Katolisk cerkven list.
List M2.
V četertik 23. sušca 1854.
Tečaj VMM.
leieim si Jlaria !
Ko v jasnim pasu primiglja Ze zvezdica daničica. So čuje m i So žc zvonenje. Marii ča>t in počešenje: — In z zlato zoro vse časti: „Česena si Maria ti!"
Ko višej sije solnčice. Vzdihuje se. na poldne pre. Se čnje zopet nam zvonenje. Marii čast in počešenje: — Cez liri') in plan se oglasi: -Cešena si Maria ti!"
In kadar solnčice ljubo Nam za goro žari slovo. Se glasno čuje še zvonenje. Marii čast in počešenje: — V večernim hladu se glasi: _Cesona si Maria ti!"
_Cešena si Maria ti!" Naj se glasi do krajev dni. Naj vedno čuje se zvonenje. Marii čast in počešenje; — Nelio in zemlja nuj glasi: „Češena si Maria ti!u
A. Praprotnik.
IMsmo gospod J. Lapa, misionarja v srednji Afriki; (pisan« v Hartumu 15. prosenca 1854.)
\ ?-m pismu jc j.i»j.—«».. ... v.u.j.. Al« k>an<!> »jc ««o Koroskiga: ker je pa popotvanje od Aleksandrije do haire hrav-cam Danice ze i/, pisem gospoda Je rana znano, in prostora pri-mankuje. iz imenovanima pisma lukej le to posnamemo, kar se je popotnikam od kaire do koroskiga imenitnisiga prigodilo.
„Mesto (Kaira) je veliko, ima 300.000 duš in brez števila mošej in minaret (turnov), ki visoko čez hiše kupe in dovolj pričajo, de v njem večidel moliamedanci prebivajo. Po mestu se pa nisim kej sprehajal, ker je bila med visokimi in gostimi hišami večidel osmrajena sapa in strašna so-parica. Nekiga dne se nekoliko dalje v turško predmestje podam; kar se mi začne po glavi ver-teti, in se zdajci vernem. Obiskal sim pa dva veliko imenitniši kraja memo mestnih ulic, namreč 3Ianino drevo in Martino duplino. Drevo je, kakor sploh terdijo, še vedno ravno tisto, pod kterim sta Marija in Jožef z detetam Jczusam počivala. Že oči povedo, de je to drevo silno staro deblo d»vje smokve. Xa to drevo se spravim, vejo odrežem in jo sabo donni neseni. Je pa Martino drevo proti vshotlu od Kaire okoli pol druge ure na lepim prostoru sredi lepiga verta iz rožmarinovih germov. Toliko rožmarina še svoj živi dan nisim vidil. .Nekoliko njegovih vejic sim tudi sabo vzel. Na vprašanje, kako deleč de je od Kaire do Jeruzalema, so nii odgovorili: 26 dni, pa le, ako se na kamelah jezdari. Iz tega se vitli, kako dolgo in težavno pot sta Jožef in .Marija na Egiptovsko imela. — IVIariina duplina je pa ravno nasproti, namreč proti zahodu od sedanje Kaire, v tako imenovani stari Kairi, okoli pičle ure deleč. Pravijo, de je sveta družina 7 let v (i duplini prebivala. Zdaj je kakor podzemeljska kapela napravljena. Gre se pa vanjo po več stopnicah; nad njo je cerkvica raz-
kolniških gregov. Ker je duplina nizka, rada voda pristopi, posebno, kadar se Nil naraša, in ravno takrat, ko sim jaz v duplino prišel, je bila v nji voda en čevelj globoka. Sezul sini se in tako tio tje pribrcdel, kjer je ljubi Zveličar ležal, kakor pripovedujejo. Zaznamovan je ta kraj z belim šti-rivoglatim kamnam, ki mu je v sredi križ zarezan. Je pa ta kamen v prostorni votlini in precej pred njo je altar, kjer se tudi lahko mašuje, se ve de ce je kapela suha. Med votlino iu altarjem je ina-lana podoba na lesu narejena, ki beg svete družine na Egiptovsko pred oči stavi; pa mal se komaj se nekoliko pozna. V spomin sini si nekoliko tega » \sa odrezal. Veselil sim sc kraj viditi, kjer sta . ožef in Marija z detetam Jczusam nekdaj ho-t la. Otl dupline skoz silno ozke ulice stare I aire grede sim sam pri sebi mislil: Po ti — po i ivni ti poti, kjer sini zdaj, je sveta družina go-' »vo prav velikrat hodila. — llad hi se hil tudi k veličauskim pilaiu (piramidam) podal, pa sim vedno odlašal, ker se mi je prcdclcč zdelo; poslcdnjič pa ni več časa bilo. Kairo smo II. kozopcrska proti večeru zapustili in s 4 ladijami dal je šli. Nar pervo smo jadrili nienin otoka rKodau, ki ima kakor lep vert mnogotero drevje in germovje. Pravijo, de je bil tukaj vert Faraonove hčere, ki jc bila Mozesa v bičnaiim jerbasčiku našla. Ko se iz mesta pride, se vidijo ob Nilovih bregovih lepi verti in lepe poslopja. Posebno prijeten je ta pogled z ladijc sredi reke. Ta vožnja po vodi med poslopji me je opominjala vožnje po velikim vodotoku v Benetkah; le ta razloček je, tle se tukaj poslopja v veliko več« daljavi vidijo, ker jc Nil močno širok. Na levim bregu se zdaj prično datelnovi gojzdi, ki se več ur deleč razprostirajo; za datelnovimi palmami nekoliko dalje se pušava vidi. — 4. kozop ob H zjutraj smo bili nar bližeji piramidam; gledal sini jih skoz daljnoglednik; strašno velike so, bolj podobne goram, kakor zidovju. Zdaj so že v pušavi in večidel s peškam obsute. Ob 9. zjutraj smo zopet Kairo zagledali. Vidili smo grad, veliko novo mo-šejo na gori, in spodaj kalifovsko grobovje. Otl grada proti vshodu se gore razprostirajo, poleg kterih so mende Izraelci iz Egipta šli. — 5. kozop. smo na proti zadeli, in skoraj vsa bližnja vas je mogla na pomoč priti, de se je ladija zopet odrinila. — 6. kozop. zjutraj smo se memo Fešnc peljali. V okolici se vidijo zelene polja z tluro ob-sejanc. Ob Nilu se na levici višina deleč deleč razteguje. Ob petih popoldne smo na hribu Teiru samostan častitili Maronitov zagledali, ki se pa od družili hiš, iz blata ali nežgauiti opek narejenih, nič ne loči, le veči je, — pač velika revšina! —
7. kozop. smo se še vedno tik višine peljali. Neizrečeno veliko votlin se vidi v skalovju; so pa te votline grobi starih Egipčanov. — 8. kozop. zjutraj je našo ladijo, ki je bila močno obložena, velik veter s tako silo v blato zagnal, de jo brodniki z vsim perzadevanjem niso mogli iz njega spraviti. Toraj je poglavar na ladii poslednjič primoran bil, po ljudi v pomoč poslati, akoravno je bil popred v nejevolji rekel, de ne bo po ljudi poslal, ko bi mu bilo tudi 60 let tukaj ostati. Kmalo popoldne smo srečali nekisra mizarja, ki je iz Hartuma v Kairo šel Imel je sabo dve lepi žirali in kožo nilskiga konja. Radovednost nas je gnala na njegovo ladijo, ogledovat jih. Povedal nam je tudi, de bomo gosp. Milharčiča težko še živiga dobili. 9. kozop. v nedeljo sim zopet maševal, in sicer v katoliški cerkvi v Ahminu. Pa kolika revšina je v ti cerkvi! Vsa mašna oprava je bila tolikanj umazana, de nisim vedil, ali bi se spodobilo maševati ali nc. Pa sponinivši se, kako revno prebivanje je naš Gospod v otročjih letih na Egiptovskim imel in z njo zado-voljin bil, sim vender v Božjim imenu maševal. Rad bi bil ti cerkvi kaj mašne oprave daroval, ko bi bil premogel. Ob pol petih popoldne smo Girge dosegli, kjer je tudi katoliška cerkev, in sicer nekoliko lepši kakor v Ahminu; tudi cerkveno perilo je še dosti čedno. Zdaj sla tukaj dva Očeta. Ostali smo tukaj skoraj štiri dni, ker smo mogli kruha za daljno popotvanje čakati. Speklo se nam ga je za 725 piastrov (72\,, gld.). Girge ima okoli 10.000 prebivavcov, med njimi 300 katoličanov. Mesto je, kakor sicer v zgornjim Fgiptu, revno; okolica njegova mi je pa še precej všeč. Tudi polje je tukaj nekoliko boljši obdelano. Že iz tega se vidi, de tukaj več kristjanov prebiva. Ko smo hotli zgoraj lega mesta obstati, smo žalostno prigodbo vidili; neki mohamedancc je namreč v \ilovih valovih pojemal. Več ljudi je bilo na bregu, jim pa za nesrečneža ni bilo kaj mar. Poprašani, zakaj de mu nočejo pomagati, prav merzlo odgovore: sej je tat! Take misli ima tedaj mohamedancc! — Viditi, de mora nesrečnež tako konec vzeti, sim ze hotel storiti. kar naj duhoven v tacih okolišinah stori; ali mislil sini si: ti nisi keršen, jaz ne morem nič storiti, — toraj sini ta žalostni prigodek le milo gledal. \atihama sim pa vender Marijo prosil, de bi ne pripustila, de bi zdaj konec vzel, ker se bo morebiti še spreohernil. Dolgo časa smo za njim gledali, ko ga jc dereča reka dalje nesla, dokler nam ni spred oči zginil. Mislil sim si toraj, de mu nalaš niso hotli pomagali. Ali na unim koncu mesta mu je čoln v pomoč prišel in ga rešil. Morebiti je bil njegov rešnik eden zmed 300 kristjanov? Bodi si kdor koli, lepo je bilo njegovo delo! Poslednji dan me je sreča došla, de sim arabljanko "Uhajal.— 13. kozop. po devetih zjutraj smo dalje jadrili: ali vožnja je hila počasna, ker je bila tišina, in sicer 14. in 15. kozop. tako velika, de nismo mogli dalje priti. Ta dolgi čas je laške zidarje nagnal zvečer v goro, de bi kakšno hijeno ustrelili: pa se jim ni nobena prikazala. Teli žival je pa tukaj silno veliko; kjer imajo ljudje kumare, dinje, morajo zakuriti in po noči čuti, če ne hijene vse požrd. Nilski konji pa po polju še veči škodo delajo, ki se pa še le od Berbera dalje dobe. — 15. kozop. seje nebo začelo oblačiti: že sim dežja pričakoval, ali oblaki so kmalo zginili. O ti priliki opomnim, de od odhoda iz Ljubljane še nisim dežja vidil; le v Kairi je iz oblaka, ki se je nad mestara podil, nekoliko kapljalo, pa le na nekim vertu pred
mestam. Dostikrat sim si mislil: kdo ve, kolikrat je že doma dež šel; tukaj imamo pa vedno jasne dni; in ravno zdaj, ko to pišem, kako hudo mraa je tam, tukaj v Hartum« je pa 28° R. v senci, in 40° R. na solncu. Pozimi je tadaj tukaj še bolj vroče, kakor na Kranjskim v nar hujšim poletju: posebno solnce tukaj veliko huje pripeka. Ali tukaj se vročina tolikanj ne čuti, kolikor v Evropi; v Koroškim je bilo še bolj vroče, v senci 30° R. in na solncu 44° R.; vender jaz veliciga razločka nisim zamerkal; nar huje je bilo v Aleksandrii. — 16. kozop so brodnarji začeli ladijo vleči; ali verv se jim preterga, in valovi nas imajo v svoji oblasti, vesel ni, pa tudi te bi nič ne bile pomagale, ker je bila težka ladija na silno dereči in globoki vodi. Tii se korist in dobrotnost močniga vetra na Nilu spoznava, in tudi, kako de se brez njega sredi dereče reke celo nič početi ne da. O ti priliki je Daninger, ki je pri odhodu našo ladijo zapustil, na bregu ostal, in brez skerbi dalje šel misleč, de se bo pozneje in bolj zgoraj na našo ladijo podal. Ali veter nas je, ko se je bila verv utergala, na uni breg in deleč nazaj zagnal; ko bi ene zmed naših ladij na ravno tistim bregu še zadej ne bilo, ne vem, kako bi bili Daningerja na našo ladijo dobili. Ob desetih je pa vender sapa začela ladijo dalje gnati. — 17. kozop. sim v Kenchi maševal. Nekoliko dalje od Kenelie smo obstali; jaz grem počivat, pa komaj zaspim, kar velik krik vstane; po koncu skočim; vse se giblje in jadra razpenja, močan veter vleče, in ladije po vodi dalje žene. — 18. kozop. ob enajstih zjutraj smo NagVtdi dosegli. Tukaj je tudi katoliška cerkev, pa že eno leto brez mašnika, ki se je donni na Laško podal. Zdaj ima tam duhov no pastirstvo neki drugi misionar. Posebno me je razveselilo zvonenje opoldne v tem kraju, kar od Kaire do Hartuma nisim slišal. Ko se podamo v cerkev, na neko dvoriše pridemo, kar zagledamo na tleli veliko otrok, ki se uče brati in na plehastih tablicah s čertovnikam pisati. Kaj taciVa je tukaj pač redko in gotovo le delo tukajšniga nu-sionarja. — 19. kozop. zvečer smo se memo Lu-ksora peljali. Xa desnim bregu je bilo mesto Tebe. Radi bi bili spominke stariga imenitniga mesta o-gledovali; ali močan veter začne pihati in radi se mu damo dalje gnati, ker je vožnja tako preveč počasna. Okolica tega mesta je zdaj skoz in skoz pustotna; ko je mesto še slovelo, je pač moglo tukaj vse drugače biti. — 20. kozop. smo se memo Ermenta peljali, kjer je slailkornica; 21. ob devetih smo pa Edfu dosegli, kjer so razvaline ajdov-skiga tempelna, ki se tudi v več druzih krajih dobe. Tukaj že velike mimoze ob bregu rastejo, ki so od deleč češpljam podobne, prav za prav pa niso nič druziga kakor ternje. Les je strašno terd in kerliek. Od Girge dalje tudi tako imenovane domske palme rastejo, ki deblo in vsako vejo dvoje, in njili sad niso datelni, ampak terde košicc, iz kterih v Jeruzalemu molke delajo. Prave palme pa, ki se že v Aleksandrii vidijo, imajo le eno deblo, in njih sad so datelni. Ravno ta dan popoldne nas je turšk parnik s hudodelniki obložen došel, ki jih je k višnjevi reki v zlato jamo pri Fasoklah peljal. Ta dan smo tudi bolniga gosp. Jerana na našo ladijo dobili, ki je bila za bolnika nekoliko bolj pripravna in je imela bolj zaperto stanico, z okni pre-videno. — 22. kozop. zvečer smo Asuan dosegli; dve ladii ste nas še le drugi dan došle, in ladija, kjer so bili gosp. namestnik, še le 24. kozop. Bile so tadaj naše ladije, ravno tam, kjer je bila pred
dvema letama ladija „Stella matutina", ki jo je tukaj prebivajoč francosk dagerotipist narisal, kakor jo drugo sporočilo misionstva v srednji Afriki precej v začetku kaže. Iz ladij izložena roba je na bregu ležala; treba je bilo toraj straže, vsako drugo uro so drugi na straži bili; ktero uro pa de je iTdo mogel na straži biti, je vadljanje odločilo; in de bi kteri stražnikov ne zadremal, je mogel v 10 minutah vsaj enkrat zaupiti: Guardia n° vahet, drugi: guardia n° tenein, tretji: guardia n° talate, to je: straža 1., 2., 3. Po trije so namreč stražo v enim času imeli. Kdo bi bil pred nekterimi mesci verjel, de bom v Asuanu na straži stal? Živimu človeku se vse naključi. — 25. kozop. se je bolni Jeran z ladij«* poda! v hišo nekiga Laha, ediniga katoličana v Asuanu. ki je tudi neko sorodovinko pri sebi imel, ki sta oba prav dobra. Z velikim veseljem sta ga sprejela in mu prav lepo stregla. Kaj več Vam je gotovo gosp. Jeran sam pripovedoval. Ko smo v Asuanu bivali, je turšk parnik merliča pripeljal. Bil je mašinist tega parnika, katolišk kristjan: zavoijo tega smo ga po katoliški šegi pokopali: jaz sini ga spremil, naši rokodelci so ga pa nesli na pokopališč, kjer že neki abisin-ski duhoven počiva, ki je lani v Asuanu umeri. Ta mašinist si jc v bolezni želel kmalo k misionarjem priti; večkrat je tudi popraševal: Ali bomo že kmalo v Asuanu? Pa Božja previdnost ga je ravno eno uro popred na uni svet poklicala, preden je parnik Asuan dosegel. — 28. kozop. smo se iz Asuana v .selal preselili, vso robo so kamele tje prenesle, ker so tukaj pervi Nilovi slapovi. Unkraj slapov v Selalu smo šotore razpeli in vso robo na tla zložili. Bilo je pravo šotoriše. sotorišu nasproti jc bil otok Kile s tempelnoviini razvalinami iz starodavnih časov. Tudi tukaj smo, kakor v Asuanu, stražo imeli. Ker je gosp. Jeran s Kobilicam v Asuanu ostal, sim ga večkrat obiskal; je pa deleč 5 četcrt ure. Jezdaril sim na oslu ali sim pa peš šel: vender se pa preveč utrudi, kdor po pesku in v silni vročini peš hodi. Ker gosp. Jcranu le ni odleglo, in je želel previden biti, sim 30. kozop. v nedeljo, kjer je bolnik prebival, maševal in ga previdil. Tudi v god vsili svetnikov je bila tam sv. maša. Drugi mašniki so pa v sotorišu v Selalu ma-ševali. Na vernih duš dan sim jezde k gosp. Jcranu molitve za mertve natihama molil. Okoli enajstih dopoldne sim se pri njem poslovil. On in rokodelec Kobilica sta se ravno ta dan na najeti ladii v Kairo vernila. Proti večeru so se tudi naše ladije dalje Dodale: le ena ladija, na kteri smo bili gosp. namestnik, jaz in drugi, je še le 3. listopada opoldne odrinila. Opomniti je, de so gospod namestnik v .Sehalu unkraj pervih slapov pri Nilu zemljiša za mision kupili; pervi naši nasledniki bodo toraj že na svojim šotoriše imeli. — Od šelala dalje so kraji nekoliko drugačni, Nil je bolj stisnjen, na njegovih bregovih se precej visoki hribi raztegu-jejo, le sem ter tje je majhno polje, kjer dura in drugo žito raste, vidijo se tudi po hribu posamezne liiše. Dolina je prav prijetna, popotvanje holj krat-kočasno, in tudi sapa nekoliko boljši. 4. listop. srno na levim bregu tenipelnovo razvalino ogledovali, na zidu se vidi podoba Matere Božje z dete-tam Jczusam: še druzih malarij pa nismo mogli več razločiti. Iz tega se lahko posname, de so nekdaj tukaj kristjanje službo Božjo opravljali. Zid je iz samiga veliciga rezaniga kamna in kaže, de so hotli poslopje s silo podreti, pa terdno zidovje je temu prizadevanju kljubovalo. Ob desetih smo
jadrili memo Kalabšenskiga tempelna; tukaj smo prestopili solnčni zavračni krog in prišli pod vroči solnčni pas. Ilekli smo si posmehovajc: .Zdaj bo pa bolj lahke obleke treba, ker smo pod vročim soln-čnim pašam"; pa je bilo ravno nasproti šc bolj hladno; poletu mora pač tukaj bolj pripekati. Nekaj posebniga je, ako se deleč naprej ali pa nazaj gleda. Ogorelo gorovje je ob Nilovih straneh in ravno ob vodi se razteguje mlada setev: bila je po mojih mislih pšenica. Semena pa tukaj ne sejejo kakor pri nas: de vajo ga namreč po več zern v jamice, s čvekam narejene kakor pri nas za koruzo ali fižol, in potem v šopkih prav čversto raste: ni pa treba ne gnojiti, ne orali; le namakati se mora iz reke. V Egiptu sim pa vender neko oranje vidil, dva vola namreč kriv les po njivi neredno vlačita, perst nekoliko zrahljati. — 6. listop. v nedeljo smo se kaj počasu vozili. Ogorelc gore, v globinah z belkastim peškam nasute, so me naših snežnikov opominjale, ki v globinah polno snega imajo. Brezje je tukaj že precej visoko, kar kaže, de Nil že pada. Zvečer smo se tik stermiga hriba počasu dalje pomikovali; brodniki so sc do polnoči trudili, de bi ladijo dalje spravili, pa je le malo zdalo. V noči bi se bila kmalo nesreča pri— godila. Naša velika in težka ladija je v neko manjši ladijo zadela, ki se je z verlincam borila. Na nasi ladii smo večidel spali. Kar nas kričanje in strašno pokanje zbudi. Zdajci po koncu skočimo in vsi zmoteni gledamo, kaj de se je pripetilo. Nekdo pravi, de je ladija počila, in de na pomoč kličejo. Ali ni bilo ravno tako hudo; manjši ladii je biio namreč zadnje jadro v pravim pomenu odhrilo. druziga se pa ni nič zgodilo. Bila je pa ta ladija ena zmed naših: na nji so hili Daningcr, Klančnik in Pavlin. — 7. listop. je bila prav hladna noč. Badi bi že bili v Koroškim. Kjer smo hili zdaj. je hilo polno skalovja, za ladije velika nevarnost. Na bregu smo vidili ladijo, ki sc je bila ene dni popred razdrobila. Tudi sicer smo marsiktero nesrečno ladijo vidili, in gotovo je tudi več ljudi konec vzelo; pa temu se ni čuditi, zakaj po Nilu nekterikrat vihar kakor po morju razsaja, kakor sim sam neki večer poskusil, in terdili so mi, de je dostikrat se huje. 7. listop. ob enajstih dopoldne snto Koroško srečno dosegli. Ker so nas ene zmed naših ladij prehitele, smo že šotore razpete dobili in precej vanje šli. Na to »mo robo iz ladij pridno iztožili, pri kteri smo po noči kakor v šelalu culi. Tukaj pUmo končam. O priliki bom popotvanje od Koroskiga do llartiima popisal".....
Offlcd |»<» Slovenskim.
Iz Loke. — Ljuba Danca! kar ni nain vedeli ga obljubila. *e je spolnilo. Slavni misijonar. preea-titi g spod škof Friderik Baraga ho tudi na* l.očane obiskali, in tako naše serčne želje spolnih. V Maboto pred svetim Jožcfatn popoldne o pol pet b jc nam jelo naznanjati gromenje moznarjev iu venelo petje zvonov p» vsib cerkvah Njih serčno zaželeni prihod. Stopivši z voza so se podali nar pervo v prelepo, ozaljšano nunsko cerkev prečiste Device Marije, počastit hv. Ilešuje Telo, s kterim so tudi nlno veliko množico pričajačiga ljudstva blagoslovili. Po dokončanim sv. opravila »o ne nekoliko v nunskim samostanu pomudili, potem ca^tito duhovšino in 00. kapucinarje sprejeli, ter ne prav prijazno in ljubeznjivo z njimi pogovarjali, in jim marsikaj mikavniga od svojih Indijanov perpovedovali. Pravili ho, kako dobri kristjani de so, kako pač osramote »arni-ktere tukajšne kristjane, kteri i maj-i zunej imena zarea
malo kaj keršanskiga nad seboj; ali kako vse drugačni ho ondotni Indija ni potem, ko se k sv. veri spreober-nejo! Popred veči del pijanci, žganjepivci so potlej trezni; popred jezi in mečevanju hudo vdani so potlej krotki; zakaj vse to, tako pravijo, sc ne spovzame s keršansko vero, z eno besedo: prizadevajo si po keršansko prav živeti.
Na večfer so se prečastiti škof podali v staro Loko, kjer so z zbrano množico v cerkvi sv. r< ženkranc molili v veliko spodbudo vsih pričujočih, potem so jih s sv. Rešnjim Telesa01 blagoslovili, kako veliko je bilo veselje prcbivavcov (udi (e fare, de so j h milostljivi škof naj za nektere trenutke obiskati in blagosloviti blagovolili, se lahko iz tega povzame, de hi v terdim mraku nazaj gredočimu prcčastilimu škifu med veselim petjem zvonov /. lučicami, po oknih razpostavljenimi, cesto razsvitlovali. kar je bilo /.aris prav ginljivo viditi.
Na hv. Jožefa dan so imeli prečastiti škof veliko mašo v farni cerkvi hv. Jakoba, per kteri jim je enajst duhovnov streglo. Pred sv. maso ho pridigovalr. Rekli ho, de, čeravno jih je milost Božja poklcala, daljnim narodam v Ameriki hv. evangeli oznanovati, jih je vender vselej Herčno veselilo, tudi tukaj na krajnskim, v svoji rojstni deželi, Božjo besedo oznanovati, zato store tukej to h Hcrčnim veseljem, in sicer tolikanj bolj na praznik sv. Jezila, varha krajnske dežele. Rekli so dalje, kako Hreina je krajnska dežela, de si je tako vcliciga svetnika v svojiga varha izvolila. Po tem so govorili, kako bi imeli mi pa tudi sv. Jožtfa v njegovih prelepih čednostih posnemati: v njegovi vdanosti v voljo Božjo, ktero je vselej natanko spolnoval. Povedali so, kako in kdaj moremo tudi mi za voljo Božjo vediti. Takrat so rekli, kadar vam vaša vest govori, kadar vam vaši dušni pastirji, zlasti vaši spovedniki Božjo besedo oznanujejo in perporočajo, takrat slišite voljo Božjo, to je: Božji glas, poslušajte ga! Dalje bi imeli posnemati sv. Jožefa v njegovi ljubezni: on ni hotel Marije hudo soditi, in je razglasiti, rajši je vse Bogu prepustil, in jo je hotel le skrivaj zapustiti. O de bi pač kristjani hotli njega v ti reci posnemati, so rekli, dc bi ne bili pcrpravljeni svojiga bližnjiga tako naglo hudo soditi in ga opravljati, dostikrat še, kadar nič res ni! Opomnili so dalje velike poterpcžljivosti sv. Jožefa zlasti v njegovi revšini, kar zamore zlasti za zdanje revno čase pomankanja podačljivo in tolažljivo biti. Zadnjič so nas šc v duhu peljali k njegovi smertui postelji in nam pokazali njegovo srečno ločitev od tega sveta. Blagor človeku , ho rekli, kteri sv. Jožtfa posnema v njegovih prelepih čednostih iu se mu za srečno zadnjo uro per-poročuje. tacimu bo tudi sv. Jožef na zadnjo uro na pomoč peršei.
Perserčni govor kakor tudi v resnici pobožno obnašanje prečastiti ga šk< fa je marsikteriga močno spod-bidlo in ginilo . sosebno ker hc kaj taciga še nikdar ni tukej zgodilo, dc bi bili kteri Amcrikanski škof pridigo-vali in veliko hv. mašo peli. Zato ostane tudi ta dan, ki je bil po pravici dan veliciga veselja, za Ločane v vedno hvaležnim spominu, de so jih prečastiti škof v svoji veliki ljubezni obiskati blagovolili, in niso bili zastonj mali i.troei pri priložnosti opomnjeni, de naj si Ia veseli dan dobro v spomin vtisnejo, ker kaj taciga gotovo nikdar več doživeli ne bodo.	J. k.
Cerkvene novice z B e r d a p c r P o d p e č i. — (konec ) Po sveti maši pa ho jc obilno pričujočim v kratkim življenje sv. Alojzja razložilo, in z opomnje-njeoi njegovih čednost se je sv. Alojzi vsim mladenčem in deklicam v živ izgled čistosti in nedolžnosti postavil; to so vsi s posebno pa/.nostjo poslušali; _ Bog daj, de
bi tudi sad obrodilo! Potem so sc litanije od sv. Alojzja molile; na zadnje pa je druga podoba sv. Alojzja, ki jc tudi Sveti dan na altarju blagoslovljena bila, od šolcke mladine v lepi versti spremljeua, očitno v šolo prenesena, na pripravljeno mesto nataknjena iu v ve-dni spomin njegoviga izgleda izpostavljena bila. V soli so še drugo pesmico od sv. Alojzja: ^Prelepa lilija cveti" iz nekih bukvic zapeli; na to pa so se veseli razšli, in še doma z veseljem od tega pripovedovali. Zaupamo, de bodo vse popisane cerkvene naprave in slovesnosti z Božjo pomočjo, na prošnjo Marije device, sv. Jožefa, sv. Peregrina in sv. Alojzja, k obilnisi gorečnosti za Božjo čast in k spodbudi praviga keršanskiga življenja gotovo tudi pripomogle.
Vse to se pa bolj natanko popisuje in rčitno naznani tudi zavoljo tega, ker so gospod fajmošter od tistiga časa, kar sc je to delo začelo, tudi od nekterih vrtanjih dobrotnikov in duhovnikov nekoliko pomoči, in skupej do zdaj 2-11 goldinarjev prejeli, dc iz tega vsi zvedo, dc je njih dobrota prav prišla in se tudi prav obernila. Bog naj vsim poverne; naj jim bo pa s tem tudi očitna zahvala za to izrečena! Nekaj je pa tudi primšina otl novih klopi vergla. Na to vižo podpirani, so gospod fajmošter do noviga leta za vse omenjene dela in popravila vsiga skupej 3141 goldinarjev izplačati zamogli — brez vsiga naklada, kar bi bilo ljudi ta čas težko stalo; le nekaj maliga je še dolga.
Zdaj pa bi bili še drugi trije altarji obnovljenja potrebni; tode ker ljudem sedanji čas za denar hudo gre, in posebno, ker so bili (razun ajde) pridelki tudi tukej zavoljo toče pičli in revni, sc bo (o za kako drugo boljši leto odložilo.
Naj sledi zdaj tudi sv. Peregrinu v čast pesem, ktera se tukaj v prav starih bukvah zapisana najde, in še zmeraj med Ijudstvam tukej poje:
Lespm na ta liribec teci.
Na Bcitlii imenovan. In veliko hvalo zreči
Za ta šac. kter je tu »lan. Fn^ svetnik tukej prebiva.
Čudeži so njega moč: Pereerin tukej počiva, \ sim «leli svojo pomoč.
Rojen je v Laškim kraju In otl žlahtnima stanu. Zdaj pak v nebeškim raju
Se oii veseli močno. V mestu tam Forli z imenam
Rojen ino pokopan. Obdan z velikim terpljenjam. \ se on prestoji voljan.
Od raka jeden do kosti
Je on bil na nosi res. Bog pil ga ne zapusti.
Posije mu pomoč z nebes; Ker njegove hude rane
Sceli en angelski duh. To v plačilo mu ostane, ki ga posije mu sam Bog.
O Marija, sveta Devica!
O preljubi Peregrin! Skaži nam. o Pomočnica. Svoje milosti spomin!
Ta kdor koli k njemu pride. Brez pomoči ne gre preč, Brez tolažbe ne odide.
To vsakteri mora reč'. Je to storil še na sveti.
Se veči moč bo zdaj imel, Tebe iz nadlog oteti.
Če sem k njemu boš prišel.
To je skazal Laškim krajam,
S čudeži pomagal vsim. Vse tolažil s svetim rajam.
In je sprosil gnado vsim. Pa ne samo Laški deželi
Oii deli svojo pomoč; Ti. o Bcrdo! se veseli. Dal t ud tebi je to moč.
Za tega voljo k njemu kriči, Zdaj povzdigni svoj obraz; O Peregrin! sereno zakliči,
V revah usmili se čez nas! \ revah ti nas ne zapusti.
In perstopi nam vselej, ko nas tarejo slabosti.
Ter nas perpelji v sveti raj!
Peregrin! daj zadobiti
Nam srečin konec ino kraj, Tukej prav Boga ljubiti. Po tem doseči sveti raj!
IVIilft darovi.
Za uboge Indijanc: Iz Šent-Jerneja 3 gold. — Neimenovan dobrotnik 4 gold. —
PrcmciiiVie «liiho%»iiic.
^ Ljubljanski škoTii. Prestavljeni so kaplani: Gosp. L. D r e m o t a v Lstijo. gosp. >lih. Tavčar v Ig. gosp. Jan. Poč-kar v Hrenovice. njegovo mesto ostane izpraznjeno.
Odgovorni \rc.lnik; Andrej Za mej r. — Založnik: Joief Blatnik.