POSTN Naročnina v Jagoslavili znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravat Maribor. Raška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun Št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 130 • Maribor, četrtek, dne 14. novembra 1940 e Leto XV IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH L POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN INA PLAČANA V GOTOVINI Kaj je z gospodarskim svetom? Važen, če ne najvažnejši faktor v gospodarstvu je delavstvo. Gospodarski politiki so potrebne izkušnje, ki jih vsaj vsestransko nimajo ue politiki in ne birokracija. To je dejstvo in ni nobena sramota, ker je nemogoče, da bi posameznik zase poznal vse dobre in slabe strani gospodarske politike ali tudi določbe in ukrepe, ki se izdajajo glede njenega izvajanja. Naša zahteva, da se ustanovi poleg političnega parlamenta tudi gospodarski svet, je načelna. Gospodarski svet in politični parlament je v gospodarski politiki, kar je v stanju sedanjega razvoja gospodarsko - socialna nujnost. Treba je uvajati načrtno gospodarstvo, da bo bolj služilo namenu, treba j® pa tudi gledati na to, da o izmenjava blaga v redu vršila in da sč 5 gospodarsko politiko ustvarjajo boljši socialni pogoji za življenjski obstanek onega dela prebivalstva oziroma človeštva, ki kljub veleprodukciji bla- $1 1 avnosvni sprejem Molotova je 2e popoldne sprejel Hitler Mol oiova I fl enimi vsega, kar potrebuje za življenje. Gospodarski svet in parlamentarizem hnata reševati širok problem, za kate-rega se danes javnost deloma zanima, deloma pa sploh ne. Predsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov je v spremstvu 32 višjih funkcionarjev in strokovnjakov SSSR za politična in gospodarska vprašanja prišel v Berlin v torek, dne 12. t. m. dopoldne. Molotovu se jč peljal naproti s posebnim vlakom nemški zunanji minister von Ribbentrop, s celim štabom spremljevalcev. Prvi plo-zdrav je bil v nekdanjem svobodnem mestu Gdansku (ki je bil povod za izbruh sedanje vojne). Na kolodvoru je obšel Molotov po-strojeno častno četo nemške vojske, medtem ko je nemška godba igrala »Internacionalo«, potem pa nemške državne himne »Die Wacht am Rhein« in »Horst Wesel Lied«. Po prisrčnem pozdravu z Ribbentropom in njegovim spremstvom je vlak prisluškoval ves svet. Pozabljen je tudi'njih let, v katerih so bile izrečene šte- * bolj in bolj prihaja v pomanjkanje ne ceremonije ponovile, dasi je izredno lepo svečanost motil hud dež. Kljub temu je bila pred kolodvorom in kanclerjevo palačo zbrana velika množica .orna pa spiuu ne j. ^ j. gg jn gA oddelki ki SQ na_ Gospodarski svet zagovarja,o danes ^ vzkUkali Molotovu s >>Heil lUcls gospodarske organizacije in kor- m Poracije po vsej državi. Ni je že skoraj konference, na kateri bi se ne poudarjala ta zahteva. Pravijo namreč, da so razne naredbe in ukrepi preveč nepraktični, težko izvedljivi itd. To je Vsekakor pritožba. Zahtevajo, da naj se Pred. izdajanjem ukrepov zasliši gospodarske korporacije, češ, da je ta želja samoobsebi umljiva. Gospodarske korporacije imajo v tem oziru prav, da zahtevajo sodelovanje ter bolj enostavne in praktičnejše predpise. Ali. to še ni glavno bistvo gospodarske politike. Gospodarska politika ni namenjena le praksi, le povoljnemu t^ospevanju in večjim dobičkom v ko-gospodarskega kapitala, ampak ®F®dvsem družbi in njenemu blagosta-Prav zaraditega morajo gospodarske svete tvoriti gospodarstveniki in konzumenti, gospodarski in socialno-Ppliitični strokovnjaki, ker bi sicer služili prvemu namenu, drugemu pa ne. , ^ahteva p0 gospodarskem svetu je, akor nam dokazuje socialno-politična praksa, opravičena in je že skrajni čas* da se uresniči tudi pri nas v smislu, kakor smo uvodoma in v prejšnjem odstavku navedli. Potapljanje ladij in izdelovanje novih. .Zadnjič smo poročali, da so se Nem-f odločili zastaviti vse svoje sile za u-a'čevanje angleškega trgovinskega bro--a°via, da bi na la način uresničili že pred več meseci od Hitlerja proglašeno ”*°kado Anglije. Iz Londona poroča Keuter da s0 znašale angleške izgube ”a Ifdjah v prvem letu vojne 1,300.000 111 prav toliko je izgubila tudi Nem-. n6lija je te izgube vse nadom.es-meščni tudi. sedaj lahko sproti nado- Moskau« in »Heil Hitler«. Berlin je v zastavah na ča§t visokega in. izrednega gosta, poleg zastave s kljukastim križem, simbolom moči in sla- takozvani antikomintern pakt. Nacistična Nemčija in komunistična Rusija sta spoznali, da moreta živeti složno druga poleg druge, da moreta gospodarsko in politično sodelovati, ako si razdelita življenjski prostor in z razmejitvijo življenjskega prostora določita tudi mejo ideologijam: tu fašistična, tam komunistična. Do tega spoznanja je prišel najprej Hitler, utemeljitelj ideologije nemškega fašizma v »Mein Kampf<*, tako na-glaša nemško časopisje. On je bil tudi, ki je odločno krenil po poti starega Bismarcka, kateri je tudi naglašal potrebo sodelovanje Nemčije z Rusijo, V SSSR pa je taka politika postala možna, ko je bil dokončno likvidiran trockizem, ki je zagovarjal načelo večne revolucije in je po številnih procesih zad- vilne obsodbe ljudi, politikov in generalov, ki niso hoteli razumeti Stalina in njegove politike, ampak so rovarili proti interesom SSSR in načelom, ki jih je zasledovala komunistična stranka in potem na strankinem kongresu marca 1. 1939. tudi slovesno sprejela na predlog Stalina, ki pravijo: SSSR je za mir in za ojačenje poslovnih zvez z vsemi državami. SSSR je za mirne in korektne odnošaje z vsemi sosednjimi državami. SSSR bo podprla vse one narode, ki so postali žrtve napada in ki so sprejeli borbo za o-brambo neodvisnosti svoje domovine. Plod Stalinove politike je sedaj dozorel. Nemčija in SSSR sta postali velika gospodarska, politična, pa tudi u-darna sila. Kaj bodo sklepali v Berlinu? Takoj popoldne v torek, dne 12. t. m. je bil Molotov sprejet pri Hitlerju in so začela posvetovanja. O vsebini posvetovanj zaenkrat še ni ničesar znano. Kar se govori, je več ali manj ugibanje. Vsekakor pa so bili dogovori, ki bodo sklenjeni sedaj, pri' ve uiijj rv l iZiViiii inuoi oici «• • v ■ « 11* v fašističnem duhu prerojene velike prajljemze popre,, ker v par dneh m rt rt rt rt/\ — -1 ■ ^1 rt I r\ 4-. vrort U rt rt 1 rtrtt rt tr Nemčije, se vijejo z vseh državnih po slopij, pa tudi s privatnih hiš, rdeče zastave s srpom in kladivom, simbolom komunistične revolucije, ki je preporodih Rusijo. Složno se vijeta obe zastavi druga poleg druge in daleč za nami so žolčne polemike sovjetskega in nemškega radia iz leta 1938, ki jim je nekoč mogoče obdelati vseh problemov. Kakor se trdi, je prispel v Berlin tudi italijanski minister grof Ciano in bodo razgovori tudi z njim in pa z japonskim poslanikom v Berlinu Kuruzuom. Goringov list »Essener National-Zei-tung« poroča, da bodo ob tej priliki razpravljali ne samo o novem redu v Evropi, ampak sploh o reorganizaciji svetovne politike v zvezi z bodočim zlomom angleškega imperija. Zbližanje med Nemčijo in SSSR je omogočilo tudi likvidacijo starih sporov med SSSR in Japonsko, ki bosta na ta način dobili večjo svobcdio akcije. Sedaj je napočil čas, da se sklene nov dokončni sporazum za bodočnost. Kaj pravijo v Zedinj. državah? Vojni minister Knox je govoril o berlinskih posvetih in izjavil, da bodo na sklepe, ki bodo napravljeni v Berlinu, odgovorile Združene države z dejanji. (Reuter.) Grki še vedno napadalo Italijani pripravljajo ofenzivo iz smeri Korče v Albaniji. mr,.. • Vse’ kar potope nemške pod tj/?106 ak letalske bombe. Tu pa ni ■ni 6 — i ^radnja ladij, ki jih je Anglija hJa-C1'\t X^ecknienih državah in v Ka- , L Zedinjenih državah bo dobila ,8šaaj en daj nhlijon ton ladjevja,ki ie se- Grško uradno poročilo pravi: Z grškega bojišča poročajo, da grška vojska v pogorju Pindus še vedno zasleduje razpršene oddelke italijanske divizije »Venezia«. Italijani so napravili napako, da so prenaglo prodirali po dolini reke Vojuše, ki teče vzhodno od Janine. Grki so imeli zasedene grebene gora in so potem z bokov in od spredaj napadli prodirajoče Italijane. Grško u-radno poročilo navaja, da je od 12.000 mož italijanske divizije najmanj dve tretjini mrtvih, ranjenih in ujetih. Grki so zaplenili mnogo vojnega materijala, ki ga s pridom uporabljajo proti umikajočemu se sovražniku. Dne 11. t. m. so Grki na tem odseku fronte vjeli nadalj-nih 11 častnikov in 600 vojakov. Umik iz doline reke Vojuše je prisilil Italijane, da. se umaknejo tudi čez reko Kalamas. Grki so prodrli po dolini reke v smeri proti morju in zavzeli 4 mostišča, ki so jih imeli zasedene Itali- jani. Med tem pa je reka Kalamas narasla in se je dolina spremenila v pravo močvirje. Tu je na umiku italijanska motorizirana divizija. Na fronti pri Korči so po poročilih, ki prihajajo z naše meje, Italijani zavzeli par vrhov, ki so jim jih iztrgali Grki in vse kaže, da se tu pripravljajo na veliko ofenzivo. To se more sklepati tudi iz imenovanja generala So-ddua za novega poveljnika italijanske vojske v Albaniji, ki se je izkazal ved-n" kot dober vojskovodja že od leta 1900. Angleži bombardirali Drač in Valono. Angleška letala so dne 11. t. m. napadla Drač in Valono v Albaniji. V Draču je nastal velik požar, ki je bil viden 150 km daleč. V Valoni pa je bilo zadeto veliko municijsko skladišče. 15 milj daleč je bilo videti tri goreče ladje. (Reuter.) Letalski boli nad Anglllo In Nemčijo Mirna noč v Londonu V nedeljo, dne 10. t. m. so Nemci napadli Anglijo v skupinah po 100 le-Qai še — -- tal. Toda samo po par letal je doseglo '*4žb. ameriških paroplovnrh, Londoi, pri ten?je bilo sesireljeno 13 | nemških in 13 italijanskih letal. 5 an- 1 gleških letal se ni vrnilo. V pondelick, hektarjev polja in travnikov je za- , .. , . , ., Vi^a Z zakodni Bosni, kjer ie bilo zadnie,^e 11. t. m. ie b.lo le malo nemških ™ao deževje. Inapadov in od 21. ure dalje je London mirno spal do poznega jutra. (Reuter.) Tudi. dne 21. t, m. so bili napadi Nemcev zelo neznatni, in je bilo sestreljeno samo eno nemško letalo. Angleži so v noči na 11. t. m. bili nad vso severno Nemčijo do Gdanska in so metali bombe na mnogo krajev in mest tudi v zasedenem ozemlju. AngleZI o škodi v Hamburgu Reuter poroča, da je škoda, ki jo je utrpel Hamburg vsled bombardiranja, ogromna. Doki so morali ustaviti delo. Industrija .se seli na Poljsko, ladjedelnice so razdejane, istotako tudi velike tržnice. V ladjedelnicah Blohm &Voss so bile razdejane tudi ladje, ki so bile v gradnji. Od 26 podmornic, ki so jih na novo gradili, jih je bilo pet uničenih. Istotako je bilo uničenih precej na novo izdelanih letal. Tanki za olje so zgoreli, v kolikor pa so ostali, so brez pomena, ker ni ladij, ki bi dovažale petrolej preko morja. Za vožnjo iz Hamburga v Berlin je treba 24 ur, namesto 4 ure. Med potjo je treba petkrat prestopiti. Približno enaka razdejanja, kot prej našteta podjetja, je utrpela vsa večja industrija. V Berlinu je bila doslej hudo poškodovana tudi velikanska tovarna za električne naprave in radio aparate Siemens-Werke. Na Essen so angleška letala metala bombe že 16 krat. Nemci so vrgli na London 200.000 kg bomb DNB. V noči na 11. t. m. so nemška letala vrgla na London 200.000 kg bomb. Čez dan so nemška letala napadla vzhodno Anglijo, zlasti kraje: Buck-shill, Hastings pri Londonu, Dover, Clakton. in Yarm(outh, Eastbury, Miarga-te, Birmingham in Liverpool ter Gree-ham. Bombe so zadele železniške -naprave, letališča, tovarne za orožje in druge važne objekte. Sestreljena so bila 4 angleška in 5 nemških letal. Višek nesramnosti Z dokazi na dan! V teh težkih časih bi bilo res potrebno, da bi se strankarske strasti med raznimi strujami ublažile in delalo na to, da se kot narod kolikor mogoče strnemo. To bo moral priznati vsak pameten človek, pa najsi že pripada kateremukoli svetovnemu nazoru. Tega pa prav nič ne razume ljubljanski »Slovenec«. Ta namreč misli, da je ravno sedaj čas, da lahko izliva solide sveje politične umazanosti na svoje politične nasprotnike, • Tako je ta list v četrtek, dne 7. novembra t. 1. pod rubriko iz Trbovelj objavil pamflet, ki je samo »Slovenca« in njegovega značaja vreden. V tem pamfletu pravi med drugim: »Svoj čas so pri rudniku bile družinske doklade, a so se bile na zahtevo marksističnih zaupnikov odpravile, kakor so le- ti pri nekih pogajanji^ tudi soudeležbo na čistem dobičku pri TPD odklenili.« Pozivamo »Slovenca« v imenu ogromne večine rudarjev, njihovih žen in otrok, ki so s tem najbolj prizadeti, da pove imena dotičnih zaupnikov, dan tozadevne razprave in besedilo zapisnika te razprave, ko je bilo kaj takega sklenjeno. Upamo, da se bo »Slovenec«, ki se .priznava za res resnicoljubnega, temu našemu pozivu odzval, ako tista načela, ki jih zastopa še kaj veljajo. Za ureditev plat zasebnih nameščencev Preložena poravnalna razprava pri banski upravi Pri banski upravi je bila dne 11. t. m. poravnalna razprava za ureditev plač zasebnim nameščencem. Nameščenske organizacije so zahtevale, da se Priznajo nameščencem draginjske doklade v višini 10 do 50 odstotkov in razen tega, da se plača vsem nameščencem 13. iplača. Delodajalske organizacije so po večini odgovorile pritrdilno, toda ker ni bilo verjetno, da bodo delodajalci draginjske doklade tudi res priznali, so se nameščenske cfrganizacije obrnile na Inšpekcijo dela in Rudarsko glavarstvo za posredovanje in sklicanje poravnalnega postopka. Se predno je bila sklicana poravnalna razprava, so se delodajalske organizacije sporazumele, da se osvoji povišica plač, kakršno je uveljavil hrvatski ban in sicer: Nameščenci s plačo do din 1100 naj bi do- Doma- it* st/eh* bili 50 odst. poviška, pri plači od din 1101 do din 1500 45 odst., pri plači din 1501 do 1600 40 odst., pri plači din 1601 do din 2000 35 odst., pri plači din 2001 do din 2100 30 odst., pri plači din 2101 do din 2500 25 odst., pri plači din 2501 do din 2600 20 odst., pri plači din 2601 do din 3500 15 odst. -toj šest parov čevljev pred posteljo!« ... Ljudje so vreščali od brezumne, div)e Vesevf.;' da je moral Pineke s svojimi litanijami preneh^ ; In med tem, ko se tydi že sam ni mogel vec z rz ter se je začel smejati, je nesramna babnica o p okno in z naglo kretnjo zlila smrdečo vsebino veh* cinaste posode na pod oknom stoječe, ki so v ^ petem pričakovanju, dvignjenih obrazov zrli kvtf* V odgovor se je začulo divje maščevalno vpit,* P zadetih in rezki, veseli vzkliki gledalcev, ki na sr ^ niso dobili ničesar na glavo. Toda tudi ti, ki s j od zadovoljstva in smeha valja h po tleh, so- b mnenje kanibalsko preklinjajočih in močno pi žrtev, da ta grdobija presega vse meje m fli izredno in temeljito pokoro. Pol minute po bilo na vsej hiši nepoštenega cerkovnika in predrzne boljše polovice niti ene cele sip < CELJE Akcija malih trgovcev. Mali trgovci so pred več kot enim mesecem poslali na razne ministre in odločujoče činitelie resolucijo, v kateri MARIBOR Zakaj se izvršujejo cestna dela v naši občini j Vsi pekovski mojstri oproščeni. Pekovski tako počasi? Mnogokrat se v časopisju raz-1 mojstri, ki so bili obtoženi, da so prekršili so zahtevali ureditev razmer v trgovini zlasti pravlja o tem, zakaj se vrše cestna dela tako j uredbo o preskrbi prebivalstva s tem, da so Slede veletrgovcev, ki so ponekod prodajali j P°časi. Ljudje grajajo to počasnost, ki povzro- j pekli v ponedeljek ponoči in prodajali svež blago malim trgovcem dražje, kot pa so ga v ^ ^a se kakšno delo zavleče od zgodnjega I kruli, so bili pri razpravi dne 12. t. m. vsi -- - • ■ poletja tja v pozno jesen, ko začne dež in mraz. | oproščeni. Sodnik dr. Obran se je prepričal, nadrobni prodaji oddajali svojim strankam in raz[en tega niso večkrat dobavili blaga malim trgovcem, dočim so ga sami pošiljali strankam direktno. Resolucijo je podpisalo 150 trgovcev |n bi jo podpisalo tudi 1000, ako bi ne bil omejen promet z motornimi vozili. Na to resolucijo še ni odgovora. Mali trgovci smatrajo, da je rešitev v resoluciji nanizanih vprašanj nujna v interesu konzumentov. kakor tudi obstoja trgovcev na drobno. Odstranite ovire izpred vhoda v Cinkarno Ponovilo se dogaja, da stoji cela garnitura tovornih vagonov, večkrat celo kar dve, na ^.porednih tirih pred vhodom v Cinkarno. Pelavstvo, ki hodi ponoči na delo in iz dela, Je Primorano, da obhodi te garniture vagonov, a‘i Pa da se plazi Poa kolesjem vagonov čez tire v tovarno. Lahko si mislimo, kako ie to Prijetno, ako ima človek s seboj kolo in kako varno je plazenje pod kolesi vagonov. Če nič drugega, delavec ki se plazi pod kolesi, se Parkrat udari z glavo ob vagon in odnese nekaj bušk. Postajno upravo opozarjamo na to nemogoče stanje, s prošnio, da ukrene potrebno v izogib nesrečam. Kaj lahko se pripeti, da bi se med tem, ko delavstvo leze pod vagoni, izvršil kakšen premik in gotovo bi bilo Par žrtev. Vsepovsod velja pravilo, da mora biti vhod in izhod iz tovarn prost. — Prizadeti delavci. 500 letnico Gutenberga proslavijo celjski tiskarji v soboto 16. novembra ob pol 9. zvečer v mestnem gledališču. Na sporedu je dramatiko prikazan razvoj pisave od pračloveka do Gutenberga. Nastop Gutenberga i» njegov vpliv na kulturni razvoj človeštva. Pogled v tiskarjevo delavnico v sedanjosti. Sodeluje že-‘ezničarska godba iz Celia. — V našem tisku Sfrio že večkrat obširneje pisali o Gutenber-Kovem izumu. Pred njim ie bila pisana in tiskana beseda privilegij zelo ozkega kroga bogatih ljudi. Šele njegov izum je pripomogel najširšim množicam človeštva do cenene knji-S® in s tem do splošne izobrazbe. Delavstvu toplo priporočamo, da poseti do slavnost. HRASTNIK . Zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem vsem delavcem in delavkam Kemične tovarne v Hrastniku za podporo v znesku din ?°0, ki sem jo prejel v času dolgotrajne bo-^ni moje žene, ko sem vsako paro res nuj-"° potreboval. Darovalci so pokazali s tem .voj socijalni čut, da so si pritrgali sebi in po-jwiJi ubogemu družinskemu očetu treh otrok, Ki so vrhu tega sedaj ostali še sirote brez ma-ere. — Franc VVolf. — (S smrtjo dobre žene Prizadeti rodbini izrekamo naše iskreno sožalje!) LAŠKO Spremembe na srtfskem načelstvu. Sreski acelnik g. dr. Karel Tekavčič je premeščen "a policijsko upravni oddelek banske uprave. » , ^egovo mesto je bil imenovan sreski načelnik g. Andrej Bizjak iz Logatca. — V Lo-Satec je odšel sreski podnačelnik g. dr. Josip Jro/.im, ki je bil dolgo vrsto let v našem kra-tt in znan, ko* zelo objektiven. Z ozirom na Ujno potrebno nadzorstvo nad izvajan iem redbe o minimalnih mezdah in drugih socijal-i zakonov, .ga bodo tudi delavci in name-'-enci pogrešali. KRANJ lmwekai 0 gasilski to?i)oK- Pred kratkim smo Slaviv ^Tj,u £as|lsko tombolo z velikimi . .vUlmi nnmR-i k Pr tnmhrklr* —:.... v. 2a počasno vršenje javnih občinskih del ima' da so mojstri prekršili uredbo v dobri veri, občina svoje razloge. V vsakoletni proračun! ker so imeli v rokah brzojav ljubljanskega se vstavi vsota, določena za javna dela, vrše se pa ta dela potem v sorazmerju s številom v občino pristojnih brezposelnih in se pri tem združenja pekovskih mojstrov, iz katerega je izhajalo, da ie ban dovolil reko kruha ob ponedeljkih ponoči in tudi prodajo svežega kru- kalkulira tako, da imajo brezposelni zaposlitev j ha, dokler se ne bo rešila prošnja, ki so jo skozi vso leto. Ako bi občina predvidena dela ; pekovski mojstri vložili na trgovinsko minl- vršila z isto naglico, kot jih vrše zasebniki,: strstvo v Beogradu. Ako bo državno tožilstvo potem .bi morala poleg brezposelnih najeti še : vložilo priziv, se bo z zadevo pečalo še okrož- celo vrsto drugih delavcev, ko bi pa bilo delo j no sodišče. končano, bi pa brezposelni mogoče že sredi i Na občnem zboru »Kulturbunda« v Mariboru poletja ostali brez zaslužka in podpore, kar je bil izvoljen novi odbor in sicer: predsednik vek i mi dob'tki- Ker so tombolo priredili člo-nikafcfcbni gasilci’ nimam0 proti tej prireditvi način, govorov, pač pa moramo oporekati SQ "'U tonibolske prireditve. Nekateri srečniki ve^nreč zadeli kar po pol vagona moke, koria krompirja, več 100 kg riža, slad- delie, 0,;’a itd- .v današnjih časih je tako raz-nuditian^ dobitkov nesocialno. Bolje bi bilo in bi tombol z manjšimi količinami živil Podariti lern *me'i ^11C*' več srečnikov. Enemu !o preveč po! vaK0,la m°ke je vsekakor ma-kart do^im °Sr°mna množica z nabavo bitek Tn enemu srecr|iku tako ogromen do-rejanju bnri^iUpošt?V? 5.asilska četa pri pri-koristnn nti to,mb*° Naše."ačelo je: »Vse festvom' Sm.i ,rli S *ocialni,n čutom in ranjčan Udeleženec tombole, vendar ne M8p5v^ki tečal. EsPerantsko društvo »Ze-?$rS!a<\ l’riredl v, »Cankarjevem domu« !mai tet:a^ na katerega vabi vse ki ri(e'° * * j,° in Priliko učiti se esperanto. Otvo-"atn x.a,ja bo v Četrtek ob 20. uri jn se bo 'Mi ^ teCaj Predvidoma vsak četrtek ob 0 RIMSKE toplice ^i v®^em bet(?,ls,tcni mostu. Betonski most, tujski 1 s P°staie v kopališče, je za današnji tak0 r promet že zastarel. Njegova širina je ilvtohJKM,na da jedva zadostuje za vožnjo tr‘Ost„ ?lIov- Mnogi avtomobili vozijo preko l? 0ra£ .P0S'taJii P°8tl, hotelu, v tovarno pet Ster nu i" tovarno lesnih izdelkov v Jur-Ka Vasu gradnje tega mostu razvite- ?0r bo li,Zlua s?l?.h Se ni bil°- Cestni od-r*a, 6eSce . ,ra.z" liati 0 "iegovi razširitvi. > 'koridor ! M "a. y?aki.strani P« 1 m 31- s? se 1p»„ fe sf. 'zoKnejo vozilom. vj$fri a li ii f11 ne morejo umikati, tin Po\it* zsir|tev bi bili nizki, če bi jo iz- ,r vest)°čan avtnnv\Kir ,p c? mi,ogo tujcev to rnostn 'n e,m- ter Je res nili"° iz' "ostovno razširitev. bi zopet povzročilo negodovanje. Brezposelnim bi s tem ne bilo pomagano, ampak bi bil njihov položaj še slabši, kot je. Tako vsaj argumentirajo na mestni občini. — Pri gradnji oz. tlakovanju Frankopanove ceste so imeli pa še to smolo, da ie primanjkovalo voznikov, oz. vprežne živine za odvažanje in dovažanje materijala. Namesto 10 (voz je bilo mogoče dobiti samo pet voz vprege in še teh bi kmalu ne bilo na razpolago, ko se je pričel graditi Kutterjev stanovanjski blok. Vsled ogromne podražitve vina se bo na^lo dvignil konzum piva. Konzum piva je pri nas silno nazadoval, ker je bilo vino neverjetno poceni. Letos pa je bila slaba vinska letina. Po vinu je silno povpraševanje in cena- mu naglo raste. Računajo, da bo stalo vino liter din 20, din 24 in tudi več. Po koliko bo dalma-tinec. se še ne ve. Vsekakor pa bo pivo uspešno konkuriralo vinu, ker bo znatno ceneje. Pivovarnam se obetajo v prihodnjem letu dobri časi. Konzum piva se bo zelo dvignil in mogoče se bo celo pokazalo, da so nekatere pivovarne prehitro zaprli in demontirali. Jabolčnik se letos prodaja po din 5 liter, torej se je tudi ta »proletarska pijača« zelo podražila. Povišanje mezd delavcem v delavnicah državnih železnic. Te dni se je med delavci v delavnici drž. žel. raznesla vest, da je intervencija, ki io je izvršil akcijski odbor v Beogradu zaradi povišanja mezd uspela in da bodo mezde povišane začenši od 25. septembra t. 1. za nazaj. Povišica bo nekoliko izboljšala položaj delavstva v delavnicah, ako se bodo napovedi glede povišice uresničile. Železniška uprava bo v to svrlio porabila del Prihrankov lanskega^ leta, ki so znašali 168 milijonov dinarjev. Zaenkrat še ni službenega obvestila. Vendar tudi člani uaruž. trdijo, da je vest resnična in da jim je bilo to sporočeno na pristojnih mestih ob priliki neke intervencije. Delavstvo že težko čaka na 15. november, mogoče bo takrat že tudi upravi kaj znano zastran povišice. Čuvajte delavčevo zdravje! V kotlarni delavnice drž. žel. so delavci izpostavljeni silnemu prahu, ki se vleče kakor megla. V tem oddelku namreč tudi čistijo iz kotlov vodni kamen, kar povzroča mnogo prahu, ni pa nobene prave ventilacije, da bi prah odvajala. V drugih modernih 'tovarnah imajo zato na razpolago poseben prostor s predpisanimi venti-lacijami, poleg tega pa morajo imeti delavci pri opravljanju tega dela še posebne zaščitne maske. Potrebno bi bilo, da se v tem oziru tudi v delavnici drž. žel. nekaj ukrene v zaščito delavcev, ki v kotlarni itak morajo opravljati eno izmed najtežjih del. Delavci se upravičeno bojijo, da bo začela med njimi še hujše razsajati jetika, zato apelirajo na vodstvo, da skuša čim preje ta nedostatek odpraviti. 30 ljudi je bilo aretiranih ob priliki iPolicijske racije. En del so jih odpremili v njihove domovinske občine, nekaj pa jih je bilo pridržanih v policijskih zaporih. Josef Klingberg, bančni uradnik; namestnik Baumgartner Egon, uradnik: I. 'tajnik Rudoli Holzer, gradbeni, mojster; II. tajnik Grili Gott-fried, uradnik: I. blagajnik dr. Bučar Edvard, odvetnik; II. blagajnik VVeiss Maks, kotlar: pregledniki računov: Anrather Peter, čevljar, dr. Galle Gerhard, zdravnik, Kiffmann Karel, uradnik in Šori Hans, trgovec; prisedniki: Da-dieu Oto, mehanik, Egger Albert, zobni tehnik, Finkeš Rudolf, Rochel Hans, mizarski mojster. Welt Ferdinand, mehanik, \Verbnik Oskar, skladiščnik, Winder Fric, strugar in inž. \Vagner Richard, obratovodja. Mariborski »Kulturbund« je baje štel lansko leto okrog 500 članov, letos pa ie članstvo zelo poraslo. Kot zelo požrtvovalni so se po Poročilu »Deutsche Nachrichten« izkazali mariborski člani >Kulturbunda«, ko so opravljali prostovoljno delo v zemunskem 'taborišču besarabskih Nemcev. Vsem tem prostovoljcem je le prehitro potekel čas v taborišču, ko so se ipo 14 dneh morali zo.pet vrniti nazaj k svojemu delu. Na progi Maribor—Ptuj bodo sedaj uvedli še en nočni avtobus, ki bo vozil iz Maribora nekako ob 22.30 uri. § tem bo uvedena četrta dnevna vožnja na tej iprogi, kar bodo prebivalci .gotovo pozdravili, ker so bili nekateri vlaki na progi Maribor—Čakovec ukinjeni. Večerni avtobus, ki je doslej odhajal ob 18.30 uri iz Maribora, bo odslej odhajal že ob 17.15 uri. Čim bo novi vozni red potrjen od banske uprave. bo začel obratovati ta nočni avtobus. Nov slučaj pasje stekline. Ker se je dne 10. novembra t. 1. pojavil nov slučaj pasje stekline, se pozivajo vse osebe, ki bi eventuelno bile ugriznjene od psa. da se javijo mestnemu fizikatu. Ukinja se omiljeni strogi pasji zapor in zopet odreja strogi pasji zapor, razglašen dne 19. julija t. 1. Kršenje tega razglasa se bo kaznovalo po kazenskih določilih živalskega kužnega zakona z dne 14. junija 1928. Poskus samomora je izvršila 19 letna hišna pomočnica Angela Čuček iz Studenc. Z revolverjem si je pognala kroglo v prsa. Reševalci so jo nemudoma odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Na 14 dni zapora ie bil obsojen pri tukajšnjem okrožnem sodišču 66 letni prevžitkar 1 omaž Mikša iz Ptujske okolice, ker je svojemu- sinu, ki je bil v Celovcu, Poročal neresnične vesti o razmerah v naši državi. Pismo so zaplenili pri sinu obmejni organi, ko se je te dni vrnil iz Nemčije. Ljudska univerza. Na humorističnem večeru v petek, dne 15. t. m. nastopi poleg urednika »I otega lista« Božo Podkrajška in pisatelja Ivana Roba tudi Franc Milčinski-Ježek, dober znanec naše radio publike. Predprodaja vstopnic pri ge. Zlati Brišnik, Narodna gledališče je dovolilo delavcem 40—50 odst. popust na vstopnini. Interesenti se naj oglasijo pri svojih strokovnih organizacijah. Narodno gledališče. Sreda, dne 13. novembra: zaprto. Četrtek, dne 14. novembra ob 20. uri: »Na cesaričin ukaz«. Premierfi. POSLEDNJE VESTI Podrobnosti o veličastnem sprejemu Molotova v Berlinu DNB poroča, da vsi nemški listi objavljajo obširna poročila o prihodu in sijajnem sprejemu Molotova v kanclerjevi palači. Vsa poročila so bogato ilustrirana. V uvodnikih se na-glaša izreden 'Pomen nemško-sovjetskega sodelovanja in koristi, ki ji ti bosta od tega imeli obe državi in ves svet. Goring in Hess sta dne 13. t. m. dopoldne sprejela Molotova in se z njim posvetovala v duhu netnško-ruskili prijateljskih odnošajev. Posvet Moloto\a s Hitlerjem je trajal poldrugo uro. Sprejem Molotova je bil na Anhalt-sketn kclocivoru, četudi so kolodvor Angleži že enkrat bombardirali. Nemško vojno poročilo: V noči na 12. november Angleži niso mogii napadat: Nemčije zaradi mraza in ledu, ki se je delal na krilih letal. Pač pa so Nemci uspešno bombardirali angleška pristanišča. V noči na 13. november je par angleških letal priletelo nad Nemčijo. Letala so vrgla bombe na odprto iPolje, samo v enem kraju je bilo porušenih nekaj hiš. Italijansko voino poročilo pravi, da so italijanska letala sestrelila II. oktobra 10 in ne samo 7 angleških letal. Angleško vojno poročilo dne 13. t. m. pravi, aa so angleška letala v noči na 13. t. m. metala bombe na Nemčijo in razna pristanišča. Zadeti so bili doki. ladjedelnice, tovarne, petrolejske zaloge in čistilnice, kolodvori in železniška križišča. Potopljena italijanska ladja tipa »Cavour«.* V albanskih vodah je angleška mornarica potopila dne 13. t. m. zjutraj veliko italijansko ladjo tipa >'Cavour«. (Reuter.) Grški ministrski predsednik Metaxas je imel govor na univerzi v Atenah, v katerem je izjavil, da nomoč Anglije jamči Grčiji, da bo zmagala. (Reuter.) Pričakuje se. da bodo Angleži zasedli Irsko. DNB poroča, da je videti v irskih vodah vedno več angleških vojnih ladij. Največja angleška ladja »Queen Elizabeth«, ki je bila zasidrana v newyorški luki, je izplula, kakor pravijo, bo oborožena in bo služila za prevoz vojakov. Vojni minister Eden se je vrnil s potovanja po Egiptu, Afriki in bližnjem vzhodu ter je bil dne 12. t. m. sprejet od angleškega kralja skupno s Churchillom. Vesti o odstopu angleškega zunanjega ministra Halifaxa še niso potrjene. V Rim se je odpeljal romunski ministrski predsednik general Antonescu, v spremtsvu italijanskega poslanika v Bukarešti. Urugvajski parlament je razpravljal o zgraditvi oporišč na urugvajskih otokih in povda-ril, da bo ta oporišča zgradila urugvajska republika sama, ne ipa Zedinjene države. Velik orkan je divjal v srednji Amerik5, ki je povzročil velika opustošenja. Iz Mandžukua je odšel ameriški konznl. s katerim se je odpeljala tudi vsa ameriška kolonija z glavnega mesta Mukdetia. • Plaz je zasul železniško progo pri Trbovljah, zato ni bilo zjutraj, dne 13. t. m. ne časopisov, ne ”ošte iz Ljubljane in je bila zveza več ur prekinjena. Nesreča ni zahtevala žrtev. ZABUKOVCA Vsaka šiba ima dva konca, katerih eden se ie obrnil sedaj proti našim gospodom z bele liste, ker so hoteli imeti delegata na zadnjem mezdnem pogajanju ter so na tem pogajanju sporazumno pristali na to, da se sestav.i izmed navzočih delegatov ožji odbor, kateri ima ,;Jol-nomoc se še nadalje pogajati z zastopniki delodajalca. Na tem pogajanju se je sklenilo, da se vsake tri mesece sestanejo zastopniki delojemalcev m delodajalcev k zopetnemu poga- jainJiU\i.na ^ate.re,rJ ,se. bo ugotovilo za koliko odstotkov se je dvignila draginja. Na podlagi tega bi se nam rudarjem tudi zvišale draginj-S^e doklade. Ker pa so cene življenjskim po-trebščinam v zadnjem času občutno narasle zahtevajo naši rudarji tudi zvišanje dragi-ii-skili doklad. To pa se ne, more zgoditi zaradi prej omenjenega sklepa, da se odbor za proučitev indeksa sestane vsake tri mesece. K i temu so pripomogli tudi naši brihtni radikalni j gospodje. Sedaj bi pa radi skrili svojo glavo pred soncem, da bi se jim ne začela cediti mast ?. nje in zahtevajo na vsa usta, z delavstvom vred, da se naj vrši mezdna razprava, dasi še ni Potekel gornji rok. Toda tako ni mogoče skriti greha in se tako izogniti dru-Keinu koncu šibe, ki bo udaril tudi nje. Je pač tako, ako se na razprave pošilja delegata, ki po dvodnevni razpravi, kateri je prisostvoval, vpraša.soseda: »Ti, kaj pa smo dosegli?« Nai-nrz je spal spanje pravičnega in je mislil, da tako nikomur nič ne škoduje. Sodrugi rudarji, ako nomo slepo verjeli raznim širokoustne-zem, se bo to še večkrat maščevalo na naših želodcih. — Rudar. SELNICA OB DRAVI Selniška župna cerkev je deležna generalne obnove. Na novo bo ometana in pobarvana. V času, ko leži sneg v dolini in pritiska čez noč mraz, vršijo zidarji svoje delo. Ker ni za taka popravila primerna doba, vse zmrzuje. Malta in barva se ne sušita in malta bo vsled i mraza odpadla in izvršeno delo bo lisasto. To so že stare izkušnje. Ako bi imel delavski sloj svojega zastopnika v cerkveno konkurenčnem odboru, bi lahko marsikaj svetoval iz svojih izkušenj. Za kritje izdatkov popravila bo sigurno naložena večja doklada na davščine? CRNA PRI PREVALJAH Vsem našim naročnikom v Žerjavu tem potom sporočamo, da bosta odslej pobirala naročnino za naš list ss. Kuzjan Jože in Rotar Alojz, ker s. Sekavčnik Ivan ne more več vršiti tega dela. Sodružno prosimo vse naročnike, da tudi novima inkasantoma kolikor mogoče olajšajo njuno delo in redno plačujejo naročnino za »Delavsko Politiko«. — S. Sekavčniku Ivanu pa se tem potom prav iskreno m sodružno zahvaljujemo za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo, ki ga je opravljal kot poverjenik našega lista v 2erjavu. Dasi že dokaj prileten, je bil s. Sekavčnik neumoren na delu za širjenje »Delavske Politike« kateri je pridobival nove naročnike in pobiral na-rocnino. Verno, da je *to delo združeno z pre-cejšnjimi neiPrijetnostmi. zlasti tam. kjer se naročniki ne zavedajo v polni meri, da je treba naročnino za delavski list plačevati redno in da vršijo poverjeniki to delo prostovoljno. Baš radi tega pa naj bo s. Sekavčnik za vzgled vsem mlajšim sodrugom, ker je dolgo vrsto let neumorno in požrtvovalno opravljal to važno funkcijo poverjenika. Prepričani smo, da bo tudi v bodoče še vedno Pridobival našemu listu nove naročnike in tako pomagal do čim lepšega razvoja delavskega tiska. Lepa hvala in družnost! Rokopis Machovega »Maja« za 2 milijona kron. Češki pesnik Karel Hynek Macha, ki je živel v času od 1810 do 1836, je napisal še doslej najlepšo češko pesnitev »Maj«, ki jo še sedaj radi čitajo, zlasti zaljubljenci v cvetočem mesecu mainiku. Rokopis te pesnitve je še ohranjen in ga ima neka rodbina v Beli na Bezdezem ter cenijo vrednost te>ga rokopisa, Iti je bil že na več razstavah, na 2 milijona kron. Pesnik Macha, ki je enkrat na potovanju v Italijo obiskal v Ljubljani tudi našega pesnika Prešerna, je wmrl v najlepši mla* dosti 26 let in je ostalo za njim zelo malo spominov, zaradi česar ima ta rokopis tako visoko Ceno. , Zatemnitev pokopališč se mora po nalogu policijskega ravnateljstva v Pragi strogo izvajati na grobovih in tudi v gajih pepelnih 'žar. Ob mraku približtio ob 17.30 ne sme na pokopališču svetiti nobena luč več. Trčenje vlakov pri Jihlavi. Na železniški progi .med Jihlavo in Nemškim Brodom sta v četrtek ponoči v bližini postaje Kamena trčila pospešeni tovorni vlak z osebnim vlakom. Pri tem je bilo več oseb ranienih. Nek sprevodnik je na to umrl v bolnišnici. Na lice mesta je prispela nemška kriminalna policija iz Jihlave in orožništvo 'm Kutne Gore. ČTK. Slatino namesto nafte. Tovarnar Bartak iz Koričan vrta na svojem posestvu v Chropni -za nafto. Ko je prišel do globine 600 metrov, se mu sicer ni prikazala nafta, pač pa je udaril iz jame močen vrelec tople slatine. Vrtal je nato na drugem koncu, kjer pa ie tudi prišel že v globini 365 m do toplega vrelca slatine. Tovarnar vseeno veruje v nafto in vrta naprej, Visoke kazni za vrtnarje. V Brnu sta bila obsojena dva trgovca sadja in zelenjave zaradi tfraženja in ker riista imela označenih cen vsak na 50,000 kron kazni, druga dva pa vsak na 20.000 kron in 'dva na 10,000 kron, neka trgovka s sadjem pa na 14 dni zapora. Nove karte za milo. Kakor v Nemčiji, je vlada tudi v Protektoratu Češke izdala za 'novo razdobje listke za milo, na katere imajo rodbine pravico za čas od 1. novembra do 15. decembra na 125 gramov mila v kosih ali v zdrobljenem stanju., in na 250 gramov milnega praška ali 400 gramov peščenega mila •ali 500 g pralnega praška, otroci pa največ na 100 č toaletnega mila ali 500 g milnega praška, Mila za 'bolnike se bo izdalo največ 200 g toaletnega ali 200 g milnega praška ali 500 g pralnega praška, mila za zdravnike največ 200 g toaletnega ali 250 g milnega praška ali 500 g pralnega praska, mila za uslužbence največ 125 g trdega mila, ali 400 g peščenega mila ali 250 g milnega praška ali 500 g pralnega pra&ka. Novi zavarovalni razredi v delavskem zavarovanju Delodajalci nezadovoljni. Minister za socialno politiko je predpisal nove zavarovalne razrede v delavskem zavarovanju z ozirom na zvišanje minimalnih mezd. Na podlagi zaslužka so uvrščeni zavarovanju zavezani službojemalci v te-le razrede: višina zaslužka na dan do 10.00 din do 20.00 din nad 20.00—25.00 diin nad 25.00—30.00 din nad 30.00—40.00 din nad 40.00—50.00 idin nad 50.00—60.00 din nad 60.00—70.00 din nad 70.00—80.00 din nad 80.00 din Prispevki za one, ki so zavarovani za starost in onemoglost, znašajo: št. 0. I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. zavarovana imezda 10.00 15.00 20100 25.00 30.00 40)00 50.00 60.00 70.00 80.00 razred na dan tedensko 0. — I. 1.00 5.50 II. 1.25 7.25 III. 1.50 9.00 IV. . 1.75 10.75 V. 2.50 14.50 VI. 3.00 18.00 VII. 3.50 21.50 VIII. 4.75 28.75 Proti uvedbi novih zavarovalnih raz redov so delodajalci in njihovo ča Kako izgleda v Romuniji po potresu I Potres v Romuniji je začel dne 10. novembra 1 strašen. Poročila pravijo, da je obratovanje’ ob 2. uri 42 minut in 15 sekund ter je trajal’črpalk ustavljeno in da bodo potrebna večja 1 uro in 52 minut, z večjimi ali manjšami sunki, Po poročilih beograjske potresne opazovalnice je bilo središče katastrofalnega potresa, scpisje, ki pravi, da se ne bi smelo j ki ie zajel Romunijo, okrog 100 km zapadno od uvesti novih mezdnih razredov, ker to preveč obremenjuje gospodarstvo. Doslej je bil najvišji razred XII., v katerega je bilo uvrščeno vse delavstvo, ki je prejemalo din 48 ali več plače dnevno. Temu primerna je bila seveda tudi podpora v slučaju bolezni. Z uvedbo novih mezdnih razredov se bodo zvišale tudi dajatve v slučaju bolezni. Gopodarstveniki in njihovo časopisje pravi, da bo gospodarstvo plačalo na leto 350 milijonov dinarjev več za socialno zavarovanje in samo v Sloveniji 50 milijonov dinarjev. Temu se kmalu lahko odpomore, ako se zniža cena pšenici v Sloveniji za din 1 pri kg pa bo naše gospodarstvo dobilo še enkrat toliko nazaj, kolikor bodo znašali povišani prispevki. Bolan delavec ima v sedanjih časih pravico, da dobi podporo, ako je bolan, s katero bo mogel izhajati. NorveSka mora plačevati Nemtljl 3 milijone kron na dan Po poročilu »Exchange Telegrapha« je morala Norveška v prvih štirih mesecih nemške okupacije plačati 360 milijonov norveških kron nemškim oblastem. Na ta način mora Norveška plačati nemškim okupacijskim oblastem dnevno 1,8 miliona mark, kar odgovarja 3 milijonom norveških kron. Če te vsote (primerjamo z vsoto, ki jo mora plačevati Francija Nemčiji, vidimo, da je vsota, ki odpade na enega Norvežana večja od one, ki odpade na enega Francoza. (Francoska vlada 'mora plačevati nemški vojski 20 milijonov mark dnevno.) Delavski pravni svetovalec Orožne vaje je treba plačati, četudi služba še ni trajala eno leto Odločba Vrhovnega sodišča V »Delavski Politiki« z dne 9. julija smo objavili obširen članek s. dr. Avgusta Reismana o tolmačenju §a *219 in 221 obrtnega zakoni glede Plačevanja mezde ob orožnih vajah v slučaju, da delavec še ni bil celo leto v službi. Če je delavec po neprekinjenem enoletnem službovanju vpoklican na orožne vaje, ima namreč po jasnem določilu §a 221 o. z. pravico na mezdo do 4 tednov. Če pa delavec še ni bil eno leto v službi, niso hoteli delodajalci plačevati delavcu nobene mezde ob vpoklicu na orožne vaje in so se pri tem sklicevali na § 221 o. z. Mi smo v našem »Pravnem svetovalcu« že ponovno tolmačili § 219 obrtnega zakona tako. da mora dobiti vsaj za en teden mezdo tudi oni delavec za orožne vaje, ki še ni bil eno leto v službi, temveč le več kot 14 dni. V nekem primeru delavca iz Kranja, ki ga je zastopal odvetnik dr. Vilfan, je Pred meseci 'tako razsodilo tudi okrožno kot prizivno sodišče v Ljubljani. Sedaj nam je poslal odvetnik dr. Vilfan razsodbp Vrhovnega sodišča v Ljubljani, ki se je pridružilo temu edino pravilnemu pravnemu naziranju in potrdilo soubo ljubljanskega prizivnega sodišča. Marsikatera sodišča so sodila nasprotno. Če bi se to še ponavljalo, se naj delavci sklicujejo na to najnovejšo odločbo Vrhovnega sodišča pod Rv 404-40. Sicer pa je že avstrijska iudikatura popolnoma enako razsojala in tudi razlogi avstrijske Gosposke zbornice o priliki sklepanja §a 1154 b o. d, z. govorijo enako jasno o potrebi plačevanja mezde pri vojaškem vpoklicu. Še bolj jasna je postala ta zadeva o plačevanju orožnih vaj po § 219 o. z. z ministrsko uredbo o ureditvi službenega razmerja pri vpo- klicu službojemn!kov v vojaško službo z dne 7. julija 1940. Ta naredba govori že izrecno samo o vpoklicu »v vojaško službo«, torej ne le o orožnih vajah. Ta vojaška služba nikakor ni mišljena s kaderskim rokom, temveč oni vpoklici, ki se jih sedaj običajno imenuje »orožne vaje«. Dejansko to niti niso tiste »orožne vaje«, ki smo jih imeli svoječasno, ko so se vršile le redoma, temveč 'Pač »vojaška služba«, važen razlog državljana, ki zadeva njegovo osebo in ga zadržuje opravljati službo, kakor pravi drugi odstavek § 219 obrtnega zakona. Te vojaške službe, če službojemnik še ni eno leto v službi, torej nikakor ni mogoče podrediti samo pod namen zakonodajalca z zakonom § 221 o. z., temveč pod § 219 o. z. Vsled tega je popolnoma jasno, da mora dobiti službojemnik od delodajalca plačo do enega tedna tudi tedaj, če je vpoklican v vojaško službo, na kaderski rok, ali orožne vaje, če še ni bil eno leto v službi, po enoletnem službovanju pa ob vpoklicu na orožne vaje mezdo do 4 tednov. Navodila za delavske zaupnike. Zadnjič smo v odgovoru na neko vprašanje v »Delavskem pravnem svetovalcu« navedli, da kakšne posebne knjige za delavske zaupnike ni na razpolago. Pri .tem smo prezrli, da je pred leti izdalo načelstvo II. skupine rudarske zadruge knjigo »Delavski zaupnik, ki je zelo Praktičen priročnik za vsakega zaupnika, pa tudi vsakega delavca, ki se hoče izobraziti, da bo lahko branil svoje in svojih sodelavcev interese. Knjiga se naroča pri »Zvezi rudarjev Jugoslavije« v Trbovljah ali pa pri »Načelstvu II. skupine rudarske zadri/ge« v Trbovljah.'Knjigo je spisal s. Franc Pliberšek. Bukarešte iNa podlaigi romunskih poročil pa je moguče ugotoviti, da je bilo potresno ozeimlje pokrajina Velika Vlaška, nekako od črte Ciurgiu ob Donavi proti severu do Bukarešte in dalje do Ploestija, ob vznožju Karpatov, ikjsr je središče petrolejskih vrelcev. Vzhodno od te črte sega potresno ozemlje med Karpati in Donavo doi izliva reke P rut v Donavo in potem naprej proti severu med Karpati in Prutom do mesta Jassyja. Prizadet: sta torej pokrajini Velika Vlaška. in Moldavija. V neposredni bližini središča potresa ;e bilo torej romunsko petrolejsko ozemlje z mestooi Pl cesti in pa Bukarešta. V teh dveh krajih in na bližnjem področju so razdejanja največja. Najbrž je bil potres na vsem označenem o-zemlju katastrofalnega značaja. Ako sa imenujejo v poročilih samo nekateri kraji, potem zaradi tega, ker predstavljajo ti kraji mesta in večja naselja, dočim po vaseh, kjer stoje saimo majhne ikoče, ki so tipične za romunska kmečka naselja, ni bilo takega razdejanja, ali pa še nii tračnih poročil. Vsa imena krajev, ki so posebno prizadeti najdemo ob progi, ki pelje iz Bukarešte v Ploc” sti in nato ob vznožju Karpatov skozi -nesta: Buteau, iRanimicul-Sarat, Focsani, Panciu. — Nadaljnja imena porušenih oz. prizadetih krajev pa najdemo ob železniški progi, ki teče nekako sporedno s prejšnjo progo iz Galati skozi Tecuci, Barlad, Husi (na stranski ['rogi] v Jassy. Kakšna je škoda v romunskih petrolejskih vrelcih? V Ploestiju, središču petrolejskih vrelcev, je največji hotel samo še razvalina, razvalina je mestna posvetovalnica, prefektura, trgovska zbornica in še druge velike hiše. Mnogo hiš pa je tako poškodovanih, da so jih morali izprazniti. To poročilo utemeljuje domnevo, da je moral biti potres na ozemlju petrolejskih vrelcev res preti zapadu. SENOVO PRI RAJHENBURGU Unija za zaščito otrok. Ze v aprilu je bil ustanovljen krajevni odbor Jugoslovanske unije za zaščito otrok, ki ga vodi odbor, v katerem so: predsednica Zavrl Vida, podpredsednica Radej Tončka, tajnica Kuščar Milica, namestnica Zugič Pepca, blaigajnica Supau Ria, namestnica Petrič Minka; odborniki: Vezovi-šek Emica, ing. Dular Alojz, Fabjančič Avgust, Videčnik Vilko, Radi Ivan, Omerzu Alojz. — Svoj poslovni prostor ima v meščanski šoli. Glavni namen Unije je skrbeti za mladinsko zaščito. Ker v kraju ni nobenega humanitarnega društva, si je krajevni odbor nadel nalogo, da bo vsaj najbednejše učence preskrbel z obutvijo in obleko ter jim tako omogočil obisk šole. Kljub pičlim dohodkom, ki jih je krajevni odbor dobil z dvema nabiralnima akcijama in prireditvijo v proslavo materinskega dne. je odbor preskrbel I7tim najbednejšim učencem obleko in čevlje. Iz dohodkov dveh nujna popravila, predno bo mogoče obratovati naprej. Ali so na tem ozemlju izbruhnili kakšni požari, se ne ve. V Bukarešti pravijo, da poročila o opustošenju v petrolejskem ozemlju pretiravajo, ki pravijo, da je 40 odstotkov naprav za pridobivanje petroleja uničenih in da so porušene tudi rafinerije. Gotovo je, da še dolgo ne bo mogoče zvedeti pravega stanja v petrolejskih vrelcih, ker je to tajnost, ki se prikriva. Iz Bukarešte javljajo, da je potres zahteval na stotine mrtvih. Izpod ruševin hotela ->Cftr-leston«, kjer je bilo preko 500 stanovalcev, so pcltegnili doslej 207 mrtvih. V tem hotelu so bili nastanjeni domala vsi višji častniki nemške vojske v Bukarešti. Cela vrsta največjih pc-slopij v Bukarešti je v razvalinah. Iz 2000 hiš so morali ljudi nasilno iztirati, ker so tako poškodovane, da se utegenejo zrušiti. Slavno znana »Bela cerkev« je razpokana od' vrha do tal. Vzdržala pa je telefonska palača, visoka 140 m, ki je last privatne družbe, ker telefon v Romuniji ni v državnih rokah, V Deftanu in Campinu so se porušile ječe in je bilo ubitih najmanj 100 jetnikov. ■Razdejanje je v vsakem kraju, vendar ne-povsod enako hudo. Računati je, da je pri potresu zgubilo življenje okrog 1500 ljudi, dvakrat tolike jih bo pa ranjenih. Škodo cenijo na eno milijardo dinarjev. Toda ako so poročila razdejanja točna, je ta cenitev prenizka. Potresni sunki, ki so se ponovili v nedeljo in ponedeljek, so povzročili novo škodo. Potres so iutlll tudi v Bolgariji in Srbiji Potres, ki je upostoši! precejšnji del Romunije, se je preko Donave razširil tudi na severni del Bolgarije in na vzhodni del Srbije. V Bolgarija je potres povzročil nekaj škoide. V Jugoslaviji pa k sreči nič, Pač pa pravijo raziskovalci potresov, da bi se bile tudi v Beogradu podirale hiše, ako bi bilo središče potresa v Romuniji samo kakih 100 .km dalje KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Maksim Gorki: »Na dnu« Ta drama Gorkega slika svet ponižanih in razžaljenih ljudi, ki jih je življenje izvrglo iz svoje srede in jih nagnetlo v kletno prenočišče. Niz doživetij v skupnosti bednih življenj gre mimo nas; usoda življenj, zgrešenih po krivdi sveta, se preliva v mnogih odtenkih, dokler ne klone za hip utrujena in ponižana človečnost, da se vnovič oklene življenja. Kakšnega, ne vemo, kajti na odru mu ni konca; nezaključena, odprta oderska oblika drame samo prikaže življenje na dnu, iz katerega gleda naturalistično razčlenjen svet v vse smeri dalje. Mariborska vprizoritev, ki jo je pripravil g.-J. Kovič, je popolnoma uspela, dasi je zajela dramo predvsem v širino. Globino te naturalistično kolektivistične drame je pač znala prikazati le nepozabna, edinstvena umetnost Hu-dožestvenikov. Predstava je v splošnem znova dokazala glavno vrlino naše drame, oblikovno moč in zrelost posameznih igralcev. Vsak v tej pisani množici je posrečeno zajel, obdelal in razčlenil svoj lik. Zaradi preveč individualističnega očrtanja posameznih osebnosti je stopila v ozadje urejena in izravnana skupna igra in je ostal včasih samo krepak zunanji izraz, ki nasilno Premaguje. Izmed oseb, ki> so bile sicer individualne in močne, a so ostale vendar v okviru kolektiva, je treba omeniti v ,prvi vrsti romarja Luko, ki ga je podal g. P. Kovič. Takoj ob njem je bil pro* pali baron g. Nakrsta in Kostiljon g. Košiča. Tem so se močno približali Satin g. Gorinškat Vaško g. Crnoborija Nataša ge. Rasbergerje-ve in Kvašnja ge. Zakrajškove. Ostali liki so bili očrtani življenjsko in polnokrvno, mestoma celo blesteče, a so bili preveč poudarjeni, 'tako Nastja ge. Kraljeve, Vasilica ge. Starčeve, akter g. Blaža. Ana ge. Gorinškove, Kleščr g. Košute in Aljoška g. Verdonika. Dobro so še izpopolnili vrsto likov «. Rasberger s svojim Bubnovom. g. Turk kot 'Medvedjev, S-Brunčko kot Gušavec in posrečeni tatarski knez g. Harastoviča. V celoti je drama dosegla uspeh bolj kot individualistični prikaz oseb z dna življenja,, kakor pa kot kolektivistična' drama. Mariborska vprizoritev je podala dramo Gorkega neokrnjeno. Zato se je potek zavlekel in je šti-riurno odersko dogajanje utrujalo, kar je nekoliko zmanjšalo nenavadno močni vtis te predstave. S. MALI OGLASI bi bilo potrebno še mnogo požrtvovalnega dela in sredstev, da bi se vsaj delno izboljšale. TRŽlC Zanimivosti okrog storžiških žrtev. Dne 9. avgusta t. 1. je bila razprava na okrajnem sodišču v Tržiču zaradi prispevkov, ki bi jih morali prejeti še nekateri svojci storžiških žrtev. Razprava sama pa še ni rodila zaključka in bodo posamezniki še osebno zaslišani. Zastopnik zasebnih tožnikov dr. Vilfan iz Kranja zagotavlja, da bodo svojca na vsak način prišli do izplačila teh prispevkov in da tožbe ni mogoče izgubiti. Večina svojcev je že prejela izplačilo, dočim ostanejo še trije brez njih in sicer 1 ima terjati: eden din 10.000, drugi din 5000 in tretji še polovico prispevka din 2500. Ti prispevki so naloženi v ljubljanski banovinski hranilnici in imajo svojci tudi pravico na 5 odst. zamudne obresti od dneva, ko so bili prispevki ostalim že izplačani. Delavci pri tvrdki Glanzmann so žrtvovali vsak Po eno iger, ki jih bo odbor priredil, želi v zimskih uro zaslužka za 9 žrtev, odnosno njih svojce, mesecih najoddafjenejšim učencem nuditi mle-j Precej je prispevala tudi tvrdka sama in urad-ko. Ker so socijalne in higijenske razmere zla-iništvo. Prispevke sti v tukajšnjih kočarskih družinah zelo slabe, I drugi. . pa so ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Rokavice, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blag0, perilo za ženske, moške, otroke. Šlvllske potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). FRANC REICHE R. MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvo za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hkra izdelava. Priporoča se l ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom 1.z.1ll Maribor, Frankopanova ulica 1. - Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev.‘20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje. Damske plafiče najnovejših modelov volno, ročna dela itd. priporoča LAMA Maribor, Jurčičeva ulica 4 darovali še mnogi ' — Prizadeti. InMte rodno in povsod kruli In pecivo Iz Delavske pekarne v Maribora. «. Za konzorcij izdala in urejale Adolf Jelen v Mariboru, m Tiska Ljudska tiskarna d. d v Maribora, predstavnik Viktor. Eržen v Mariboru. Tel2e324