valovi in tremi zvezdami. TONE VRABL Veliko krvodajalcev Krajevna organizacija Rdečega križa na Polzeli in Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane sta pripravila uspešno krvodajalsko akcijo. K odvzemu je prišlo 235 krvodajalcev. Največ, 133, jih je prišlo iz Tovarne nogavic Polzela. Naslednja krvodajalska akcija v žalski občini bo 6. novembra v Šempetru. T. T. Zelje za ozimnico Kot vse drugo je tudi zelje letos dozorelo prej kot druga leta, zato ga pridelovalci že pridno pospravljajo in tisti, ki so pogodbeno vezani s predelovalci, tudi odvažajo na odkupna mesta. V žalski občini bodo pridelali preko 8 tisoč ton zelja, največ pa ga bo odkupila šempetrska kisarna. Na posnetku vidimo Privošnikove iz Drešinje vasi, ki bodo pridelali okrog 35 ton zelja, pri čiščenju zeljnih glav na njivi. x T. TAVČAR Št. 37 - 17. september 1992 12 Med celjskimi športniki so Slovenijo kot prvi v evropskih klubskih pokalih zastopali rokometaši. Zgornja vrsta (z leve): trener Šojat, Leve, Šerbec, Pungartnik, Čater, Franc, Tomšič, Strašek, sekretar Privšek. Spodnja vrsta: Lapajne, Jeršič, Safarič, Novak, Vešligaj, Begovič, Anžič. Manjkata: Ocvirk in Lupše. Rokometaši vstopili v Evropo Rokometaši Celja Pivovarne, Laško so sinoči v Velenju odigrali prvo tekmo predkola pokala prvakov z reškim Zametom, povratno srečanje pa bo v sredo na Reki. Ekipi sta v zadnjem desetletju v II. jugoslovanski ligi odigrali številne prvenstvene tekme, ki so bile vselej zanimive in negotove do zadnjih minut, eno takšnih srečanj pa sta odigrali tudi sinoči. S tekmami evropskega pokala je imel doslej izkušnje samo trener Josip Šojat, ki je predlani z žensko ekipo zagrebške Lokomotive osvojil pokal IHF. »Spominjam se dvobojev, ko ni zadostovalo niti deset golov prednosti s prve tekme. Zmaga s štirimi, petimi goli bo dovolj za povratni tekmo na Reki,« je pred tekmo napovedoval Šojat. Enakega mnenja glede razlike v golih so bili tudi Anžič, Vešligaj, Strašek, Ocvirk, Šafarič, Leve in Begovič. Še bolj optimistična sta bila Franc in Lupše (šest golov), Čater pa je napovedoval zmago z osmimi goli razlike. Mladi Novak je bil prepričan o prednosti dveh golov, zmago pa so nekoliko zadržani pričakovali Jeršič, Pungartnik, Šerbec, Tomšič, in tehnični vodja Petru ter se izogibali napovedi o razliki v golih. Napovedi rokometašev so po sinoćnji tekmi, ko je izid že znan, še bolj zanimive in bodo popestrile naslednja ugibanja o možnostih slovenskih državnih prvakov v rokometu na povratni tekmi na Reki... Foto: EDI MASNEC Pavlinec trikrat v finalu Na 9. paraolimpijskih igrah v Barceloni se je vsak izmed osmih slovenskih športnikov-invalidov vsaj enkrat uvrstil med najboljšo deseterico, vrhunec uspešnih nastopov pa pomenita zlati kolajni Franja Izlakarja iz Maribora v metu krogle in diska ter bron Ljubljančanke Drage La-pornik v metu krogle. Zelo uspešno je tekmoval tudi 25-letni celjski plavalec Dani Pavlinec (okvara roke in noge), čeprav ni ponovil uspeha z iger v Seulu pred štirimi leti, ko je na 100 metrov kravi osvojil srebrno, na enkrat daljši progi pa bronasto kolajno. Pavlinec (na sliki) se je v svojem drugem olimpijskem nastopu z novimi slovenskimi rekordi trikrat uvrstil v veliki finale: v sprintu na 50 metrov kravi je bil šesti, kar je nasploh šesta najboljša slovenska uvrstitev na barce- lonski olimpiadi invalidov. Na 100 in 400 metrov kravi je bil sedmi, na 200 metrov mešano pa je z izboljšanim osebnim rekordom zasedel 23. mesto. Športni del slovenske reprezentance so sestavljali plavalec Dani Pavlinec (Celje), atleti Janez Hudej (Velenje), Franjo Izlakar (Maribor), Rudi Kocmut (Gornja Radgona), Janez Roškar, Draga Lapornik in strelca Ernest Jazbinšek (vsi Ljubljana) ter Franci Pinter (Slovenska Bistrica). Opravičilo V prejšnji številki smo po pomoti v članku Rokometaši stopajo v Evropo zapisali, da je bila cena vstopnic za rokometno tekmo v Velenju med Celjem Pivovarno Laško in Zametom 200 tolarjev (pravilno 300), kar pa ni bila krivda avtorja članka. Celjani uspešni v reprezentančnih dresih Atletski šesteroboj na štadionu Kladi-varja se je po odpovedi Čehov in dan pred tekmovanjem še reprezentance Dunaja spremenil v četveroboj nepopolnih reprezentanc Slovenije, Hrvaške, Slovaške in Budimpešte, ki ga je spremljalo nekaj sto gledalcev. Med moškimi so zmagali Madžari s 43 točkami pred Slovenijo 42.5, Hrvaško 37.5 in Slovaško 31, v ženski konkurenci pa je bilo najboljše zastopstvo Slovenije 43, sledijo Budimpešta 41, Slovaška 29 in Hrvaška 19. V naši vrsti je zelo uspešno nastopila peterica atletov Kladivarja Ce-tisa: Miro Kocuvan je bil s časom 51,17 prepričljivo najhitrejši na 400 metrov z ovirami, Renata Strašek je v metu kopja zmagala z daljavo 58,16 (zmagal je tudi Velenjčan Hrapič na 1500 m), Milan Kranjc je bil v skoku s palico s 490 cm drugi, Kristina Jazbinšek v metu krogle z 12,98 cm in Tina Lenka na 400 metrov s časom 58,98 pa sta bili tretji. Priznanji za najboljša dosežka sta dobila zmagovalca na visokih ovirah Miro Kocuvan (na sliki) in Mariborčanka Irena Domine. Foto: EDO EINSPIELER Dve ligi in končnica V soboto se bo začelo državno prvenstvo v košarki - Med prvoligaši kar pet ekip s celjskega območja, ki so upravičeno zelo zagnane V soboto se bo začelo državno prvenstvo za košarkarje, ki bo tudi v novi sezoni potekalo v treh etapah. Prva etapa bo trajala do konca novembra, nakar se bosta v zeleni skupini prvim šestim ekipam pridružili dve iz rdeče. Drugi krog bo trajal do 27. februarja, po rednem liga-škem tekmovanju pa se bo najboljša četverica skupaj s člani superlige SBA (Smelt Olimpi-ja, Postojna, Helios, Triglav) v končnici pomerila za naslov prvaka in uvrstitev v evropske pokale. Rogaška: preveč tujcev V minuli sezoni najbolj uspešno ekipo s celjskega območja je z nepopolno dokumentacijo zapustil prvi skakalec lige Ritonja in zato so se v Rogaški Slatini po okrepitvah že po tradiciji ozrli v Mostar. Toda določilo o dveh tujcih in počasen postopek pridobivanja slovenskega državljanstva za Novakoviča sta zavrli njihove načrte. Na startu bosta verjetno priložnost dobila Damjan Novakovič (26 let) in Tihomir Jurkovič (19), medtem ko bo Čovič moral počakati najmanj do drugega kroga ligaškega tekmovanja. Povsem nejasen je tudi status Cerarja in Sušina: njun status bo Registracijska komisija KZS šele obravnavala, a je prvi že igral na pokalnem četrt -finalu in do selitve v Celje najbrž sploh ne bo prišlo. Lanske napovedi o uvrstitvi v evropski pokal so zdaj toliko večji izziv, ki ga po svoje dodatno potencira nastopanje ženske ekipe Kozmetike Afrofite v su-perligi SBA in pokalu Ronc-hetti. Vedno bolj ambiciozni Comet Organizacija promocijske tekme Slovenija-Hrvaška, močnega mednarodnega turnirja z udeležbo treh evropskih ligašev, podaljšanje pogodbe z Neratom do leta 1995 in prihod reprezentanta Golca najbolj zrcalijo ambicioznost Cometa. Prvenstveni cilj je stalno mesto v zeleni skupini, čeprav Konjičani odkrito namigujejo na čimbolj vidno vlogo, kar pomeni najmanj uvrstitev v končnico. »Načrti so bolj smelo zastavljeni kot v zadnjih sezonah in v nobenem oziru ni zadržkov, da jih tudi ne bi uresničili. Z Golcem in Mi j o vičem smo pridobili na hitrosti, napadi pa so bolj kontrolirani in jih pogosto zaključujemo z uigranimi kombinacijami. Obramba je še bolj agresivna in takšna naj bi bila tudi naša igra, kar je še posebej zanimivo za gledalce,« napoveduje trener Mitja Hlastec, ki je imel zadnji teden težave s poškodbo Železnikarja in boleznijo veterana Šmida. Elektra s sponzorjem Velenjčani so bili ob koncu lanske sezone tik pred razpadom, toda premor so učinkovito izkoristili za prepotrebno zbiranje denarja (pokroviteljstvo je prevzelo podjetje ESO) in krpanje drugih lukenj. Skoraj pol leta so iskali trenerja in se na koncu dogovorili z nekdanjim košarkarjem Cibone Milanom Perovičem, ki bo kot tujec začasno dobil enoletno licenco. Neposredno pred prvenstvom sta se ekipi priključila kontroverzni branilec Riz-man in gvinejski center Sow, ki praktično ne pomeni večje okrepitve. Elektra se zato nagiba predvsem k ohranitvi statusa zelenega ligaša, pred končnico pa k zagotovitvi prednosti domačega igrišča. Celje: dolgoročna usmeritev »Trenirati smo začeli prepozno, potem pa smo izgubili pet mladih, a izkušenih igralcev«, je začel trener Celjanov Mile Cepin, misleč na Sušina, Cerarja, Pečaka, Pučka in Tkalca, čeprav vsi gotovo še niso oddani. »Tu so >rutinerji< Medved, Pipan in Aničič ter vrsta mladih brez pravih izkušenj.« Celjani, ki bodo nasto- pali z imenom novega pokrovitelja Inposa, vadijo 11-krat tedensko. Slabi rezultati v pripravljalnih tekmah jih ne skrbijo, saj so njihovi cilji usmerjeni v drugi del lige. Takrat naj bi bila ekipa že pripravljena za zmage. Nasploh naj bi dolgoročna politika v klubu, ki jo podpira pokrovitelj, o čemer priča pogodba na 20 let, zrla predvsem v prihodnost. »Če bomo že v letošnji sezoni uspeli priti preko razigravanja v zeleno skupino, bo to preseglo naša pričakovanja, ki so sicer nekoliko bolj realna, glede na igralski kader« , je še dodal eden najboljših trenerjev, kar jih je imela slovenska košarka. Polzela nov center? Novinca v ligi bo drugo sezono zapored vodil Boris Zrinski. V klubu so se zagnano podali v razširitev osnovnošolske telovadnice, ki je »postala« dvorana. Šele v ponedeljek so jim namestili semafor in koše, tako da bodo po dogovoru z Mariborčani v prvem kolu gostovali. S fitness centrom in savno se jim obetajo odlični pogoji za delo, ki naj bi dali rezultate v drugem krogu tekmovanja. Sprva so vadili v Ljubnem, kjer je v šestih dneh bil poudarek na telesni pripravi. Nadaljevali so v Varaždinu, potem pa še v Žalcu, kjer pa jim plastična podlaga ni najbolj odgovarjala. Vse prijateljske tekme v pripravljalnem obdobju so odigrali v gosteh. Ekipa je v glavnem enaka kot v prejšnji sezoni, pridobili so le 24-letnega branilca Olega Fechtchenka iz Ukrajine, iz Beograda pa še čakajo na soglasje za mladega Josipa Blaževiča. DEAN ŠUSTER ŽELJKO ZULE Št. 37- 17. september 1992 13 S kolesom med motorje Na nedeljskem finalu pokala Alpe-Jadran v motokrosu bo imel na Skednju največ navijačev Branko Peršoh - Začetki na domačem hribu z motiko In kolesom Nedeljski finale pokala Alpe-Jadran v motokrosu do 250 ccm na Skednju pri Slovenskih Konjicah bo za prireditelje generalka pred kandidaturo za evropsko prvenstvo. Ob prostem vstopu računajo na rekorden obisk, kar naj bi bil eden najmočnejših argumentov za pridobitev še odmevnej-še dirke, na progi pa bo seveda v središču pozornosti domači as Branko Peršoh. »Lani sem bil na Skednju četrti in v skupnem seštevku za malenkost zgrešil najboljšo deseterico. Letos je neprimer- no bolje, čeprav se me kar naprej drži smola. Zmagovalne stopničke so praktično že oddane, a tudi če bom održal 5. mesto ne bom nezadovoljen. Na Skednju poznam skoraj vsako grbino, toda zaradi večje okvare motorja sem izgubil nekaj dni treninga in upam, da bo mehanik Zvonko Kselman do nedelje na Kavvasakiju odpravil napake in bo rezervno vozilo ostalo v garaži,« je bil v napovedih precej zadržan 20-letni dirkač, ki je lani osvojil naslov državnega prvaka. Poglavitna značilnost letoš- nje sezone je vrnitev dirkačev iz hrvaških klubov. Je tudi zaradi močnejše konkurence toliko hudih poškodb? Konkurenca ni poostrena, mogoče pa sem tudi sam bolj napredoval. Dirkam že sedem let, od tega zadnja štiri za Slovenske Konjice, in s poškodbami nisem imel težav. Letos pa se je vse zalomilo. V Lenartu sem padel na dirki A-J, si zlomil nogo in izgubil možnosti za bronasto kolajno. Komaj sem si opomogel, že me je do-letel izpah rame. Pred tedni sem zmagal v predtekmovanju dirke v štadionskem motokrosu za Zlati tolar, v velikem finalu pa izgubil ravnotežje in padel pod motor, ki mi je stisnil prsni koš. Na zadnji dirki državnega prvenstva sem imel težave z motorjem in bron sem po odstopu moral prepustiti klubskemu sotekmovalcu Zdravku Jelovšku... Štadionski motokros se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Kakšne je proga povsem po okusu Branka Peršoha? Še vedno sem bolj za klasične proge, takšne kot je na Skednju: odprta, razgibana, z naravnimi skakalnicami in številnimi zavoji. Štadionski motokros je zaradi skokov bolj zahteven in nevaren, zato so dirke tudi za polovico krajše. Z enojnimi skoki ni problemov, na štadionskih progah pa skoki z ene na drugo in pogosto tudi na tretjo ali celo četrto skakalnico zahtevajo popolno zbranost. Trening je zelo pomemben, kajti skoki z_vrha na vrh grbine so nuja in vsaka napaka se maščuje s poškodbo. Pri motokrosu si dirkači glede na uvrstitev v skupnem seštevku sami izbirate štartni položaj. Kakšno je osnovno vodilo? Posebnega pravila ni, pač pa mi najbolj ustreza start na notranji strani proge. Tako sem se navadil zaradi kratkega loka vožnje in prehitevanj po notranji strani, a še vedno preveč zamujam pri vstopu v prvi zavoj. Tudi blatne proge mi ne odgovarjajo: v dežju so treningi najbolj neprijetni, tekoče blato pa je največja nevarnost za okvaro motorja. Branko, vaši začetki so bili zelo hudomušni... Ali res moram pogrevati zgodbo in otroških let? Na hribu pred domačo hišo sem med sadnim drevjem z motiko naredil stezo in se po njej vozil z navadnim kolesom. Doma so vsaj vedeli, da se bom zapisal motorjem in zdaj so moji največji navijači. Trening iz navihanih otroških let pa se mi očitno vse bolj obrestuje. ŽELJKO ZULE Od kolesa do naslova državnega prvaka: Branko Peršoh (levo) z mehanikom Zdravkom Kselmanom. PANORAMA Nogomet Slovenska liga 5. kolo: Publikum-Slovan 1:0 (0:0), strelec: Pevnik; Že-lezničar-Steklar 3:1 (2:0), strelec: Koražija; Naklo-Ru-dar 3:1 (2:1), strelec: Karič. Vrstni red: Olimpija 9, Nafta, Naklo, Ljubljana 7, Mura, Maribor, Zagorje, Koper, Rudar 6, Izola, Publikum 5, Studio D, Gorica 4, Železničar, Potrošnik, Steklar, Svoboda 3, Slovan 0. II. slovenska liga 4. kolo: Dravinja-Napredek 1:0 (0:0), strelec: Vogelsang; Avtobum-Era Šmartno 2:1 (1:1), strelec: Ermenc. Vrstni red: Medvode, Triglav, Jadran, Domžale, Dravinja 6, Primorje, Rudar 5, Gidos, Vevče, Av-tobum, Tabor Jadran 4, Dravograd, Ilirija, Era Šmartno, Korotan 2, Napredek 0. III. slovenska liga 4. kolo: Papirničar-Pohorje 0:0, Kungota-Hmezad 2:1. Vrstni red: Ižakovci 7, Impol, Pohorje 6, Bel trans, Papirni-čar 5, Slovenj Gradec, Kovinar, Kungota 4, Pobrežje, Ro-gašovci, Aluminij 3, Hmezad, Rače, Lipa 2. MNZ Celje l.kolo: CR Krško-Šentjur 1:2, Rudar (S)-Zreče 1:1, Svo-boda-Ljubno 6:1, Kovinar-Hrastnik 0:1, Vransko-Odred 0:0. Pokal Slovenije 1. kolo na območju MNZ Celje: Ljubno-Zreče 0:3, Šent-jur-Svoboda 0:3, po 11-m. (0:0), CR Krško-Hrastnik 4:1, Kovinar-Odred 0:3 bb, Rudar (S)-Vransko 0:3 bb. Košarka LBS liga Ženske - skupina A: Pees - 2. kolo: K. Afrodita-Ježica 83:96 (36:52), strelke: Germ 22, Jur-še 18, Pešič 13, Majstorovič, Kokolj'10, Vodopivec 6, C. Je-zovšek 4; 3. kolo: K. Afrodita-Rijeka 92:53 (55:21), strelke: Jurše 22, C. Jezovšek 21, Majstorovič 17, Pešič 13, S. Vodopivec 6, Germ 5, Kokolj 4, Skegro, A. Vodopivec 2. Vrstni red: Pees 8, Jezica 6, K. Afrodita 4, Wels 3, Tungsram 2. Klančnikov memorial Moški (Velenje): Elektra-Zrinjevac 88:70 (37:33), strelci: Rizman 25, Tomic 21, Sow 11, Mrzel 10. Plešej 8, Dumbu-ya 6, Bogataj 5, Sevšek 2; M. Marcus-Osijek 79:76 (39:29); finale: Elektra-M. Marcus 76:85 (42:32), strelci: Tomic 22, Lipnik 14, Rizman 13, Sow, Dumbuva, Leskovšek, Plešej 6, Bogataj 2, Mrzel 1. Najboljši igralec: Lipnik, naj- boljši strelec: Tomic (oba El) 43. Rokomet Veszprem 92 Moški: Celje Pivovarna Laško-Varpoloto (Mad) 20:13, Bramac (Mad) 20:28, Westwi-en (Av) 17:18, Stockerau (Av) 22:23. Jarnovićev memorial Moški (Velenje): Gorenje-Nova oprema 14:13 (6:8), Kar-lovac-Nova oprema 23:17 (10:10), Gorenje-Karlovac 12:24 (5:11). Končni vrstni red: Karlovac 4, Gorenje 4, Nova oprema 0. Judo Slovenska liga 8. kolo: Golovec-Ivo Reva 1:13 (0:60). Zmagali: Cuk, Novkovič, Sadžak, Imamovič, Spasovič, Anderle; neodločeno: Košir. Vrstni red: Ivo Reva 16, Impol 14, Olimpija, Drava 10, Slovenj Gradec, Gorišnica 4, Železničar, Golovec 2. Streljanje Prvenstvo Slovenije Ljubljana: MK serijsko orožje — puška 30 leže, ml. mladinci: 2. Žalec; 3 X 10: 3. Želj (Sial Cel; mladinci - 3 X 20: 3. Dušan Poženel; MK pištola Drulov: 1. Veternik (Mrož); člani MK pištola drulov: 3. Štuhec (Mrož); MK puška 3 X 20: 3. Sial. Kegljanje Prijateljski tekmi Ženske: Emo-Končar 2454:2415 (Tkalčič 410, Ledi-nek 400, Grobelnik 422, Les-jak 419, J. Šeško 387, Petak 416); Emo-Autohrvatska 2429:2415 (Filipčič 361, Tkalčič 418, Grobelnik 413, Lesjak 419, Ledinek 381, J. Šeško 437). Hokej Prijateljska tekma Cinkarna-Graz 10:3 (1:0, 1:1, 8:2), strelci: Bulatovič 3, Vnuk, Zolek 2, Ostrožnik, Ša-hraj, Rojšek 1. Tenis Pokal Slovenije Masters (Celje): do 14 let - pionirji: 1. Gregore (Lj), 4. Virant (Ce), 7. Črešnik (ŠTK); pionirke: 1. Vujnič (ŽTK Mb), ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 19. . Judo Kranj: turnir 1. kola II.SJL (Triglav, Ivo Reva II, Branik; od 17. ure). Konjeništvo Škofja vas: turnir v preskakovanju zaprek za pokal MOS. Od 12. ure. Košarka Rogaška Slatina: Rogaška-Unicom, Slovenske Konjice: Comet-Medvode, Ljubljana: Slovan-Elektra (1. kolo zelene skupine moške SKL), Maribor: Maribor-Polzela, Kranj: Kokra-Celje (1. kolo rdeče skupine moške SKL, vse ob 19). Nogomet Ljubljana»Ljubljana-Publi-kum (6. kolo SNL, 16); Žalec: Hmezad-Pobrežje, Maribor: Kovinar-Papirničar (5. kolo III. SNL-vzhod); Šentjur: Šentjur-Odred, Hrastnik: Hrastnik-Vransko, Ljubno: Ljubno-Kovinar, Zreče: Zre-če-Svoboda, Krško: CR Kr-ško-Rudar (2. kolo MNZ Celje, vse 16. 30). Nedelja, 20. . Judo Gradec: turnir 4. kola Inter lige (ASKO Graz, VVolfsberg, Ivo Reva). Motokros Skedenj pri Slovenskih Konjicah: finale pokala Alpe-Jadran za razred do 250 ccm. Od 14. ure. Nogomet Velenje: Rudar-Zagorje, Lendava: Nafta-Steklar (6. kolo SNL), Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Jadran, Kranj: Triglav-Dravinja (5. kolo II. SNL, vse 16). Sreda, 23. . Nogomet Celje: prijateljska tekma mladih reprezentanc do 21 let Slovenija-Koroška (16. 30). Rokomet Reka: povratna tekma pred-kola pokala evropskih prvakov Zamet-Celje Pivovarna Laško (19). Št. 37 - 17. september 1992 14 Radio Celje - 38 let Povsem delovno praznujemo svoj letošnji rojstni dan, predvsem v znamenju sejemske radijske vročice. Svoj program v dnevih MOS 92 pač podrejamo poslovnim in komercialnim interesom hiše NT&RC, v okviru katere Radio Celje zadnja leta uspešno oblikuje svojo sedanjost in prihodnost. Dnevno te dni oddajamo od 5.30 do 22.00, skupaj torej 16 ur in pol radijskega programa. Vsekakor gre za velik programski in delovni zalogaj, povrh pa oddajamo iz dveh študijev - domačega v lastni hiši in še iz posebnega, terenskega, iz studia Golovec na sejmu MOS 1992. Prizadevamo si za boljšo slišnost, za zaupanje med radijskimi delavci in sodelavci ter poslušalci in skoraj domišljavo upamo, da smo tega zaupanja vredni. Zato izrekamo predvsem svojim poslušalcem iskrene čestitke, da je njihov Radio Celje dosegel v slovenskih radiofonskih razmerah takšno starostno zrelostno mejo, kot jo ponazarja število 38 let. Celo s temi leti se uvrščamo med najstarejše regionalne radijske postaje, ki poleg tega, da svoj imidž naslanjajo na delovno tradicijo in izkušnje, predvsem inventivno iščejo nove medijske potrditve svoje lastne identitete. Manj besed, pa več dejanj, naj bo sporočilo za letošnjih 38 let Radia Celje. Še na mnoga leta, z zahvalo poslušalcem za zaupanje ter radijcem za nove spodbude. MITJA UMNIK Halo RC, studio Golovec! Ena za drugo se vrstijo sejemske oddaje iz studia, ki domuje v leseni vikend hišici Glin Nazarja, za katero vlada med obiskovalci sejma prav tolikšno zanimanje kot znotraj in zunaj nje za naše sejemske oddaje. Čeprav je v tem priložnostnem studiu hudo vroče, zaradi tempa in sonca, kajpak, z oddaje nihče ne odide slabe volje. Tudi Aleš Sluga, vodja Birostika in njegova sodelavka Judita, ki ju je prek radijskih valov vodila Mateja Podjed, mislita tako. Foto: EE NAJNOVEJŠE V FOTOLIKU! - Zastonj razvijanje filmov Kodak, Konica in Agfa, kupljenih pri Fotoliku. Velja do razprodaje filmov! - Sprejemanje naročil za fotografiranje na matičnem uradu - Največja in najboljša izbira baterij v Sloveniji Fotoiik je generalni pokrovitelj »Foto-IHea« Zelo malo ali skoraj nič nočnih posnetkov ne prihaja v našo redakcijo. Prav nočni posnetki, zlasti če so v barvah, pričarajo idilo ali drugače, naredijo skoraj vsak posnetek interesanten. Zlasti če se barve prelivajo ali če je negativ osvetljen malo dalj časa in se dobijo razni barvni efekti. Tokratribjavljamo nočni ponetek Celja z ognjemetom. Avtor fotografije je Matej Karničnik iz Celja. Prislužil si je tedensko nagrado, brezplačno razvijanje filma in fotografij. Ponovno se bliža čas, ko bomo izbrali fotografijo meseca in jo objavili v petici, zato od vas pričakujemo dobre posnetke. Nikar nas ne razočarajte. POTORIZmfiL kardeljeva 20 63 310 Žalec Tel./fax: 063/713-970 063/711-256 Foto RIZMAL tudi v Celju v hali A na Golovcu - foto laboratorij atelje trgovina exprès razvijanje tudi v pol ure do formata fotografij 13 x 18 (normalni rok 1 dan) - parkirni prostor, dostop z Mariborske in Dečkove - preslikave, razvijanje Dia filmov, barvne povečave in kasiranja - prvi mesec razvijanja filmov - gratis! Žal tudi alkohol.. Tisto popoldne, ko je oddaja stekla, sem bil doma. Radijski sprejemnik sem imel odprt, naravnan seveda na valovno dolžino domače radijske postaje. Že ko je napovedovalec začel oddajo, se mi je zdel nekam čuden. Njegov glas namreč. In zgodilo se je: po nekaj minutah je povsem omagal. Izgubil je glas. Vzeli so mu ga maligani. Dogodek je doma spremljal tudi takratni upravnik radijske postaje Peter Božič. V nekaj minutah je bil v studiu, opravičil se je poslušalcem, nato pa je vodil in izpeljal i predvideni program do konca. Šele pozneje smo izvedeli, da se je tisti dan mladi napo- 'vedovalec poslavljal od privatnega življenja, kajti čakalo ga je služenje vojaškega roka. Ker je bil zelo vesten, je upal, da bo nalogo kljub vsemu dobro izpeljal. Pa je žal ni. Preveč alkohola je v zatohlem in i tesnem prostoru opravilo svoje. Samega spodrsljaja mu nismo šteli preveč v zlo, čeprav smo mislili, da bi bilo opravičilo v tem primeru bolj na mestu. Opravičilo pred začetkom oddaje namreč. Selili s pomočjo ročnega vozička Ob koncu 1964. leta smo se iz prostorov v Gregorčičevi ulici preselili v nove, v Narodni dom. Čisto na vrh, pod streho. Ker denarja, da bi plačali selitev vse opreme, nismo imeli, smo se odločili, da bomo akcijo izpeljali sami. Dva tehnika: Janez Klanšek in Marjan Strnad, novinar Milan Seničar in jaz. Takoj po osemnajsti uri, ko smo sklenili redno oddajo, smo se lotih dela. Na stotine magnetofonskih trakov in gramofonskih plošč ter vse zelo težke aparature smo na ročnem vozičku prepeljali v Narodni dom. Nekaj časa nam je pomagal nek mlajši fant, ki je nujno potreboval ležišče, pa smo mu odstopili star divan. A je kmalu odnehal, ker je bilo zanj pretežko. Mi pa smo težko ; opremo prevažali in nato še nosili po stopnicah na podstrešje Narodnega doma. Ni bilo lahko delo, toda opravili smo ga tako, da je oddaja naslednji dan stekla v napovedanem času. Ni nas bilo sram voziti vozička po mestnih ulicah. Še enkrat poplava Kot vemo, so visoke vode stalni spremljevalec Celja. Mi smo se z njimi ali — bolje rečeno — z njihovimi grožnjami srečevali vse do regulacije celjskega ovinka Savinje. (Žal se je zdajšnji radijski kolektiv sre- čal s poplavo tudi v novejšem času.) Spet je bil dan, ko so visoke vode grozile mestu. V akcijo reševanja je bil v zgodnjih jutranjih oziroma še skoraj v nočnih urah vključen tudi naš radijski kolektiv. Spominjam se, da sem najprej tekel k tehniku Alojzu Bertonclju, ki je stanoval na Otoku. Potem sva se vprašala, kje dobiti napovedovalca. Ker časa za iskanje ni bilo, sem zbudil hčerko in jo prosil, da je šla z menoj. Tako je delo steklo, napovedo-valsko bolj improvizirano, toda navzlic vsemu uspešno. KONEC Piše: MILAN BOŽIČ Z NT&RC brezplačno v Gardaland Tisti, ki ste napisali, da imajo v Gardalandu velik živalski vrt z več kot tisoč vrstami živali, ste se pa močno zmotili. Živalskega vrta nimajo preprosto zato, ker bi živali v eksploziji zabave enostavno poginile. Imajo le nekaj delfinov v delfina-riju, ter papagajev cirkus, ki si ga tudi lahko ogledate. Imajo pa v Gardalandu več kot 1000 zabavnih objektov in predmetov, ki si jih bodo naši nagrajenci, skupaj z potniki agencije DOBER DAN lahko ogledali 19. septembra oziroma 10. oktobra. Bodite z nami tudi vi. Deset dodatnih potnikov bomo izžrebali tudi iz kuponov, ki jih dobite v novi papirnici GRACER v Rimljanki, nasproti tržnice. Tam imajo tudi najcenejše zvezke na svetu. Deset potnikov pa bo prispeval TOP SHOP iz Žalca, ki bo kupone razdeljeval ob nakupu sladoledov in sladkarij na letošnjem obrtnem sejmu na prostoru, kjer je tudi sejemski radio NT&RC. Oba pokrovitelja bosta pripravila tudi darilne pakete za naše potnike na avtobusu. Torej: žrebanje 20 dodatnih potovanj v Gardaland papirnice Gracer, Top shopa in NT&RC bo v soboto, 26. septembra v oddaji Teen val na Radiu Celje. Novi potniki NT&RC v Gardaland so: Maja TOPOLŠEK, Badovinčeva 20, 63270 Laško; Andrej KONDA, Iršičeva 6, 63000 Celje in Sabina BELEJ, Hajnsko 4 a, Pristava. Tolaži I ne nagrade pa prejmejo: Katja HANUŠ, Na otoku 11, Celje; Ambrož HOČEVAR, Parižlje 23 a, Braslovče in Marko ZORKO, Vrtna 22, Štore. kupon NT&RC v Gardaland Vprašanje: V Gardalandu imajo vsak dan tudi pustni karneval. (Obkrožite pravilno rešitev) a) DA b) NE Ime in priimek:_.- Naslov:_____- Starost: Št. 37 - 17. september 1992 15 ODMEVI Gospodom gre pa to hudo na jetra Spoštovani gospod Aleš Jošt! V svoji Ropotarnici v 35. številki Novega tednika ste bralcem nasuli obilo nepreverjenih ugotovitev ali bolje rečeno kar neumnosti. Sposodil si bom verz pri Prešernu in vam rekel: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Če je za vas edino merilo naprednosti oziroma nazadnja-štva kraja število ročk koncertov v njem, potem se mi zaradi bedne sposobnosti razmišljanja globoko smilite. Za organizacijo prireditve, ki jo omenjate, je potrebno marsikaj storiti, najprej pa moraš imeti v rokah vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Končno dovoljenje izda pristojen občinski organ in v njem je jasno zapisano, pod kakšnimi pogoji smeš prireditev izvesti (takšen je sistem povsod, ne samo na Polzeli). Dva izmed pogojev sta bila: izvajanje glasbe se dovoljuje od 18. do 24. ure, maksimalna dovoljena raven hrupa je 45 dB (za primerjavo: glasno govorjenje je ocenjeno s 60 dB). Glasba se je tisto noč razlegala širom Polzele (stanujem nekaj sto metrov proč od prireditvenega prostora in sem jo razločno slišal), zato mi je bilo toliko bolj nejasno, kako si drznete obsojati posredovanje policije po pol drugi uri zjutraj. Pozabili ste tudi, da je bil obisk varuhov reda namenjen dogodkom, ki z glasbo nimajo nič skupnega, s samo prireditvijo pa so ga žal imeli, zato je bila njihova odločitev več kot razumna in potrebna. Reakcije stanovalcev v sosednjih blokih so bile ob »žaganju« (vaš izraz), kakršnega so morali poslušati, torej povsem pričakovane, čeprav dejanja »sovražnega idiota« ne odobravam, zasluži si pa vsaj izdatne olajševalne okoliščine. Toliko o prireditvi, dopolniti pa vas moram še v nekaterih navedbah. Zamenjujete Kulturni dom in Dom krajanov. Naj vas opozorim, da sta to dve povsem ločeni stavbi in policija prav gotovo nima prostorov v Kulturnem domu. Delovanje društva, ki ga vodim, poznam precej bolje od vas in vam lahko zagotovim, da »glavni krajevni krščan« ni dirigent nobenega od zborov, čeprav zelo rad poje, je pa zato človek, brez katerega si marsičesa v kraju ne bi mogli zamisliti. Prazen in neizkoriščen Kulturni dom lahko vidite samo vi, ki ga gledate od zunaj, pa še to od daleč. Saj res, koliko prireditev v njem ste sploh obiskali? Ko vas bo naslednjič »zagrabilo«, da bi pisali kritike na tuj račun, prej vsaj malo spoznajte razmere, o katerih bo tekla beseda, da bo kritika konstruktivna (ta naj bi bila oblika vsakega naprednega človeka, mar ne?). Sicer pa, če se boste hoteli pogovarjati, na Polzeli ste vedno dobrodošli. S spoštovanjem in brez zamere. MARKO SLOKAR, predsednik DPD Svoboda, Polzela PREJELI SMO 0 domišljavosti Na začetku šolskega leta je dobro opozoriti na domišlja- vost. To je neupravičeno visoko mnenje o lastni vrednosti, ki se na zunaj kaže s smešno samozavestjo v držanju, hoji, kretnjah, govoru in podobno. Domišljavec domneva, da je požrl modrost z veliko začetnico in z veliko žlico. Pogosto ga srečamo že v mladosti. Prevelika samozavest se druži z drzno presojo, prezirom učiteljev, staršev in drugih. Pogosto so takšni otroci preobčutljivi in vidijo povsod krivično zapostavljanje. Pametna vzgoja lahko to prepreči. Otroka je treba navajati k temu, da občuti, da ne živi sam zase, ampak v skupnosti, v družini. Tudi otrok živi za družino in ne le ona zanj. Matere so pogosto preveč popustljive in dovolijo otroku, da se povsod vmešava in vsiljuje. Razvijajočo domišljavost najhitreje ohladimo z neuspehom. To zdravilo priporočam materam in vzgojiteljicam, vendar ga ne sme spremljati posmeh in ironija. Otrok se pač uči na izkušnjah. DRAGO KUMER, Gotovlje Kakšen kruh nam bo rezala industrija Kakšen kruh nam bo rezala industrija je bil naslov tribune, ki jo je v Šentjurju organizirala izpostava SDSS. Vsakemu človeku, ki še ima občutek za naravne zakonitosti, se zdi takšno vprašanje nestvarno in dokaj značilno za komuniste iz realsocializma. Zaradi tega razgledanega in stvarnega človeka takšno zborovanje ne more zanimati. Znano je, da kruh daje kmetijstvo, industrija in vse ostalo pa le izboljšuje življenje in delo, če je ekološko in racionalno organizirano. Zaradi naslovne miselnosti je bilo kmetijstvo v realsocializmu zapostavljeno in je danes v težavah in nerazvito. Zaradi miselnosti, ki se ponuja iz naslovnega vprašanja, je bila praksa komunistov iz realsocializma nenaravna in je morala propasti. Toda pri nas še ni v celoti. Privilegiran-ci in preoblečenci še ohranjajo staro prakso in miselnost. Šentjurska SDSS se je ustanovila po volitvah in ustanovili so jo bivši komunisti, ki so prišli z intrigami in po zaslugi slabosti Demosove koalicije v šentjursko vlado, ter zavedeni in omamljeni delavci. Zaradi tega nočejo vedeti za program, ki ga je Demosova koalicija proklamirala pred volitvami. Ta program je bil v odločitvi, da se da podporo razvoju družinskih kmetij in, z ozirom na bogato kulturno dediščino, turizmu in vsemu, kar sodi zraven - gostinstvu in obrti. V tem je perspektiva našega območja in mora biti tudi vir dohodka. Na žalost se je na tem področju zelo malo naredilo, kar pa ni čudno, saj so stare strukture popolnoma prevzele oblast. V Demosovi koaliciji, ki je bila izvoljena s skromno večino, so bili trojanski konji in preoblečenci, ki samo govoričijo demokratično, drugače pa spet manipulirajo z drugimi, ki so preveč vdani (zadovoljni hlapci) oblastnim strukturam in še to tistim iz realsocializma. Takšna je bila tudi vzgoja realsocializma. Vsak, ki je ohranjal naravne zakontosti in spoštoval krščanske vrednote, je bil moteč za oblastiželneže in pri-viligirance. Za naslednje volitve, ki so pred nami, so važni ne toliko programski cilji in strokovnost, ampak dosti bolj metode delovanja in značajnost, ki so jih do sedaj pokazli bodoči knadidati. Dokaj jasno pa je, da bo za naše območje dohodek in kruh moral biti v kmetijstvu, turiz- mu, gostintvu in obrti, ne pa industriji, ki je dostikrat ekološko problematična. V ta namen je potrebno racionalizirati občinsko upravo in administracijo, ki je še vedno pokora in ovira za zdrav razvoj našega območja. S tem se bodo našla sredstva in delovna sila za hitrejši razvoj infrastrukture in ohranjanje kulturne in naravne dediščine. FRANC ZABUKOŠEK, NDS Šentjur Izjava za javnost SDP proti poseganju države v neodvisnost javnih glasil Tudi v času volilne kampanje moramo zagotoviti politično neodvisnost javnih glasil. Zato nasprotujemo predlogom, da se z zakonom predpiše uredništvom javnih glasil brezplačno odstopanje prostora v glasilih za objave sporočil strank v volilni kampanji. Nesprejemljivo je tudi poseganje v uredniško politiko v obliki zakonsko predlagane »koordinacije strank« pri posameznih uredništvih. Prepričani smo, da so ekonomski in profesionalni razlogi, da se bodo javna glasila aktivno vključila v volilno kampanjo s svojimi informacijami in da bodo enakovredno obravnavala kandidate in stranke. SDP Slovenije predsednik CIRIL RIBIČIČ vodja poslanskega kluba MIRAN POTRČ Vlada bo rešila Maribor! Da so komunisti, sedaj SDP in LDS, bivša ZSMS, v zad- njih 45 letih zelo »uspešno« vodili državo, nam je vsem popolnoma jasno, saj so rezultati lepo vidni. Pa vseeno, če bi kdo povprašal povprečnega Slovenca, in teh je največ, bi bila njegova edina želja, da nam prenovitelji in ZSMS-jevci končno nehajo soliti pamet. Glede na to, da Republikanska zveza Slovenije zastopa in zagovarja stališča povprečnega, delovnega Slovenca, vas pozivamo, da končno priznate vašo nesposobnost in pustite rešitev gospodarstva komu drugemu. Ne morete nas prepričati,da se pričenja blaginja, ko pa nam je vsem popolnoma jasno, da drvimo nazaj na Balkan. Prav po butalsko ste se lotili reševanja Metalne Maribor. V akcijo ste poslali gospoda Anžurja, ki je že prej »rešil« Adrio in IMV. Taka rešitev pa čaka tudi Metalno. Seveda, kot se za gospoda spodobi, je Metalna najprej rešila njega z avtomobilom Audi 80, vrednim blizu 75 tisoč DEM, da se gospod lahko pelje v službo, pa seveda potem nazaj domov; to pa ni ravno blizu. Ker pa je Audi dober in drag avto, ga pač ne more voziti šofer Metalne, zato se ga pošlje na čakanje, krmilo pa prevzame šofer, seveda iz Ljubljane. Avto je tu, šofer tudi! Logična posledica tega pa so seveda še dnevnice in kilometrina poleg že tako lepih plač. Nič nas ne bi motilo, če se to ne bi dogajalo ravno sedaj, v času, ko marsikatera slovenska mati ne more kupiti svojemu otroku niti kilograma banan. Rezultat te »rešitve« Metalne pa bo verjetno tak, da bo podjetje šlo na boben. Razdelilo se bo na manjše enote, potem pa po stari praksi razprodalo. Kdo bodo kupci in čigav denar bo za to porabljen, nam je vsem do- Nadaljevanje na 18. strani Št. 37 - 17. september 1992 Vesel je bil raztegnjen meh Zlata harmonika Uubečna 1992 spet privabila množico ljubiteljev - Dva ista zmagovalca kot lani - Pokal Zlata harmonika spet v rokah Domna Jevšenaka, ljubljenec občinstva pa ponovno ko đro I asi Miha Debevc - Plaketo Avgusta Stanka je osvojil Franc Rajgl Zadovoljno občinstvo, ki se vse nedeljsko popoldne ni naveličalo poskočnih viž izpod spretnih prstov frajto-narjev, mednarodna udeležba na prireditvi, podeljenih devet zlatih, 16 srebrnih in tri bronaste plakete, vrnitev k izvirni ljudski pesmi, potrjena kakovost tehnike igranja na diatonični harmoniki, zadovoljstvo organizatorjev — to vse bi bila najkrajša označba 12. Zlate harmonike minulo nedeljo na Ljubečni in v organizaciji prizadevnega KUD Ljubečna pod vodstvom Milana Brecla in številnih ljubiteljskih sodelavcev s kompletnim vodstvom krajevne skupnosti, gasilci in domačini vred. V finalnem nastopu in v vseh kategorijah se je pomerilo 31 harmonikarjev, ki so po mnenju glasbenih stro- kovnjakov in kritikov dokazovali vrhunsko tehnično obvladovanje svojega inštrumenta, tako da je letošnja Zlata harmonika Ljubečne povsem upravičeno potrdila kakovostno raven, ki jo je nesporno že dosegla. Po mnenju glasbene urednice Radia Slovenije Vlaste Vida-kovič, ki je predsedovala tudi žiriji za podelitev plakete Avgusta Stanka, je po tehnični plati igranja skoraj nemogoče pričakovati nadaljnjo rast kakovosti, saj je že doseženo vse, kar je mogoče doseči. Morda bodo potrebni pogumnejši in inventivnejši posegi samih godbenikov, da bi se izognili okviru svoje harmonikarske šole glede priredb in, da bi sami pogosteje posegali po drugačnih, svojih priredbah in se manj držali nekaterih znanih imen in tudi šol. Albert Zaveršnik, predsednik žirije: »Lahko, da je kakšna harmonikarska veličina celo užaljena, vendar smo delali pošteno in prizadevno. Nagrajenci so po našem mnenju zaslužili priznanja. Najbolj pa sem vesel vrnitve k izvirni ljudski pesmi.« Anton Roječ, celjski župan: »Najbolj sem vesel zastav, ki ponazarjajo mednarodno prisotnost udeležencev na Zlati harmoniki v Ljubečni. Prireditev živi s krajem in ljudmi in nanjo moramo biti ponosni vsi, vse Celje, občina in regija, pa tudi širša domovina. Prepričan sem v nadaljnjo rast te prireditve.« Žiriji za Zlato harmoniko Ljubečne je predsedoval Albert Zaveršnik, ki za letošnjo prireditev in njene izvajalce ugotavlja, da so začeli vse bolj posegati po izvirni ljudski pesmi, kar je zanj bistven napredek. Enako misli tudi »oče« prireditve Milan Brecl, saj so harmonikarje še pred petimi leti skušali usmerjati k ljudski izvirni pesmi. Prizadevanja organizatorjev Zlate harmonike, da bi tekmovalci igrali čimveč ljudskih skladb rojeva torej sadove. Že na izbirnih tekmovanjih so godci igrali izvirne ljudske skladbe, marsikateri takšne, ki so že po- vsem pozabljene. Res je, da nekateri tudi pretiravajo, posebej še, če igrajo priredbe starih skladb. To je bilo opaziti na polfinalnem tekmovanju v Mengšu, ko je kar četrtina harmonikarjev igrala skladbo Dunaj ostane Dunaj. Izgledalo je že skoraj tako, kot da je ta skladba obvezna. Vsekakor je to uspeh za svetovnega prvaka v fraj-tonarici Zorana Lupinca, ki je skladbo priredil in jo predstavil na svoji kaseti. Je pa to hkrati neuspeh za vse, ki harmonikarje učijo oziroma jim svetujejo pri izbiri tekmovalnega programa. Skrb za boljše igranje, za primeren izbor skladb, postaja vse bolj pomembna tudi za organizatorje Zlate harmonike, kajti zavedajo se, da je kakovostna rast tekmovanja odvisna prav od tega. Zato so letos tudi pripravili glasbeno delavnico za diatonično harmoniko, ki je potekala v celjski Glasbeni šoli, pripravila pa sta jo še ZAC iz Celja in KUD Ljubečna. Med ljudmi, ki se na har-monikarsko obrt in umetnost spoznajo, je bilo slišati še pripombo, da je harmonika sicer predvsem inštrument, ki ga igramo za ples, vendar kaže pri manj plesnih priredbah vendarle poskušati muzicirati tudi drugače, manj plesno poskočno. MITJA UMNIK Foto: E. EINSPIELER Dobitniki priznanj na Zlati harmoniki Ljubečna 1992 Pokal Zlata harmonika - Domen Jevšenak Plaketa Avgusta Stanka - Franc Rajgl Nagrada občinstva. Majolka NT in RC - Miha Debevc Jasna Vidakovič, glasbena urednica, Radio Slovenija: »Vso Zlato harmoniko Ljubečne 1992 smo posneli, kajti zanesljivo sodi v našo glasbeno slovensko zakladnico. Prireditev v primerjavi s prejšnjimi leti ni padla pri kakovosti. Mislim celo, da v tehniki igranja sploh že ni več mogoče napredovati. Mogoče bi morali iskati še več lastnih priredb, da se godbeniki ne bi preveč držali znanih imen.« Milan Brecl, predsednik KUD Ljubečna: »Veseli me, da smo skupaj z zvestimi sodelavci spet spravili pod streho Zlato harmoniko. Prepričan sem, da bo prireditev še naprej potrjevala kakovost, množičnost in se še bolj mednarodno uveljavila.« Tudi Denis Novato iz Trsta je sprejel zlato plaketo, ki je je bi\ Obilen aplavz je požela simpatična gospa Malrise Soyer iz Niz njem na frajtonarico je dokazala predvsem svoj temperament, i v konkurenci, ampak za svojo dušo, za poslušalce in svoje z\ Nizozemske. Izven konkurence smo doživeli nastop bavarskega tria Stubnmuzik, ojačanega z našo Vesno Žagar (letos srebrna plaketa, lani zlata) ki je igral na zanimiv instrument - oprekelj. Nekaj podobnega cimbalam. Svojo vlogo je na Zlati harmoniki Ljubečna 1992 odlično odigralo hvaležno občinstvo-prireditvi značilen pečat. Brez občinstva Zlata harmonika ne bi bila zlata. Št. 37 - 17. september 1992 16,17 Izbor Miss Celja je rušil rekorde hateau, missice In Bojan - vaba za Celjane L>a je Rumeni CE, ki se poleti sprevrže v Vroči CE, ena najbolj poslušanih oddaj Radia Celje, je znano. Prav lako kot je znan voditelj, Bojan (iranjc, ki s svojim sproščenim in provokativnim nastopom marsikoga spravi do besnila, druge pa ravno s tem pripravi do 'lagodnega hahljanja. Že lani si je Bojan umislil izbirati miss preko radijskih valov in ker se je zadeva še kar obnesla, jo je letos ponovil in ¡astavil finale v živo. V slogu gesla: »Najlepše so v vaših rokah, privoščite jih tudi nam,« je bil velikodušen in je najlepše privoščil na ogled tudi radij-¡kim poslušalcem. Finale se je torej zgodilo v petek, na radijskem dvorišču. Čeprav smo se za-¡krbljeno spraševali, koliko gledalcev jo prišlo, so bili porušeni vsi rekordi, íía dvorišču se je trlo toliko ljudi, koli-cor jih je tja sploh mogoče spraviti. Po »cenah jih je bilo več kot tisoč. Veliko e bilo mladih, ki so tja prišli bodisi aradi missic, bodisi zato, da bi v živo rideli, kdo je Bojan Kranjc z odšteka-limi idejami, ali Betka Šuhel, ki je jovezovala program, morda pa so jih »rivabili tudi člani velenjske skupine 'hateau, ki so večer glasbeno obarvali ; štirimi komadi, medtem ko so za [lasbeno spremljavo skrbeli člani sku-line Journal. Na Bojanov klic se je odzvalo deset nissic iz celjske regije in te so bile na igled postavljene strogi žiriji, ki ji je )redsedoval dr. Ciril Ribičič, poleg njega so bili žirantje še vojni poročevalec Marjan Jerman, ki se spozna tudi la dekleta, pa tehnika našega radia Sojan Pišek in Mitja Tatarevič, ki se )rav tako dičita s poznavalsko žilico, in edina predstavnica ženskega spola, irednica celjskega radijskega progra-na Nada Kumer, ki so jo nekateri že-eli pomešati kar med missice. Skoraj »glasno so za najlepšo izbrali Žalčan-io Uršo Oblak, njena prva spremljevalka je bila Tina Papler, druga pa Karmen Romih. Odločitev žirije je občinstvo sprejelo z aplavzom, kar pomeni, da se je odločila pravilno. Na prireditvi je skoraj več aplavza kot missice požela velenjska skupina Chateau. Upravičeno. Fantje so bili namreč v dobri formi, njihove že znane komade pa je prepevalo tudi občinstvo. Ko je bil Marjan Jerman javno vprašan, ali ima kaj izkušenj s tovrstnimi prireditvami, je rekel, in tudi tokrat ostal živ: »Velikokrat sem že bil med lepimi dekleti. Z ocenjevanjem sicer nimam izkušenj, z ženskami pa. Najlepša je zame tista, ki se da najhitreje prepričati.« Predsednik žirije, dr. Ciril Ribičič pa: »Tukaj, med mladenkami, je lepše kot v skupščini. Vroče pa je povsod. Tu zaradi lepih stvari, v skupščini pa zaradi grdih. Odločitev, kateri dodeliti naslov Miss Celja ni bila težka, težko pa jih bo katera v Sloveniji premagala,« je bil galanten dr. Ribičič. Bojan Kranjc je bil tokrat v ozadju, in vendar povsod prisoten, po končani prireditvi pa je, ne boste verjeli, zelo resno izjavil: »Projekt je bil naporen, kajti akcija je trajala ves mesec, toda na zaključni prireditvi se je izkazalo, da se je vse skupaj vendarle izplačalo. Priznam* da nisem pričakoval tolikšnega odziva občinstva, zato menim, da bo treba prihodnje leto, z manjšimi lepotnimi popravki, stvar ponoviti.« In če bo Vroči CE, potem se tudi ni bati, da ne bi bilo več Rumenega CE. Bojan namreč tu in tam izreče tudi takšno bogokletno misel. Zato - veselite se, pristaši oddaje Rumeni CE, in vzemite Persen tisti, ki je ne prenesete. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Vojni poročevalec Marjan Jerman je bil vzhičen. Tretjeuvrščena Karmen Romih ga je navdihovala. Bilo je vsaj tako razburljivo kot na bojišču. Najlepše noge se skrivajo pod številko 7, ki se je na koncu sprevrgla v 1. *3 mesto. najlepše: (od leve) tretjeuvrščena Karmen Romih, zmagovalka Urša Oblak in drugouvrščena Mina Papler. Predstavnik optike Smole (skrajno desno), ki je bila glavna pokroviteljica prireditve, se je zasajano zazrl v tri pare dekliških nog. Člani velenjske skupine Chateau, še posebej pevec Matjaž Ograjenšek, so bili v izvrstni formi. Št. 37 - 17. september 1992 1 Nadaljevanje s 15. strani bro znano. To pa je tudi vzrok, da ne spustite v to državo zdravega kapitala iz tujine, temveč si hočete na tak način prilastiti vsa slovenska podjetja. Sicer se je »blaginja« v Mariboru že pričela za vsaj 20 tisoč brezposelnih, ki se jim je priključilo še 1700 delavcev TVT, kar že tako vemo. To vašo »blaginjo« pa bo verjetno kmalu občutilo še kakih 900 delavcev TAM-vozila, 800 delavcev Elektrokovine in 400 delavcev Livarne. Če vsemu temu prištejemo še večje število za pridelke oropanih kmetov, potem se delo slovenske vlade lahko oceni — prenovi-teljsko. Kaj takega še resnično nismo doživeli! Za to blaginjo pa bi bilo res pošteno, da se vam pridemo zahvaliti pred skupščino. ADOLF ŠTORMAN. Republikanska zveza Slovenije, Velenje Nekoč najboljšemu časopisu Čeprav mi nočete objaviti prav nobene pesmi, ki vam jo pošljem, se sploh ne bom dala ugnati. Pisala bom naprej, a vendar ne več Vam, ampak kam drugam. Vem, da Vam moje ime prav nič ne pomeni, saj tudi ostalemu svetu ne, a kaj zato? Nič! Morda pa bo nekoč še komu kaj pomenilo, čeprav mislim, da Vam prav gotovo ne, saj Vi nimate prostora za otroke in Vam še neznane pesnike in pisatelje, med temi sem tudi sama. Mogoče sploh ne boste imeli več naročnikov, saj je NT-RC vedno bolj pust. Sprašujem se, kaj bi morala narediti, da bi mi objavili kakšno pesem, zgodbo ali pravljico za otroke, morda kakšen spis. Moram Vam povedati, da tisti, ki vedo za moje pesmi, ne verjamejo, da Vam kdaj kaj pošljem, ker ni nikoli nič objavljeno. A žal je to tudi res. Vem, da Vam, spoštovani novinarji in spoštovane novinarke, ni za sodelovanje z mlado literarno ustvarjalko, a zakaj mi na moja pisma nikoli ne odgovorite? Mar tudi tega nisem vredna? Upam, da mi boste odgovorili vsaj na tega, ali pa tudi ne, nič se ne ve. Če si boste slučajno premislili Vam pošiljam zraven tudi svoj naslov, če ne pa nič, bom že nekje nekoga našla, ki mi bo kdaj pa kdaj kaj objavil. Sedaj pa lep počitniški pozdrav iz male vasice nekje daleč od Vas in Vašega življenja, nekje iz Tinskega, a kaj bi Vam pisala, saj ne veste, kje je to. STANKA 2LOF-STANY Uredništvo: Spoštovana mlada bralka Stanka! Čeprav nismo literar- ni časopis, kot bi lahko že sami davno ugotovili, in zato tudi ne objavljamo pesmi, spisov, proznih literarnih del in podobnega, bomo tokrat naredili skromno izjemo in vam na kratko odgovorili. V literarnem svetu, še posebej pa v novinarskem, velja, da se novinarji med sabo zelo strogo ocenjujemo. Neprizanesljivo. In ker tudi vi, spoštovana Stanka, ne skoparite s strelicami, ki so tokrat povsem nepravilno usmerjene, izvirajoč iz neke mladostniško užaljene samo-veličine, vam bomo prijateljsko svetovali takole: glede na to, da predvidevamo, da ste obiskovali, ali še obiskujete, kakšno šolo, boste gotovo odkrili kakšen slovenski literarni časopis. Vanj pošljite svoje prispevke, tam boste lahko pričakovali tudi odgovore oziroma strokovne ocene za svoje literarno delo. Če vas morebiti zanima novinarstvo, ki pa je nekaj popolnoma drugega kot literatura, razen v primeru določenih novinarskih zvrsti, kot je na primer reportaža, pa se oglasite v naše uredništvo na počitniško prakso. Mladim so bila vrata našega uredništva vedno na široko odprta. ZAHVALE, POHVALE Javna zahvala Po dveh mesecih dela na rekonstrukciji Gosposke ulice (Zidanškove) v Celju, so vsi zasebniki (torej brez clržavnih podjetij) prispevali denar za pogostitev vseh delavcev, ki so delali na teh gradbenih delih. Vsi mimoidoči občani Celja so bili priče, v kakšni vročini so delali petek in svetek. Mislimo, da je bilo delo težko, vendar strokovno izvedeno. V imenu delavcev- se prav lepo zahvaljujem vsem zasebnikom, ki so prispevali finančna sredtsva za izvedbo teh del. Omeniti je potrebno tudi to, da je utrpel zasebni sektor zaradi rekonstrukcije te ceste velik izpad dohodka. Občinske strukture, posebno pa davčna uprava, bi morali to upoštevati pri odmeri davka. Zasebniki bodo davčni upravi poslali ustrezno prošnjo. Vsi pa smo lahko ponosni na sedaj res lepo Gosposko ulico v Celju. Organizator nabirke PAVLE JERMAN Še so pošteni ljudje V petek, 4. septembra, je mojo izgubljeno denarnico na parkirnem prostoru našla gospa Alenka Sitar iz Stopč, zaposlena v Alposu. Takoj je poklicala v službo, ker pa sem imela dopust, se je pozanimala za mojo telefonsko številko in me poklicala domov. V denarnici je bilo precej - 20 čekov, darilni bon za 6 tisoč tolarjev, nekaj gotovine in vsi dokumenti. Zato bi se rada zahvalila Alenki Sitar za njeno poštenje tudi javno, z željo, da bi bilo še veliko tako poštenih ljudi. ZDENKA ŠPES, Šentjur PRITOŽNA KNJIGA Kaj pa prijaznost? S svojim pismom želim potrkati na vest mladega gospoda policaja Marjana Zalezni- ka, ki je ponosno opravljal svojo dolžnost dne 31.7.1992 ob približno 20. uri na cesti Vič-Dravograd in ustavljal prehitre voznike pri cerkvi v Dravogradu. Po štirinajstih dneh dopusta pri sestri v Nemčiji smo se vračali domov. Pripeljali smo se 1200 kilometrov daleč in po naporni dolgi vožnji so otroci že komaj čakali, kdaj bomo doma. Na zadnjem sedežu sta me 6-letna hčerka in 15-letna nečakinja neprestano spraševali: »Mami, smo že v Sloveniji, smo že doma?« Veselo smo zaploskali, ko smo po prijazno opravljenih carinskih formalnostih zapeljali čez mejo, in si zapeli: »Slovenija, od kod lepote tvoje...« Pri cerkvi v Dravogradu nas je ustavil slovenjegraški policaj gospod Marjan Zaleznik. Otroci so plašno spraševali: »Kaj pa smo naredili?« Seveda so utihnili. Odgovorila sem jim lepo, malo v šali, tako da je gospod policaj slišal: »Stric policaj nas bo malo kontroliral, potem pa gremo naprej, domov v Žalec« A glej ga šmenta. Gospod policaj je zelo strogo, uradno in arogantno dejal: »Ne bom vas kontroliral, plačali boste, ker ste prehitro vozili. Ah mislite, da bomo jutri, na začetku šolskega leta, zaradi takih voznikov pobirali otroke po cesti?« Plačilo kazni naju z možem ni prizadelo, saj po toliko kilometrih srečne vožnje to ni najhujše. Gre za nekaj drugega. Gospodu policaju sem hotela potrkati na vest in povedala sem mu, kar sem že napisala o vožnji, prehodu meje, našem veselju. Čakala sem, da bo reagiral, kot bi moral reagirati dober, prijazen policaj — Slovenec, tik ob meji. Po mojem bi bilo zelo lepo, če bi nam zaželel srečo ob vr- nitvi s tako dolge poti & doma. Ne vem, zakaj je j težko nekaterim SloveJ pokazati nekaj prijaznost se raje zatekajo k arogd Skoda. MIRA PE1 Bodeči osat Ferralitu Sredi poletja smo in v p nem razcvetu je tudi bod osat, ki raste na Ferralitov dvorišču v Žalcu. Stanov; in vrtičkarji v njegovi najbl soseščini smo deležni stalni posiljevanja s hrupom mot jev kompresorjev in dru naprav podnevi pa tudi poi či. Redke so ure, ko nam pri našajo, da lahko uživa v miru. Zvečer izdatno zaplinj ozračje z neprečiščenimi di nimi plini, ki so vse prej neškodljivi za okolje. L prosto, brez filtrov, izhaj skozi streho na prosto in slišno onesnažujejo n mesto. Poseben problem predst ljajo tudi motnje na avdio-deo napravah, ki jih povzr elektromagnetno polje ob] nih peči za segrevanje ta] v obliki skrivnostnega br čanja. Prizadeti zahtevamo zms sanje onesnaževanja okolja ga povzroča tovarna Fen za Zalčane in celotno Sav sko dolino. Sočustvuj« z delavci, ki delajo v takšr okolju v tovarni, ki je mo onesnaženo, saj ga čutimo t tisti, ki smo zunaj nje. Zdr« in zadovoljstvo ljudi je membnejše kot industrija jim daje zaslužek na tak na da ogroža njihovo zdra V imenu vseh prizadetih ii ho trpečih želim, da se si bodečega osata ne raztresi kje drugje. SREČKO M Mednarodno združenje SLOVENSKI RAZVOJNI PARTNERJI Mednarodno združenje SLOVENSKI RAZVOJNI PARTNERJI je institucionalizirana mreža poslovnežev, strokovnjakov in drugih zainteresiranih Slovencev, ki živijo in delajo v tujini in imajo vpliv v poslovnem svetu; svoje izkušnje, znanje, osebne zveze in kapital so pripravljeni angažirati v obojestransko koristnem poslovnem in strokovnem sodelovanju s slovenskimi poslovneži in podjetniki v domovini. Združenje je nevladna, nepolitična in neprofitna organizacija, njeni člani pa razvijajo dejavnosti, ki jim prinašajo poslovno ali strokovno korist. V Združenje so vključeni slovenski strokovnjaki in podjetniki z vseh kontinentov, vabimo pa slovenske podjetnike, da se nam priključijo. Podrobnejše informacije dobite na razstavnem mestu Obrtne zbornice Slovenije na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, Hala A/19, pri celjskem regijskem koordinatorju, Agenciji TEMA, Celje, Gregorčičeva 5a (tel. 063 25-531/218), ali na ljubljanskem Biroju, Ljubljana, Cankarjeva 1/TV, tel. 061 219-509 ali 216-722. Št. 37 — 17. september 1992 19 • V ponedeljek, 7. septembra dopoldne, je gospa Terezija s Travniške ulice Stresala jezo nad pobalini, ki so delali škodo na njenem vrtu, sicer pa se ta mu-larija nasploh do nje grdo obnaša in ji nagaja. Na vrtu gospe Terezije so potem policisti našli prevrnjeno smetiščno kanto, vrtna vrata pa so bila vsa premazana z lepilom. Kdo je imel potem opravka s temi škodljivci, nam ni znano, najbolj prav pa bi bilo, če bi jih dali starši čez kolena. • V torek popoldne pa je na policijsko postajo poklicala Milena, ki je bila v skrbeh za javno moralo. Na Tomšičevem trgu jo je namreč motila neka ženska, ki je izvajala strip te-ase, to slačenje pa so morali gledati mimoidoči občani, ki jim ni prišla na misel preprosta rešitev, da bi se obrnili proč in se ognili temu pohujšanju. Ker pa je Jožica R. s svojim početjem kršila javni red in mir, bo svoje slačenje zagovarjala pred sodnikom za prekrške. • V torek popoldne je bila ogrožena tudi Leksija iz Milčinskega ulice, saj jo je Izudin kanil obdelati kar z nožem. Da bi Izudinove grožnje ne postale dejanje, so Leksijini sosedje poklicali na policijsko postajo, Izudin pa bo moral k sodniku za prekrške. • V soboto dopoldne je poklicala občanka iz Rožnega vrha, ki je zaslutila skorajšnji pretep med sovašča-ni - sosedi, ki so se sprli paradi neke poti. Policisti lo ugotovili, da gre za kraljevno cesto, ki pa ima to [napako, da bi jo radi upo-irabljali vsi, za njeno vzdrževanje pa menda skrbi le eden. Sprtim sosedom so možje postave svetovali, naj zadevo rešijo v krajevni skupnosti. • Slavica s Teharske ceste si je izbrala neugodnega podnajemnika. Ta se je v soboto popoldne spozabil i in svojo najemodajalko na-|padel. Tudi Roman bo sto-I pil pred sodnika za pre-Ikrške. [• Engelbert se je v nedeljo [zvečer hladil na klopci pred svojo hišo, pa je nenadoma pristopil neznan mlajši moški in ga začel nadirati ter mu groziti. Da bi greh ne ostal brez kazni, se je Engelbert takoj po dogodku odpravil na policij-isko postajo in naznanca naznanil. M. A. Na mejah le manjše kršitve Največ prehodov je v Dohovcu in Rogatcu Na našem območju sta dve državni meji, ki ju varujejo policisti celjske Uprave za notranje zadeve. Gre za manjše območje državne meje z Avstrijo in za daljši pas na meji s Hrvaško. Večjih incidentov na mejah sicer ni, se pa občasno pojavljajo kršitve, katerim sledijo ustrezni ukrepi. Največ prehodov na meji s Hrvaško je bilo avgusta letos na mednarodnem mejnem prehodu v Dobovcu (143.147) ter na meddržavnem mejnem prehodu v Rogatcu (98.190), na vseh šestih prehodih skupaj pa 306.140, kar je za osem odstotkov manj kot v mesecu juliju. Alpsko-turistična prehoda Savinjska sedlo in Pavličevo sedlo na slovensko-avstrijski meji sta po meddržavnem sporazumu odprta od 15. aprila dalje, vendar pa na UNZ Celje nimajo točnih podatkov, koliko je bilo prestopov meje na teh dveh mestih. Ocenjujejo, da je okoli 250 planincev prestopilo državno mejo na prehodu Savinjsko sedlo in okoli 120 planincev na Pavličevem sedlu. Na mejnih prehodih s Hrvaško so policisti v mesecu avgustu morali različno ukrepati. Tako so izdali 7 dovoljenj tujcem za vnos orožja in streliva na ozemlje R Slovenije, zaradi poskusov ilegalnega vnosa orožja pa so zasegli eno lovsko puško, pištolo in 33 komadov streliva. Poleg tega so izdali 12 vizumov tujcem, ki so prišli k nam iz držav, s katerimi Slovenija še ni sklenila sporazumov o ukinitvi viz oziroma jih je na novo uvedla. Tako so policisti v minulem mesecu izdali 5 viz državljanom Zvezne republike Jugoslavije, srečali pa so se tudi s primeri, ko državljani ZRJ niso hoteli plačati 960 tolar- jev za izdajo vstopne in izstopne vize in jim je bil zaradi tega vstop na slovensko ozemlje prepovedan. Tri vize so policisti izdali državljanom ZDA, enemu državljanu Kanade in trem državljanom SND (bivše Sovjetske zveze). Turistom, v veliki večini so to gostje Zdravilišča Rogaška Slatina in Zdravilišča Atomske toplice, so mejni policisti v avgustu izdali 68 turističnih prepustnic, ko so se odpravljali na kraj.-še izlete preko meje na hrvaško stran. V skladu z 10. členom Zakona o tujcih pa je bilo avgusta na slovensko-hrvaški meji zavrnjenih 285 tujcev. Med njimi jih je bilo 136 brez vsakršnih sredstev za preživljanje, 103 so bili brez vize za potovanje v tretjo državo, 46 tujcev pa ni imelo dokumentov za ugotavljanje identitete. Na zeleni meji z R Hrvaško so policisti opravili kontrolo pri 697 državljanih R Slovenije, pri 546 državljanih R Hrvaške, 21 državljanih BiH, 7 državljanih R Makedonije in pri 5 ostalih državljanih. V skladu z 51. členom Zakona o notrtanjih zadevah pa so pregledali 768 vozil slovenskih državljanov in 474 državljanov Hrvaške. V mesecu juniju so mejni policisti izvedli devet poostrenih nadzorov na zeleni meji. Zaradi ilegalnega prestopa državne meje pa so v minulem mesecu predlagali v postopek sodniku za prekrške 37 kršiteljev ter opravili še 24 prisilnih odstranitev tujih državljanov, skladno z 28. členom Zakona o tujcih. Občinski upravni organi so 12 tujcem izrekli ukrep odpovedi prebivanja v naši državi, v petih primerih je bil razlog za odstranitev varnost javnega reda, v sedmih primerih pa je odstranitev narekovalo dejstvo, da so bili ti tujci brez sredstev za preživljanje v času bivanja na območju R Slovenije. Trenutno je na našem območju okoli šest tisoč beguncev iz BiH. Večjih problemov z njimi ni bilo zaznati, pojavljajo se edino-le manjša občasna nacionalna trenja, ki pa niso imela večjega vpliva na življenje beguncev il zbirnih centrih. M.AGREŽ Konjiški diverzant? Neznani storilec je v minulih dneh kar dvakrat ogrožal tovorno vozilo (hladilnik), last zasebnika Z. S. iz Slovenskih Konjic, s tem pa ogrozil tudi življenje lastnika oziroma voznika tega vozila. Na srečo sta se oba primera končala brez hujših posledic. Na vozilo, ki je bilo parkirano v Slovenskih Konjicah, je neznani storilec najprej odvrgel steklenico, v kateri je bila vnetljiva snov in vanjo stlačena bombažna krpa. Steklenica na vozilu se je sicer razbila, a se snov, na srečo, ni vnela in tako do požara ni, prišlo. V drugem primeru, v noči na 14. septemer, pa je neznanec na isti tovornjak nastavil ročno bombo. Po spletu srečnih okoliščin do aktiviranja bombe ni prišlo. Za storilcem policisti še poizvedujejo. Z vlomom do pištole V ponedeljek, 7. septembra zvečer, je neznanec vlomil v osebni avtomobil, ki je stal pred gostiščem v Rogatcu. Za vlom se je odločil, ko je v vozilu zagledal pištolo in dva zavitka nabojev. Lastnika, Franja L. iz Rogatca, ki ima za to orožje ustrezno dovoljenje, je neznani storilec oškodoval za okoli 15 tisoč tolarjev. Kamera na sedežu V noči na 9. september je neznanec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred Zdraviliščem v Dobrni. Zamikala ga je video kamera, ki jo je lastnik, Miro J. iz Ljubljane, pustil kar na sedežu avtomobila. Ukradena kamera je vredna okoli 100 tisoč' tolarjev. Kraja brez muje Neznanec, ki je 9. septembra ukradel fotokopirni stroj, last' krajevne skupnosti Polzela, ni imel veliko dela, ko je iz vozila, parkiranega pred gostilno v Bra-slovčah, odnesel fotokopirni stroj. Vozilo polzelske krajevne skupnosti je imelo namreč to napako, da ni bilo zaklenjeno. Ukradeni fotokopirni stroj je vreden okoli sto tisočakov. Pomor rib V petek, 11. septembra popoldne, je neznanec odvrgel v sotočje potokov Dobrnice in Hudi-nje eksplozivno telo, ki je povzročilo manjši pomor (okoli 15 komadov) rib. Storilca še iščejo. Roparji na pohodu Minulo nedeljo sta se v Celju zgodila kar dva ropa. Okoli treh ponoči je 33-letnega Koprčana, Borisa L., napadla skupina neznancev, ga z udarci spravila na tla in ga, na tleh ležečega, obrca-la in mu pobrala ves denar ter nakit, ki ga je imel pri sebi. Boris L. je oškodovan za okoli 40 tisoč tolarjev. Drugi nedeljski rop v Celju pa se je zgodil okoli 19. ure zvečer na Stanetovi ulici, ko je Milana C. iz Dobrne dohitel neznanec in od njega zahteval denar. Istočasno mu je iz žepa izvlekel denarnico, iz nje izvlekel nekaj tisočakov ter jo odvrgel. Milan C. se storilcu ni upal upreti, saj sta v bližnji zasedi stala še dva sovražno nastrojena moška. Po krajšem iskanju so policisti prijeli osumljence: Borisa in Ivana O. ter Franja O. Vsi trije so doma iz okolice Celja. Smrt pri delu V sredo, 9. septembra dopoldne, je prišlo med podiranjem dreves do smrtne delovne nezgode v gozdu nad Celinami na Mozir-skem. Mirko Remic (40) iz Lok in njegov sin sta tega dne podirala drevesa v gozdu, last Marije C. Pri podiranju smreke se je le-ta naslonila na drugo drevo, oče in sin pa sta si prizadevala, da bi smreko s potiskanjem spravila na tla. Med tem opravilom pa je z višine pričela padati na tla že prej odlomljena suha hrastova veja. Ko jo je Mirko Remic opazil, je opozoril sina, naj odskoči. Sinu je uspelo ubežati nesreči, očeta pa je veja udarila v glavo. Poškodbam je podlegel na kraju nesreče. PROMETNE NEZGODE Priklopnik zadel kolesarja Na Tomšičevi ulici v Žalcu se je v nedeljo, 13. septembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Po Gotoveljski cesti je iz smeri Savinjske ceste pripeljal in nato zavijal v desno na Tomšičevo ulico 45-letni kolesar Zvonimir Breški iz Žalca. Med zavijanjem je kolesar zapeljal nekoliko na levo polovico vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 44-letni Radovan Antloga iz Žalca. Kolesar je med zavijanjem padel v lahek priklopnik osebnega avtomobila in se pri tem hudo telesno poškodoval. M. A. Mopedist v avto V petek, 11. septembra popoldne, se je na regonalni cesti v Slovenskih Konjicah pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 45 tisoč tolarjev. Iz smeri Konjiške vasi je proti Slovenskim Konjicam vozil osebni avto 43-letni Franc Dru-škovič iz Slovenskih Konjic. Pri prehitevanju voznika kolesa z motorjem, 49-letnega Milorada Topiča iz Slovenskih Konjic, je mopedist Topič nenadoma zavil v levo in trčil v desno bočno stran avtomobila, padel po vozišču in utrpel hude telesne poškodbe. Nezgoda na tirih Na nezavarovanem prehodu ceste čez železniško progo v kraju Dobovec, se je minuli petek popoldne pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, dve osebi lažje, na vlaku in osebnem avtomobilu pa je škode za okoli 130 tisoč tolarjev. Iz smeri mejnega prehoda Dobovec je proti Rogatcu vozil osebni avto Dejan Vandekar (24) iz Huma na Sutli (R Hrvaška). Ko je pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda, je zapeljal nS1 progo v trenutku, ko je iz smeri Lupinjeka proti Rogatcu pripeljal motorni vlak z dvema vagonoma, ki ga je upravljal 25-letni Zlatko Ratej iz Celja. Pri trčenju lokomotive v osebni avtomobil se je hudo telesno poškodoval voznik Vandekar, sopotnika, 22-letna Lidija Vandekar in dveletni T. V., pa sta utrpela lažje poškodbe. Vozila ni obvladal Na regionalni cesti, izven naselja Ljubija, se je v soboto, 12. septembra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 215 tisoč tolarjev. Marko Maver (22) iz Andraža nad Polzelo, je vozil motorno kolo suzuki 750 EF iz smeri Mozirja proti Soteski. Izven naselja Ljubija je pričel prehitevati motorno vozilo, po končanem prehitevanju pa motornega kolesa ni več obvladal. Padel je po vozišču in po desnem boku drsel po vozišču okoli 18 metrov, kjer je obležal s hudimi telesnimi poškodbami. Otrok padel z okna V soboto popoldne se je, pri padcu z okna na hiši na Trgu svobode 4 v Šoštanju, hudo telesno poškodoval otrok. Boris D., štiriletni begunec iz BiH., je stal na oknu in se [»ogovarjal s prijateljem, ki je stal zunaj na dvorišču. Boris se je pred prijateljem junačil, da bo skočil z okna, kar mu je prijatelj prepovedal. Fantek pa prepovedi ni vzel resno in si sezul copato, |>ri tem pa izgubil ravnotežje in padel dobra dva metra v globino. »Zbiratelj« orožja Šentjurski policisti so, na osnovi odredbe celjskega Temeljnega sodišča, prejšnji teden opravili hišno preiskavo pri H. Ž. iz Janine pri Sevnici. Obstajal je namreč sum, da H. Ž. nezakonito poseduje orožje *>- različna pirotehnična sredstva. Med preiskavo se je pokazalo, *a je bil sum utemeljen, saj so pri njem našli dve pištoli, okoli 80 nabojev različnih kalibrov ter večjo količino naprav in pirotehničnih sredstev za polnjenje različnih vrst nabojev. Najdene Medmete so policisti zasegli ter sestavili kazensko ovadbo. Št. 37 - 17. september 1992 2 PRIREDITVE V Opatijski cerkvi Sv. Danijela v Celju bo v torek, 22. septembra ob 20. uri koncert čembalista Milka Bizjaka. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek ob 20. uri koncert Mladinskega pevskega zbora iz Maribora, pod vodstvom Karmine Šilec. V ponedeljek, 21. septembra ob 20. uri bo večer opernih arij, kjer bodo nastopili solisti ljubljanske opere in predstavili arie, duete in tercete iz popularnih oper. V torek, 22. septembra ob 20. uri pa bo večer folklore, na katerem se bo predstavila akademska folklorna skupina Študent iz Maribora. V Slovenskem ljudskem gledališču bo v soboto, 19. septembra ob 19.30 Kulturno umetniško društvo Zarja iz Trnovelj uprizorilo predstavo Branislava Nušiča Mister Dolar, ki jo je režiral Štefan Žvižej V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava z naslovom Slovenija, ali te poznam? V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je odprta razstava Promet nekoč. V Likovnem salonu v Celju si lahko do sobote, ^.septembra ogledate razstavo celjske sekcije Društva slovenskih likovnih umetnikov. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo danes in jutri še na ogled razstava slik Nejke Selišnik. V galeriji KLjUB je odprta razstava reporterskih fotografij Eda Einspielerja z naslovom Absurdi. V Muzeju novejše zgodovine se bo od 21. do 25. septembra vsak dan ob 15. in 17. uri odprla lutkovna delavnica Mihaele Jezernik. Pred halo Golovec bo plesna skupina Igen Studia za ples Celje pod vodstvom Igorja Jelena v soboto, 19. in v nedeljo, 20. septembra ob 16. uri prikazala koreografijo Pozor, prihajajo lutke. BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje o mračni enoti Celje, dne 14. 9. 1992. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih. Delovna organizacija Poklic Delovno mesto Elegant Šentjur konfekcijski tehnik tehnolog Bastič Justika okrepčevalnica što- natakar ali pom. natakar natakar re Jurgec Pavla, Velika Pirešica 37, samostojna frizerka frizer Žalec Polzela tovarna nogavic šivalec lahke konfekcije sešivanje žabic ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici se je rodilo 17 dečkov in 25 deklic. POROKE Celje Poročili so se 4 pari. Velenje Poročili so se: Dragan SER-TIĆ in Marija VOJKOVIČ oba iz Velenja, Janez KNEZ in Alojzija JEVŠNIK oba iz Zavodnja, Miroslav TEPEJ iz Škal in Metka GLINŠEK iz Arnač, Marko KRI-ČAJ in Ivica PUNGARTNIK oba iz Velenja, Bojan FAJFAR in Darja SEVŠEK oba iz Lokovice, Vito JAN in Martina HOLZ-KNECHT oba iz Šakela ter Mir-zet MUSIĆ iz Velenja in Mirjana MILINOVIĆ iz Trbovelj. Šentjur pri Celju Poročila sta se dva para in sicer: Tomaž UMEK iz Kopra in Dragica VERTAČNIK iz Podvi-na ter Martin VIPOTNIK iz Tratne pri Grobelnem in Kristina GORJUP iz Vodul. Žalec Poročili so se: Venčeslav HRIBAR iz Marije Reke in Petra BEZGOVŠEK iz Trbovelj, Srečko VERTOVŠEK iz Vranskega in Irena MOŠNIK iz Čeplje ter Samo HRIBERNIK in Verica OKORN oba iz Griž. mm Celje Umrli so: Viktorija SIRK, 74 let iz Laškega, Štefan POHA-JAC, 65 let iz Lokovine, Vid PA-VIČ, 50 let iz Zreč, Janez OR-NIK, 84 let iz Laškega, Franc IVANC, 71 let iz Buč, Franc GO-RIČAN, 72 let iz Podoba, Albin PEČNIK, 60 let iz Prekorja, Elizabeta RAKUN, 77 let iz Naza-rij, Terezija JAVORNIK, 97 let iz Vizor, Ivanka VUZMEK, 62 let iz Celja, Anton ZORKO, 78 let iz Dobovca pri Ponikvi, Jožefa ŠU-HEC, 79 let iz Vojnika, Maks PODERGAJS, 68 let iz Sp. Pre-log, Pavla TAJČ, 67 let iz Bočne, Damjana NARAKS, 32 let iz Celja, Martin ŠMID, 80 let iz Krav-jeka, Alojz KAJTNER, 42 let iz Celja, Alojz GAJŠEK, 81 let iz Celja, Ivka GOVEDIĆ, 46 let iz Zadobrove, Franc ČAKŠ, 75 let iz Celja, Jožef SITAR, 77 let iz Pristave, Karolina GOBEC, 82 let iz Rakitovca, Leopold MO-TOH, 73 let iz Sopote in Julijana FERME, 78 let iz Zg. Rečice pri Laškem. Šentjur pri Celju Umrl je Karol KOPRIVC, 83 let iz Podpeči nad Marofom. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Mihael ŽIBERT, 79 let iz Stranja, Antonija JAKOPINA, 86 let iz Vrenske gorce, Blaž KRČMAR, 83 let iz Čakovca, Ana ŠTURBEJ, 81 let iz Gubna, Marija POTOČNIK, 73 let iz Gubna in Josip OGRIS, 82 let iz Rogaške Slatine. Velenje Umrli so: Ivan BUTOLO, 79 let iz Branika nad Muto, Martin GRAČNER, 65 let iz Zagrada, Martin MRAVLJAK, 74 let iz Šoštanja, Franc CVET, 54 let iz Velenja, Mihaela POVH, 90 let iz Pake pri Velenju, Josip KODR-NJE, 57 let iz Sodne vasi in Jožefa ŠPEH, 83 let iz Gorenja. Žalec Umrli so: Marjan JERMAN, 44 let iz Prebolda, Kristina JE-SENIK, 88 let iz Ojstriške vasi, Jožef ČREŠNOVAR, 67 let iz Kasaz, Angela PILIH, 83 let iz Gotovelj in Robert SORDINI, 59 let iz Dobrteše vasi. GREMO V KINO KINO UNION do 24.9.: RAJSKO POLETJE — ameriški film KINO MALI UNION do 21.9.: DIVJA ORHIDEJA 2 - ameriški film KINO METROPOL do 23.9.: KRALJA MAjj - ameriški film KINO ŠENTJUR 19.9.: DIVJA ORHIQ 2 - ameriški film 20.9.: KRALJA MAjJ - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE Rfj| ŠKA SLATINA 17.in 18.9.: FX 2 - U\ S TRIKOM 2 - ameriški ( 19.in 20.9.: OCE MOJE ] VESTE - ameriški film Industrijska prodajalna »METKA« Celje objavlja seznam nagrajencev. Žrebanje nagradnih kuponov je bilo 31. 8. 92, Izžrebani so bili naslednji nagrajenci: 1. Slava Lipovšek, Škapinova 8, Celje 2. Alojz Petrlin, Tavčarjeva 7, Celje 3. Polona Ritej, Loke 19/a, Mozirje 4. Marinka Lešnik, Prešernova 31, Oplotnica 5. Irena Purg, Ul. 29. novembra 28, Celje 6. Marjanca Volf, Opekarniška 1, Celje 7. Barbara Kerin, Nušičeva 2/b, Celje 8. Zorica Kapetanovič, Kozakova 3, Celje 9. Irena Jazbec, Tajsce 3, Planina pri Sevnici 10. Hilda Lečnik, Nušičeva 2, Celje Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci lahko nagrade dvignejo vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure v Metkini industrijski prodajalni. Št. 37 - 17. september 1992 21 Eamudno jesensko ometanje tfedtem, ko prebiram poro-¡/3 glasbenih modrijanov, ki 0iala vsi po vrsti še kar primesi] ivo in potrpežljivo raz-\3bljaj0 o letošnjem Novem Wcu in njegovi prihodnosti, ne morem kaj in važno komentiram: »Saj sem vedel« fcahirana manifestacija, ki morala biti nekakšen zbir l)vih glasbenih pojavov na Uvenskem je pricmizdrila tali daleč, da so vsi ali skoraj ^j, ki spremljajo dogodke na tem področju pograbili filozofske vilice in nože in z njimi začeli po evropsko škripati po krožniku. Seveda pri tem močno prednjači ljubljanski tron, na katerem speglan in poštir-kan kot zapakirana srajca sedi sam kunst-cesar Igor Vidmar, ki je precizno in počasi zafural ta festival v najtemnejše barje, potem pa kardinalsko žezlo porinil v roke Marjana Ogrin-ca. In tako je ta zagovornik ledraste rokerske legitimacije po dolgih letih strupenega kritiziranja dobil priložnost, da sam izbere svoj program, se pravi, da se vkrca na preluknjan čoln in se z njim zmagoslavno potopi v plitvini. Da vse skupaj še zdaleč ni tako zabavno, so se strinjali in pogrešali novinarje, ki tako radi kakamo po njihovih glavah, ko pa kaj naredijo, pa nas ni. Se strinjam. No in tako lahko mile volje fafljam o tem, kako je bil program zame predvsem nezanimiv, saj je ponujal sicer še kar sveže skupine, ki pa za moje pojme igrajo precej po-stano muziko, ki so se je nalezli od tu in tam. Selektor seveda prisega na takoimenovano strogo rockovsko podobo, ki jo po njegovem predstavljajo kitare in tu pa tam kakšna dolga čupa, ter da ima vse skupaj tisti ta pravi motoristični drajv, al' kaj jest vem. In tako sem tudi jaz malo poškripal po tem neuničljivem krožniku in povem vam, da je finta v tem, da sem popisal skoraj že cel list, pri tem pa bore malo koristnega napravil. Pa kaj bi stalno brisal ta močvirski mulj z deželnega zrcala. Poglejmo rajši pred domači prag. V tem Celju je poletje definitivno končano, zato se velja zamisliti, po čem si ga bomo zapomnili. Od strani in na preži sem iz ilegale opazoval to mrtvo mesto s par desettisoč prebivalci, ki, če drugega ne, plačujejo nekaj človeških ribic z akademsko zvenečim poklicem kulturnega animatorja. In če je, in tudi je, vse kar so spravili skupaj tisti brezokus-ni program, ki so ga ponujali plakati in je bil tako zaploten, da niti zasmrdelo ni po njem, potem se moram prav zdreti, da niso naredili nič. In v tej ponudbi za starino je bila najbolj nakičena in s pijanskim švicom prepojena kozlarija ob dnevu neodvisnosti tam v daljnem juniju, potem pa crknimo spet bratje. O prireditvah namenjenim mladini pa tako ni bilo ne duha ne sluha, tako da ni čudno, da so vsi poblesavili na Prljavo kazalište. Le vztrajni borec Schmidt je s svojim Poldetom dvakrat dahnil iskrico življenja svojim rojakom pri Vodnem stolpu in odšel svojo pot. In verjemite, v mestu kjer je višek doživetja odbiti žogo čez mrežo, spiti pir ali dva, ter odbajkirati pred televizor, je žalostno živeti. Turistična agencija Šempeter KONČNO EN FAJN IZLET« Vinska trgatev v Prekmurju, 1 dan, 26. september Izlet šaljivcev v Izolo, 2 dni, 3. oktober Gardaland, 1 dan, 19. september, 10. oktober Poskrbljeno za dobro voljo, zabavo, nagrade... Ne dovolite, da prav vas ne bi bilo zraven! Zahtevajte podrobne programe... tel. 701-305, fax. 701-285 Pazite se usodnih sprememb, ki jih prinaša 1. januar 1993! Varujte Svoje Zdravje. Lovska družina Šentjur daje v najem prostore za opravljanje gostinske dejavnosti na lovskem domu v Šentjurju pri Celju. Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo do 28. 9. 1992 na naslov: Lovska družina Šentjur, 63230 Šentjur pri Celju.__ Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. L.S.I. - THE SHAMEN (3) 2. SEXY MF - PRINCE (2) 3. GOOD STUFF - THE B-52'S (5) 4. TOO FUNKY - GEORGE MICHAEL (9) 5. A SMALL VICTORY - FAITH NO MORE (4) 6. DISSAPOINTED - ELECTRONIC (6) 7. AIN'T NO DUBT - JIMMY NAIL (1) 8. DAMN I WISH I WAS YOUR LOVER - SOPHIE B. HAWKINS (4) 9. THIS USED TO BE MY PLAYGROUND - MADONNA (5) 10. JUST ANOTHER DAY - JON SECADA (1) Domače zabavne melodije: 1. LE SEBE ŠE IMAM - PANDA (3) 2. GRAJSKA DAMA - AVIA (5) 3. POLETNA TOPLA NOC - CENA (4) 4. V AMERIKI - CONTINENT (2) 5. OBLJUBLJENA - AVTOMOBILI (9) 6. KO SI NOR IN MLAD - AGROPOP (9) 7. PUNCA BISTRE GLAVE - CALIFORNIA (1) 8. GATE NA GLAVO - LAČNI FRANZ (8) 9. LE TEBE SANJAM - CHATEAU (2) 10. KDO TE JE NAMAZAL Z BARVICO - MERCEDES BAND (5) Narodnozabavne melodije: 1. ANDRAŽ - DAN IN NOČ (6) 2. NA PLESU - BRATJE IZ OPLOTNICE (5) 3. VESELI GODEC - SIMON LEGNAR (8) 4. LJUBEZEN NA PRVI POGLED - TRIO STANKA FAJSA (4) 5. MOJI PLAVOLASKI - TONI ISKRA (9) 6. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI (2) 7. AL' SEM RES PREMAJHEN - MARKO GALlC (3) 8. DOLINA SE BUDI - SLOVENSKI KVINTET (7) 9. NAŠE MALO KRALJESTVO - MARELA (5) 10. OB TRGATVI-.ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA (1) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: HOW DO YOU DO - ROXETTE ONE LONE - DR. ALBAN Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: ZNOREL BOM - PAVLE KAVEC & PRIJATELJI OSTANI MLAD - PETER PAN Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij: SAMO DA SEM DOMA - VRTNICA VEČNO JE MLADA - PODKRANJSKI FANTJE Nagrajenca: Vida Remenih, Zalog 1/b, Dramlje Jože Ramšak, Hramše 7, Dobrna Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij_- izvajalec__i---- lestvica domačih zabavnih melodij_ izvajalec-- lestvica narodnozabavnih melodij_,_,_:- izvajalec_— ime in priimek:___.—- naslov:-—--- Št. 37 - 17. september 1992 Št. 37 - 17. september 1992 23 Št. 37 - 17. september 1992 ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV CELJE Slomškov trg 1/1 63000 Celje Na podlagi sklepa Izvršnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov Celje, Slomškov trg 1/1 objavljamo prosto delovno mesto vodje delovne skupnosti in avtošole Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je državljan RS - da ima končano visoko ali višjo šolo prometne, ekonomske, tehnične ali druge ustrezne smeri - da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovno mesto je vodiino s.posebnimi pooblastili. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z vsemi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, Slomškov trg 1/1, Celje O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po poteku razpisnega roka. KMETIJSKI NASVET Do kdaj napajati teleta z mlekom oziroma mlečnimi nadomestki? Vzreja telet poteka od rojstva do starosti skozi več obdobij. Pno je obdobje prilagajanja na nov način življenja, sledi obdobje mlečne vzreje, obdobje spolnega zorenja, obdobje zrelosti in staranja. V prvem obdobju se tele prilagaja na življenje izven materinega telesa, na drugačno • hrano in številne nove in spremenjene vplive okolja. Novorojeno tele uživa samo tekočo hrano, ker je v resnici še pravi neprežvekovalec, pa čeprav ima razvite že predželodce, ki pa so v drugačnem razmerju kot pri odraslem govedu. Ob rojstvu ima tele že razvite resice (papile), vendar mle-zivo in pozneje mleko ne vplivata ugodno na njihov razvoj. Glavni stimulatorji razvoja papil so hlapne maščobne kisline, posebno maslena in pro-pionska kislina. Močna krma povečuje število in velikost papil v vampu. Če močni krmi dodajamo še kvalitetno mrvo, ta obrok vsestransko pospešuje rast papil (do 2,5 cm). Poveča in pojača se tudi prostornina. S starostjo živali se prostornina vampa, prebiralnika in siriščnika bistveno spremeni. Tele se lahko iz dneva v dan spreminja v prežvekovalca in s tem se spreminjajo tudi sposobnosti za uživanje druge hrene. Mleko oziroma mlečni nadomestki se v tehnologiji vzreje lahko uporabljajo v različnih časovnih obdobjih. Poznamo odstavljanje telet (2-4 tedne), normalno odstavljanje (8-16 tednov). Za katero tehnologijo se bomo odločili, je odvisno predvsem od smeri reje (pitanje, pleme) in ekonomičnosti proizvodnje. Vse tehnologije reje telet pa priporočajo tudi vključevanje komponent druge krme primerne kvalitete. Priporočamo rano vključevanje močne krme za teleta (star-ter), ki ima visoko vsebnost surovih preb. beljakovin (18%) in manj kot 8% surove vlaknine. Beljakovine starter-ja morajo imeti visoko biološko vrednost. S starterjem moramo zagotoviti tudi dodatne količine mineralov in vitaminov, ki so potrebni za nadaljnji razvoj. Z vključevanjem žit lahko nudimo do 75% vseh komponent, ostalo naj bo beljakovinska krma (tropine, pogače, mesna moka). Močna krma ima posebno vlogo ob prehodu na napajanje z mlekom. V tretjem tednu se sistem prilagodi tudi rastlinski krmi in močna krma je tista, ki prispeva veliko hranilnih snovi in močno vpliva na razvoj pred-želodcev. Mrva, ki jo uporabljamo pri prehrani telet, naj bo dobra in prve košnje. V osmem do desetem tednu starosti je požre tele dnevno okoli 1/2 kg. V zgodnjem obdobju vzreje seno sicer ne prispeva veliko hranilnih snovi v prebavni trakt, močno pa vpliva na razvoj predže-lodcev. Prebavljivost sena, ki ga po-kladamo, mora biti visoka. Od tretjega meseca starosti najprej pokladamo tudi okopavi-ne, ki jih dobro operemo, naribamo ah parimo (krompir). V četrtem do šestem tednu starosti začnemo teletom pokla-dati silažo. Silaža je pomemben vir energije v obroku, ker je dobro prebavljiva. Čim kvalitetnejša je silaža, prej jo lahko začnemo pokladati. Paša in druga sveža zelena krma sta V prvih dveh mesecih starosti simboličnega pomena za prehrano telet, v tretjem mesecu pa že lahko dobijo z zeleno krmo do polovico hranilnih snovi, ostalo pa iz dokrmljevanja z močno krmo, ki je visoko prebavljiva. Higiensko neoporečno vodo moramo imeti pri vzreji telet vedno na voljo. Na razpolago mora biti najkasneje od četrtega tedna starosti, ko začno teleta uživati več druge hrane (starter, seno, silažo). Računamo, da je za 1 kg suhe krme potrebno sedem litrov vode, če je dajemo premalo, dosegamo tudi nižje priraste. Iz vsega tega sledi, da so vse vzrejne faze kompleksna zadeva. Potrebno je upoštevati prehode ob vključevanju in opuščanju posameznih komponent prehrane, prav tako pa tudi ustrezna časovna obdobja vključevanja, da teleta ne doživljajo stresov, ki lahko značilno vplivajo na prirejo, ne glede na smer proizvodnje in vrsto tehnologije. mag. IVAN KUDER MODNI KLEPE] Pripravlj VLASTA CAH-ŽEROVNl Letošnja jesen in zima bosta minili v znamenju pletenin. Moda je namreč spet na široko odprla vrata vsem, ki prisegajo na udobna in lahna, a topla volnena oblačila. Osnovnih zakonitosti letošnjih pletenin pa bodo prav gotovo vesele tudi vse priložnostne pletilje. Modni kreator-ji so namreč določili, da bodo jesensko-zimska pletena oblačila najlepša, če bodo spletena v enostavnem, gladkem vzorcu. Med volnami v trgovini izberite enobarvni moher, malce pobrskajte med kroji ali pa si za model vzemite kar dovolj veliko in predvsem dolgo zo, pa se delo že lahko I Če boste malce »pogoljd in pletle s kakšno številki belejšimi pletilkami, kot tuje proizvajalec volne, J za izdelek porabile kar J manj volne, pa še delo 9 hitreje izpod prstov... Za konec pa še povabili grajenkama meseca avg naj se oglasita v tajništvi šega uredništva, Trg V. | gresa 3a, Celje, kjer Sa Kamenik iz Celja, Ljublja 33, čaka pulover, Valerij« žir iz Šempetra 103g pa s\ ročno poslikan šal. Uredu Naj živi volna! Ko se sprehajamo med modnimi novostmi, ki nas bodo navduševale in grele v letošnjih hladnih mesecih, nam prav kmalu postane jasno, da v svetovno znanih modnih svetiščih navijajo za volno in pletenine. Predvsem se spoštljivo priklanjajo vsemu, kar prihaja naravnost iz narave oziroma kot rezultat pridnega potrka-vanja domačih pletilk. Tale resnično topla novica vas utegne razveseliti še s podatkom, da je tokrat znova najbolj cenjen gladko pleten, največkrat enobarven moher. Z modnega prizorišča mu je uspelo nekoliko odriniti vozla- sto svetlikajoče in včasih božično drevesce okin pletenine. So se pa letošnji loverji in jopice kar drast podaljšali, skoraj bi lahko vorili že o tunikah, ki se ] dnu nekoliko razširijo. Prav varčna z volno leto moda res ni, še posebej, če mishmo na ogromne ovrat — »rolke«, ki pa imajo več jaznih lastnosti, saj lahko drugim služijo tudi kot puce. V letošnji pleteni modi prav gotovo ne bo zeblo, o1 nje telesa v tople, mehk nežne pletenine pa nam o tudi obilico estetskih užitl VLA Nagradno vprašanje: IZ KATERIH ŽIVALSKIH DLAK PRIDOBIVAMO NAJB KAKOVOSTNO VOLNO? Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek: Točen naslov: . Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.: Najljubše barve: Št. 37 - 17. september 1992 15 lUnovljena lancia thema in Y 10 Od letošnjega oktobra na-rej bo italijanska Lancia zada ponujati karoserijsko in lotorno dopolnjeno limuzino rednjega razreda themo, v za-Etku prihodnjega leta pa naj i začeli prodajati tudi obnov-eno lancio Y 10. Thema bo karoserijsko po-ravljena spredaj in zadaj, več ovosti bo pod motornim po-rovom. Osnovni motor, ki je rej zmogel 141, bo po novem onujal 152 KM, medtem ko o turbo izvedenka prav tako ločnejša, saj bo namesto se- danjih na voljo 201 KM. Ob drugih agregatih bo v themi na voljo tudi V6, ki ga sicer vgrajujejo tudi v alfo 164, pa v pe-ugeote, citroene in volvoje, v themi pa bo šestvaljnik ponujal 171 KM. Najmanjši hišni avtomobil z oznako Y 10 so karoserijsko polepšali, nekoliko drugačna bo tudi notranjost, ponudba dodatne opreme bo pestrejša (tudi klimatska naprava in podobno), nov pa bo tudi petstopenjski menjalnik. Na sliki: Drugačna lancia Y 10. predstava ob renaultu twingo Francoski Renault se pripravlja na veliko premiero rojega novega avtomobila limenom twingo. Vse kaže, da 0 avtomobilček — točno tako prvič (vsaj za novinarje) na gled dan pred uradnim začetom pariškega avtomobilske- 1 salona (8. oktobra) in da ho-t Renault tudi na takšen na-in dokazati svojo produkcij-io in poslovno prodornost. Renault twingo (na sliki) je ajhen avtomobil (343 centi-ietrov ga je v dolžino), vendar i ponuja obliko, ki verjetno aže na prihodnost v obliko-knju majhnih avtomobilov, janimiva je namreč oblika fednjih luči, ki so skoraj krogle, brisanje oziroma čiš-pnje prednjega stekla pa so kupali enemu samemu brisal-|iku. Količnik zračnega upora p 0,34, kar seveda ni izjemno kromna številka, vsekakor pa Kodnejša kot pri fiatu cinqu-|cento - v tem trenutku najpomembnejšem tekmecu. Rena-jlt twingo bo poganjal 1,3-ku-Jični bencinski štirivaljnik največjo močjo 55 KM pri jokaj nizkih 4700 vrtljajih ' minuti, najvišja hitrost naj i bila nekako 150 km/h, poraja pa po zatrjevanju tovarne ne bi smela preseči šest litrov na 100 kilometrov. Serijska proizvodnja tega najnovejšega Renaultovega avtomobila naj bi po sedanjih napovedih stekla pozno jeseni (v francoskem Flinsu in španskem Valladoli-du, kjer naj bi v enem dnevu sestavih 1250 avtomobilov). Po približnih izračunih naj bi bila tovarniška cena renaulta twingo 14 do 15 tisoč mark in vsaj ta trenutek še ni mogoče napovedati, kdaj bo francoski novinec ob pomoči Revoza naprodaj tudi pri nas. Nov Oplov salon v Velenju V Velenju so pred dnevi dobili nov Oplov salon. Prodajalno in servisno hišo je odprl Jože Jakopec. Poleg Oplovih vozil servisirajo tudi vozila Renaulta in Zastave ter obnavljajo vse vrste zavornih oblog in sklopk. V zakup bodo vzeli tudi stara vozila. L.OJSTERŠEK Cimos: neproblematična prihodnost Vse kaže, da bo prihodnost koprskega Cimosa, podjetja, ki te dni praznuje 20-letnico svojega obstoja, potekala bolj ali manj brez težav. Za tem se »skriva« predvsem to, da gre za kapitalsko dokaj zdravo podjetje, ki ima ob tem tudi jasno začrtano bodočnost. Pred nedavnim so namreč podaljšali kooperacijsko pogodbo s francoskim Citro-enom (do leta 2000) in pogodbo o skupnem vlaganju. Francoska avtomobilska tovarna je tako odvisna tudi od Koprčanov, kajti zanjo izdelujejo vrsto sestavnih delov. Za citroen ZX in za AX, na primer, kar 33 delov, poleg tega se pripravljajo tudi na izdelavo sestavnih delov za novi BX (ta naj bi na trg pripeljal spomladi prihodnje leto). Cimos pa seveda noče biti vezan le na enega partnerja, zato obstaja možnost, da bo izdeloval pedalne sklope za novo vozilo bavarskega BMW (verjetno za obnovljeno serijo 7), nekaj možnosti pa se ponuja tudi pri koncernu Volkswagen. Koprska tovarna ob prodaji citro-enov dokazuje svojo pravo usmeritev tudi s svojim dopolnilnim programom, ki postaja vse pomembnejši. Tako so letos predstavili nekaj novih izvedenk reševalnih avtomobilov, novo je blindirano vozilo za prevoz denarja oziroma dragocenosti, Cimos postaja tudi vse bolj pomemben partner slovenske policije. Vsekakor pa letošnji poslovni rezultati ne bodo slabi, kajti ocenjujejo, da bo izvoz vreden vsaj 100 milijonov dolarjev. To pa niso majhne številke. Na sliki: Citroen ZX v policijski različici. AVTO-SERVIS BRANCE Laško, tel. (063) 731-282 Prodaja vozil VW, AUDI, SEAT Tudi staro za novo. Obiščite naša avto salona na Kocbekovi v Celju in "a sedežu podjetja v Laškem. Prodajamo tudi GOLFE - serija 3. k_^ Št. 37-17. september 1992 2 št. 37 - 17. september 1992 !7 Št. 37 - 17. september 1992 št. 37-17. september 1992 9 Št. 37 - 17. september 1992 Št. 37 - 17. september 1992 51 Št. 37- 17. september 1992 Očistimo vladi pot »Očistimo pot vsaj vladi, morda bo s tem začela kopneti še nesnaga predvolilnega boja, v katerem se bodo kopja lomila tudi na slovenski obrti,« si je ob otvoritvi 25. MOS mislil prenekateri obrtnik, da o snažilki niti ne govorimo. Težka srca slovenske vlade Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je v svojem pozdravnem govoru ob otvoritvi 25. MOS skoraj vsem ministrom slovenske vlade s predsednikom dr. Janezom Drnovškom na čelu nekaj položil na srce. Med zanimivejša in sploh ne iz trte zvita bremena sodita priporočili Hermanu Rigelniku in Janezu Siršetu. Prvega je prosil, naj z ministrom Šešokom nikar ne zapravi vsega denarja za sanacijo velikega, da bi ga vsaj malo ostalo tudi za krepitev malega gospodarstva. Drugega pa je podučil, naj v ministrstvu počasi le najdejo pravo razmerje med turističnimi mastodonti in zasebno turistično-gostin-sko ponudbo. V obteženih ministrskih srcih zdaj gotovo že tli spoznanje, da iz »malega raste uspešno...« Bananovcev pa nikjer Predsedniški kandidat in republiški poslanec Liberalne stranke Vitomir Gros, ki ga poznamo po tem, da v parlamentu nenehno sadi takšne ali drugačne cvetke, si je ogledal tudi razstavo cvetja v Mozirju. Zadovoljen je bil, saj je imel le eno samo pripombo - nikjer ni bilo videti bananovcev... V Šentjurju ulica dveh imen Po fotografiji sodeč je t lo res. Če si vzamete čaM sprehodite po njej, se pred očmi, na zgradbah, j nično pojavljata obe hm Ena stavba nosi oznako barjeve, druga Efenkove do magične številke 7. Sei\ sta namreč v isti ulici - Efenkova 7 in nasprol Trubarjeva 7. Katera bi zadržala to ime, pa ve san Najpogosteje »pihajo dušo« volivcev polit\ ki želijo med mandat — »odpihniti« sa, o boljši prihodnosti. Mali in veliki Cigler Na žuru prenoviteljev so v petek zvečer Celjani ugotavljali, da kri resnično ni voda. Vajeni, da vsake toliko časa šef celjske SDP Željko Cigler dela zgago v utečenem kolesju celjske občinske lagodnosti, so se prijemali za glavo, ko je na Gričku po njegovih stopinjah stopil še sine. Mali Cigler se je namreč, resda v igri in nehote, zapletel v stojalo za mikrofon in iz rok izpulil mikrofon samemu šefu stranke dr. Cirilu Ribičiču... Ex novinar in glasniki Celjski nogometaši so v Ljubljani odprli svoje predstavništvo in njihovi glasniki so v prestolnici takoj začeli z delom. Najprej so se lotili celjskih novinarjev, ki so menda neznansko pristranski in neobjektivni. Niti poraza ne znamo spremeniti v zmago in očitno bomo morali v šolo ex novinarja, ki je zdaj direktor ljubljanske firme in glavni pokrovitelj žogobrcarjev s Skla-ne kleti. Debela koza Kakšna naj bo naveza med celjskim županom Antonom Roj-cem in dr. Jožetom Arzenškom, ki je znan predvsem kot specialist dermatolog? Je to pogovor o debeli koži, ki naj jo imajo poslanci ali kandidati za nove volitve? Ali pa je to pogovor o debeli koži in njenem varovanju pri volilcih, ki morajo prenesti največ? Vsekakor je bilo okolje na Zlati harmoniki Ljubečna 92 prijetno in sproščeno. zavarovalnica triglav Nič ni tako varno Da ne bi potrebovalo zavarovan/a STRAN (K A) SALJIVCEV Skupno kosilo V nekem kraju naj bi imeli živinsko razstavo. Na plakatih, ki so vabili obiskovalce na ogled, pa je bil objavljen sledeči program. Ob 10. uri prihod živine, ob 11. uri prihod pomembnejših gostov in ob 12. uri skupno kosilo. Dednost Mož bere ženi iz časopisa: »Skoraj povsem je dokazano, da je tudi neumnost dedna.« Žena ga jezno zavrne: »Ni lepo od tebe, da vedno znova zvračaš krivdo na svoje starše.« Pri sodniku Pred sodiščem sodnik vpraša obtoženca: »Zakaj ste kradli?« »Bil sem pri zdravniku, dal mi je listič in rekel: >Vsak večer po malem jemljite.' Pa sem vsak večer vzel malo tu, malo tam.« Molitev sodobnih žensk O Marija, ki si rodila in ne grešila, pomagaj mi, da bi grešila in ne rodila. Zajec v gostilni Zelo razposajen zajec stopi v gostilno. Pride do šanka, udari po njem in se zadere. »Dejte mi en korenčkov sok!« Lastnik gostilne ga prijazno opozori, naj govori tiše in mu pove, da korenčkovega soka nimajo. Pa pride zopet naslednji dan. Njegovo vedenje je še vedno ostalo predrzno. Gostilničar mu tokrat odgovori: »Že včeraj sem te opozoril, da se po šanku ne razbija in da korenčkovega soka nimamo. Če pa prideš tudi jutri in boš z roko zopet udarjal po šanku, te bom s kladivom po njej.« In res pride zajec naslednji dan. Vljudno pozdravi in vpraša: »A imate kladivo?« Gostilničar: »Ne!« Zajec udari po mizi in se zadere: »Potem bi pa en korenčkov sok!« Šale za današnjo rubriko so prispevali: Ivan KRAŠOVEC iz Laškega, Anica TICER iz Loke pri Žusmu in Vinko ARISTOVNIK iz Celja. " NAJ MUZIKANTI POVEDO Štefan - ti si mali bog »V Libojah sva bila včasih samo dva muzikanta. Sprva sva igrala samo dve pesmi. On je nenehno ponavljal: žejen, žejen, žejen; jaz pa: pijan, pijan, pijan vsak dan. To pomeni, da sem začel igrati že nekoliko pred njim,« pravi hudomušni Štefan Frece — Kraljev. »Kje Avseniki, kje radio. Ce je kakšen muzikant od kod prišel, smo ga povabili v hišo in ga tako dolgo gostili, da nam je pokazal vse pesmi. Veliko ohceti sicer nisem dal skozi, so pa tiste, ki sem jih, bolj dolgo trajale. Rad se spominjam ene na Mrzlici. Izjemoma so bile ohceti tudi ob ponedeljkih in jaz sem se odpravil na pot v nedeljo navsezgodaj k nevesti, ki je >jemala< slovo od svojih kolegic. Tak so b'le lepe, da bi tudi kakšno za svojo vzel, če ne bi bil že poročen! Do jutra je trajalo, ko smo se morali spustiti v dolino v cerkev. Potem pa spet nazaj in en dan igranja na ženinovem ter en dan igranja na nevestinem domu. Tam v hribih je bilo luštno, ker so to dobrovoljni ljudje, le s starešino je bilo nekaj težav. Ko je omagal, sem ga pa za posteljo privezal. Pa je rekel: >muzikant, daj mi rekle !< In sem mu ga dal, on pa je potegnil denarnico ven, pa sem bil pri svojem. Ko pa sem se vračal z Mrzlice proti Gozd-niku, me je srečal znanec. >Si kaj žejen!< je rekel. >En krigl bi ga pa.< In me povabi v hišo, zaklene vrata ter postavi na mizo poleg zvrhane majolike še pletenko. Mislil sem si: >No ja, od žeje umrl ravno ne bom.< Tako sva si podajala pletenko sem in tja, vendar ni in ni hotela biti prazna. Ko je šel za hipec ven, sem jaz izkoristil priložnost in mu vse rože na oknih žalil. Šele peti dan sem se priklatil domov in nič čudnega, da me je mama imela včasih za boga. Takrat, ko me je zagledala je rekla: >Štefan! Moj Bog! Kje si pa hodil!> Vsi moji otroci so muzikant - je in sem ponosen nanje. B igrajo in sem zadnje čase tiho. Je pa lepo, ko se sk zberemo za mizo in kakšni žingamo.« EDI MAS Ena iz Štefanovega rokava Sosed je prodal sosedu kravo, ki pa pri novem gospodar dolgo živela. Kljub temu, da jo je lepo redil, mu je čez neka, poginila. Oškodovani je zahteval denar nazaj. »Prevaral si Niti tedna ni zdržala!« »Da je poginila? Nemogoče! Jaz se imel 16 let, pa mi ni tega nikoli naredila!« NOVA SERIJA RAČUNALNIKOV ACER - dostopna tudi vari V prodaji je nova serija računalnikov Acer, ki zaradi tehnoloških novostih, ki jih vsebuji zbuja povsod obilo zanimanja in pozornosti. Priporočamo vam : AcerPower 386SX ChipUp - razširljiv na 486DX AcerPower 486SX ChipUp - razširljiv na 486/66 Ter poslastica AcerMate 386SX , trenutni hit prodaje !!! Generalni distributer za Slovenijo: TREND Računalniški inženiring, d.o.o. Efenkova 61, Velenje Tel. 063- 851610, Fax. 063- 856794 Št. 37 - 17.septe.mber 1!