primorske
novice
URADNE OBJAVE
OBČEN
ILIRSKA BISTREČA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 4. marca 1983		št. 6
	-	*
VSEBINA
Občina Iiirska Bistrica
—	RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ilirska Bistrica v letu 1983
—	ODLOK o organizaciji civilne zaščite
Krajevna skupnost Vrbovo
—	SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije vaških poti, dokončanja kanalizacije in ureditve okolja
—	POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za asfaltiranje vaških poti in dokončanje kanalizacije v vasi Jasen
Občina !zo!a
— ODREDBA o pristojbinah za obvezno veterinarsko-sanitame . preglede, dovoljenja in potrdila
Občina Koper
—	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe urbanističnega reda občine Koper za območje krajevne skupnosti Gračišče
—	POPRAVEK odredbe o pristojbinah za obvezne veterinar-sko-sanitarne preglede, dovoljenja in potrdila v občini Koper
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom ttirska Bistrica
— SKLEP o določitvi prispevne stopnje za samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom za leto 1983
Samoupravna komunaina interesna skupnost Birska Bistrica
—	SKLEP o stopnjah, virih in osnovah za potrebe solidarnosti na področju obnove in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav občine Ilirska Bistrica, v okviru Samoupravne komunalne interesne skupnosti Občine Ilirska Bistrica za leto 1983
OBČiNA !URSKA BtSTRtCA
Na podlagi 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80) in 193. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne L februarja 1983 in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1983 sprejela
RESOLUCIJO
O	POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ILIRSKA BISTRICA V LETU 1983
1.	TEMELJNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1983
S to resolucijo delovni ljudje in občani v občini Ilirska Bistrica opredeljujemo politiko, ukrepe in aktivnosti družbenoekonomskega razvoja naše občine v letu 1983.
Izhajajoč iz izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije so ključne naloge za leto 1983 naslednje:
—	z bistvenim povečanjem izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje doseči ugodnejše razmerje med izvozom in uvozom v občini;
—	uskladitev vseh oblik porabe z razpoložljivim družbenim proizvodom in krepitev akumulativne sposobnosti gospodarstva, kar bo odpravilo enega od pomembnih žarišč za pretirano rast cen in prispevalo k nadaljnji krepitvi izvozne ponudbe;
—	bistveno povečanje kmetijske proizvodnje in njene tržnosti;
—	povečanje produktivnosti dela, večje varčevanje v proizvodnji in-porabi, zlasti pri koriščenju vseh virov energije;
—	zaostriti odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za izvajanje dogovorjenih nalog;
—^ intenzivneje se dohodkovno, proizvodno in tehnološko povezovati v reprodukcijskih tokovih;
—	nadaljevati sanacijo posledic elementarne ujme na območju Brkinov;
—	podrediti dogajanja v okolju varstva okolja in zagotoviti izboljšanje zatečenega stanja, predvsem na sanaciji voda reke Reke.
Zaostrene gospodarske razmere bomo premagovali z nadaljnjim razvojem in krepitvijo sistema socialističnega samoupravljanja, z zna-
njem, delavnostjo, pobudami in moralno močjo delovnih ljudi in občanov, kar velja tudi za urejanje odnosov med TOZD izven območja naše občine in njenimi obrati na območju naše občine.
L MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE ILIRSKA BISTRICA V LETU 1983
Materialni okviri razvoja:
	Reso- lucija 1982	Ocena realiz. 1982	V % 1983
Družbeni proizvod	2,0	0,5	1.6
Industrijska proizvodnja	3,0	-1.0	0.5
Pokritje uvoza z izvozom	90	121,4	137
Realni OD/zaposlenega Nominalna rast splošne	1	2	1
in skupne porabe	21,7	20	10,8
Kmetijska proizvodnja	—	—	10
Produktivnost	1	1.5	0,6
Izvoz — realno	—	—	15
Uvoz — realno	—	11	2
Izvajanje in uresničevanje navedenih temeljnih ciljev družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1983 bo odločilno opredeljevalo mate* rialne okvire razvoja občine v letu 1983.
Tako bo, po izredno nizki realni rasti družbenega proizvoda v letu 1982, v letu 1983 cilj doseči 1,6 % realno rast družbenega proizvoda. K tej rasti družbenega proizvoda bo morala produktivnost prispevati 37,5 % rasti in novo zaposlovanje 62,5 %. Tako se bo v združenem delu v letu 1983 povprečno število zaposlenih lahko povečalo za ! % oziroma za okoli 50 delavcev. To pa pomeni, da se bo na izpraznjenih in novih delovnih mestih skupaj zaposlilo 150 delavcev. V organizacijah in skupnostih izven materialne proizvodne ne bo novih zaposlitev.
V okviru 1,6 % realne rasti družbenega proizvoda bo realna rast industrijske proizvodnje 0,5 %, ki bo temeljila zlasti na boljši izrabi ob-
54
URADNE OBJAVE
4. marca 1983 — št. 6
stoječih proizvodnih zmogljivosti. Glede na izredno nizko doseženo osnovo pa ho morala kmetijska proizvodnja porasti za okoli 10 %.
Zaradi zagotavljanja najnujnejšega obsega uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in energije, zagotavljanja odplačevanja dolgov v tujino in v tem okviru zagotavljanja vzajemnosti se bo moralo v letu 1983 pokritje uvoza z izvozom na konvertibilno področje povzpeti na 137 %. To bomo dosegli ob najmanj 15 % realni rasti izvoza na konvertibilno področje, uvoz pa bo lahko porastel do 2 %.
Ob 1,6 % rasti družbenega proizvoda bodo sredstva za osebne dohodke nominalno lahko porasla za 14,0% oziroma realno padla za 5 %, sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb (brez Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) nominalno porasla za 10,8 % in sredstva za splošno porabo nominalno za 10,7 %.
V okviru posamezne vrste porabe se bo postopalo selektivno. Investicijska poraba bo po dokaj močnem padcu v zadnjih dveh letih, v letu 1983 nekoliko oživela. Rastla bo hi'reje od rasti družbenega proizvoda. Delež investicij v osnovna sredstva gospodarstva v družbenem proizvodu se bo povzpel iz 11,6 na 13,5 %, delež investicij v stanovanjsko gradnjo pa pade! iz 1,1 na 0,8. Investicije v negospodarske objekte se bodo izvajale le v višini zagotovljenih sredstev iz samoprispevka.
3.	POLITIKA DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
3.1	GOSPODARSKI RAZVOJ
3.1.1	Aktivnost na področju ekonomskih odnosov s tujino
Organizacije združenega dela bodo v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino sprejele usklajene plane izvoza, uvoza, priliva, odliva in kreditnih odnosov s tujino, ki bodo sestavni de! te resolucije. Plani bodo v večji meri temeljili na sklenjenih samoupravnih sporazumih o skupni proizvodnji za izvoz.
Organizacije združenega dela bodo pospešile aktivnosti pri iskanju vseh možmh obhk m načinov povezovanja z drugimi organizacijami združenega dela za skupno in učinkovito nastopanje na tujih trgih, za delitev proizvodnih programov in specializacijo dela. Organizacije združenega dela bodo posebno pospešile delo na pripravi novih, izvozno usmerjenih programov.
Organizacije združenega dela, katerih proizvodnja ni bistveno odvisna od uvoza, ki pa hkrati lahko močno povečajo izvoz, bodo pristopile k oblikovanju konkretnih programov za povečanje obsega proizvodnje za izvoz. Organizacije združenega dela, katerih proizvodnja pa je močno odvisna od uvoženih surovin, repromateriala in energije, pa bodo izdelale programe substitucije le-teh, z domačimi oziroma programe za nadomeščanje uvoženih komponent iz konvertibilnega področja z uvozom iz klirinškega področja.
Samoupravni in poslovodni organi v organizacijah združenega dela bodo zaostrili svojo odgovornost za izvrševanje sprejetih usklajenih planov, zato bodo redno spremljali uresničevanje planov in sprejemali ukrepe, ki bodo zagotovili njihovo uresničevanje. Tudi izvršni svet in zbor združenega dela bosta redno spremljala izvrševanje planov, v primeru odstopanj pa sprejemala ustrezne ukrepe.
3.1.2.	Aktivnosti na področju zaposlovanja
Organizacije in skupnosti bodo sprejele samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, v katerem bodo opredeljeni kriteriji, merila in ukrepi za uresničevanje sprejetih letnih planov zaposlovanja. Sprejeti letni plani zaposlovanja bodo morali biti usklajeni z letnim planom občinske skupnosti za zaposlovanje in to resolucijo.
Za uresničevanje sprejetega samoupravnega sporazuma in letnih planov bodo morali zaostriti svojo odgovornost samoupravni poslovodni organi v organizacijah in skupnostih neposredno.
Temeljna in hkrati stalna naloga na področju kadrovske politike bo dosledno uresničevanje dogovorjene kadrovske politike.
Naloge na tem področju so:
—	Uveljavljanje sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini. Za uresmčitev te naloge pa bomo morali v samoupravnih organizacijah in skupnostih uskladiti samoupravne splošne akte z določili družbenega dogovora;
—	uresničevanje politike štipendiranja in sistema usmerjenega izobraževanja. usklajenega s potrebami združenega dela;
—	še posebej odgovorno bomo morali uresničevati dogovorjene kriterije in merila pri kadrovanju de! za opravljanje najodgovornejših de! in nalog.
Organizacije in skupnosti se bodo morale bolj zavzemati za produktivno zaposlovanje pripravnikov in za izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih. Pri tem bodo odpravile togost pri premeščanju že zaposleni neproduktivnih delavcev zaradi doseganja boljših delovnih rezultatov in pri ukinjanju neproduktivnih delovnih mest.
Občinska skupnosf za zaposlovanje bo povečala aktivnost v zvezi s prekvalifikacijami in dokvalifikacijami delavcev. V ta namen bo do konca februarja 1983 tudi izdelala oceno razpoložljivih iskalcev zaposlitve po poklicih do konca leta 1983 in izkazanih potreb organizacij združenega dela, kar bo podlaga organizacijam in skupnostim za dopolnjevanje svojih potreb z dokvalifikacijami in prekvalifikacijami ter šolskim ustanovam pri izobraževanju ustreznih profilov delavcev
3.1.3.	Aktivnosti na področju trga in cen
Zagotavljali bomo preskrbo osnovnih proizvodov in drugih proizvodov široke potrošnje. Zaradi možne zmanjšane ponudbe bomo zagotavljali enakomerno oskrbo vseh delovnih ljudi in občanov.
V pogojih zaostrene oskrbe bomo morali spodbuditi delovanje potrošniških svetov.
Izvršni svet bo nadaljeval z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv. V ta namen bo komite za družbeno planiranje in gospodarstvo do konca februarja 1983 izdela! program oblikovanja.
Izvajali bomo izrazito selektivno in deferencirano politiko cen proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti v skladu z republiškim dogovorom o izvajanju politike cen, katerega podpisnik bo izvršni svet.
3.1.4.	Aktivnosti na področju nagrajevanja
Pri razporejanju sredstev za osebne dohodke bomo nadaljevali z doslednim upoštevanjem usmeritev republiškega dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka za leto 1983, katerega podpisnik je izvršni svet. Organizacije in skupnosti, ki bodo v letu 1982 prekoračile dovoljeni odstotek povišanja osebnih dohodkov, bodo preveč razporejena sredstva poračunale do 30. junija 1983.
3.1.5.	Aktivnosti za odpravljanje nelikvidnosti in izgub
Organizacije združenega dela bodo ob pripravi planov izdelale analize finančnega in materialnega poslovanja in strukture virov sredstev ter sprejele ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.
Organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo se bodo prizadevale za pripravo kvalitetnejših programov, ukrepov oziroma sanacijskih programov, ki bodo zagotovili odpravo vzrokov za izgubo in pozitivno poslovanje.
Izvršni svet bo še naprej aktivno sodeloval pri razreševanju izgub v gospodarstvu občine Posebno pozornost bo posveti! razreševanju izgub v LKI Lesonit.
3.1.6.	Druge aktivnosti po nekaterih panogah dejavnosti
3.1.6.1.	Industrija
Za predvideno povečanje industrijske proizvodnje bo potrebno posvetiti posebno pozornost zagotovitvi nemotene oskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali, zlasti na podlagi dologoročnih oblik poslovnega sodelovanja.
Organizacije združenega dela bodo v okviru letnih planov izdelale tudi programe varčevanja zlasti s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo ter jih tudi izvajale Pri tem bodo povečale odgovornost za uresničevanje programov varčevanja.
Organizacije združenega dela bodo izdelale akcijske programe za dosego proizvodnih načrtov v omejenih pogojih gospodarjenja.
V	organizacijah združenega dela se bo povečala aktivnost pri snovanju novih razvojnih programov ob sočasni selekciji obstoječih proizvodnih programov.
Organizacije združenega dela, ki bodo v letu 1983 zaključile nove investicije morajo takoj sprejeti ustrezne organizacijske in tehnične ukrepe za njihovo aktiviranje, z namenom čim hitrejšega doseganja proizvodnih učinkov predvidenih investicijskih programih.
V	letu 1983 se bodo izvajale naslednje večje investicije:
Lesonit TOZD Oplemenitene plošče bo investirala v modernizacijo proizvodnje oplemenitenih vlaknenih plošč in povečanje kapacitete za 10%,
— v okviru možnosti bo LKI Lesonit TOZD Vlaknene plošče pričela investicijo za ureditev skladišča in transporta lesnih surovin, investicije v TOK bodo usmerjene v sanacijo proizvodnje vinske
4. marca 1983 — št. 6
URADNE OBJAVE
55
in citronske kisline ter povečanje proizvodnje usnjarskih preparatov in ga!vanike za izvoz,
Piama ho v !etu 1983 investirata v enostavno reprodukcijo opreme in pridobivanje surovinskih komponent za proizvodnjo mehke pene, ki se uvažajo iz zapada. Ta.investicija bo medrepubliškega značaja.
3.1.6.2.	Kmetijstvo
Kmetijska proizvodnja bo tudi v !etu 1983 usmerjena v skladu z naravnimi danostmi v pridobivanje mesa in mleka, v pridelavo zelja, krompirja, pšenice in koruze.
Za predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo potrebno intenzivirati proizvodnjo na obstoječih površinah, pospešeno urejati kmetijska zemljišča, travnike in pašnike, bistveno povečati aktivnosti za pridobivanje zemljišč za proizvodnjo v družbenem sektorju, pravočasno oskrbeti proizvodnjo s pogonskim gorivom, rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom, pospešiti vključevanje novejše tehnologije in najsodobnejših agrotehničnih ukrepov v primarno kmetijsko proizvodnjo namenjeno za blagovni odkup, pospešiti gradnjo živinorejskih objektov, ojačati pospeševalno službo in ustrezno organizirati odkup Med osnovne naloge v letu 1983 spada tudi zagotovitev ustrezne ter zadostne površine kmetijskih zemljišč bodočim individualnim proizvajalcem kmetijskih pridelkov, ki nimajo dovolj lastnih površin.
Pospeševalna služba Hmezad — DO Kmetijstvo bo ob pomoči strokovnih služb SOZD Hmezad najkasneje do konca marca ! 983 izdelala celovit program razvoja kmetijstva dojeta 1983 ter iz njega izhajajoči letni program proizvodnje za leto 1983.
Program bo opredeljeval obveznosti proizvajalcev, organizacij s področja predelave in prometa hrane, potreben obseg investicijskih naložb in intervencijskih sredstev za spodbujanje proizvodnje in odkupa ter opredeli! sovlagateljske obveznosti.
V	letu 1983 bomo morali razrešiti tudi problematiko zunanje in notranje organiziranosti v kmetijstvu, ki je eden od osnovnih pogojev za uspešen štart v blagovno proizvodnjo. Posebno skrb bomo posvetili realizaciji spremenjenega sanacijskega programa v Brkinih.
V	letu ! 983 moramo zagotoviti bistveno povečanje sredstev za vlaganje v kmetijsko proizvodnjo na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju kmetijske proizvodnje v občini.
Sklad za intervencije v kmetijstvu bo najkasneje do konca marca 1983 izdelal program za dosego ciljev na področju kmetijstva. V proizvodnji tržnih viškov se bo moralo uveljaviti združevanje sredstev zainteresiranih potrošnikov za pokrivanje stroškov proizvodnje in razširitev proizvodnih kapacitet.
Glavne naloge kmetijske zemljiške skupnosti bodo temeljile na sprejetih kmetijskih razvojnih programih.
TOK kooperacija bo investirala v skladišča kmetijskih pridelkov in v nabavo razne kmetijske mehanizacije.
Na območju Brkinov se bo priče! izvajati nov program sanacije z elementarno nesrečo prizadetih kmetijskih površin za leto 1983, ob pogoju, da republiški solidarnostni sklad podaljša rok koriščenja neizkoriščenih solidarnostnih sredstev iz leta 1982.
3.1.6	3. Gradbeništvo
Zaradi znanih problemov v gradbeništvu ob zmanjšanju investicijskih del, veliki konkurenčnosti na tržišču, občasnem pomanjkanju materialov, bo moralo SGP Primorje TOZD GE »Bistrica« H. Bistrica intenzivirati delo na pridobivanju novih tržišč. Z ustreznimi integracijskimi procesi, usposabljanjem kadrov ter prilagajanjem organiziranosti, opremljenosti in organizacije dela zahtevam tujih trgov se bo moralo vključiti tudi na ta tržišča.
3.1.6	4. Gozdarstvo
Sanacijska dela v brkinskih gozdovih se bodo nadaljevala, zlasti na področju nadaljnje sanacije le deloma ter bioloških vlaganj.
' Zaradi še vedno prisotnega problema nedostopnosti gozdov bodo organizacije združenega dela v gozdarstvu vlagale sredstva v izgradnjo gozdnih cest za pridobivanje lesa. Gozdno-gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi na območju občin Cerknica, 11. Bistrica, Postojna in Sežana bodo v skladu s spremembami srednjeročnega plana za leto 1981—1985 v letu 1983, zagotovile Lesonitu količme lesa za industrijsko predelavo, ki so dogovorjene za proizvodnjo za leto ! 985.
3.1.6	5. Promet
Delovna organizacija Transport Ilirska Bistrica bo zaradi nujnosti še večjega vključevanja v mednarodni transport svoje napore usmerila v
posodobitev voznega parka v smislu integralnega transporta in izboljšala servisiranje svojih in drugih vozil.
3.16.6.	Trgovina in turizem
Osnovna naloga trgovine bo v letu 1983 zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe prebivalstva. Trgovske organizacije združenega dela bodo skrbele za čim boljšo založenost in izbor blaga ter kakovostno postrežbo, delovni čas pa prilagodile potrebam kupcev v okviru ekonomskih možnosti. V okviru možnosti bodo povečale svoje zaloge blaga v primeru zastojev dobav, ob zadrževanju blaga v proizvodnji, ki bi utegnilo ogroziti normalnA oskrbo z osnovnimi življenjskimi proizvodi pa sprejemale potrebne ukrepe in sproti obveščale pristojne organe v občini o stanju v preskrbi.
V	okviru izdelanih programskih izhodišč za razvoj RTC Snežnik, ki daje realne časovne in količinske osnove razvoja v smislu etapnega razvoja še bodo zainteresirani v letu 1983 dogovorili o nosilcu projekta ter izdelali in sprejeli program pristopa in posameznih nosilcev nalog.
3.16.7.	Drobno gospodarstvo
Pospeševali bomo tehnološko in dohodkovno vključevanje drobnega gospodarstva v poslovne povezave z industrijo s ciljem hitrejšega in smotrnejšega nadomeščanja uvoza ter vključevanja izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v izvoz.
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo in Obrtno združenje bosta do konca marca 1983 izdelala analizo razvojnih možnosti obrtništva v občini in konkreten program pospeševanja malega gospodarstva. Do konca marca 1983 bosta izdelala tudi program o številu možnih zaposlitev v letu 1983 v drobnem gospodarstvu po poklicih. V urbanističnih redih in zazidalnih načrtih bo potrebno zagotoviti parcele za gradnjo obrtnih delavnic.
3.2.	SOCIALNI RAZVOJ	*
Stahje na področju družbenih dejavnosti sc bo v letu 1983 bistveno zaostrilo. S selekcijo programov in njihovim prilagajanjem zoženim materialnim možnostim se bodo družbene dejavnosti intenzivneje vključile v izvajanje ekonomske stabilizacije. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, komite za družbene dejavnosti ter samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo najkasneje do konca februarja 1983 pripravile predlog selektivnega financiranja. Občinske SIS bodo morale postati mesto dogovarjanja in usklajevanja med uporabniki in izvajalci ter mesto za dogovore o selekciji programov. Po potrebi bomo v mesecu marcu spremenili prispevne stopnje.
Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti bodo pri izvajanju prednostnih planskih nalog v večji meri uresničevale neposredno svobodno menjavo dela.
V	vseh organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti bo potrebno izdelati stabilizacijske programe.
3.3 PROSTORSKI RAZVOJ
3.3.1.	Aktivnosti na področju prostorskega urejanja
Aktivnost na odročju prostorskega urejanja bo v letu 1983 potekala v usklajevanju prostorskega dela družbenega plana občine z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
V	letu 1983 sc bo pristopilo k izdelavi najnujnejše urbanistične dokumentacije in sicer:
1.	Za mesto Ilirska Bistrica k:
a)	izdelavi zazidalnega načrta za industrijsko cono
b)	izdelavi ureditvenih načrtov za
—	območje stare sodnije in Mikoze
—	območje Titovega trga
—	območje Severjevih štal
2.	Zazidalnih načrtov za obrtno cono na območju vKalandre*.
3.	Novelaciji urbanističnega reda zlasti za naselja:
Vrbovo, Vrbica, Jablanica, Podgraje, Pregarje, Prem, Koritnice, Šembije, ^arečica. Velika Bukovica, Dolenje in Dolnji Zemon.
3.3.2.	Komunalno gospodarstvo
Komunalno gradbeno podjetje Ilirska Bistrica bo v letu 1983 izvajalo naslednja dela:
56
URADNE OBJAVE
4. marca 1983 — št. 6
—	vodovod Podbeže. vodovod Spodnja in Zgornja Bitnja, vodovod Veliko brdo, zajetje Podstenjšek. raziskave za skupinski vodovod Knežak, rekonstrukcija črpališča rekonstrukcija vodovoda Podgrad-Hrušica, rekonstrukcija vodovoda Koseze-!!. Bistrica, rezervoar Pre-garje !!., dokončanje vodovoda Male Loče,
—	nadaljevanje komunalnega opremljanja v S-!3 (vodovod, kanalizacija. ceste),
—	kanalizacija S, povezava G-S, A-S 13, priprava dokumentacije za zbirni kana! Z.
—	vodovod S-14.
3.3.3.	Stanovanjsko gospodarstvo
V	družbenem sektorju se bo nadaljevala gradnja 40 stanovanjskih enot v S-(V!L v Hirski Bistrici in pričelo z gradnjo še 20 stanovanjskih enot v tej soseski. Dokončana bo izgradnja 6 stanovanjskih enot v Knežaku.
Nadaljevalo se bo s postopnim prehodom na ekonomske stanarine.
3.3.4.	Cestno gospodarstvo
Osnovne aktivnosti bodo usmerjene v realizacijo samoupravne organiziranosti. ki jo zahteva novi zakon o cestah. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bodo realizirana le nujna vzdrževalna dela, večjih rekonstrukcij se ne bo izvajalo.
V	okviru možnosti bo S!S za ceste v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi pričela z izgradnjo mostu preko železniške proge v Mali Bukovici.
3.3.5.	Aktivnosti na področju PTT prometa.
Nadaljevalo se bo z izgradnjo sekundarnega telefonskega omrežja v KS ! lirska Bistrica in v KS Podgrad za vast Podbeže in Sabonje ter z razširitvijo telefonske centrale v Podgradu in Jelšanah.
3.3.6.	Vodnogospodarstvo
Območna vodna skupnost Primorske bo v letu !983 izvajala le vzdrževalna dela na že obstoječih objektih. Finančno bo sodelovala pri izgradnji brkinskega vodovoda. !zvaja!a bo raziskave voda na območju Knežaka ter osnovne raziskave za izgradnjo akumulacije Klivnik.
3.3.7.	Varstvo okolja
V	letu 1983 bo izdelana lokacijska dokumentacija za čistilno napravo in zaključena študija o tehnologiji čiščenja. Pristopilo se ho k tz-dclavi investicijskega programa in projekta tehnologije.
Osnovna aktivnost bo usmerjena v realizacijo z družbenim dogovorom dogovorjenth obveznosti, ki jih imajo onesnaževalci reke Reke glede stopnje onesnaženosti industrijskih voda.
Ustrezno pozornost bomo posvetili zbiranju komunalnih in posebnih odpadkov ter sekundarnih surovin.
3.4. Druga področja
3.4.1.	Aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
Proces podru/bljanja obrambnih in samozaščitnih aktivnosti bomo nadaljevali v vseh sredinah zlasti na področju planiranja, organiziranja. usposabljanja in zagotavljanja materialnih osnov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Podpisniki samoupravnega sporazuma o financiranju splošnih in skupnih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, bodo v okviru sprejetega programa, združevali sredstva za realizacijo nalog, ki predvsem krepijo obrambno sposobnost družbenopolitične skupnosti. Višina sredstev ho predlagana v programu, prispevna stopnja pa ne bo višja od lanskoletne.
V	okviru civilne zaščite morajo ocene ogroženosti v okoljih postati temelj aktivnosti za pravočasno in pravilno načrtovanje ter ukrepanje enot in štabov civilne zaščite. Zagotavljali bomo več sredstev za nadaljnji razvoj civilne zaščite ter dali poudarek kvalitetnejšemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov.
Pripravljenost in usklajenost vseh nosilcev obrambnega in samozaščitnega delovanja bomo praktično preverjali ter na podlagi pridobljenih izkušenj dograjevali obrambne in varnostne načrte.
Na področju družbene samozaščite bodo KS in TOZD spremljali in ocenjevali varnostne in vojaško politične razmere ter v skladu s temi sprejemali ustrezne ukrepe, razvijali varnostno kulturo, organizirali
m usposabljali narodno zaščito. Vsi nosilci bodo na podlagi ocen izdelali varnostne načrte.
3.4.2.	informacijska dejavnost
Osnovna usmeritev dela !NDOK centra bo v dograjevanju tn nadaljnjem razvijanju ter podružbljanjaju informacijske dejavnosti. Obstoječe informacije bodo oblikovno in vsebinsko izpopolnjene, 1NDOK center bo zlasti skrbel za priliv informacij o delu občinske skupščine in izvršnega sveta ter skupščin S!5, v okviru možnosti izvaja! naloce s področja dokumentacijske dejavnosti in o dokumentacijskem fondu obvešča! vse zainteresirane.
V	letu 1983 se bodo začele vključevati v center za AOP vokviru LK!
L esonit tudi druge organizacije in skupnosti.
3.4.3.	Aktivnosti na področju varstva pred požarom
V	skladu s srednjeročnim planom razvoja S!S za varstvo pred požarom. občine se bo nadaljevalo z ustanavljanjem operativnih ekip oziroma gasilskth društev in na območju občine.
Večja pozornost bo posvečena preventivni dejavnosti, vzgoji in izobraževanju iz področia požarne varnosti ter razvijanju vzdrževalne in servisne službe za servisiranje gasilske opreme.
Dokončana bo gradnja gasilskega doma v Podgradu in nadaljevala se bodo dela na pripravi dokumentacije (lokacija, idejni projekt) za uradnjo gasilskega doma v Hirski Bistrici.
Št.: 30-1/83-4/7	Predsednik
Ilirska Btstrica. 1. februarja 1983	!van BERGOČ. 1. r.
Na podlagi !. odstavka 70. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 73. člena Zakona o splošni ljudski obtambi (Uradni list SRS.št. 3^82) in 193. člena statuta občine ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja !983 sprejela
ODLOK
O ORGAN!ZAC!J! C!V!L.NE ZAŠČITE ! SPLOŠNE DOt.OCBE
1.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se organizira v vseh btvalnih in delovnih okoljih kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih dejstvova-njih, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah.
2.	člen
Civilno zaščito organizirajo vse organizacije združenega dela in druge organizacije, krajevne skupnsti. hišni sveti, naselja in občine.
3.	člen
Delovanje, organizoranost in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutih ali drugih samoupravnih aktih občine, krajevnih skupnostih. organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti.
H OSEBNA !N VZAJEMNA ZAŠC!TA
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za n< sredno osebno in vzajemno zaščito, reševanje in prvo pomoč delo ljud. m občanov ter družbenega in zasebnega premoženja v stanov 'kth lusah. poslovmh stavbah, na javnih mestih in v drugih bivalni delovmh okoljih.
Pri uresničevanju osebne in vzajemne zaščite si morajo deiovni dje m občan, pomagati v sktadu z načeii vzajemnosti in sotidarn
5. člen
Ob vojnih dejstvovanjih. naravnih in drugih nesrečah ter v izre, razmerah pričnejo detovni ljudje in občani takoj izvajati potrebne
4. marca 1983 — št. 6
URADNE OBJAVE
57
čitne in reševalne ukrepe, pri katerih so si dolžni medsebojno pomagati. Lahko se združijo v skupine a)i ukrepajo samostojno.
h. člen
V	kolikor so aktivirani štabi in enote civilne zaščite, delovni ljudje in občani izvajajo zaščitne in reševalne ukrepe po navodilih pristojnega štaba za civilno zaščito ali poveljnika enote civilne zaščite,
!!!. UKREP! C!V!LNE ZAŠČITE
7. člen
Zaščita in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih dejstvovanjih, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah, se izvaja z ukrepi civilne zaščite v skladu z zakonom
IV. MOBILIZACIJA LJUD! !N SREDSTEV ZA ZAŠČITO IN RE SEVANJE
h. člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, lahko izvršni *fet občinske skupščine odredi mobilizacijo delovnih ljudi in občanov ter njihovih sredstev^ delavcev in sredstev organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij, društev in državnih organov ter štabov in enot civilne zaščite na območju občine.
V ENOIE C!V!LNE ZAŠČITE
9.	člen
Za zaščito delovnih ljudi in občanov ter materialnih dobrin pred vojnimi dejstvovanji, naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, se v občini ustanovijo splošne in specializirane enote civilne zaščite.
10.	člen
V	temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, se ustanovijo splošne in specializirane enote civilne zaščite na podlagi-ocene ogroženosti in v skladu z načrti civilne zaščite.
1	L člen
Za izvajanje manj zahtevnih ukrepov in nalog civilne zaščite ustanovijo splošne enote CZ;
—	strnjena naselja z več kot 50 prebivalci,
—	stanovanjske hiše z več kot 25 družinskimi stanovanji,
—	temeljne in druge organizacije združenega dela,
—	druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Splošne enote civilne zaščite ustanovi jo delavski sveti v OZD in sveti KS v krajevnih skupnostih.
/	12. člen
Za izvajanje posameznih ukrepov CZ se v OZD ustanovijo naslednje specializirane enote:
—	enota za prvo medicinsko pomoč,
—	gasilske enote,
—	enote za RBK zaščito,
—	tehnično reševalne enote.
Specializirane enote civilne zaščite v organizacijah združenega dela ustanovijo delavski sveti.
15. člen
Vse tiste krajevne skupnosti, katerih skupno število presega 10(1(1 prebivalcev in tiste, ki so določene po oceni ogroženosti občine, ustanovijo naslednje specializirane enote CZ:
—	enote za prvo medicinsko pomoč,
—	gasilske enote,
—	enote za socialno delo,
—	enote za RBK zaščito.
Enote v krajevnih skupnostih ustanovijo sveti krajevnih skupnosti.
14. člen
Za opravljanje strokovnih nalog in za izvajanje ukrepov civilne zaščite za potrebe občine, se ustanovijo naslednje občinske specializirane enote CZ:
—	tehnično reševalna enota,
—	enota u za prvo medicinsko pomoč,
—	gasilska enota,
—	enota za prvo veterinarsko pomoč,
—	enota za RBK zaščito,
—	enota za uničevanje eksplozivnih teles,
—	enota za indentifikacijo mrtvih.
Občinske specializirane enote civilne zaščite ustanovi izvršni svet občinske skupščine.
15. člen
Na podlagi občinskega štaba za CZ določi izvršni svet občinske skupščine OZD, ki morajo ustanoviti specializirane enote CZ za zaščito in reševanje na območju občine.
Ib. člen
Enote civilne zaščite opravljajo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah zlasti naslednje naloge:	,
1.	Dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim osebam.
2.	odstranjujejo ruševine, gasijo požare in rešujejo ljudi ter materialne dobrine, ki so ogrožene zaradi požarov, ruševin, poplav in eksplozij,
5. dekontaminirajo ljudi in živino, materialna in tehnična sredstva, objekte in zemljišča,
4.	nudijo pomoč pri oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva,
5 sodelujejo pri evakuaciji in sprejemanju evakuiranih ljudi ter
materialnih dobrin,
h. nudijo prvo pomoč poškodovani in kontaminirani živini,
7. skrbijo za pravilno izvajanje ukrepov zatemnjevanja in maskiranja,
5.	deaktivirajo in uničujejo neeksplodirana bojna sredstva,
9. skrbijo za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge naloge s področja varstva
in reševanja ljudi ter materialnih dobrin v skladu z načrti civilne zaščite. Občinski stab civilne zaščite odredi, da posamezne enote civilne zaščite opravljajo naloge tudi izven svojega območja.
V! ŠTAB! ZA CIVILNO ZAŠČITO
.	17. člen
Za organizsano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov v vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter V izrednih razmerah se ustanovijo v občini naslednji štabi civilne zaščite:
1 Občinski štab za civilno zaščito
2.	Štavi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih
5. Štabi za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih.
Štab za civ ilno zaščito ima poveljnika štaba, načelnika in člane štaba, katerih število se določi oh njihovem imenovanju.
IS. člen
Člane štaba za civilno zaščito imenuje izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica. Štabe za civilno zaščito v krajevni skupnosti imenujejo sveti krajevnih skupnosti. *
Štabe za civ ilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih imenujejo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja.
19. člen
Štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je ustanovil, pristojnemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter višjemu štabu civilne zaščite.
2(1. člen
Štabi za civilno žaščito morajo izdelovati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin. Občinski načrt civilne zaščite sprejme svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Načrt civilne zaščite krajevne skupnosti sprejme komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti. Načrt civilne zaščite temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti sprejme z komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
58
URADNE OBJAVE
4. marca 1983 — Št. 6
V!! PREDHODNE !N KONČNE DOLOŽBE
2	L čten
Sekretariat za !judskoot?rambo občine skrbi za izvajanje tega odtoka in v ta namen izdaja strokovna navodita.
22.	č!en
Za kršitve dotoči! tega od!oka se uporabljajo kazenske sankcije XV! pogtavja Zakona o spiošni tjudski obrambi (Uradni !ist SFRJ, št.
21/82).
23.	č!en
Ko začne ve!jati ta odtok, preneha vetjati Odtok o organizaciji CZ občine ttirska Bistrica (Uradne objave, št. 27/78).
24.	čten
* la odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
$tevi!ka: 010-25^78-5/1	Predsednik
ttirska Bistrica, !. februarja 1983	!VAN BERGOČ, t.r.
KRAJEVNA SKUPNOST VRBOVO
Na podtagi 2. čtena zakona o referendumu in drugih obtikah izjav-tjanja (Uradn! tist SRS. št. 23/77), 6. čtena zakona o samoprispevku (Uradni tist SRS, št. .V73) in na podtagi odtočitve detovnih tjudi in občanov na referendumu 20. 2. 1983 v vasi Jasen, je svet KS Vrbovo na seji dne 2!, februarja !983 sprejet	,
SKLEP
O UVEDB! KRAJEVNEGA SAMOPR!SPEVKA ZA SOFINAN-C!RANJE REKONSTRUKCIJE VAŠKIH POT!, DOKONČANJE KANALIZACIJE IN UREDITVE OKOLJA
!. č!en
V vasi Jasen se uvede samoprispevek v denarju in detu za financiranje det na rekonstrukciji vaških poti. kanatizaciji ter ureditvi okotja.
2. čten
Krajevni samoprispevek v denarju se uvede za obdobje 3 tet in sicer od 1. 3. 19^3 do 28. 2. 1986.
. 3. čten
Zavezanci samoprispevka so detovni tjudje in občani, ki imajo sta!no bivatisče v vasi Jasen občina ttirska Bistrica, in ptačujejo:
L Od neto osebnih dohodkov in pokojnin od I. 3. do 31. 7. 1983 v petih zaporednih mesečnih obrokih po 20%; od L 8. 1983 do 28. 2. !986 pa po 2 % od tekočega čistega osebnega dohodka.
2.	Občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti po stopnji 20% od dohodka zmanjšanega za prispevke in davke za obdobje od !. 3. do 31. 7.1983 ter po stopnji 2 % od 1.8. !983 do 28. 2. 1986. Dohodek se jim dotoča iz pretektega )eta.
3.	Občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko a!i negospodarsko dejavnost in ptačujejo davek v pavšatnem znesku, po 10 % od odmerjenega davka.
4.	Lastniki kmetijskih zemtjiŠč od tetnega katastrskega dohodka v nastednjih višinah;
katastrski dohodek 10.000—15.000 din — ptačajo 5.000 din
katastrski dohodek 15.000—20.000 din — ptačajo 10.000 din
katastrski dohodek nad 20.000 din — ptačajo !5.000 din
v petih enakih zaporednih mesečnih obrokih od 1.3. do 31.7. 1983; od L 8. ! 983 do 28 2. ! 986 po 2 % od mesečnega katastrskega dohodka.
Samoprispevek se ne ptačuje od sociatnih podpor, invatidnin, pokojnin z varstvenitn dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
4.	čten
Krajevni samoprispevek v detu se uvede za obdobje 3 tet in sicer od !. 3. !983 datje.
Zavezanci so vsi občani od ! 8 do 60 tet starosti in so dotžni opraviti 30 delovnih ur tetno za opravtjanje det pri vzdrževanju, kanatizaciji, rekonstrukciji vaških pot! in urejanju okotja.
Zavezanec samoprispevka v detu !ahko spremeni svojo obveznost v dinarsko protivrednost, pri čemer sé delovna ura obračuna po ! 50.00
din.	!	*	< ^
Samoprispevka za deto so oproščeni za deto nezmožnt mvahdt, nosečnice in matere z otroki do 7 !eta starosti.
5. č!cn
Svet KS Vrbovo tahko na pred!og vaškega odbora vasi Jasen, zavezanca samoprispevka oprosti ptačevanja, zmanjša obveznost, a!i po-datjša čas odptačevanja. če bo ugotovi!, da je ogroženo nujno preživ-!janje zavezanca in čtanov njegove družine.
'	6. č!en
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo
vodi izvršni odbor v vasi Jasen za opravtjanje načrtovanih de! pri svetu
KS Vrbovo.	_
7. eten
Ta sktep začne vetjati z dnevom objave v Uradnih objavah.
Števitka: !0-83 Vrbovo. 22 februarja !983
Predsednik sveta KS VRBOVO Janez RUTAR, !. r.
Na podtagi ! 2. in 2 !. č!ena zakona o referendumu in o drugih obtikah osebnega izjavtjanja (Uradni tist SRS. št. 23/77) daje vo!i!na komisija KS Vrbovo
POROČILO
o izidu gtasovanja na referendumu dne 20. 2. !983 uvedbi krajevnega samoprispevka za asfattiranje vaških poti in dokončanje kanalizacije v vasi Jasen.
Na referendumu dne 20. 2. !983 za vas Jasen je bi! ugotovljen na-stednji izid gtasovanja:
t V votitni imenik je bi!o vpisanih skupaj ! 70 vo!i!nih upravičencev.
2.	Gtasovanja se je udetežito !53 vo!i!nih upravičencev ati 90%.
3.	Za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovato ! !8 vo!i!vccv ati 69,4! <%.
4.	Proti uvedbi krajevnega samoprispevka je g!asova!o 28 votitcev a!i 16,47%.
5.	Nevetjavnih glasovnic je bi!o 7 ali 4.! %.
6.	Neopravičeno odsotnih je bito 7 votitcev a!i 4.! %.
7.	Opravičeno odsotnih (inozemstvo) !0 vo!i!cev a!i 5,88%. Referendum jc bi! izveden v sktadu z do!oči!i zakona o referendumu
in o drugih obtikah osebnega izjavtjanja. Nepravilnosti, ki bi tahko vptivata na izid gtasovanja, ni bito.
Gtede na to. da je od skupnega števi!a ! 70 vo!i!nih upravičencev do gtasovanja, gtasovato za uvedbo krajevnega samoprispevka ! 18 votit-cev ati 69,4! % je bit samoprispevek izgtasovan.
Vrbovo, 21. februarja 1983	Predsednik vo!i!ne komisije
Srečko ŠEST AN. dipt. inž.
OBČ!NA !ZOLA
Na podtagi 45. čtena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boteznimi (Ur. !ist SRS, št. 18,77 in 2,78), IV. točke odtoka o pristojbinah za zdravstvena spričevata in potrdita za živati ter o kriterijih za določitev pristojbin za veterinarsko sanitarne pregtede in dovotjenja (Ur. tist SRS, št 2,78) in 241. čtena statuta občine Izota (Uradne objave, št. 5,78 in 4,82) je izvršni svet skupščine občine Izota, na seji, dne 21. 2. 1983 sprejet
ODREDBO
O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERINARSKO SANI TARNE PREGLEDE, DOVOLJENJA IN POTRDILA
zakona o varstvu žtvali pred kužnimi boteznimi. ki ogrožajo vso dr (Uradn, ,s, SFRJ. št. 43.78) ter 23.. 27., 29. in 30. ti.na zakona o s'vu ztvati pred kuznttnt boiezntmi (Uradni )is< SRS. št J8.77 in 2 se dotoetjo nastednje pristojbine:
URADNE OBJAVE
59
4 "tarča 1983^ št. 6
"	^ 1. člen
l^Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju ter gonjenju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven treh obalnih občin, prispe v občino ali se goni izven treh obalnih občin, se zaračunava:
—	od vagonskih in kamionskih pošiljk — 330,00 din
—	od kosovnih pošiljk — 174,00 din
pod kosovno pošiljko je zamišljeno:
—	govedo nad 10 mesecev staro do 3 kom
—	teleta, drobnica in prašiči do 5 kom
—	perutnina do 50 kom
—	čebelji panji do 5 kom
—	polži, žabe, ribe, školjke, raki do 100 kg divjačina in divjad (visoka) do 3 kom
—	nizka in pernata divjačina ter divjad do 20kom
—	enodnevni piščanci do 1000 kom
2.	Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živine, živi! živalskega porekla, živalskih surovin in odpadkov, divjadi, divjačine, rib, školjk, rakov, polžev in žab'pri izvozu se zaračunava:.
—J od vagonskih in kamionskih pošiljk — 590,00 din
—	od kosovne pošilje — 295,00 din
Pod kosovno pošiljko je zamišljeno kot pod točko 1. ter živila živalskega porekla, živalske surovine in odpadki do 1000kg.
3.	Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju mesa, mesnih izdelkov, mleka,žab, rib, školjk, rakov, živalskih surovin in odpadkov v notranjem prometu se zaračunava:
—	za vse vrste svežega in zmrznjenega mesa od kg — 0,19 din
—	mesnih izdelkov od kg — 0,19 din
—	mlečnih in jajčnih izdelkov od kg — 0,12 din
—	mleka od litra — 0,02 din
—	jajc od kosa — 0,06 din
—	rib in ribjih izdelkov, školjk, rakov, žab, polžev od kg — 0,19 din
—	oziroma od vagonskih in kamionskih pošiljk do 1000kg — 190,00 din
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg —
0,07 din	'	.
4.	Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živalskih surovin in odpadkov v notranjem prometu se zaračunava:
—	od vagonskih in kamionskih pošiljk — 350,00 din
—	od kosovne pošiljke do 1000 kg — 190,00 din
5.	Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede v domačem kraju pred ih po zakolu takšne živine se zaračunava:
—	od komada živine — 190,00 din
t '
2. člen
Za veterinarsko sanitarne preglede divjadi in drugih živali v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah se določi pristojbina za vsako začetno uro porabljenega časa za pregled 330,00 din.
3.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki so zaradi klanjaydpremljajo v klavnico, ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku — 90,00 din
4.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico — 120,00 din
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda
molznic na tuberkulozo.	.	*
t' 4	^	'
3. člen
Za veterinarsko sanitarne preglede, ki se opravljajo izven delovnega časa na, nedeljo ali praznik3h v nočnem času od 20. do 6. ure se pristoj-binappy^ža50,%..,; ,,-
Potn;$trošk^, kilometrina niso všeti v pristojbine in se zaračunavajo v skladu z veljavnimi sporazumi.
6.	člen
Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v etnem pavšalu, ki ga sporazumno določijo delovna organizawcija, pri cateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravlja jo,izvršni svet Skupščine občine !zo!a, delovna organizacija, ki preglede opravlja in veterinarska inšpekcija Obalne skupnosti Koper. To določilo velja le za delovne organizacije, pri katerih je potreben stalen veterinarski nadzor.
Letni pavšal, ki ga plačuje delovna organizacija mora kriti:
—	izdatke oziroma stroške, ki nastajajo z izvajanjem veterinarsko sanitarnih pregledov,
—	prispevek za zdravstveno varstvo živali v višini 30 % od pristojbin.
Letni pavšal se letno akontira v višini 1,12.
7.	člen
Sredstva pristojbin za obvezne veterinarsko sanitarne preglede se odvedejo na zbirni račun pri SDK Koper, št. 51400-840-013-3182 — takse na promet parklerjev in kopitarjev občine Izola.
8.	člen
Pristojni upravni organ Skupščine občine Izola se lahko po predhodnem mnenju veterinarske inšpekcije Skupščine obalne skupnosti Koper dogovori z delovno organizacijo o mesečnem plačevanju pristojbin iz 1. člena te odredbe.
9.	člen
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede, dovoljenja in potrdila (Uradne objave, št. 6,81).
*
10.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 322-1,83
Izola, 21 februar 1983	Predsednik
LEOPOLD GORJUP, I r.
OBČ!NA KOPER
Na podlagi H, 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 1&67, 27/72 in 8/78) in 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet Skupščine občine Koper na seji dne 25. 2. 1983 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Javno se razgrne osnutek spremembe urbanističnega reda občine Koper za območje krajevne skupnosti Gračišče, ki ga je izdela! Invest biro Koper pod št. 2—53 v februarju 1983.
2.
Javna razgrnitev traja 30 dni.
3.
Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala osnutek, v veži zgradbe Skupščine občine Koper, Verdijeva 10 in v prostorih Krajevne skupnosti Gračišče.
Ogled razgrnjenega osnutka je možen:
—	v veži zgradbe skupščine občine Koper vsak delovnik razen sobote od 8.00 do 16.00 ure in ob sredah od 8.00 do 18.00 ure;
—	v prostorih krajevne skupnosti Gračišče v času, ko so uradne ure oz. po dogovoru s pristojnim organom krajevne skupnosti.
4.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije in organi pripombe na razgrnjeni osnutek v knjigo pripomb, ki je priložena razgrnjenemu osnutku ali neposredno na Občinski komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Koper, Verdijeva 10, Koper.
Stevitka: 350-3/83	Predsednik
Koper, 24. februarja t983	tzvršnega sveta
Viktor Lozej, 1. r.
60
URADNE OBJAVE
4. marca 1963 — št. 6
Pri primerjanju objavljenega besedila odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede, dovoljenja in potrdila v občini Koper z izvirnikom je bilo ugotovljena tiskovna napaka v 5. členu odredbe, zato dajemo naslednji
POPRAVEK
ODREDBE O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERINAR-SKO-SANITARNE PREGLEDE, DOVOLJENJA IN POTRDILA V OBČINI KOPER
5.	člen odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede, dovoljenja in potrdila v občini Koper (Uradne objave št. V83) se pravilno glasi:
"Sredstva pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitame preglede se odvedejo na zbirni račun SDK Koper št. 51400-840-017-3182 — zbirni račun taks za parklarje in kopitarje pri Skupščini občine Koper.*
SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM !L!RSKA B!STR!CA
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ilirska Bistrica je v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana požarne skupnosti za obdobje 1981—^985 ter v skladu z resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Ilirska Bistrica v letu 1983, na seji obeh zborov dne 21. februarja 1983 sprejela naslednji
SKLEP '
O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM ZA
LETO 1983
1.	člen
Za izvedbo programa Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ilirska Bistrica v letu 1983, se za obdobje od 1. marca 1983 do 31. decembra 1983 določa prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v višini 0,28 %.
2.	člen
Ta sklep velja ko ga sprejme skupščina SIS za varstvo pred požarom občine Ilirska Bistrica, uporablja pa se od 1. marca 1983.
Štev. 17,83	Predsednik skupščine skupnosti
Ilirska Bistrica, 21. februar 1983 MALJEVAC BRANKO,
dipl. oec., l.r.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST ILIRSKA BISTRICA
Na podlagi 11. člena statuta Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica, ter 8.,9. in 13. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana in aneksa samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981—85, je sprejela skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine 11. Bistrica na 14. redni seji dne 24 novembra 1982
SKLEP
O STOPNJAH. VIRIH IN OSNOVAH ZA POTREBE SOLIDARNOSTI NA PODROČJU OBNOVE IN VZDRŽEVANJA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV OBČINE ILIRSKA BISTRICA, V OKVIRU SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE
SKUPNOSTI OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1983
I.
Udeleženci, ki so sklenili Samoupravni sporazum o temeljih plana in aneks Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica za obdobje 1981—1985, bodo v letu 1983 združevali naslednja namenska sredstva:
— za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju obnove in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav v občini Ilirska Bistrica po stopnji 2,55 % na osnovi BOD nepovratno iz dohodka.
II.
Sredstva iz I. točke tega sklepa se izločijo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Štev: 39/83
Datum: 28. februarja 1983
Predsednik skupščine Jože Dolgan, 1. r.