259. štev. bhaie razen nedelj fn prašnikov vtili dan ttfe 1®» urS d©pel€§si®. Uredništvo >e v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.O/J., Učiteljska tiskarna. Dopise fraukirali to pod* pisati, sicer sc jih ne pri« obči, Rokopise se ne vrača. PaviahtB franke v drlavi SNS. V UubSfanl, v sredo 10, novembra 1920. Prostor 1 mm X bbmm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pii večjem naročilu popust. smr P«ua«Ma Itn. f krono. Leto IV, Telefonska it. 313. Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 240, ta pol ieta K 120, sa četrt ieto S 60, ga mesec K 20« Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. ' c k 1 a Di£ c i j e sc Usi so poštnine proste. Glasilo iuseslov. socilalno - demokratične stranke. sšsaBsssss® Opravništvo ,e v Ltnbijsni Frančifelianeka ulica št.6/l.1 Učiieliiske Mukama. Jadranska konferenca. (Vesti Ldu.) Rim, 8. Stefani Javlja iz S. Margherite: V prvi seji italijanskih in jugoslovanskih odposlancev je izjavil grof Sforza, naj se takoj uvedejo stvarna posvetovanja, ker hote takoj od prve seje pokazati pravo in resnično mišljenje italijanske vlade, namreč dospeti do sklepa, ki bo s tem, da čuva interese obeh držav, mogel le ugodno vplivati na splošni položaj. Na to je govoril vojni minister Bonomi, da meje, ki jih zahteva Italija, »imajo ofenzivnega, temveč le defenziven značaj. S pomočjo zemljevida je dokazal, da vse, kar je potrebno za brambo Italije, nikakor nt po-menja žalitve za Jugoslavijo. Nato sta pojasnila dr. Vesnič in dr. Trumbič Jugoslovansko stališče, pri čemer sta izjavila, da sta prepričana, da bo popoten politični in-gospodarski sporazum največje koristi za obe državi. Jugoslovanski odposlanci bi najraje razpravljali v celoti. Italijanski delegati pa so vztrajali pri tem, da se obravnavajo posamezna vprašanja ločeno po svoji važnosti. »Tribuna'* meni, da se bodo vprašanja takole vrstila: Vprašanje vzhodnih meja in Črta ob Snežmku, vprašanje Reke in leritorijalne skupnosti, končno vprašanje Dalmacije. S. Margherita, 8. Agenzia Stefani poroča: Obe seji današnjega dne $e irsta pokazali nikake možnosti, da bi sedanji razgovori imeli uspeh. Sforza je okvir za spravo natančno določil. Veli se, da kljub veliko boljšemu diplomatičnemu položaju in kljub živahnemu pritisku velikega dela halijanskega javnega mnenja vlada rajši hoče odkrit sporazum, kakor osorno rešitev. Vesnič in Trumbič se trudita posebno, da si zagotovita gospodarsko in politično podporo Italije, pri čemer pa vendar poizkušata kolikor mogoče varovati stališče v vprašanju ozemlja.. Zagreb, 9. Posebni poročevalec „Riječi“ poroča iz S. Margherfte, da se v krogih delegatov pričakuje, da bodo v treh dneh- prišli do rezultata. Časopisje je nepopustljivo. Sforza je izjavil listom, da bo Italija varovala avoje interese in da se predsednik francoske republike strinja s svojim stališčem. ----- • * « , . Rim* 8. Agenz a Stefani poroča iz S. Margherite: Italijanski in jugoslovanski delegati so razpravljali o mejnem vprašanju v Julijskih Alpah. Posvetovanje se bo jutri nadaljevalo. S. Margherita, 8. Agenzia Stefani poroča: Poročevalec »Messagera44 trdi, da je sedanji položaj v notranji in zunanji politiki Jugoslavije posebno kompliciran. Agitacij aHrvatov in Slovencev za Habsburžane hoče odtrgati dele Jugoslavije in jih spojiti v donavski konfederaciji. Ravno teko je negotov gospodarski položaj, ker Jugoslavija do rešitve jadranskega vprašanja ne more najti nobene formule za gospodarsko izkorišča-»je Jadrana. V Belgradu je iz navedenih vzrokov nujna potreba, da pride do zaključka. „Corr?era delta Sera“ pravi, da se mora sporazum hitro doseči. A ko v treh dneh ne bo padla odločitev, se bo konferenca razšla. Pred preklnjeniem pogajanj. * Santa Margherita Ligure, 9. Namesto sestanka delegatov je danes «b 10. uri predpoldne šef Sforzovega kabineta dostavil Vesniču in Trum-kičti nove pogoje v smislu histrukcij, sprejetih sinoči iz Rima. Tudi novi pogoj-’ so zelo težki za našo zapadno mejo, kakor tudi glede Reke. Dalmacije in otokov, torej na celi črti! Naši delegati so sc predpoldne sestali sa posvetovanje o teh pogojih. Nadaljnja konferenca z Italijani je bila odložena za danes na 5. nro popoldne. Med naš:mi vlada vsled nepopustljivega zadržanja Italijanov zelo nepovoljno razpoloženje. Računati je treba a verjetnostjo, da se pogajanja razbijejo. OPCIJA NARODNIH MANJŠIN. LDU. Beferad, 9. V zmislu odredbe Mtot - sermainske mirovne pogodbe je Izdelal minister za notranje stvari uredbo o Opciji narodnih manjšin. KOVANI DROBI2. LDU. Bejgrad, 9. Te dni odide na Du-. »rt komisija finančnega ministrstva, da prevzame del kovanega denarja, ki se ie za *as napravil na Dunaju Ta kovani denar ae bo Se tekom tega meseca stavil v pro met in se bodo takoj začele odtegovati Iz >rometa ene In dvekron&e novčanice. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. LDU. Oradec, 9. Danes se je sestal Izmoljeni deželni zbor. Deželni glavar prof. dr. Rinteten je pozdravil novo izvoljene »oslance. Nato je govoril o konstitutivnem delovanju prejšnjega deželnega zbora. Na predlog vseh strank se je sklenilo, da so »a današnji dnevni red postavljene volitve deželne vlade |n deželnega sveta ne izve. dejo, marveč da se izvoli poseben odsek 12 ilanov, ki naj v 14 dneii izdela provizorno deželno ustavo na podstavi zveznega »»Javnega zakona In jo predloži deželnemu *boru. Po volitvl tega odseka se je seja Vključila. Deželna vlada in deželni svet k>sta v sedanji sestavi nadaljevala pošlo Vonje do sklepa deželne ustave. AMPEZZO ZA AVSTRIJO. LDU, Dunaj, 9. >Neues \Viener Tag vatt* poroča, da sc k v okraju Ampezzo potom ljudskega glasovanja ugotovila ljudska volfa. ali naj se Ampezzo pri predsto-jeCih volitvah priklop) Nemški Južni Tirol skl ali Trentinn. Od 484 oddanih glasov, se le glasilo 474 za Nemško Južno Tirolsko in 10 u Trentino. UK1NJENJE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA MAD2ARSKEM. LDU. Budimpešta, 9. Po obvestilu rav natelistva državnih železnic, se dne 10. in 11. t. m. vsled katastrofalnega pomanjkanja premoga popolnoma ustavi železniški promet Krajevni promet se omeji na najpotrebnejše uradniške in delavske vlake. Luksusni brzovlak Dunaj Budimpešta bo vozil. POKRET FRANCOSKIH RUDARJEV. LDU. Pariz, 9. (Havas.) Konflikt med rudarji in delodajalci je dosegel novo točko. Odposlanci rudarjev, ki so bili povan-Ijenj na razgovor z lastniki rudnikov, se vabilu niso odzvali. MEŠČANSKA V01NA NA LITVANSKEM. Wilna. 6. Zadriio nedeljo so l-it-vanei nričeli ofenzivo proti armadi osrednle Litvanske. Kovenskim Lit-vancem ie ^dmaealn veliko število bolKevišfch voiakov med katerimi se le nahaialo tudi trotovo število Kitaicev in Nemcev. Litvanski ar-inndi se ie nosrefilo da le prodrla 20 km nrnti Wilni. odkoder so sedai oddaljeni samo še 35 km. Za svobodno internacifonalo. Solnšno znano ie deistvo. da se Komunist? ne razločujejo od socijali-nih demokratov toliko v svoiih osnovnih orinemrh in končn h ciliih. amnak da davna razlika obstoii v metodah politične borbe in v taktiki katero ie treba zavzeti, da se doseže končni cilh splošna sociializaciia narodnega gospodarstva. • Komunisti <*o se izrekli na svo-lem drugem mednarodnem kongresu za oolit f$o oboroženih ustai in puntov. To ie težka odločitev in treba ie dobro premisliti, kal ta odločitev pomeni. Krvave revoluciie so sicer za neizkušene ljudi iako mikavno in vabljivo bojno sreslo. ampak v nraksi trdes-3 živlienia oa prelivanie krvi ni tako enostavna slvar. Za klanie ie treba dveh cne-sra ki kolie in družeča ki sc da klati, Za to krvave proceduro ie Da treba imeti moč v rokah, če ne sey>br-ne nož nroti tebi! Dokler n. pr. komunist Bartulovič samo sovori o visi cah. ie to trovorienie čislo nedolžna stvar: če bo na to hotel poskusiti v nrok«i izvaiati. se bo oa že vprašal. če to tudi ?re — sicer zna riskirati nekoliko njnotro. kar ne bi koristilo ne njemu ac njegovim to-varišem! Ali ie torci.vredno vstvar-iiti nepotrebne žrtve brez vsake crakr'č«e korist'.? Man;fest. ki so iadall centru-maši v Srbiii. se bavi obširno z vprašanjem ali ie nriijas krvava re-voludla mogoča alr ne fn ra&tefttiie stvarno vse prednoeoie. ki bi morali bili dani da bi sc dalo na krvav UDof le misliti. Manifest pravi: V naši-- državi nrevladuie malo osebno delo. Revo-luciia bi mogla izvesti soeiializaciio splošnega gospodarstva v tako mai-lmem obsegu, da bi bil uspeli iednak n;čli, ker bi oreostaiala še vedno ogromna masa tnalih privatnih lastnikov Pri nas ie naivažneisa soci-lalna reforma uničenie fevdalnih veleposestev in razdelitev zemlte v svo^dno lastnino kmetom Ta razdelitev na popolnoma onemopočnie vzoostavo komunističnega gospodarstva Ker »e nri nas kapitalizem slab in nerazvit, zato ie tudi oroie-tariiat kot razred slab in z ozirom na nwovo Stevtlo in niepovo or^a-mzaciio nikakor ni v staniu. da or- ‘ganizira novo politično moč in nov način gospodarstva. Vsak poskus oborožene ustaiV mor» v takih ra/-morah dovesti do neizogibne katastrofe. ki w hoijolnoma onemogočila vsak razredni bol Brc-zusnešnost vseh takih nosknsov uri- nas »i uvideli tudi moskovski voditelii in iz-vr>’°vore sodr. P Kristana v f»orici in Trstu ter orilia!a do žakliuČKa. da le Etb.n Kristan nozabil vse Marksove nauke kakor so lih pozabili druei 'k! so na drueeuj mestu b tem doka-zu:e da ni razumel E Kristana Drel in a a ne razume sedal nač Da da se ie navžil fraz. hi 511 -013'0 v zaloui liubl anski komunistični študentje. Ko bi sodr. E. Kr.stana in Marksov nauk sploh razumel, bi moral »udi novndati v kfltcrcm zmislu in so E. Kristan in druei oozabli. Ker oa ne more ker ne ve n Č. se razkorači in pravi, da sdaso postali ti ljudje popolnoma meščanski od prvega do zadniesa« lak zaključek !e seveda prav lahek, vprašanle ie le, ali hodo begunci in delavstvo spfoh verlel' takim in enak!m šla^er-iem »komunistov« do tri za en krajcar« Ni mol namen zagovar ati srdr. E. Ktiisiana ali kova drugega. Hočem le fcon*tat:ati. da ie bil članek, ki sem ga v »Napreiu« obiavil stvaren in da sem ve itrela opraviti z moiim člankom toliko, kolikor ima''o voraviti oni s Dravo in čisto komunistično ideio. Kakor sta se nesramno obdelovali NSS in JDS zaradj kandidatur dr Ribara in Gegorina. tako delaio »komunisti* in napadalo posamezne osebe, ket ne moreio stranki drugače škod:ti Če na mislilo da bodo soc. dem stranki škodovali s takimi sredstvi, se zelo motik) Delavstvo odpira oči in ni daleč dan. ko bodo komunistični krčači ostali s prazno barko ki se že notapHa Da se lad-ia ljubljanskih komunistov potaplja, nam najbrvl e kaže deistvo, da brcajo z vsemi štirimi na vse vetrove. Ti liudie upa o. da iim bo to brca-nle pri volitvah kai pomagalo in mislilo, da bo vsa »komunistična Slovenija« drla za niimi čez drn in strn. Pa se zelo motiio. ker 28 nov. iim bo zavedno delavstvo Dokazalo hrbet ir> glasovalo za socHaluo demokratično stranko. In za io stranko bodo volili tudi orimorski begunci, ker se zaveda o. da »e ed no soc. dem. stranka nrjva zastopnica zatiranih! — Goriški begunec. Ljubljanski občinski svet. Včeraj ob 5. uri popoldne sc je vršCa na magistratu seja občinskega sveta. SeiJ ie predsedoval podžupan s. dr. Triller. Ob otvoritvi seje se ie spumimal umrlega mestnega uradnika g. Mihaela Ve-rovška, nato pa je prečita! brzojavko mestnega sveta zagrebškega, ki izreka sožalja saradi neugodnega izida koroškega plebiscita. Sporoči) je občinskemu svetu vest, da le finančno ministrstvo oziroma -centralna vlada dovolila, da si linijsko ožh. nlno kot mestno trošarino obdrži občina, vsled česar more občina pričakovati precejšnjih novih dohodkov in bo lahko uredila prejemke užitninsbega osobia. Predsedstvo občinskega sveta prevzame nato naistarejši obč. svetnik g. V. Vončina. O. dr. K. Triller predlaga naslednja dva nujna predloga: I Občinski svet ovldeva iieodložijivost primerne regulacije službenih dohodkov užltninsbegu nsobja, ter naroča mestnemu magistratu, da že v prihodnji seji predloži potom direk torija užitninskega zakupa tozadeven primeren ; predlog.« — 2. »Občinski svet liuhtjanshi najodločneje ugovarja nameravanemu nki-njenju davka od prirastka vrednosti nepremičnin ter zahteva, da se ta davek komu-realizira In kot tak ohrani v polnem obsegu. Ta davek je eden najmodernejših *n ! .sociialno najbolj upravičenih; pustai je pa j posebnega pomena ravno v današnji dobi ž.iva)n>ega prometa z nepremičninami. Ea-mlMien K' bil žS.od vsesa f>uietKa- kor eminentno komunama davščina . m le. >? bivši vojvodini Kraniski. si ie bivši deželni;, odboi oritestil polovico te daviflne, dočira Je le polovico prepusti! občinam V drugih provlneiialt Wvie- Avstrnc je pripadalo občinam 8<>‘.'a te davičtne. tako da 'so sl deifele pridržale le nekako na ime režijo 20% Isto razmerje nai bi se ustanovilo tudi sedai, ko le država prevzela dohodke bivših provinci], za celo Slovenijo. Urad naj bi ostal dosedanji, imei naj bi pa od-kazovati 80% brucio - dohodkov te davščine občinam. Zlasti za mestno občino liubliansko in tudi za druge večic mestne občine v Sloveniji pomenja dohodek iz ‘e davščine že sedai materijaina pomoč, ka-ttri sc mestna občina absolutno ne more odreči. Dvoma pa tki, da se bodo dohodki iz te davščine, čim se prične še v večji meri grajenie novih stavb, izdatno pomn> žili.« — Ta sklep sc bo telegraflčnim potom sporočil centralni vladi, m pismenim potom delegaciji ministrstva financ v Ljubljani s prošnjo, da zadevo priporočilno predloži na prlsto>nem centralnem mestu — Oba prodloga le občinski svet soglasno sprejel. Podžupan je odgovoril še na razne interpelacijo občinskih svetnikov na zadnji sej). Na interpelacijo g. Pranchettiia glede dobavljanja električnih moči obrtnikom, odgovarja ravnateljstvu elektrarne, da ne ' bo moglo dati elektrike, ker ie bil. zadnii njen stroj nabavljen pred IS leti. da pa občina tudi ne bo mogla graditi "lia Savi elektrarne, k«r bi to stalo n*'Ulone. Na napeljavo elektrike Iz Pale pa sedai tudi Se ni mogoče misliti. Občina . lahko ijpa edinole na dobavo električne sile iz Vevč od papirnic, o čemur bo magistrat pri pr|. hodraii seji predložil obširnejše poročno. — Na Interpelacijo g. Ložarja glede železniške zveze v Kleče odgovarja podžupan, da bi bila po poročilu taka zveza za enkrat dražja kot pa ie prevoz premoga s konji do tja. Na interpelacijo s. Kocmurja odgovarja: 1. da jc pritožbo glede hitra vožnje tovornih avtomobilov po ozkih ulicah sporočil policijskemu ravnateljstvi); 2. vodnjake v Šiški je mestni lizikat kontroliral in je treba popraviti dva vodmaka v Jernejevi ulici, kar se bo seveda zgodilo čimprej. Na interpelacijo »od. Mihevca zaradi cen mesa ugotavlja tržno nadzor-ništvo, da se znižanje cen mesa da doseči le, če bi Vnovčevalnica za živino in mast Se nadalje Imela monopol za nakupovanje živine v Prekmurju. — Interpelacijo sodr. Kocmurja glede električne razsvetljave pri finančni delegaciji zavrača podžupan, češ, cia je magistrat absolutno nekompetenten predlagati kaj glede ureditve uradnih ur pri finančni delegaciji; temu uradu se na Iz lojalnosti ne more odrekati luč. Podžupan oaucnjs med drugim še to, da je glede poprav ljubljanskih trotoarjev za letos mo. goče le Se to, da se malo popravijo troto-arji iz kamena, drugo leto pa sc bo te trcn-toarje obložilo s ploščicami. Po tem poročilu predsedstva je bil odobren zapisnik zadnje seje in sprejeto poročilo magistrata o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo ljubljansko. O dopisu magistrata glede nove Izvolitve meščanskega odbora za upravo meščanske lmo-vine se ie sklenilo, da ostani na mestu stari odbor, mesto umrlega obč. svetnika Iv. Beliča pa pride v ta odbor obč. svetnik E. Franchetti. — Personalno-pravni odsek je nato na zahtevo deželne vlade predlagal občinskemu svetu izvolitev predloženih članov volilnih komisij za volitev v koiistL tuanto, katero izvolitev ie občinski svet odobril. (Člane volilnih komisij za Ljubljano objavljamo na drugem mestu. Op. ur.) — Finančni odsek ie nato poročal o podžupanovem dopisu glede podržavljenja dekliškega liceja, oziroma dekliške realne in relormne gimnazije. Zadeva je v teku. Mestna občina je predložila vladi, da naj se podržavljenje izvrši z 2. semestrom šolskega teta 1920/21. Občina je pripravljena dati državi poslopja v naiem. — Občinski svet le dalje dovolil ge. Jelki Bret lovi podaljšanje roka za zazidavo njenega stavbišča poleg palače Kreditne banke ob Aleksandrovi cesti do 31. decembra 1925, In prenos zakupne pogodbe kopališča m gostilne v Koleziji na go. Julko Smoletovo. Na predlog stavbnega odseka je dovol'1 tudi Stroinim tovarnam in livarnam razdelitev stavbnih parcel jta Prulah na 14 stavbišč v smislu predloga. H koncu seje se ie oglasil k besedi sodrug lv. Tokan priporoča, naj se vprašanje zaradi prenosa mestne pekarne reši po-volino in naj se eventualno prenese v Šiško. Podžupan je obljubil, da se zadeva uredi sporazumno z interesentom. Sodrug Kocmur se je toplo zavzel za užltninske uslužbence. Omenil je, da le občina dala za mestne uslužbence za ob«, tala <20.000 K, mestni uslužbenci so ob n ta'a že preieli, užitninskl pa ne. Naproša podžupana, da stori vse za izboljšanje položaj tem trpinom s številnimi rodbinami ter da se jim naj pri regulaciji njihovih prejemkov dovoli tako zvišanie plače in doklade kot javnim nameščencem. (Pod-žuoan je izjavil, da bo stvar upošteval.) — Sodrug Kocmur je predložil še prošnio. da se dovoli Športnemu klubu »Slovan« ograditev Športnega prostora. Podžupan g. dr. Triller Je odgovoril, aa bi btlo uaiboliše, da bi imeli vsi športni klubi skupni športni prostor na bivšem kolesarskem dirkališču. Predsednik Športne zveze, dr. Žižek, se 'e že Izjavil, da bi Športna zveza mogla doseči pri Voiaškl oblasti, da se ta prostor Izprazni- — Sodrug Kocmur ie nadalje poročal, da so mestni nameščenci pri mestni blagajni vzeli za nabavo kuriva, čevljev, obleke itd. skupno okolo 300.000 K predujmov, kar priča o njihovem gmotnem po-ložalu. Predlaga, da se ta dolg uslužbett-cem odpiše. — Dalje se ie sodrug Kocmur pritožil zaradi velikosti In teže peciva, kakršno peko ljubljanski peki Prinesel je s seboj več vrst peciva Iz Maribora. Celia In Ljubljane hi ga pokazal občinskim svetnikom. Ljubljansko pecivo le v primeri z mariborskim in celjskim silno majhno, v ceni pa se malo ali nič ne razlikuje. (Obč. svetnik pek Bončor napravi pri tem opazko. Sodr. Kocmur: »Nisem rnislll, g Bon-čar, da je to ravno Vaše pecivo.« Smeh) Sodr. Kocmur, predloživši eksetnplare peciva obenem s povečevalnim steklom podžupanu in poročevalcem, da si ga ogledajo, zahteva, da nai občina potom odbora za določanje cen napravi samoljubnostl ljubljanskih pekov konec. Ce lahko pečeta Trček In Zalaznik dober kruh. zakaj bi to ne mogli vsi. — S tem le bila Javna sela zaključena. Vp« šliite zaostalo naročnino za „NAPBEJ“, da se Vam njega pošHlanie ne ustavi. PolItKne vesti. + »PIccoio« o programu italjca-ske delegacije na iadranskl konferenci O nrilikl prihoda italijanskih delegatov v Ranallo nriobčuie »Pic-colo« poročilo iz Rima o programu italijanske delegacie. kier veli: Vladni krosi niso ničesar izjavili o programu, ki ca namerava uveljaviti italijanska delwaci»a nri oocaia-nih v Rapallu. V kolikor se more dosedai vedeti, bo vseboval ta program razvodno črto Juliiskih Aln od Triglava vzdolž gorske črte vzhodno od Idriie do Nanosa in Snežnika no določilih Lv tonskega pakta do Kamride. Italna bi se odrekla samo logaški kotlini pridržala na hi zase okrai Poštnine in Razdrtega in že-lezmsko križišče St. Peter na Krasu severno nd 'uFiske meie. Deleea-ciia namerava soraviti na dnevni red novo vprašan e, ki ie postalo nuino vsled sisiema. ki se va poslužujejo Jugoslovani, da sabotira.o našo trgovino z Netnško Avstrijo. Gre za jeseniški trikot. ki leži med iuliisko me o in meio Koroške in ki »e. ker nrinada Kranjski, v lueoslo-vanskih rokah Jesenice so velevaž-no križišče no katerem teče nai-k’a ša zveza med Trstom in Duna-iem t. i. turska železnica. Ni ueo-tovlieno. ali bo itai iansKa deleuaci-fn zahtevala jeseniški trikot za ita-li;o ail na za Koroško. Vemo pa da hoče to velevažno železniško progo osvoboditi nevzdržnega sužen-s*va. Kar se t;če Reke ho program deleaaciip. da bo razen ter.toriialns .zveze z Italiio zahtevala priznanje dovršenega dvstva Kar se tiče Krka. ni znan namen vlade. KakoV se zdi. sc ne govori več o izročitvi Cresa in Raba. Italijanska delegacij pa se namerava odreči slavne m svete Dalmaciie. Ta namen vlade ie eo-tov. Neiasen oziroma še ne natančno dohčen ie program deletrac ie elede Črne eore in Albam e. Na vsak način na se odkloni priklonitev Skadra k lueoslaviii -1 Klerikalci so hudi na scc aine demokrate. Ker hočem odnraviti verski nouk iz posvetnih šol in ker zahtevata ločitev ce; k ve od države. Čudni liudie! Kai ni za verski pouk za tiste ki na že'e. dnvou nrnštora v cerkvah9 Kar se na tiče ločitve cerkve od države na ».to i da «e katoličanom na Francoskem m v Ameriki kier garantirala LISTEK. t J Francosko spisal Oastcn Leroux. (Dalje.) — Vi natn morete imenovati morilca? voraša Predsednik: oinaiiuie že V .svoiem sklepu. — Seveda, vosnod predsednik. za to sem prišel, odvrne RouletrJnlle. Med občinstvom mu ie oueovorho plosk anie n že so napravili stražniki zenet mir in red. — Jože Poiiiefabille pravi tr. Henri Robeit ni klican redoma za pričo, toda gosnod predsednik em lahko zasliši vsled svoie moči. ki k> more unprahitj v slnčalih. ki iih blagovoli spnznoti primernim -— Nai bo! reče predsednik, zaslišali bomo Končaimo že o tem... Državni pravdnik ustane: — Predlagam. da nam g. Jože Rouletabille takoioove ime dotičnega, ki bi nai bil morilec. PredsednfK iziavi s prikrito ironi- in: — Če oolava g državni pravdnik toliko važnosti na iznovedbo pa Jožeta Rouletahilla nimam Drav ni-sar proti temu da nam priča tako! pove ime svotetra morilca! Slišalo hi se muho brenčati. Rouletahille molči ter onazuie s simoatiio ca. Roberta Darzaca. ki kaže nrvikrat med obravnavo razburjeno in prestrašeno'Tfte. — No gospod Jože Rouletabille. ponovi predsednik, poslušamo, čakamo na morilčevo irne. Rouletabille števne mirno roko. nr»vieče iz telovnika veliko žepno uro. novleča na uio in nravi: — Gosnod DrpdsednrK. morilčevega imena vam ne morem povedati pred nolsedmomro! Imamo ge deore šliri ure časa. Po dvoran' zašumi. čuleio se neie-volm in razočarani šenetl: Nekat odvetnikov iziavi glasno: »Nofca se dela iz nas'« država z vso svojo močjo. Precejšno število državljanov pa je razumelo volilni red in volilno svobodo kot pravico, da vsak lahko dela in govori, kar hoče. Bili so napačnega naziranja, da je v volilnem boju dovoljeno vse, torej tudi protidržavna akcija. Vendar pa je ona prepovedana in kaznjiva. Volitve so odrejene z zakonom in z zakonom odreičN cilji. Poslanci, ki jih narod svobodno izbere, bodo im«li, ko bodo izvoljeni, nalogo, da se izrazijo o ntranji ureditvi države potom ustave in v toliko je svoboda volitev neomejena. Kdor bi hotel ali poskušal da da volitvam kak drug značaj, mora biti takoj onemogočen način, ki ne dopušča nobenega dvoma. V vsakem slučaju in v vseh okolščinah ostaia država in dejstvo narodnega ujedinienja izven diskusije. Sedaj gre samo za ureditev države, ne pa za državo samo. Država je — hvala Bogu in narodu In narodni vojski — stvoriena in ostane nedotakljiva. Nikomur se ne sme dopustiti, da širi o njej sumnie in nezaupanje, ali da draži na medsebojno mržtiio in seje nezaupanje med oblastmi in plemeni. Naimanj pa se sme trpeti prigo-vanjanje na razkosanje države. Itd, Take ferinane pošilja »demokrat« Draškovič v svet Volitev deavskih svet jv v Avstrih se bo izvršila od dne 14. t. m. do 5. decembra. Ta volitev bo od prevrata iz 1. 191S sem že četrta Tokrat se bodo volili samo Krajevni in okrožni delavski sveti. Glavna naloga teh delav^k h svetov ho no zadnUh volitvah v Avstriii ta da se bodo v nith združevali proletarci vseh smeri sociialisLČneva strankarskega nrinadn'štva (soc. dem seci-iaMsti levičarii komunisti. »Bundi-sti«), tako da bodo ti delavski sveti velika ooora predvsem stroknvne-ea vibama ki ho v piih Imelo trdno bmevno nodi3°o dočbri so delavski sveti ob prevratu bili v prvi vrsti proletarska državna organizacija ki te imela predvsem politično važnost kot orvanizac ia v okviru sociiaine demokraeie. + Proeram n^ve francoske vlade. Glede or o? rama vlade in o delu ki čaka Parlament ki se danes sestane, ie izutvil ministtski Dred-sedn;,K l.eviiues poročevalcu lista »Petit Parisien«: Prehod od voine k miru ie Francda v suiošnem prestala. čeerav ie več trpela, kakor dru-bp d rž n ve Sedal na 'p. treba da se Franciia vznostavi m obnovi Reformni program parlamenta ie zelo obširen. Predvsem tnt»ramo urediti državne finance, obnov ti pp voini porušene k ra e in postaviti železniški nromet ni- druuo ot/d a«o Na-dalin:a nalotra e po mnenju ministr-sVeua predsednika ta. da se vi eHe zakon o zn žaniu delavnega, časa da se sestavijo novi zakoni vzvoirie-pa in soci alneva pomena Leveues se ie izraz'! za takoišnio obnovitev odnošaiev z Vatikanom Predvsem ie nalova nobtike, hraniti interese države obdržati zvez." te' to piačiti Kar se tiče francoske politike na-r-rnm Nemčiii. ;e že označil nfcne smernice nemškemu poslaniku. Franciia ie vohna. rešit' vsa vprašanja kj se tičeio Nemčile v spravnem in Pomirjevalnem duhu. Zveza narodov ie lena rnstitucila. ki bo sčasoma nr stala velika moč in bo posebno ovira tani. kier ho nastal poizkus, da bi se zopet uveliavi! im- Deri>ali7Pin m mihtanze n + 50 letn ea francoske republike. 11 t. m bodo slavili v Parizu z velikimi svečanostmi proslavo 50 leneva nbstoa francoske renublfKe. Po nesrečni voini z Nemci 1. 1870 so Francozie odstavili tedanieera cesar-ia Napoleona lil. in vzoostav h re-nubl kan^ko državno obliko ki se Je obdržala vkljub vsem movočim po- skusom bonaoartistov. orleanistov in drueih lenitimističnih reakciionar-iev dn današmeva dne. Seveda francoska republika danes Še ne predstavila one dovršene republikanske države, kakor io zahtevalo moderna demokratska načela Francoska republika ie meščanska republika, v kateri »nm in vso oblast v rokah samo premožni slo-ii. torei buržvaziia in buržvaziia naiboli zakrknjenega Kalibra. Nikjer na svetu cvete ka-ritnbstična nšenica tako buino kakor v Francili Ker se na ea Francoskem tudi so?i*ai;zem le> o razviia. zato h upanie opravičeno da se bo proslavljala stoletnica francoske republike Že v druvi obliki: iz buržoazne re-rnbi ke sc ho razvila socitalna re-pnblfKa Današna francoska meščanska republika ip samo prehodno sta me na notu do sociiaine in res demokratsko države forme. -r Manifest IL internac ionale, lz-vrševalni odbor H. imernacitonale ie objavil manifest na delavstvo vspva Vveta. kateri nravi da ie hibi proletarska slova zlomliena od lahkih rok. Nanada boMšev zem in lil ittternaciionalo (čeravno »e ne ime-nuie) in Ut doži carist;čnh metod in demorabzirama delavstva »Soci-al zem znači mir« nravi nadahe »boPševizem« na pomeni: nastlstvo in volno. Kanital ie mednarodno or-van ziran. Če se ntoiera iiat sam mednarodno ne organizira nomeni to smrt soci aiistične države. In do S^dnienia mora nriti čim nrei. Udel-stvfiey. soci:al;7ma se more zpnditl le na nodlavi demokraciie druvače zanademo rpvščmi lakoti in ukin e-nlu nro^hkcife « Rusko o liske ra me itvene težave. Zastopniki Prebivalstva beloruskega okra!a Lenel so uri podpredsedniku Paszvnskem in nri ministru Dabskem nrotesiirail nroti polisko-rusk' -meii. kj ie bila določena nri novaiantih v Riel. Ta meta 'ostavTa onstran meie renub ikc Poh-ske miliion nalboii zvestih nollskih rp>akov Odnos'anstvo ie zla\ im da ždi prebivalstvo niiboveva okrož.ia da sc ta pnkraiina oriklnoi k PoMski PrebivtdsrvA ne bo nrena*a'o okupa-ciie no Rusih. Minister Dabski. nrčd-sednik noliske ddevacite nri mirovni konferenci le ohUubtl Ha ho vnošte-val niihove žebe takrat ko se ho končnoveliavno določevala me;a med Polisko 'n Belo Puslio •r Poljska denient ra zvezo z Wramd m V nasorbtiu z vestmi k j iih ražAirfato snvleti sta noMska vlada in vrhovno novelfnlštvo v roku. ki va dnin'a o dot čnc točke predhodne mirovne novodbe prekinile vsak stik s četami boiuiočimi se z bol ševijci. Akci;e Wrangia. Petliu-re Baiahoviča in Savinkova so oo-polnonja »amostoina in samovojina npdiet;a. Pohska vlada ne more prevzet’ odgovornosti, ki in imaio ofrvanizator'1 te akcite. Ta Dodietia na ne morein ovirati redneva poteka razv'’V(.rov v' Riei.. H P Tisko-nemška pegaknia radi poljskega koridorja so dosedai dobro usPdla in se 'bodo dne 22. novembra ; nadalievala v* Parizu. + Soeijalislj in vd tve v Združenih drža vah Uspehi ameriških volitev še niso popolnoma znani toda gotovo ie da so dobili socialisti dvakrat toliko glasov kot v letu 1916 Dcbs ip dobil isto število glasov kakor Cev. + Pcgvben ttrr ihed Amsrlko’Tn NemčHo. 'Kakor iavlla wash ngton-ski poročevalec lista »Ccho de Pariš«. »e gotovo, da se versaiheska mirovna pogodba ne predloži senatu temveč da se novemu senatu takoi ko se sestane, predloži iziava glede vzpostavitve mirovnega stania * Nemčiio. Telegrami. FRANCOSKA POSLANSKA ZBORNICA« LDU. Pariz, 8. (Havas.) V specialni de bati glede načrta o prenosu srca Gambette v Pantheon in pokopa neznanega vojak* pod slavolokom je bil enoglasno sprejet člen L, ki se nanaša na prenos srca Gain-bette. Pri posvetovanju o čienu II. glede pokopa neznanega vojaka pod slavolokom je prišlo do srditega prerekanja med levico, ki je zatitevala pokop v Pantheonu tet med centrom in desnico, ki sta temu odločno nasprotovala Končno je bi! skupni načrt enoglasno sprejet. Zbornica je nato prešla k določitvi dnevnega reda. Poslane« Noble Mayre, poročevalec o zakonskem načrtu glede vzpostavitve poslanskega mesta pri sv. stolici, ie zahteval, da se posvetovanje o zakonskem načrtu sprejme na dnevni red. Barthou, predsednik odseka za zunanje posle, se je z njim strinjal Zbornica se ie odločila, da postavi zakonski načrt o vzpostavitvi poslaniškega mesta pri Vatikanu na čelu dnevnega reda prihodnje seje, ki se bo vršila 16. t. m. AMFR1ŠKE FINANCE. I.ondon. 9. »Times« 'avlialo iz Ne\v Yorka: Finančni minister ie iz-»avi! da hn moralo ameriško liud-stvo Še nimanu, tri leta nlačevati davke izvirava \7 vome v v;šiitl 1 miluarde funto šterllneov letno. Neobhodno bo notrebno znatno zvišani*1 dohodninskega davka. Govoriti bo tudi še n vnrašamu koliko višin uvozno carino bo zahteval no- vi republiko neki konores NEMIRI NA IRSKEM. LDU. London, 9. (Reuter.) V London-derryiu so bili včeraj zvečer, veliki nemiri. Več irskih železnic lokalnega pomena ■«. ustavilo promet, pa tudi promet na večiih progah se bo znatno omejit. Pričakuje >e,‘ da bodo koncem tedna vse železniške družbe na Irskem ustavile obrat. St s«r»rsH'«s. » • Ctntiajio ta niši\ o ISDS v Liub-finnl onozarin vce n družn'ce ISDS ozir« mn K D Z. da «p nai critlelnanr^l v«? h^oiavi nfift ialn rilrelUno na naslov* — ISDS — I luhliana Orpan‘zrcii n> ?SF S in Kniet«< sko-doiav«ko /ve-c na z tip n ta m c da, ie i7?«T nov tprndno nisPn »ntok* »S»nvensl{einu Hu^stvu! Kupa boni n vrl«**?« Kdor «»a h če tm?tl nai n‘5p na unr vo NarireiK v I hib-* liani rinhr* na lahko tudi ZPunuiki t Ker ip 7: |ooa odtnor ena se ie 7g|g«;i(i za lefk č m n rele. , Društvene vesti. . Delavsko ocvskp društvo »Na-nrej« nrired' »er vab' na Martinovo veselico, ki se bo vršila dne 14 novembra t I v; postMni nri, Zelenem travniku..Začetek ie ob 16 uri (.4'iri), ronoldan Snnred: nrosta .zabava. h\ rles Vštotinina 6 K. — Za 'obilno udeležbo se nrinnroča ter' Vabi od-: bor._____________________ •’ Sodrugi! Delavci! DelavkeI Edini list, ki spada v Vaše’ družinej* je socijalislični dne.vnik ■ » naprej edini radikalni zagovornik Vaših pravic in koristi, Vaš neustrašeni sobojevnik in voditelj. Zatorej proč z drugimi listi! Ci!ajt@f naročajte Predsedniku ie obraz žarel: ga. Henri Robert in Andre Hesse sta bila ozlovoliena. Predsednik reče: — Dosti ie tega sleoomišenla. I.ahko se odstranite gosnod v dvorano za »riče. Pridržim si vas na razpolago. Rouletabille nrotestira. — Zavotavliam vas. gosnod predsednik vsklikne s svotim čistim zvenečim glaom zagotavljam vas da bodete razumeti takrat.ko vam bom no-vedal morilčevo ime da nisem mogel te<*a storiti nred nolscdnio uro. Moia častna beseda! Eeseda Rouletahilla! Toda med tem vam lahko še vedno nodam neka> Doiasnil glede umora na dvorišču G. Friderik Larsan me ie vide! na delu v Glandielu. on bi n?^ lahko novedal. kako skrbno sem študiral to celo afero. Zato na tud! smem imeti nekoliko drugačno naziranie ter Iziaviti. da ie nagnal g. Friderik Larsan na zatožno klon nedolžnega. Pre-nnčan le o moli dotuj veri. to vem. Kakor ie tudi oreoričan o važnosti moiih razkriti! ki so dostikrat potrdila niegova razkritia! Oelasi se Friderik Larsan: — Gospod predsednik, zanimivo bi bilo poslušati ga. Jožeta Rouleta-billa remhoii bi bilo to zanimivo, ker sva si nasnrotuiočih nazorov. Pritrievalno mrmranie le sr-rem-liaio policistove besede Soretel ie bo; kot vrl iunak. Turnir !e obetal izredne zanimivosti. Tako odlična nar SDratnika sta reševala uganko in Drišla do različne razrešitve. Kor molči predsednik nadaliuie Friderik Larsan* — Soglašava glede sunka z nožem v srce kakor tudi glede tega. da te stoiil to morilec vjč Sutnger-sonove: »oda ker ne soglašava dede tega kako ie morilec ušei z onega kota na dvoiiš'u. b bilo res zanimivo sušati kako sl to razlaga g Rouletabille. — Gotove, gotovo, nravi moi pri-iateli 7,elo zanimivo bi bilo! Dvorana ie zonet prasnila v smeh i?jedsednik le takoj iziavi!. če se to še enkrat Donovi. si ne bo nrav nič več nonršKal ter bo "i brezoiverud izpraznit", dvorano. — Res. tako.ie skončal Dredsecbrk v tako žalostni aferi nač ne viiim ničesar smešnega — Jaz tudi ne! uiavi Rouletabille. Liudie ored meno» so si tlačili robce nred usta. da ne bi bušnili v glasen smeh — Torei. reče predsednik slišali sle. mladi mož kar ie ravnokar rekel g. Friderik Larsan. Razložite nam sedal vi kako ie pobegnil morilec iz onega kota! Rouletabille ie pogledal gosp® Mathieuievo ki se mu le žalostno nasmehnila. — Ker ie blagovolila ga. Mathl-euieva ie reke! f sama prri.natl svo-< io krivdo in ni zakrivala, da ie bila' čuvaieva liubica ... — Svin''a! zakriči oče Mathleo. — Odvedite očeta Mathieuia! ukaže predsednik. Očeta Mathieuia odvedelo. (Dalie prih.) atov. m Naznanilo! Cenejši in boljši Poziv k V smislu sVTena ustanovnega zbo-rcvania dne 5. novembra tl nazna-ni&mo liublianskemu in okoliškemu ohčinslvu zlasti delavstvu in tirad-niStvu vseh strok in oanotf. da se ustanovi »Prva delavska oekarna v Liubl'ani« 'ki bodi zadrtima 7 omelpno zavezo. Nien ramen bodi ustanaviinnie in obratovanje nekarskih Dodietii kakor tudi ooravlianie vseh z istimi zvezanih onstranskih ooslov in trgovine. Ustanovno zborovanie le določilo nrislonnino k zadrufi na 2 K delete na nn 100 K. Posamezniki mo-reio nodnisati le no en delež, obsto-k‘.ča društva in zadrupe na tudi več Deleži se morpio vplačati tudi v 10 tedf-r skih obrok:h Pozivliamo vss. ki se zavzemalo za to. da dobi liublianski in oko- kruh na vidika! orlstoou! liSki konsument dober 'tečen In snažen kruh da se orivlase 'članom te zadrupe. Pristonne izjave se bodo dobile orihodnie dni nri vseh IhibPanskih in okoliških oroda^fnah »Konsinn-neea društva z» Slovenil« fpr nrl »SoSošneni kreditnem tTruštvu v Ltubliani«. Aleksandrova cesta št 5. Z obratom nrične zadruea naibr-že že tekom tet?a meseca V Uubliani. dne 9. novembra 1920. Albin Preoeluh. Karl Tekavc 1. škornjk. Štrfan Draž’! Ant^n Let-nar 1. Kooian M. Rakovčeva I. Glavač, člani začasnega načelstva los Jurčič ltrnap IVVlievc Icie L'dovč. Rok \Venrl I. Ravnik I. Priialeli. člani začasnega nadzorstva. pojasnila dale drage volje gora! imenovana banka. Stavka v Skoplju« »Tribuna Jav-tja iz Skoplja: Delovodje in pisarji skop-Ijanske občine so prenehali z delom. Kakor poročajo, so storili isto tudi delovodje ostalih občin v skoplianski okolici. Seveda je tudi nekaj izjem. Včeraj so imeli delovodje sestanek. za šolsko mladino. Obsegajo čtivo iz hrvaškega leposlovja, slovar in slovnico. Kdor se hoče priučiti čiste in pravilne srbo -hrvaščine v govoru in i>ls!tv!,. bo rad segel po teh zgledno urejevanih listih, ki b> do izhajali dvakrat na mesec. Listi so v knjižni obliki in se jih bo dalo vezati v knjigo. Naročajo se v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2-II ali Domobranska cesta 7. Letna naročnina 60 K; plačuje se mesečno. Po svetu. Dnevna kronika. Južna železnica vrši samomor. Tako j le ugotovila komisija, ki je preiskoval ! vzroke prometnih težav na različnih oh- j mejnih postaiah Ta komisija le dogna’a, da iužna železnica noče voziti. Ona sabo tira promet in nalašč zadržuje lokomotive, lomi in ruši vagone in odpušča osobje! Torej pravi harakiri! Speditersko podietie, kar je v bistvu vsaka železnica, pa noče' voziti! Tako početje ie treba »globlti« m lužna železnica bo plačala za svoje samomorilno početie občutno kazen: nad 700 miliionov dinarčkov! Pa ne v paoirju, fcmrak v suhem zlatu. To znaša po kura i zlati dinar — 16 kron pkroclo enaist m' tiiard kron. To te že lepa^ številka, ki se da pokazati Ne da se pa pokazati lahkovernost gospodov v Beleradu. če mislilo, da jim bodo te dinarčke kdal Izplačali — francoski pristerii! Pred Francijo Imaio v Belsradu velik rešpekt. Kako znajo gospodariti z železnicami, o tem bi se lahko pisali dolgi članki. K’e-rikalci so se hvalili na vsa usta. kako se bomo komodno in na pol zastonj vozili r železnicami po bogati JuRoslavili. ko le prevzel železniško ministrstvo dr Kon-jec Ali dolgo, predolgo ie železnicam in .ielezničariem ministroval in še ministrice Strokovniak m železnice, dr Korošec Tako doltco, da se vsak dan s(ah5e in dražie vozariš In da železničarji -dnevno boli pl-s-tno gledajo, s fim da bodo preživliall sebe in družino. Navsezadnje še pokvar lenih lokomotiv menda ne bo več v lugi-slavlii? To bo vedel povedati dobro poučeni »Večerni list« in »Slovenec«, ki jima le dr. Korošec gotovo na skrivnem povedal. k.da1 misli presenetiti ves svet. da ss bomo po naSih železnicah še holiše vozili kot po ameriških! Da se tudi pri železni-cah ne da čudežev delati, to smo mi davno vedeli, klerikalci pa so v čudeže verovali, *ato so se pa zgražali nad s. Kristanom, ki ie svojčas hotel preskrbeti nekaj lokomotiv in ustanoviti- 7 železniških delavnic V Jugoslaviji, da bi se pokvarjeni materi la! popravil in obnovil, in da bi se na ta način prometne razmere izboljšale. Dr. Korošec ta niegova stranka so se pa za udušenie gibania železničarjev bolj brigali kot za železnice in So pustili, da se ie na železnicah gospodarilo kakorsižebodl. Lep primer o tern, kako se je hotelo obnavllatl železnice, bodi to-le, kar piie. »Železničarski Glasnik* Iz Sarajeva: Pravi, da ie sa ralevska- firma Sumbul & Co. ponudila železniški direkciji v Sarajevu plinove žarnice (Brenner) po 5.50 K za kos. Kljub temu pa ie direkcija to ponudbo odbila *n rajši kupila na Dunaju enake žarnice po 11 K za kos. Kupila jih je 20.000. vsled česar je bila država oškodovana za 110 tisoč kron. Sarajevska direkcija je na Dunaju kupila tudi vzmetna peresa za 30 >et naprej In to danes, ko so cene na vrhuncu. 'Dalje ie ista direkcija kupila na Dunaju barve, k! so bile baje že gotove, v resnici Pa niso bile in jim je bilo treba, ko so bile že kupliene, primešati še za 320.000 kron firneža, s čimer je bila za to vsoto zopet oškodovana država. Direkciia je nadalje kupila slikarskih in pleskarskih potrebščin tolike množine, da bodo za 130 let naprej zadostovale in to danes, ko so cene naivišje: kupila pa ie tudi velike množine vijakov In žebljev, ki se pri železnicah sploh ne dajo uporabiti Itd. — Kdor sl to prečita, si lahko predstavlja, kako »napredujemo« pod »vzornim« gospodarstvom, kakršnega vodijo naše v gospodarstvu tako zelo »preizkušene« meščanske stranke! Iz uradnih listov. »Uradni list« št. 128. Priobčuje naredbo ministra za agrarno re-■ formo o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev, odločbo za tiporab-lJanje carinskih stavkov na uvozno blago “ pogodbenih držav, razglas glede uvoza svežega mesa v Švico, odločbo glede da* rH. ki prihajajo iz prekomorskih dežel ter odločbo, s katero se delegati finančnega ministra pooblaščajo s pravico odobrava-“la občinskih jkrlstojbln. Podpore za medicine«. Zdravstveni svet ie izbral one dijake medicince, ki bodo dobivali podpore za študij v inozemstvu. Izbranih ie 25 dijakov za študije v Inozemstvu, 50 pa za študije na medicin ski fakulteti v Belgradu. Tečaj za luženje ■'nje). — Urad ža pospeševame obrti bo icdll skupno z državno obrtno šolo v Ljubljani dvaduevnl tečaj za luženie (bajcanje) Pouk bo celodnevni. Interesenti - mizarji naj takoj pri glasijo svojo udeležbo na Urad za pospeševanje »brti. Dunaiska cesta št. 22. Blago za ob>eke vpekojencev. Da se omogoči tudi vpokojencem nabava blaga za obleke, proti odplačilu kupnine v mesečnih obrokih, je delegacija ministrstva financ na predlog deželne vlade dala fi nančnl blagaini naročilo, da odteguje vpo-ko encem pri »Samopomoči« pogojene obroke za prevzeto blago do oopolnega vpla čila kreditirane kupiine pri vsakomesečni pokoihini in da pošilia te obroke naravnost »Samopomoči« v Ljubljani. Kupnina se mora povrniti na ta način v največ šestih obrokih. PoJraženje Sentjanškega premoga. Deželna vlada ie odobrila zvišanje cen premoga Iz šentianškega premogovnika. Cena premoga znaja za debeli premog 515 K za tono, za drobni premog 480 K za tono ' (n za aprovizaciiskl premog 4?0 K za ton i. Osrednli urad državnih montanističrrth obratov bo nadzoroval obratovanje, investicijska dela in knjigovodstvo podjetja. Obratno ravnateljstvo lužne železnice le ustavilo vse sprejeme poduradni-ških pripravn.kov In ne sprt.ema do preklica nobenih novih prijav. Do sedaj vložene prošnje se bodo le pt» potrebi vpo-števale. Podraženle hrvaških listov. Ta mesec so skoro vsi hrvaSki listi povišali naročnino. Dnevniki stanejo 2 kroni Izvod, nekateri drugi listi pa celo 3 krone izvod. Slovenski listi so v naši državi doslej še najcenejši kihih osronmlm stroškom, ki JIH zahteva izdaianje listov. Lisi za gozdarstvo. V Zagrebu Je za čel Izhajati list »J ugosla venska šuma*, ki se ho pečal z ekonomijo, predvsem z gozdarstvom, lesno-industrijo in lesnp-trgovino. Za univerzo v Velikem Bečkereku (Ba nat) se zavzemajo banatski listi. Poživlja Jo vlado, da gre ustanovitvi te univerze na roko. 20.000 vojakov v zapora. Komunistični Ust »Raduičke Novlne« piše, da je v naši državi okoli 2ft000 vojakov in 500 častni kov zaprtih v ječah Ne vemo, koliko le na tem resnice, da pa se ie z vojaštvom ponekod skraino grdo in krivično postopalo, to so naši čitatelji lahko uvideli iz raznih in ponovnih interpelacij . naših soc dem. poslancev v parlamentu, ki so se za vzeli za te trpine, pa tudi iz pritožb vojaških letnikov samih, ki so bile prinbčene svoj čas v našem listu. Vsakdo, ki mu le torej res za pravico, bo uveljavil svole zahteve na dati 28. novembra s tem, da bo glasoval sociialno demokratično. S B. Stankovič, referent umetniškega oddelka je premeščen k ministrstvu za prosveto in imenovan za referenta za višjo izobrazbo. Na njegovo mesto pride Vilko Petrovič, pisatelj. Prepovedane brošure in listi. Ministrstvo za notranja dela je za našo dr/nvj prepovedalo brošuro »Geneza srbsko -črnogorskega vprašanja«. Brošura je bila tiskana v Rimu in je naperjena njena vsebina proti naši državi. Nadalje so prepovedani nastopni listi, ki izhajajo na Koroškem: »Karntner Tagblatt«, »Freie Stim-men«, »Bauem Zeltung«, »Vlilachor Zci-tung« in »Klagenfurter Zeitung«. Došle so srečke državne loterije. Dobe so pri Slovenski eskomptni banki, še-lcnburgova ulica. Ker bode naval vel'k, zaslguralte sl tako} srečko, da ne ostanete brez nje. Polovica srečk bode Izžrebana. Glavni dobitek 4,000.000 K. Natančnejša — Naslov avstrijskih ministrstev. Z dnem, ko stopi v veljavo temeljna ustava (10. novembra) bo imela državna pisarna naslov zvezni kancelarski urad. Drugi državni uradi se bodo imenovali zvezna mi-, nistrstva. Dosedanji državni tajniki bodo nosili naslov zvezni ministri, dosedanji dr "žavni podtajniki pa naslov državni tajniki. — Proti okupaciji ruhrskega ozemlja. Odbori nemških strokovnih organizacij so se odločili, da bodo objavili protest proti vojaškim pripravam Francije, ki namerava zasesti ruhrsko ozemlje. »Taka okupacija bi bila usodepolna ne samo za Nemčijo, ampak za Evropo sploh«, pravi protest in poživlja nadalje proletarijat celega sveta, da nastopi solidarno z nemškim delav- - stvom. — Socialistični poslanci na Bavarskem so dosegli, da je bilo obsedno stanie ki so ga proglasili reakcijo«« -■ Pfitikt komunističnih zmešnjav 1. 1919, odpravljeno. — O Viljemu govore. »Dally Chro-nicle« piše, da bi prišlo do vojne, če bi hoteli Holandsko prisiliti, da izroči bivšega nemškega cesarja. Tako bodo morali za veiiiiki pač počakati, dokler se Viljemu ne »zljubi« povrniti se v Nemčijo. — Venizelos popušča, V parlamentu e odgovoril na izjavo vodje nacijonali-stične stranke Uunarisa, da se popolnoma ukianja naiudovi volti v zadevi dinastičnega vprašanja. V slučaju, da zasede pre sto! bivši ktalj Konstantin, M prišlo do ostrih notranjih bojev. — Tu nam je zastalo pero, nič več ne vemo, če smo »niandelc« ati »vajbelc«, kakor tudi ne vemo, kako se zlasa zadnji Venizelosov pristavek z njegovim prejšnjim »prepuščanjem«. — Venize.os so ukioni »narodovi vo«i« tudi v zadevi zborniških volitev. Ce propade, se . poiHjinoina odtegne političnemu življenm. Razumemo, Ua bi v tem slučaju ne tmeF ničesar več govoriti. A ekselenca Mile? Kaj bi pa ta napravil, da se mu ka: tako nerounega pripeti V Zadnjič ie poslat gorenjemu Kom^anjonu brzojavko ob pri liki kraljeve smrti, nekako: »Potrtim srcem hitim vašemu blagtModju izraziti svoje sožalje...« Kaj bi samo hiteli, gospod Mile: bežite, bežiteI — Šel Irske policije Smith ie odstopil, ker ne odobrava nediscipliniranost britske oborožene policije na irskem. O Smithu smo poročali svojčas lepe »tv*ri, saj ie ravno on povzročitelj vseh zverinstev, ki jih je uganjalo britsko špiceljstvo na Irskem. Ali ga je sedaj sram svoje brezvestnosti? , . ..... — Perzijski kabinet Je demtsijontral, ker so bili perzijski kozaki pri Recntu po tolčeni. - Kako pa dr. Mile Vesmč? A« nismo bili tudi mi Pečeni: na Koroškem, ob Jadranu, v Albaniji rt. itd ? Ali mu še ni dovolj moralnih mačkov - ka, mačkov: tigrov, pravimo! - Katere smo doživel, po njegovi zaslugi v zadnjem času? laka nesramna menialiteta* — V reprezentaciiski zbornici Zedraie- glh su«k.' Republikanci pridobili 61 sedežev. : . ___ Kulturni ves niU- Reoertoir *>edi«a A Ljubljani. Drama: , četrtek: Zlata lesen, petek: sreda: zaprto, Podbevškov recitacUsk. večer, sobota. Fi,aro se ženi, »edeua: Fi^aro se zen,. . i* . ,a„rto Upera; sreda; Rigoietto, pondeljek: zaprto. četrtek- Lepa Vida. petek: zaprto, sobota: četrtek. Lepa pondeljek: Dalibor, nedelia. ^ K ’ ____ zaprto. Ruski člani ^ Pripravljajo eno-deiauke Čehova: Medved, Snrubač Jubllei h, Kirurgija. Opera pripravlja Vesele žene windsorske. XVIII untcttitšltfl razstava v Jatainičevejn navUlnjiji se otvori v četrtek 11. t n™ .1 n . . 7a rajnika bslgrajs^e opere je imeno van pisatelj Teodor Manojlovič. Mladinsko slovstvo. Izšla ie lepa medinska kniiga, drug. de »Cešk.h pravljic« Božene NSmcove. Knngo le priredil dr , Judev!t pivko že leta 1914. in jo podaril Sokolu v Mariboru, ki jo je izdal sedaj k.n 9 zvezek svoje knjižnice. Mladina bo rada Lah ktn. praviiice, ki so pisane v vzorno lepem jeziku. Knpga se dobiva, ed no le pri Sokolu v Mariboru (pr. g Franu Majerju, ««.«■. «•- "“>• '“‘"'‘Z 12 K broširan 10 K (po pošti samo po po vzetju). Kniiso toplo priporočamo. »Učni listi«, srbsko - hrvaško - slovensko Stlvo s tolmačem ln slovnico so začeli izhajati v Ljubljani. Prva številka le pravkar IzSla in obsega 8 strani. »Učni listi« so namenjeni ličenju srbsko - hrvaR-kega jezika, tako za zasebnike kakor tudi — Ljubljanski trg. Pret. teden je bil trž. promet zelo slab. Meso je ostalo pri starih cenah. Tel. mesarji so pričeli vsled pomanjkanja blaga radi nizke cene štrajkati tako aa pride zelo malo iciečjtsa nicaa ua trg. Interesenti se opozarjajo, da se ne Do dovolilo podražeuje telečjega mesa, ker ni nikake garancije, da bi doseglo poviša nje cene za 2 K dalje časa trajajoč, uspeh, nasprotno Je pričakovati potem zopetnega skoka. Cena telečjemu mesu za irs 0-' ostala 22 tn 20 K. Cena pitanih prašičev se drži vsled konstantnega izvoza še vedno na isti višini. Cena živih volov je znatno skočila vsled živahnega Izvoza govejega mesa v Nemško Avstrijo.v- Sadje ljubljanskega trga je vsled nizk§ cene v primeri z nakupno ceno po Sloveniji prav slabe kva litete. Interesente opozarjamo, da točasno ne bo dovoljeno povišanje cen, ker bi Ime Id to izvanredno slab učinek za prihodnje mesece. Kmečki sadni trg je ostal živahen} cena se giblje med 3.50 K do 5 K za kg lepih jabolk, — Trg zelenjave ie bil ome. jen na najnujnejše predmete in je ostaio vse pri prejšnjih cenah, — Pritožbe radi slabe moke so ponehale. — Današnje cene špecerijskemu blagu so sledeče: Portoriko kava 94 K, santos 66 do 76 K, rio 60 da 64 K, žgana kava I. vrste 112 do 116 K, IL vrste 96 do 100 K, lil. vrste 76 do 80 K, sladkor v kockah 72 K, riž I. vrste 36 K, II. vrste 32 K, namizno olje 62 do 72 K, jedilno 62 do 54 K, sol S K, vel poper 72 K, S mlet 80 K, paprika 40 K, sladka paprika W kron, 1 liter petroleja 24 do 26 K. Testenine I. vrste 24 do 26 K, 11, vrste 18 do 21 kron. ~ Razdelitev podonavskih monitorjev. Uradno se poroča: Medzavezniška posia-niška konferenca ie priznala republiki Avstriji od bivšega avstroi/grskega donavskega brodovja 4 patrolne čolne. In sicer dva po 60 in dva po 126 ton. Osebja, ki ie odposlano v lugoslavijo v svrho, da prevzame Avstriji odločene čolne, dospe 10. t. m. v Novt Sad. — Kvarnerska regenca Je dovolila izvoz v Jugoslavijo. — Amerika ne namerava obdržati za* plenjeno imetje podanikov iz sovražnih držav. Kar je tudi pravično, toda ne K. Maisk? sols Oa leto 1920) Cena 3 K. •Mark«: Eneels: Komunistični manifest Cena 2 K. Citaite. ra?šlriatte te zanimive knli/lce. Naročalo se v »pravi sNapreia«. Uubliana. Frančiškanska ulica 6. Šport. Prvenstvena tekma Ilirija t S. K. Celje v Ceiiu se Je končala i zmago Ilirije v razmerin 13 : 2, Prvenstvena tekma Primorje s Hermes 2 : 0 (0 : 0). Na blatnem terenu In v dežju odigrana igra se ni mogla preveč razviti. Hermes 'le bil v slabi formi h) tudi Primorju ni manjkalo rezerv: zato Igra Izdata teli: Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec. Domača tvrdka SNOJ & MODIC naznanjata, da otvorita v sredo, 10. t. m. v hiši Mestne hranilnice prej Benedikt Prešernova ulica svojo manufakturno trgovino ter se s tem obvestilom slavnemu občinstvu najtopleje priporočata. Cene solidne. Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauttr • Uratnik Cena K 2*— Naroča se v upravi ,NAPREJ Kupim v.-k. -»*>«>"«» n, nne it um ut no t iMiiiimnmi 1* pSSKE** Veite ed tros pon SIS Mia h Mi SIS IHilPaaSJttt&tti« R- Driay. MUHO Wm — Priporoča se tvrdka ■" ■ — ■■ Jos. Peteline, Uubl,ana> Sv. Petra nasip fitev. 7 tovarniška zaloga šivalnih stroiev v vseh opremah za domačo rabo, originalni Singerjevi cilindri veliki in mali, za Čevljarje, posamezni deli za v Liubljani, Cankarjevo na-brelje 5 dobavlja vee kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. * ttiiiiircuviB udiiiiB z omejeno uvcio = spiejema hit Vihre VlCg* v*ak delavnik od 8. do 18. ure in iih obrestuje po Čistih Skaboform se zopet dobival Splošna ključavničarska in mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blugajn itd. Fr.Lebar<išier Jenkova ulica 9. Penini davek plača društvo n svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Aečje in slalne vlcge se obiestuiejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. =5 Edini, res delavski denarni zavod. = ima 66*lo maščobne kisline in je Izdelek samo prvovrstnih sirovin. — Glavno zastopstvo za Kranjsko: ZZZ R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. ZLATOROG Prva mariborska tovarna mita preie C. Bros, Maribor |k«g«rvnf fondi okroglo K 49.000.000. «. olauni«« — m SO.cnc.coo. Glavnice z »eiervini okroglo S5.C90.cco. vTP<««n'BiT))t) i M)»irjuv, nmmcin« Sprejema vloge na Ilce in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. UMIK jKBIKHMIlIliVliimilMOO 1111«™' i, <.i voliuif vnahovrstne Krenil«- Tisk »Učiteljske tiskarne« s Ljubljani, SANJAČI. Pred slo leti je bil Sanjač, 1U je rad sanjal o neumnih rečeh. Zase se ni brigaj, pač pa je vedno vtikal svoj nos v stvari, fcj ne prinesejo človeku nobenih obresti Njegov soded, ki Jc bi! praktičen človek, jc sovraži! sanjata. ljudi ?n jih poslali v glavno rossfc, kjer bo j vladar delilHludo z njim!. Norost! Čemu je pa Dog dal cesarja? j Kdo Je še sploh kdaj na svetu delal posta- i ve razun cesarja M kralja in kdo jih bo? i Sanjač pa ni miroval. Pride čas — tako je kvasi) — ko bodo ljudje, ti in jaz h) naš! sosedje, živeli brez cesarja. smo so tudi sprijazniti — jn še kako nam je prav prišel, nisi se motil, Sanjač! — topovi so izpopolnjeni, cestni pometač in konjski hlapec Imata volilno pravicp, dovolj ie! Ne bo« miru, ne! . . . Ni dovolj! Kaj si pa zdaj zasanjal, vražji Sanjač? Zasanjal sem to-!e: Kakor je vladar- 3 Sanjači. V vaši krvi je, da jih sovražite, tepete in valjate v blatu. Ako bi delali drugače, potem bi sami bfli Sanjači, am pak to vam ni zapisano. Zato nadaljujte 1 «j Nažrite se Sanjačev! Mislite si, da sta prvaki, izvoljenci naroda, odrešeniki d orno vine, dobrotniki ljudstva, pravičniki in cd Boga poklicani voditelji — vse drugo p« zelo enostranska. Razvila se je deloma v; drugi polovici: tu sta tudi padla vsled lepih centrov desnega krila Primorja dva goala proti Hermesu, ki je s tern izgubil šance na prvenstvo drugorazrednih klubov. V premoči bil skoro Hermes. Pri Primerili sta bila izvanredno dobra vratar Bar in desno krilo (rezerva). — Koti 4 : 1