Januar 1998
leto 4, številka 48, cena 100 SIT
iC Banka Koper
Center Portoroža dobi novo podobo
V portoroškem Avditoriju so v četrtek, 15. januarja zvečer prvič javno predstavilii nagrajene elaborate urbanistično - arhitektonskega načrtovanja za ureditev centra Portoroža. Prvo nagrado za elaborat pod šifro “PREPLET” je ocenjevalna komisija dodelila avtorjem iz Architecte d.o.o. Piran.
FOTO: Franc Krajnc - Informa
•	V Piranu prenavljajo Župančičevo ulico in Trg bratstva
[ Iz urada Župana Občine Piran so sporočili, daje Gradbeno podjetje ALEA, d.o.o. iz| , Celja 5. januarja letos pričelo s prenovo Župančičeve ulice in Trga bratstva v Piranu. , . Prenovili bodo dotrajane komunalne naprave in tlakovali ulico. Okvirna vrednost in-.
•	vcsticije je ocenjena na 200 milijonov SIT. Prenova bo predvidoma zaključena konec •
•	maja 1998.
Razstavo elaboratov si lahko ogledate do 22.1. 1998 in sicer od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 12.00 ure, v petek, soboto in nedeljo od 18.00 do 22.00 ure. Ob zaključku razstave 22. 1. 1998 bo ob 19.00 uri organiziran stik javnosti z avtorji natečajnih rešitev.
Morda sc prav zaradi skromnih nagrad na javni poziv ni prijavilo oziroma ni bilo izdelano veliko število elaboratov. Na predlog Ocenjevalne komisije so v skladu s pozitivnim razpisom podelili 4 nagrade.
1. nagrado za elaborat pod šifro PREPLET, v višini 630.000,00 Sit prejmejo avtoriji iz Arcitecte Piran: Nenad Bijelič dipl.ing.arh., Marko Mahnič abs. arh., Andrej	Mlakar
dipl.ing.arh., Manca Plazar dipl.ing.arh., Salko Pivač dipl.ing.arh., Zvezdana
Dr.Alojz Zorn
Odločilo bo Vrhovno sodišče
Nedavna tiskovna konferenca OMV Istrabenz (7.1.) na sedežu firme v Kopru, bi zagotovo potekala v bolj sproščenem vzdušju (morda bi govorili o velikem dobičku), če vodstva ne bi neprijetno presenetila dokončna odločba Glavnega davčnega urada pri Davčnem uradu Republike Slovenije o (domnevni) davčni utaji in hkratni zahtevi Urada, da mora OMV Istrabenz d.o.o. plačati 1,6 milijarde tolarjev davka oziroma skupaj z obrestmi vred dobri 2 milijardi. Izrek odločbe: V postopku inŠpiciranja (100 strani zapisnika) ugotovljena nepravilnost pri prodaji kurilnega olja -nepravočasno obračunavanje ter plačevanje prometnega davka za leto
1996. Odločba je dokončna, možno je izredno pravno sredstvo - pritožba na vrhovno sodišče. V tem času so nekateri vodilni že prejeli tudi vabila sodniku za prekrške. V OMV Istrabenz odločno zatrjujejo, da so vselej spoštovali vse predpise in da se niso davčno okoristili. Minister za finance Mitja Gaspari je odložil zahtevek o izvršbi (spornega) plačila PD do pravnomočne sodbe Vrhovnega sodišča, kar pa se lahko zelo zavleče. Črna inačica bi pomenila, da bi jim odločba pobrala ves lanski dobiček in tudi izpraznila amortizacijski račun -za nekaj časa zavrta njihove razvojne možnosti.
Na sliki: Vodstvo Istrabenza na tiskovni konferenci. FOTO: FK-1NFORMA
o posledicah pokanja petard	stran 12
Občinski svet Piran o sestavinah plana
Predsednica Občinskega sveta Piran sklicuje nadaljevanje 30. seje Občinskega sveta Piran, ki bo v četrtek, 22. januarja ob 9.00 uri v veliki sejni sobi občinske zgradbe v Piranu.
Na dnevnem redu je samo ena točka in sicer: Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran v letu 1997. Gradivo so člani Sveta prejeli že za 30. sejo, ki je bila 23. 12. 1997.
Scalfaro prihaja v Izolo
Italjanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro bo skupaj s predsednikom RS Milanom Kučanom v petek, 23.1.1998 v Izoli prisostvoval na slovesni otvoritvi OŠ z italjanskim učnim jezikom Dante Alighieri.

Stojkovič dipl.ihg.arh. in Nebojša Vranešič dipl ing. arh, direktor, ki je tudi podrobno opisal nagrajeni elaborat.
2.	nagrado pod šifro CT-5-14, v višini 410.000,00 SIT prejmeta avtor natečaja Peter Kerševan dipl. ing. arh. iz Ljubljane in Projektiva Inženiring Piran d.o.o.
3.	nagrado pod šifro HEVREKA, v višini 180.000,00 SIT prejemejo avtor prof.dr. Janez Kresal, dipl.ing. arh. iz Ljubljane in soavtorja Mag. Viktor Žigon dipl. ing. arh. iz Ljubljane in dr. Martina Zbašnik Senegačnik, dipl. ing. arh. iz Ribnice.
4.	nagrado pod šifro KARIBDA, v višini 180.000,00 SIT si bo razdelilo več avtorjev, med njimi je tudi Vojteh Ravnikar dipl. ing. arh, s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani in drugi z Biotehniške fakultete - Oddelek za urejanje krajine.
Koliko
kandidatov?
Čeprav je do lokalnih volitev še dobih 11 mesecev se v piranski občini že odpirajo svetle perspektive najmanj šestim možnim kandidatom, ki se nameravajo potegovati za mesto piranskega župana oziroma županje. Kot je znano se je na prejšnjih volitvah, ko smo hkrati v Sloveniji že krojili novo lokalno samoupravo, pomerilo sedem kandidatov. V drugem krogu, 18.12.1994 je zmagal Franko Fičur, njegov protikandidat Klavdij Mally pa je dobil kakšnih 200 glasov manj.
Pri IN FORMI PORTOROŽ, ki se ukvarja tudi z raziskovanjem trga in javnega mnenja ter tako imenovanega političnega marketinga, imajo preliminarni seznam, ki pa je zaenkrat še skrivnost. Kol posebna zanimivost letošnjih prizadevanj je tudi vprašanje, ali bodo v dveh političnih strankah zmogli dogovor o enotni kandidaturi in ali bo morda že zaradi tega, veliko prej kot je potrebno, prišlo do notranjih nesoglasij?
Letos bodo v piranski občini, kot je razvidno iz prijaznih pisem, ki so prispela v redakcijo, kandidirali tudi resni pretendenti - Pirančani, ki so “na začasnem delu " na pomembnih položajih v Ljubljani. Prva neodvisna kandidatka za županjo piranske občine z doktoratom, in kot sama pravi, ustreznimi izkušnjami, se bo v našem časopisu predstavila piranski javnosti že v februarju.
IZOLA
Za popolno lepoto vida!
Očala na recept ali brez.
Najboljše blagovne znamke okvirjev: ARMANI, YSL, VALENTINO, VOGUE, BVBLOS, CAZAL,...
Visoko kakovostna stekla z zaščitnimi postopki: ZEISS, GALILEO, RODENSTOCK,...
URNIK 9-12 / 16-19 sobota 9-12
GAŠPAR-MIŠIČ GAŠPAR s.p.
Ulica svobode 1, Piran-Pirano PE-Bolniška 1
Tel.: 066/ 747-153, 747-154,746-178 Telefaks: 066/747-153 Mobitel: 0609/649 190, GSM 041/649-190
PE IZOLA
Ljubljanska 41, Izola-lsola Tcl./Fax.: 066/67-218 Mobitel: 0609/626 337, GSM 041/626-337
ZAUPAJTE AGENCIJI Z NAJVEČJO PONUDBO NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
TERME:	PALAČE
Mesec MASAŽ v Termah Palače.
Vse vrste masaž z 10 % popustom in posebno ponudbo
10 masaž + 1 mehanska masaža gratis.
Priporočamo tudi obisk savn in bazenov s termomineralno vodo ter TEPIDAR1UMA, za krepitev imunskega sistema telesa ter za splošno boljše počutje in sprostitev.
Vabljeni v Terme Palače.
Informacije in rezervacije: tel. (066) 747 360, fax. (066) 747 188
|_
Javni posvet o morski meji v Piranskem zalivu
Primorski utrip bo v začetku marca organiziral drugi strokovni posvet o obmejnih vprašanjih s Hrvaško. K razpravi bomo povabili zgodovinarje, člane hrvaške in slovenske komisije za državno mejo, predstavnike Ministrstev za zunanje zadeve, župane obmejnih občin slovenske in hrvaške Istre, ljudi ob meji in za mejo ter druge poznavalce, ki jih ta problematika zanima.
Slovenija in Hrvaška se še vedno pogajata o določitvi meje na morju, kaže pa, da bo že v tem, sicer čisto navadnem letu, vendarle iz diplomatskih drobtinic nastala pogača.Več o tem v februarski številki.
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme
Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME

* w ■
primorski urp
TRST
Obračun sodnega leta
Več umorov in prestopništva, manj ropov
V ponedeljek, 12. januarja so na tržaškem sodišču odprli novo sodno leto. Ob takih priložnostih sodniki ali glavni tožilec običajno javnosti posredujejo najbolj zanimive podatke iz črne kronike. Po pisanju Primorskega dnevnika, ki povzema poročilo glavnega tožilca tržaškega prizivnega sodišča Elia Pasquarie!la ( podatki od 1.7.1996 do 30.6.1997) v Furlaniji - Julijski krajini v primerjavi z ostalimi italijanskimi deželami, ni bilo večjega števila hudodelskih dejanj. Glavni tožilec pa je posebej izpostavil problem dclikvence mladih. Največ sojih prijavili zaradi tatvin v stanovanjih.
Občutno seje zmanjšalo število ropov (predlani 426, lani 356) vendar je znotraj tega naraslo število ropov, ki so jih zakrivili mladi. Nekaj tatvin gre pripisati tudi mladim nomadom, ki jih v ta dejanja prisilijo odrasli. Sodni organi so zabeležili tud nekaj primerov pedofilije in spolnega nasilja nad mladoletnimi osebami.
Število umorov seje povečalo s predlanskih 13 na lanskih 15, število poskusov umorov pa je ostalo nespremenjeno ( 24). Med hujšimi zločini je omenjen umor videmske šolnice, ki gaje storil mladoletnik.
Iz tožilčevega poročila izhaja, da v FJK ne delujejo mafijske organizacije. Razčlenil je protizakonita dejanja, kot so tihotapljenje droge in orožja, nezakonito priseljevanje, prostitucija in podobno.
Tudi tržaški sodniki so zatrpani z delom, saj moraja razrešiti še okoli 6800 zadev iz prejšnjih let.
Lani zasačili 500 pribežnikov
Glavni tožilec Elio Pasquariello je omenil, da so italijanski in slovenski policijski in sodni organi vzpostavili sodelovanje z namenom, da bi zajezili protizakonite prehode čez slovensko-italijansko mejo. Schengenska južna meja pa je očitno postala še bolj mikavna, saj so lani na italijanski strani zasačili 500 ilegalnih pribežnikov.
Sicer pa so finančni stražniki v Trstu lani zasegli 2,5 kg heroina, 73 kg hašiša, 2,5 milijona cigaret, poleg tega pa jc bilo tudi veliko število davčnih utaj. Vsote neplačanih davkov silijo že v desetine milijard lir. Trideset je bilo tako imenovanih “čistih” utajevalcev, torej takšnih, ki niso plačali niti lire.
Zamejski Slovenci kar pridno čakajo na “svoj” zakon
Z Milanom Kučanom v tretje tisočletje
V Uradnem listu RS št. 1. z dne 9. 1. 1998 je objavljen sklep Državnega zbora o nastopu funkcije predsednika Republike Slovenije. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je 22. decembra 1997 prisegel pred Državnim zborom in je nastopil funkcijo predsednika države 23. decembra 1997.
Republiška volilna komisija je v Uradnem listu RS žt. 76, 10. decembra 1997ob-javila poročilo o izidu volitev predsednika republike, ki so bile 23. 11. 1997. Na volitvah je imelo pravico glasovati 1,550.775 volivcev, glasovalo pa je skupaj 1,064.532 volilcev ali 68,65 % volivcev. Neveljavni sta bili 22.102 glasovnici. Veljavnih glasovnic je bilo 1,042.344.
Bilo je 8 kandidatov.
Milan Kučan je kot nestrankarski kandidat na presenečenje mnogih, ki so napovedovali dva kroga volitev, že v prvem krogu 23. novembra 1997 gladko premagal vse svoje tekmece. Dobil potrebno večino 578.925 glasov kar znaša 55,54 % vseh veljavinih glasov oddanih na volitvah.
Ostali kandidati za predsednika Republike Slovenije so bili Marjan Poljšak, ki je dobil 33.477 glasov (3,21%), dr. Janez Podobnik 191.645 glasov (18,39%), dr. Bogomir Kovač 28.110 glasov (2,70%), Anton Peršak 32.032 glasov (3,07%), Franc Miklavčič 5.713 glasov (0,55%), mag. Marjan Cerar 73.439 glasov (7,04%) in dr. Jožef Bernik 98.996 glasov
TRST
Za smrt Zvonka Repiča krivi trije poklicni morilci
Novogoričan Zvonko Repič, lastnik izvozno-uvoznega podjetja Addex v Gorici ni poravnal dolga zato so z njim obračunali trije poklicni morilci.
Kot jc znano so Zvonka Repiča našli 23. oktobra lani v zelo hudem stanju v prtljažniku njegovega avtomobila znamke Volvo na nekem parkirišču na tržaškem obrežju. Neznanci so ga zvabili v
bife in ga nato s silo odvedli v avtomobil, nekje na poti proti Trstu so ga na samem močno pretepli in na koncu še polili z bencinom in zažgali. Vrgli so ga v prtljažnik in prepustili usodi. Po po hudih mukah je čez štirinajst dni umrl v tržaški bolnišnici.
Italijanska policija in preiskovalni sodnik so imeli kar nekaj dela, da so lahko prišli zadevi do dna. V
ozadju okrutnega umora poslovneža so neporavnani računi med “poslovnimi partnerji”, saj naj bi bila Repičeva firma Addex za nakup surove kože neki srbski firmi dolžna skupaj z obrestmi vred 300 tisoč mark. lalijanska policija že ima imena in fotografije treh Srbov, poklicnih morilcev, ki naj bi zagrešili ta okrutni zločin.
Veliki saldi niso privabili množic
Tržaški trgovci s tekstilom so tudi letos znižali cene. Za ženski plašč je bilo treba pred znižanjem cen odšteti tudi do 500 tisoč lir več. V Upimu sedaj še lahko najdete moške obleke, ki so prej stale 250 tisoč lir v času razprodaje pa veljalo le še kakšnih 130 tisoč lir in manj. Hlače spodobne kvalitete je mogoče kupiti že za 45 tisoč lir. Srajce, ki so prej veljale 59 tisoč lir stanejo 35 tisoč lir. Velika znižanja oziroma razprodaje, ki so včasih pritegnile množico kupcev iz bivše Jugoslavije tudi za tržaške trgovce niso več to kot so bile. Po nakupih prihaja nekaj več hrvaških kupcev, medtem ko slovenskih ni opaziti veliko. Nakupi ob velikih znižanjih postanejo še bolj zanimivi, če izkoristimo povrnitev plačanega prometnega davka (IVA) za iznešeno blago čez državno mejo.
Zaščita manjšin je pogoj za okrepitev upravne avtonomije.To je med drugim poudaril tržaški župan Riccardo Illy na izredni seji Deželnega sveta v Trstu ( 9.1.), kije bila posvečena razpravi o ustavnih reformah Republike Italije. Na seji so, tako kot že nekajkrat prej, izpostavili vlogo, ki sojo igrale narodnostne manjšine (zlasti slovenska) pri ustanovitvi Furlanije-Julijskc krajine kot dežele s posebnim statutom. Toda tudi petdeset let po znanih zgodovinskih dogodkih so Slovenci še vedno brez zaščitnega zakona in brez zagotovljenega avtomatizma oziroma ustreznega volilnega sistem, ki bi omogočil zastopanost slovenskih predstavnikov telesih FJK. V tem pogledu so njihovi kolegi italijanske narodnosti na dvojezičnem območju v Sloveniji zagotovo veliko na boljšem. “Nekoč je bil v Italiji centralizem, danes pa se na obzorju pojavlja federalizem in znotraj tega boste ohranili posebnost, v kolikor boste kos novim razmeram”, je na seji deželnega sveta v Trstu rekel predsednik poslanske zbornice Luciano Violante. Poudaril je tudi pomen zastopanosti narodnih manjšin v izvoljenih telesih. Očitno pa je od besed do dejanj dolga in zapletena pot. Tako mislijo tudi udeleženci javnega protesta, ki so ga organizirali ob obisku Violanteja v Trstu. Na transparentih je med drugim tudi pisalo: “Slovenci v Italiji še čakajo na spoštovanje in zaščito”. Na letaku je pisalo, da ima Dežela FJK poseben statut (status oziroma položaj) predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine, kot to jasno izhaja iz ustavodajne skupščine iz leta 1947. Zapisali so, da Dežela FJK ni izpolnila svojih obveznosti do slovenske manjšine.
Z nedavnim volilnim zakonom je večina deželnih svetovalcev zavrnila vse tiste predloge, ki so v duhu evropskih pravnih norm oziroma standardov težili k temu, da bi jamčili ali vsaj olajšali izvolitev slovenskih predstavnnikov v deželne ali državne organe.
Stranka županov
Tržaški župan Riccardo Illy naj bi se napotil h kolegu v Benetke na posvet o ustanovitvi nove “svoje” stranke. Če se bo iz političnega dogovora kaj izcimilo, bodo v Italiji med prvimi v Evropi imeli nekakšno stranko politikov, gos-podarstevnikov - in županov, katalonsko stranko , ki si bo prizadevala za večjo avtonomijo severne pokrajine brez severne lige. Ker se tudi v Sloveniji ubadamo z zapletenim vprašanjem avtonomije lokalnih dejavnikov (lokalne samouprave in nemoči županov) ter s centralizacijo državne oblasti, bo njihov vzorec morda kar pripraven tudi za naše razmere. Sicer pa imamo v našem parlamentu kar nekaj poslancev, ki so tja “preskočili” kar z županskega fotelja.
Satelit odkriva morebitna nahajališča rude na Luni
Ameriška agencija za vesolje NASA je pred kratkim poslala v krožnico okrog Lune poseben satelit z imenom Rudosledec, ki ima nalogo odkriti morebitne zaloge rudnega bogastva pod skorjo našega najbližjega planeta, oddaljenega od Zemlje 384.000 km. Morda ni več daleč čas do rudarstva na Luni.
Slovenska zbornica za odnose z javnostmi bo članica ICO
Konec novembra lani je dvanajst agencij za odnose z javnostmi v portoroški Marini ustanovilo Slovensko zbornico za odnose z javnostmi. Ustanovitve je podprlo tudi mednarodno združenje svetovalnih agencij ICO FRCA (International commitee of public ralations con-sultancies associations) v katero bo, kot kaže, kmalu sprejeta tudi slovenska zbornica.
Cilj združevanja agencij za odnose z javnostmi je dvig verodostojnosti stroke in kakovosti storitev. Združevanje evropskih agencij se je pričelo že leta 1986, sprva kot neformalna okrogla miza vrhunskih strokovnjakov, danes pa organiziranost temelji že na skupnih dogovorjenih osnovah in pravilih delovanja. Združenje ICO so uradno registrirali leta 1989 v Veliki
Vabilo
Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinska organizacija Piran in Društvo upokojencev Piran vabita vse člane stranke DeSUS, upokojenec, občanke in občane občine Piran, predstavnike sindikatov ter druge zainteresirane na javno razpravo o Beli knjigi
v torek, 20. januarja 1998 ob 18.30 uri
v veliki sejni dvorani KS Lucija, Obala 105-107.
Zbornik dokumentov - Belo knjigo in predvidene spremembe v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo tolmačili ustrezni strokovnjaki s tega področja.
Vabljeni
Britaniji. ICO je edini priznani predstavnik industrije za odnose z javnostmi pri Evropski komisiji v Bruslju. To združenje danes predstavlja že več kot 550 svtovalskih organizacij s skupaj več kot 10.000 zaposlenimi v agencijah.
Slovenska podjetja vse bolj vstopajo na mednarodna tržišča, zato se je tudi
povečala potreba po komuniciranju na nacionalni ravni. Prioritetni cilj slovenskega združenja oziroma slovenske zbornice je usklajevanje programa dela in pridobivanje novih članov ter aktivno sodelovanje z matično organizacijo v Londonu. Predsednik Slovenske zbornice za odnose z javnostmi je Božidar Novak.
Slovenski forum zahteva strategijo
Politična stranka Slovenski forum (njen predsednik je mag. Janez Jug) zahteva od Vlade in Državnega zbora Republike Slovenije sprejetje Zakona o prostih carinskih in prostih conah.
Zakon naj bi pripravili po vzoru naših sosedov in pa naj bi Luki Koper ter s tem seveda Sloveniji, ponudil podlago oziroma osnovne pogoje za razvijanje gospodarskega in finančnega sodelovanja z državami srednje in vzhodne Evrope ter prekomorskimi državami. Sloveniji naj bi zakon omogočil zastavitev in uresničevanje razvojne vizije v mednarodnih okvirih. Od Vlade in DZ R Slovenije pričakujejo, da te procese zavestno podpreta s posebno razvojno strategijo.
V Strunjanu so lačeli s prenovo križišča
Pred nekaj dnevi so delavci Geograda iz Ljubljane opravili meritve, delaci SCT Ljubljana pa so začeli s pripravljalnimi deli za rekonstrukcijo zelo nevarnega strunjanskega križišča. Po pogodbi je rok za dokončanje investicije do 15. maja 1999.
:
Končno se je nekaj premaknilo. Iz Urada Župana Občine Piran so medijem poslali informacijo, da so se dela že začela. Investitorje Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste, soinvestitor pa je Občina Piran. Izvajalec del je SCT Ljubljana, okvirna vrednost investicije znaša 250 milijonov tolarjev.Čeprav to ni občinska cesta, bo občina primaknila iz občinskega proračuna približno 10 odstotkov navedene vsote. Do končnega dogovora o datumu začetka del ni moglo priti kar nekaj časa, zlasti zaradi pomanjkanja sredstev, pa tudi zaradi nekaterih dilem, kako bo z obvoznico oziroma hitro cesto od Škofij do Lucije.
Pred začetkom prenove so bile narejene tudi ustrezne študije zardi širitve voznega pasu. Zaradi tehnologije gradnje bo izvajanje del potekalo s presledki. Sedaj začeta dela bodo izvajali do letošnje poletne sezone (utrjevanje terena) in nadaljevali v jesenskem času. Vsa dela pa morajo biti zaključena pred turistično sezono leta 1999. Po pogodbi je rok za končanje investicije do 15. 5. 1999.
Najprej bodo utrdili zemljišče na bivšem nogometnem igrišču ob mostu, čez dober mesec bodo podrli staro stavbo (na sliki), pravijo ji bivša občina, uredili bodo ločeno povezavo med obema deloma Strunjana, v glavnem križišču pa bodo promet usmerjali semafori.
Strunjansko križišče velja za zelo nevarno križišče v Sloveniji, saj se iz različnih razlogov tam letno zgodi nekaj deset prometnih nesreč, ki so terjale tudi smrtne žrtve, vendar policija pravi, da izrecnih smrtno nevarnih črnih točk na Obalnih cestah ni.
Poseben problem, ki ga najboj zaznavajo tamkajšnji domačini, je vključevanje na prednostno cesto in prehod čez križišče. Tam je tudi avtobusno postajališče in ker mimo vozeči ponavadi ne upoštevajo omejitve hitrosti, je neprevidno prečkanje zares lahko smrtno nevarno.
V poletnem času se tam kolone pomikajo po polževo zato kakšen voznik izgubi živce ter izsiljuje prednost. Če pride do nesreče, so potem kajpak kolone še veliko daljše.
Kaj menijo glede novega križišča nekateri krajani
je v poletnem času obupno vključiti iz stranske ceste na glavno. Le redki se lahko takoj spustijo v promet. Prav je tudi, da bi bil semafor, pa ne le za voznike, ampak tudi za pešce, kot je na primer v Izoli in Kopru. Mislim, da bo promet potekal v skladu z prometnimi omejitvami. Sedaj je nemogoče, nekateri prehitevajo kar čez polno črto, čez križišče, ne glede na pešce in promet okoli njih. Vsekakor se strinjam in sem vesela, da se nekaj postori za normalen pretok in varnost udeležencev v cestnem prometu.”
Janko Škof, gostilna Pod trto Strunjan
“Slabše kot je, ne more biti. Bilo je katastrofalno. Še kako se strinjam, da se stvar končno uredi. Točno res ne vem kaj bodo naredili in kako bo izglodalo novo križišče, mislim pa, da bo boljše. Rešitev je le lokalnega značaja, saj dokler ne bodo speljali obvoznice iz Kopra proti Hrvaški, bo zadeva še vedno vprašljiva v poletnem času”
Janko sc boji, da bo v poletnem času, če bodo takrat širili križišče, prihajalo do velikih zastojev.
Denis, učenec iz Strunjana
"StafS Ofičina" se bo umaknila novi cesti
Lidija Žnidaršič-Šav, trgovka v marketu Mecator- Degro Strunjan
“Prav je, da bo novo križišče, saj sc
Ustavila sem se še na avtobusni postaji in povprašala naključnega čakal-ca na avtobus. Povedal mi je, da mu je ime Denis, da hodi v šolo v Stran-jan in živi v Izoli. Ali ve, da bodo v Strunjanu prenovili križišče? Ne, tega ni vedel, rad bi pa, da bi tu končno postavili semafor, saj je zelo nerodno prečkati cesto, ko pa vsi tako divjajo in nihče noče ustaviti pred prehodom za peščce.
Tudi sama si želim da bi v Strunjanu kmalu dobili bolj varno in pretočno križišče za vse udeležence v prometu.
Vlatka Kozlovič
Novo v Portorožu TEPIDARIUM V TERMAH PALAČE
V termah Hotelov Palače v Portorožu so odprli Tepidarium, poseben prostor z učinki terapije, ki so ga že poznali Rimljani.
Namenjen je vsem, ki jim je klasično svanannje preveilk napor, vendar bi želeli narediti nekaj več za izboljšanje lastnega imunskega sistem ali za svoje splošno boljše počutje. Tepidarium v Termah Palače je prostor nad savnami, razdeljen v več manjših prostorov z različnimi temperaturami, ki prehajajo s 35 stopinj Celzija vse do 50 stopinj. S postopnim prehajanjem iz enega prostora v drugi se človekovo telo lažje prilagaja na višje temperature in se tako postopno krepi.
Ta metoda je primerna za krepitev imunskega sistema v telesu, kot pripava za savnanje in kot prostor za sprostitev po različnih terapijah.
Uporaba tepidariuma je priporočljiva, ko ima nekdo probleme s cirkulacijo krvi, ali prebavo, pri degenerativnih in revmatičnih obolenjih, migrenah, v primeru kroničnih respiratornih obolenj ter za splošno krepitev odpornosti teesa in za sprostitev.
Tepidarium v Termah Palače je odprt vsak dan od 9.00 do 20.00 ure, ob petkih in sobotah pa vse do 23.00 ure. Ko to pišemo, nekateri gostje in povabljeni že preizkušajo učinke nove terapije.
Koper
Gasilci dobili novo vozilo
V	Gasilskem domu v Kopru, Ljubljanska 6, so predstavniki Gasilske brigade Koper, direktorje Dorijan Maršič, v četrtek, 8. januarja 1988 dopoldne , slovesno prevzeli novo kombinirano vozilo TLF 3000 in tako dodobra izboljšali svoj vozni park za hitre intervencije.
Odprli prenovljene prostore Doma mladih tehnikov Koper
V	petek, 9. januarja ob 12. uri so v Kpru, Mladinske ul. 6, ob krajšem kulturnem programu in razstavi o dejavnoti mladih, slovesno odprli prenovljene prostore Doma mladih tehnikov Koper.
Izjava županov pridobiva na odmevu
Bo Občinski svet Mestne občine Koper zares organiziral protestno zaporo magistralne ceste na Črnem Kalu, ali gre le za opozorilo Vladi?
Občinski svet Mestne občine Koper sc je na seji 18. decembra 1997 seznanil z informacijo o pripravi dokumentacije za gradnjo avtoceste na odseku Klanec - Srmin in obalne ceste od Škofij do Lucije z navezavo Luke Koper na avtocesto ter o dokončanju že zgrajenega dela obalne ceste in o pripravi na gradnji drugega železniškega tira.
V tej zvezi je sprejel štiri sklepe.
1.	) Občinski svet Mestne občine Koper v celoti soglaša z ugotovitvami in sklepi, navedenimi v izjavi, ki sojo župani Mestne občine Koper, občine Piran in občine Izola podpisali 15. decembra v Kopru.
2.	) V primeru, da do pričetka turistične sezone 1998 ne bo bistvenih pozitivnih premikov pri pripravi dokumentacije in izvedbi gradnje avtoceste, bo Občinski svet Mestne občine Koper organizira! protestno zaporo magistralne ceste na Čmem Kalu.
3.	) Občinski svet zadolžuje strokovne službe Mestne občine Koper, da pripravijo publikacijo, v kateri bodo kronološko in strokovno združene vse informacije o aktivnostih v zvezi s pripravo dokumentacije za izgradnjo avtoceste in v kateri bodo tudi vsebovana vsa stališča neposredno prizadetih krajanov v krajevnih skupnostih in vaških skupnostih na trasi, za katero seje opredelil Občinski svet.
4.	) Občinski svet zahteva od predsednika Državnega zbora in Vlade, da imenujeta pristojno osebo, ki bo Občinskemu svetu Mestne občine Koper podal pisno obrazložitev oziroma potek časovne in finančne izvedbe nacionalnega programa izgradnje avtocestnih odsekov in železnice ter odsekov hitrih cest na območju Mestne občine Koper.
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Koper je Lojze Peric
INTFJlMAKKEr
Toslovna darila
Jel čgfag; 066/??0-l&5
■
primorski utp
Iščemo nove sodelavce
V Informi Portorož in časopisu Primorski utrip razširjamo obseg dejavnosti tržnega komuniciranja in informiranja na celotno Slovensko obalo, zato potrbujemo nove honorarne sodelavce, ki se lahko preizkusijo na novinarskem ali komercialnem področju.
Nudimo
Honorarno delo dopisnikom za šport in splošne družbenopolitične teme za območje občine Piran, Izola Koper in ekonomskemu propagandistu za območje Izole in Kopra.
Pisne prijave pošljite do 31. januarja 1998 na naslov: Informa, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož.
Kandidate bomo obvestili o rezultatih izbora do 15. februarja 1998.

Na zdravje turističnim milijardam


I
4»- |jr'
1
ip
m.
Dohodnina 697
Obrazci so že objavljeni v Uradnem listu
Minister za finance je izdal odredbo o obrazcih napovedi za odmero dohodnine in nekaterih davkov za leto 1997. Odredba je objavljena v Uradnem listu R S št. 1 z dne, 9.1.1998.
Zavezanci za dohodnino, za davek od osebnih prejemkov doseženih v tujini, za davek od dohodkov iz dejavnosti, za davek od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, za davek iz dohodkov iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu, za davek od dohodkov iz premoženja, doseženih z udeležbo pri dobičku v tujini ter za davek od dohodkov iz premoženjskih pravic, vložijo napoved za odomero dohodnine in navedene davke na obrazcih, ki so sestavni del odredbe, objavljeni v UL št. 1. V tej številki UL so objavljene tudi nekatere priloge oziroma popisni listi, ki so obvezni sestavni del obrazcev za napoved za odmero davka.
Z morebitnimi novostmi na tem področju vas bomo seznanili v februarski številki Primorskega utripa.
Po podatkih Banke Slovenije je tu-rizem že v času od 1. januarja do 31. oktobra lani primaknil v devizno blagajno za več kot milijardo ameriških dolarjev. Ta bo prvič krepko presežena kar se izredno lepo sliši, čeprav domači turisti hkrati tudi pridno trošijo svoje devize zunaj domo-vine in skrbijo za “ravnotežje”. Največji delež (46,3%) - in še vedno pozitivno stopnjo, beležimo pri odkupu tujih plačilnih sredstev od tujcev, h kateremu prispevajo največ indivi-dualni turisti. Na fotografiji Quicklaba so trije pomembni možje, ki so skupaj nazdravili Novemu letu in boljši prihodnosti našega turizma. Minister za malo gospodarstvo in turizem Razgoršek (v sredini) nima nič proti temu, da bi se v njegovem mandatu raje pogovarjali o turističnih milijardah kot le kakšnem drobižu. Tu-rizem naj bi tudi nekaj več dobil zase in za svoj razvoj. V letošnjem letu naj bi za promocijo in sofinanciranje investicij v turizmu iz državnega proračuna namenili kar 1,5 milijarde tolarjev (ne dolarjev), kar se sliši skoraj neverjetno. Pa na zdravje in veliko sreče!
Hitra cesta od Škofij do Lucije
Koliko
neznank?
Spomladi leta 1997 je na Ministrstvu za okolje in prostor stekel postopek za pripravo lokacijskega načrta za avtocestni odsek Sermin -Koper, navezavo Luke Koper na avtocesto in za hitro cesto Koper-Izola- Lucija. V prvi fazi te priprave že nekaj časa poteka vrednotenje tras. Na odseku obalne ceste v koprski občini so v presojo vključene tri variante, izdelovalec presoje variant pa lahko predlaga tudi druge.
V informacijah, ki so jih v zvezi z izgradnjo infrastrukture na Obali izdale pristojne službe Mestne občine Koper med drugim tudi piše, da bi morali biti z rezultati presoje seznanjeni novembra lani. Na zadnji seji Komisije (22.10.1997) pa je predstavnica Ministrstva za okolje in prostor pojasnila, da rezultati vrednotenja ne bodo znani do novembra (in tudi niso bili), ker s strani Ministstva za promet in zveze ni bil pravočasno določen pripravljalec ustreznih strokovnih podlag. Idejne rešitve s preliminarno oceno bodo zato občinam posredovane do konca januarja 1998, v prvi polovici februarja pa bodo organizirani sestanki po prizadetih krajevnih skupnostih, na katerih bodo prebivalci seznanjeni z načrtovanimi prometnicami.
Z izgradnjo tunela skozi hrib pod bolnišnico bi prihranili lep košček blizu 4 km obale od Žusterne do Kovinotehne za turizem. Neznank je kar nekaj. Od tega kje naj bi dejansko potekala hitra cesta do vprašanja zagotovitve ustreznih sredstev in seveda primernega znanega roka izgradnje. Od hitre ceste, ki se bo končala kot slepo črevo v lucijski dolini, pa je precej odvisen tudi razvoj lucijske obrtne cone. Ni znao tudi to, ali bodo potem vendarle ukinili regionalno cesto, ki nasilno deli Lucijo.
V Piranu v 11 mesecih lani 50% več tujih prenočitev
Po podatkih Statističnega urada RS smo v Sloveniji v enajstih mesecih lani zabeležili skupaj 5417422 prenočitev ali 10 % več kot v enakem času leta 1996. Prenočitev domačih gostov je bilo 2811002 kar je toliko kot lani, prenočitev tujih gostov pa je bilo 2606420 ali kar za 24 % več. V strukturi še vedno prevladujejo domači gostje (52%).In kako je bilo v enajstih mesecih lani v najbolj turistični občini Piran? Skupaj smo našteli 1136470 prenočitev, ali kar za 28 % več. Prenočitev domačih turistov je bilo 493738 (+7%), prenočitev tujih turistov pa je bilo 642732 ali kar 50% več. Struktura prenočitev v piranski občini se nagiba v prid tujim turistom: domači turisti 43,44%, tuji 56,56%.
Pokrajina nebodigatreba
Proračun ’98 prvič z velikim minusom?
Že ta teden naj bi bilo znano, ali bo DZ sprejel predlog Vlade, da bi proračun za leto 1998 znašal 843,7 milijarde tolarjev, kar je 100 milijard ali 13 % več kot lansko leto. V Ministrstvu za finance so izračunali, da se bo iz naslova plačanih prometnih davkov v blagajno nateklo največ,skoraj 390 milijard. Precej manj denarja bo od carin. Iz dohodnine bo 134 milijard, med novimi viri pa je letos okoli 7 milijard tolarjev davka na bilančno vsoto bank. Ker bo proračunskih odhodkov več kot prihodkov, bo prišlo do negativnega stanja. Vlada načrtuje proračunski primanjkljaj v višini 29,5 milijarde tolarjev.
V Sloveniji se počasi privajamo na centralizacijo državne oblasti z množico pohlevnih občin, ki naj se znajdejo po svoje. O drugi stopnji lokalne samouprave pa še vedno nič.

JADRANSKO MORJE MARE ADR1ATICO

Pokrajina Slovenska Istra. Do kod bo segla?
Slovenske pokrajine nam v vsej svoji raznolikosti in lepoti nikoli niso bile tako blizu kot nam bodo takrat, ko jih
bomo pisali z veliko začetnico. V mislih imamo Zakon o Pokrajinah, ki je mrtva črka na papirju, njegov prepoznavni znak pa je - druga stop-
nja lokalne samouprave, ki je pri nas v Sloveniji, za razliko od nekaterih drugih, celo bivših komunističnih držav, še vedno nimamo. Morda prav zaradi tega ne, ker se v politiki ne morejo zmeniti, ali naj država prepusti del svojih pristojnosti na novo nastalim pokrajinam, ali naj bi zakon skonstruirali tako, da bi se lahko občine na določenem območju, kjer imajo nekaj skupnega, dogovorile kaj jih tako veže, da bi lahko ustanovile pokrajino in nanjo prenesle nekaj svojih pristojnosti. Dilema je večna. Slovenska Obala je tipičen primer, ki nam pokaže, kako lahko nekdo sodeluje, če je slučajno enake barve. Če se župani imajo radi, in tako sedaj na srečo je, nc potrebujemo nobene Pokrajine.
Zlasti ne takšne, ki bi pomenila velika dolgovezna sestankovanja, brez konkratnih učinkov in bi zahtevala še več birokracije, stroškov ter da bi po možnosti še bolj oddaljila ljudi od bistva lokalne samouprave.
V Sloveniji, ki menda velja za najbolj centralizirano državo z množico občin (147 s šc 67 novimi predlogi), ki državnemu aparatu ne sežejo niti do gležnja, bi menda bilo najbolj prav, če bi nekaj več pooblastil dali kar županom, kot nespornim voditeljem lokalne skupnosti, saj ta ni nič drugega kot podjetje z nekaj javnimi zavodi, ki mora skupaj z njimi neka-
Država našla nadomestilo za izgubljeno
Višji davek na promet storitev zaradi izpada prihodkov od carin?
Naša država počasi in zanesljivo izgrajuje svoj administrativno -birokratski aparat, ki za svoje preživetje potrebuje delovna mesta, plače, osebne prejemke, nagrade in še kaj. Birokracija se je v sedmih letih od osamosvojitve že dodobra razbohotila (skupaj s policijo in vojsko 18.000 glava množica) in tudi tako dokazala vse svoje reproduktivne in samoohranitcljske sposobnosti. Medtem pa zaposlenost v industriji, ali kot temu radi rečemo - v proizvodni sferi, ki ustvarja novo vrednost, že nekaj časa doživlja svojevrsten kolaps.
Pošteno rečeno, grehov za nenasitnost države ne bi smeli naprtiti le birokraciji. Problemi so drugje. Slovenska ekonomija preprosto ne zmore vseh bremen javne in skupne porabe ter vse večjih socialnih transferov oziroma dajatev. Razumeti moramo, da država ne ve več komu naj še vzame, medtem pa dobro ve, komu mora dati, saj so pritiski na proračunsko porabo vse hujši, pa naj gre za občinsko ali državno blagajno.
Ob sicer počasnem vključevanju v evropske integracijske procese, počasi in zanesljivo usihajo tudi prihodki od carin, ki so pomemben del državnega proračuna. Ker gre za težke milijarde, ki jih skorajda ni mogoče nadomestiti, država išče
vse mogoče nove vire in najbolj pri roki so seveda prometni davki,
sodne takse in podobno. V UL RS št. 3 z dne 17. 1. 1998 je že objavljen zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o PD, ki velja od 1.1.1998. Davčna stopnja od prometa storitev se je povečala s 5 na 6,5% . Že bežen izračun pove, da bo v državno proračunsko malho kapnilo na milijarde tolarjev. V bilančnih postavkah podjetij oziroma plačnika je to seveda strošek, ki posredno vpliva na dvig cen in na povečanje inflacije. Ta pa je že z lanskim celoletnim naskokom na 9,4 odstotka dodobra zrahljala možnosti za resno konkurenčno tekmo v prostoru Evropske unije.
ko preživeti. Nekateri svetniki, se na sejah spuščajo v gospodarske razprave, a v resnici o tem nimajo pojma.
Kolaps lokalne samouprave bi lahko odpravili le s skupno voljo, spremembo zakona o lokalni samoupravi in financiranju občin, drugačnimi večjimi pooblastili županov, natančnejšo razmejitvijo med občinskimi sveti in župani ter večjo opredelitvijo vloge dejavnikov v vaških in krajevnih skupnostih. Z velikimi strateškimi stvarmi pa naj se le ukvarjata država in bodoča pokrajina.
In res, koliko pokrajin sploh potrebujemo? Odgovora še ni. Le tu in tam se za razpravo o ustanovitvi Pokrajine ogreje kakšna politična stranka - in to ponavadi bolj zaradi lastne promocije kot resničnega reševanja te zapletene problematike. Morda je res najbolj primemo število 9, kot ljudsko število. Z imeni bomo že kako. Včasih smo na tem koncu Slovenije imeli Skupnost obalnih občin. Ni še popolnoma pozabljena. Morda bo prišlo do njene reinkarnacije v malce drugačni obliki in širini. Zgodovina se pač rada ponavlja. Koprska županja Irena Fister ima v mislih pokrajino Slovensko Istro, ki bi združevala širše interese “navadnih” občin Pirana in Izole ter Mestne občine Koper, pa morda še Krasa?
FK
J Torta je blestela
Na prednovoletnem srečanju, ki so ga priredili Hoteli Palače Portorož v restavraciji Grand hotela Palače so se še posebej izkazali kuharski mojstri. Lepo in okusno torto s sladkim napisom Hoteli Palače Portorož so pripravili v slaščičarni Mignon.
Martina Jerman
SOČA & COOP KOPER je nagradila svoje kupce
V supermarketu - Koprčanki so novoletne praznike zaključili z nagradno akcijo in svojim zvestim kupcem pripravili 55 praktičnih nagrad, ki sojih žrebali v supermarketu. Tisti, ki še niso prišli po nagrade jih lahko dvignejo v trgovini do konca tega mesece. Številke izžrebanih kuponov s seznamom nagrad so bile objavljene v Primorskih novicah.
Prva nagrada je bila vikend paket za dve osebi na Bledu. Poslovodkinja Koprčanke Martina Jcmman, ki je na prireditvi podelila nekaj nagrad je povedala, da si je supermarket v treh letih, odkar je odprt, pridobil številne kupce, ki pri njih lahko izbirajo med nekaj tisoč izdelki, pretežno pa prodajajo živila.
Novoletna igra je tako uspela, sodeč tudi po veliki gneči v trgovini na dan žrebanja, zato bodo s podobnimi akcijami občasno tudi nadaljevali.
Slika : SK
VGRAJEVANJE^ STAVBNEGA IN DRUGEGA POniSTVA
Ni vseeno kje kupite zelenjavo!
Včasih ste na tržnici lahko kupovali izključno domačo zelenjavo, praviloma po nižjih cenah kot v trgovini.
Malo sem se sprehodila po koprski tržnici. Čeprav je bilo mrzlo, kar ni nič nenavadnega za ta letni čas, branjevke, toplo oblečene, vztrajajo od ranega jutra tja do popoldneva. Odvisno pač, kdaj prodajo svoje pridelke in velikokrat se tudi zgodi, da jih morajo odnesti nazaj domov.
Na tržnici ni bilo posebej živahno. Tu in tam kakšna branjevka. Kupcev bolj malo.
Branjevke prihajajo iz okoliških krajev Kopra, Babičev, Manžana, Bertokov, tudi iz Izole. Neka branjevka se mi je potožila, da mora plačati stojnico, čeprav tisti dan ni nič prodala. Naslednji dan prodaja isto- in spet mora plačati mizo.
Zelenjave ni preveč na izbiro, saj je skoraj na vsaki mizi isto, zeleni ali rdeči radič, ohrovt, zelje, krompir, tu in tam čebula, rdeča pesa, pa še kakšen liter domačega kisa se najde. Domačega olivnega olja, domačega žganja ali vina, suhega domačega sadja, medu in podobno, nisem zasledila nikjer, kar je bilo pred leti skoraj normalno. Le kaj je narobe? Morda predpisi, ki to prepovedujejo?
Potem sem sc odpravila v okoliške zelenjavne trgovine in primerjala cene. j Krompir na koprski tržnici je bil po 100 tolarjev, v trgovini neposredno ob ržnici pa so ga prodajali po 75,60 tolarja za kilogram! Dodati je treba, da branjevke, ko vidijo, da prodaja ne gre, cene tudi znižajo, samo da jim ne bi bilo treba pridelkov nesti domov. Izvedela sem tudi, da se nekatere
branjevke spoznajo na business. Zelenjavo preprosto kupijo v trgovini in prodajajo na tržnici. Poceni zelenjavo je mogoče kupiti tudi v skladiščih Luke, ali pa preprosto uvoziti.
Radič je bil po 400, pa tudi po 500 tolarjev, v trgovini 400. Čebula je bila na tržnici po 200 tolarjev, šalotka po 400, v sosednji trgovini pa po 124,70 tolarjev. Ohrovt je na tržnici cenejši kot kot v trgovini. Pri branjevkah je bil po 200 tolarjev, v sosednji trgovini pa po 250. Tudi cvetača je bila na tržnici cenejša. Tam je stala 300 tolarjev, v trgovini 350.
Več primerjav nisem napravila, sicer pa tudi ni bilo velike izbire, kar je normalno za ta čas. Največ je bilo radiča, zelenega in rdečega. Nekatere branjevke so nudile le to vrsto zelenjave in nobene druge. Nekatere so prinesle prodajat samo čebulo. Sprašujem se, kaj tržnica danes sploh je? Ali se tam prodaja le doma pridelana zelenjava, brez posrednikov, in ali so zaradi tega cene lahko tudi nižje kot v trgovinah? Enotnega merila za cene na tržnici ni, očitno tudi ne pregleda nad konkurenco, sicer je težko razumeti, da so cene zelenjave na tržnici višje kot v trgovini. Na naših tržnicah včasih prevalduje tudi pravo mešetarsko vzdušje.
Čar domače zelenjave je tudi v tem, da nekateri rade volje odštejejo tudi nekaj tolarjev več in se ne jezijo, ker bi v sosednji trgovini isto vsoto denarja lahko kupili več zelenjave.
Slika in besedilo: Vlalka Kozlovič
Dejan Jukič s.p.
Strma pot 10
6320 Portorož
Tel.: 066/76-953, 62-170
V	J
I II K I VI 1 IM Plivi*©
53? 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
04O2.8MHz-24h V	J
RADIO OPClNE>
Že 15 /ePz vam!
Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja v Italiji. Objavljamo zanimive oddaje, kijih povezuje najlepša izbrana glasba za vse okuse.
Radio Opčine lahko poslušate 24 ur dnevno na UKIVfrekvencah 90,6 in 100,5 MHz.
Tel. (091) 21-26-58 Telefaks (091) 21-32-95 j
Padio
Portorož
Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja
(88,3 Mgh) Portorož.
• Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in pomorstva
Izkoristite možnost oglaševanja!
Razvijanje barvnih fotografij v eni uri Express izdelava fotografij za dokumente Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok Prodaja filmov, fotoaparatov, albumov
Barvno fotokopiranje Prodaja ročnih ur priznanih znamk
POSLOVALNICA TPC LUCIJA
Obala 114 Tel.: 066/ 773-296
POSLOVALNICA
KOPER
Pristaniška 2 Tel.: 066/ 24-654
AVTO-MOTO DRUŠTVO “Pinko Tomažič”
PIRAN
Strunjan 23	Tel.: 066/782-076
6320 Portorož	Telefaks: 066/ 782-344
rri v •
Tečaj
cestno - prometnih predpisov
Avto - šola pri AMD Piran prireja brezplačni tečaj cestno - prometnih predpisov za voznike motornih
vozil.
Tečaj bo v prostorih Krajevne skupnosti
Lucija
in se začne v torek, 27.1.1998 ob 17.00 uri Informacije in prijave: Tel.: 066/ 782-076 AMD Piran
taodenJ
——B i	id.o.o.
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE ZOBNA ORDINACIJA IN LABORATORIJ
Koper, Vojkovo nabrežje 27 tel./fax: 066/24 676, mobitel: 041 638 967
Zobozdravstva storite brez čakalne dobe
^Brezplačni preventivni pregled in svetovanje
*Uporabljamo najsodobnejše materiale po konkurenčnih cenah *Pri večjih delih še dodatni popust *Nujne primere sprejemamo takoj!
Urnik
Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00
OHRANITE ZDRAVE ZOBE IN LEP NASMEH |
I___________________________________I
- w
primorski u^r^
Boris Bekeš,, dipl. iur.
Borut Pahor
Številne žrtve vojnega nasilja še čakajo na rento
Na Upravno enoto Piran je do konca leta 1997 prispelo 331 zahtevkov za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja. Od teh je bilo rešenih na prvi stopnji že okrog 300, v revizijski postopek v Ljubljano je bilo poslanih 200 vlog. Pozitivno je bilo doslej rešenih le 37. Bodo nekateri res morali čakati štiri leta?
V Uradnem listu RS štev. 63/95, z dne 17. 10. 1995 je bil objavljen Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je bil nato še trikrat dopolnjen.
Zakon v 1. členu določa, da je žrtev vojnega nasilja državljan Republike Slovenije, kije bil v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
Tri kategorije žrtev
Zakon določa, da imajo žrtve vojnega nasilja poleg nekaterih pravic iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, tudi pravico do doživ-Ijenske mesečne rente. Zakon je glede te pravice določil tri kategorije žrtev:
1.	taboriščnike in zapornike;
2.	internirance in izgnance
3.	deportirance na prisilno delo in begunce, to je tiste, ki so pobegnili iz svojih takratnih bivališč v drugi kraj, drugo okupacijsko cono ali pa so živeli v ilegali.
Za vsako kategorijo je potrebno, da je nasilje trajalo najmanj tri mesece. Za žrtve agresije leta 1991 pa en mesec.
Za vojne ujetnike velja Konvencija
Vojni ujetniki niso predvideni kot žrtve vojnega nasilja po tem zakonu, ker je ta pravna materija urejena z mendarodnim pravom (Ženevska konvencija o vojnih ujetnikih), Ta konvencija določa pogoje oziroma način, kako mora zmagovita država ravnati z vojnimi ujetniki; med drugim jih sme uporabiti za fizično delo z izjemo oficirjev, katerih k temu ne sme siliti. Iz tega razloga vojnim ujetnikom ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja.
Zakon ne priznava nekaterih italijanskih taborišč
Mnoge kritike letijo na zakon tudi zaradi tega, ker ne priznava italijanskih taborišč, z izjemo koncentracijskega taborišča na otoku Rabu-za koncentracijska taborišča, ampak le za internacijska taborišča.
Zakon tudi ne obravnava žrtve severne Primorske, to je iz okolice Gorice, Ajdovščine, Vipavske doline, Štanjela in nekaterih drugih krajev, ki sojih italijanske okupacijske sile - in
pozneje nemške - požgale, prebivalce pa s silo izgnale.
V Piranu nekaterim žrtvam kljub temu priznali status žrtve vojnega nasilja
Ob razširjeni interpretaciji zakona (ker v zakonu pojem izgnanca ni točno definiran) je Upravna enota Piran nekaterim žrtvam iz teh krajev priznala status žrtve vojnega nasilja in vse pravice, ki iz tega izhajajo. Vendar je strokovna služba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve opozorila, da ta kategorija žrtev v zakonu ni izrecno določena in naj se teh žrtev v prihodnje ne obravnava.
V Piranu vloženih 331 zahtev
Do konca leta 1997 je bilo vloženih na Upravni enoti Piran 331 zahtevkov za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja. Od teh jih je bilo rešenih na prvi stopnji okrog 300. V revizijo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadev v Ljubljani je bilo poslanih okrog 200, od teh pa je bilo doslej pozitivno rešenih 37. Dve vlogi sta bili vrnjeni v dopolnitev postopka. Negativno je bilo rešenih 35 vlog, pritožb pa je bilo vloženih pet.
Nekateri so že prejeli rento
Tisti prosilci, ki so dobili iz revizije potrjene .'dločbe so že prejeli nakazano rento za nazaj in sicer od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Večina prejema rento od 1.2. 1996. Vsi ostali pa še čakajo na rešitev v reviziji.
Na revizijski postopek v Ljubljani čaka 50.000 vlog
V slovenskem merilu je ogromno število tovrstnih vlog, ki čakajo na revizijski postopek. Na tem vprašanju dela šest pravnikov, ki pa morajo rešiti kar 50.000 zadev. Če Vlada ne bo ničesar ukrenila, da se postopek pospeši, bo revizija vlog trajala kar štiri leta, čeprav zakon določa, da mora biti revizija opravljena v enem letu od dneva, ko je odločba I. stopnje predložena revizijskemu organu. Številne urgence tistih, ki so že prejeli odločbo I. stopnje pri prvostopnem organu so nekoristne, ker prvostopni upravni organ ne more vplivati na rešitev na drugi stopnji.
Postopek na prvi stopnji je trajal približno 13 mesecev, še vedno pa prihajajo posamezne vloge.
zMORIEM ZAobalo
Akcija za obalno gopodarstvo

RADIO 93.4 MHz
Polje 5i 6310 Izola
Nudim 30% popust za direktni dostop do 60.000 Ponudbe pod šifro "RAZPRODAJA"!
Aleksander Krebelj
ZLSD odpira prostor novim idejam in ljudem]
V Združeni listi socialnih demokratov so zaustavili svojo notranjo krizo, da pa bi dosegli politični vzpon, bi bile potrebne korenitejše kadrovske in programske spremembe.
m
'V.
*	M
*
m
-■ ~ m
■' •_______________________________,
Politična stranka si je zastavila kar nekaj konkretnih in morda celo ambicioznih ciljev. Do naslednjih parlamentarnih volitev želi postati najmočnejša opozicijska stranka, zato bo leto 1988, leto iskanja svežih in sodobnih odgovorov ZLSD na aktualna gospodarska, socialna in politična vprašanja, je med drugim povedal predsednik stranke Borut Pahor, ki se je udeležil prednovoletnega srečanja članov Območne organizacije ZLSD Piran 23. decembra v prostorih hotela Slovenija v Portorožu.
Borut Pahor ugotavlja, da se je slovenska politika v drugi polovici devetdesetih let močno utrudila in ope-hala. Ni več tiste vizionarske fantazije, zavzetosti in predanosti skupnim ciljem. Dosegli smo določene demokratične spremembe in neodvis-
nost. Po zastavitvi reform in močni evropski ambiciji pa postaja slovenska politika vse bolj zgolj prostor surovega boja za oblast in vse manj prostor odgovornega povezovanja ustvarjalnih sil za skupno dobro. Prepričan je, da bi s pametnejšo in strpnejšo politiko vsi skupaj lahko bolje živeli.
Ker vlada ni sposobna oblikovati skupne razvojne politike, je žrtev ozkih interesov vladajočih strank. Modernizacija Slovenije se opoteka, je zapisal. Kako je potem mogoče, da ima ta vlada kljub temu podporo v javnosti?
Kot odgovor na to vprašanje najde zaključek, da ta hip pač ni druge boljše možnosti. Največji opozicijski stranki iščeta razloge za zdajšnje probleme in izzive v preteklosti. ZLSD pa je preprosto prešibka, da bi pomembneje oblikovala politične procese in ponudila alternativo.
P
1
t
širokim soglasjem sprejeli dokumen o narodni spravi in pomiritvi, katere ga sestavni del mora biti tudi obsod ba in distanciranje do komunistične ga totalitarnega režima. Združena lis ta bo pri tem tvorno sodelovala, sa hoče okrepiti svojo zgodovinski identiteto, predvsem z nacionalnir in socialnim izročilom OF sloven skega naroda.
Leto lokalnih volitev
Letošnje decembrske lokalne volitvi ne bodo perfekten odraz stanja ni državni ravni, so pa kajpak pomem bne za delo in življenje v občinahL vaških in krajevnih skupnostih. TiŽi bodo volitve o ljudeh, pravi Boru Pahor. ZLSD Območna organizaciji Piran bo, kot smo razumeli na tiskov J* 1
ni konferenci, kandidirala ugledni
ljudi in to je tudi lokalnih volitev.
vsa filozofiji
ZLSD hoče okrepiti svojo zgodovinsko identiteto in se distancirati do totalitarnega komunističnega režima
V letu 1997 se je pokazalo, da vprašanje odnosa do slovenske polpretekle zgodovine ostaja eminentno politično vprašanje. Očitneje, da se bo mogoče v celoti posvetiti izzivom sedanjosti in prihodosti le, če bomo s
Slovenija je najbolj centralizirana država t
Borut Pahor je na vprašanje urednik d Primorskega utripa o današnjem bist ^ vu lokalne samouprave in poskusil F decentralizacije upravljanja povedal S da je Slovenija ta hip najbolj centra s lizirana država. Franko Fičur, člai v ZLSD in župan piranske občine j' c povedal, da župani na Obali sode a lujejo, vendar še vedno ni pravih te g meljev za osnovanje II. stopnje lokal 1 ne samouprave. Ključni problem t 1; hip je, da lokalna samouprava z s slovensko politiko ne predstavlji r izziva. Borut Pahor meni, da prevla p duje filozofija političnega razmi šljanja, daje treba državo voditi i > enega centra in si oblast razdeliti p g fevdih. Za državo, ki želi obla.1 r voditi centralistično, z vrha, je zel'2 fino imeti cel kup majhnih ne bogljenih občin.	“1
Ftm
7.1
■tu
Telefon: +386 66 65366 Fax: +386 66 61009
sc
01
iz
n:
tu
d;

IKI d. o. o. - skupina SiSart, Kamniška 25, 1000 Ljubljana zaposli:
1. vodjo nastajajoče poslovne enote na SLOVENSKI OBALI Program enote:
-pridobivanje novih projektov in naročnikov v okviru dosedanje celotne linije proizvodov in storitev skupine SISart (turistične publikacije, katalogi, prospekti, celostne podobe krajev, regij, podjetij, izdelava turističnih kart, itd.) in trženje le-teh -etno galerija (lokalni spominki, dokumenti, slikovni material...)
-vodniška storitev (vodenje po obalnih mestih, Slovenski Istri in tematsko-strokovna vodenja)
-zaključevanje in upravljanje slovenskega multimedijskega turističnega informacijskega sistema (MTIS)
Pogoji: visoka izobrazba, delovne izkušnje v upravljanju, vizija razvoja in želja po uspehu.
Prošnje s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi, referencami in programom vodenja poslovne enote pošljite v 10 dneh po objavi na naš naslov.
2. vodnike za področje SLOVENSKE OBALE in ZALEDJA
Za kvalitetno vodenje iščemo vodnike, ki bodo sprejeti v redno delovno razmerje in vodnike za občasno (sezonsko) vodenje.
Od vodnikov pričakujemo izobraženost, izkušenost, sposobnost komuniciranja v več jezikih, urejen videz in veselje do tega dela.
Prošnje z dokazili zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh po objavi na naš naslov.
Informacije po tel. (061) 322 152
■
Boris Kovačič
■Igralnica med zahtevami države in lokalnimi interesi
Naloga prvega moža v Igralnici Casino’ Portorož Borisa Kovačiča v času, ko prihaja do dejanskih novih lastninskih odnosov, je vse prej kot lahka. Usklajevanja je precej, zahteve so velike, tako znotraj kolektiva kot tudi od zunaj. Hkrati so pristojnosti uprave precej drugačne kot so bile nekoč, morda celo manjše.
•, Igralnica je v svoji bleščeči zgodovi-^ ni šla skozi različne faze razvoja, v nl bistvu pa je bila vedno nakakšna zak-ladnica in spodbujevalec ter seveda J tudi dejanski investitor v turistično infrastrukturo na Slovenski obali in Krasu, zlasti pa v Portorožu. Njen pečat je viden.
Danes so kajpak stvari nekoliko ki drugačne. “Dedeka Mraza” ni več. st Večinski lastnik je država, solastnici iil postajata Občina Piran in Občina a| Sežana, uradnega prenosa delnic s a strani države na koncesionarje še ai vedno ni, prihodkov na osnovi kon-ji cesijskih dajatev tudi ne. Ne ve se še, [e ali bodo občine lahko sploh razpola-te gale z delom dobička Igralnic iz leta al 1997. Ko bo država dejansko prenes-t la delnice tudi na občine kot manjšin-z ske lastnike, se bodo Igralnice lahko Ij registrirale kot delniške družbe - in la polno zadihale, ri
i Vse se torej vrti okrog denarja, ki p ga željno pričakujejo občine oziro-ai ri'a turistično gospodarstvo. Kako sl Ugleda jo stvari danes?
l£
“Igralnica Casino’ Portorož je us-Pjmerjene v okolje v katerem deluje, zato je prav, da ga, kolikor se le da, “tudi naprej podpira. Veste pa , da so Jsedanji zakonski predpisi precej omejevalni, glede na prejšnji zakon iz leta 1980, v katerem je bilo izrecno navedeno, da se dobiček nameni za turistično infrastrukturo. Tega v sedanjem zakonu ni, veljajo pa vsi
predpisi kot za vse ostale gospodarske družbe. Magnet sodelovanja vidim v tem, da bomo skupaj s portoroškim turističnim gospodarstvom in ostalimi subjektii nastopali na tržišču in tako promovirali naš kraj.”
Bo Igralnica lahko zunaj sistema koncesije od katere, kot smo dejali, žal še vedno ni nič, lahko še kaj postrani primaknila za turizem. Kako se boste znašli med zahtevami države in lokalnimi interesi?
“Za vlaganje v razširitev poslovanja, torej za nove naložbe ali podobno, je osnova dobiček. O dobičku pa odločajo lastniki. Med lastniki so sedaj tudi občine in to odločitev je treba prepustiti njim. Ostala sredstva, ki se lahko uporabijo so sredstva za reklamo in propagando, kvečjemu še sredstva iz naslova donacij, vendar sredstva donacij zmanjšujejo osnovo za dobiček, kar pa je v pristojnosti lastnikov. Vse bo dovisno od programa, ki ga si ga bomo zastavili in ki ga bo potrdil Nadzorni svet Igralnice.”
Davki so vse večji, bo sploh kaj ostalo za delitev?
“ Naša gospodarska družba - Igralnica posluje po predpisih, ki določajo obremenitev s področja davkov. S tem, da je v našem primeru specifika, ker se pač poleg rednega davka na storitve plačuje še posebni prometni davek od iger na srečo, po posebni lestvici. Poleg tega so še druge obremenitve, ki jih plačujemo. Na koncu so še komunalne takse na igralniško dejavnost, čeprev je tukaj precej nejasnosti, in pa seveda davek na dobiček ter še določene davščine pri dobitkih občanov. Kot vidite, se tega nabere kar nekaj.
Tudi občina bo morala razrešiti vprašanje, koliko obremeniti Igralni-

opmAVEN¥LRA*0Tllc*
Kdo so nagrajenci Optike Ventura
V prostorih Optike Ventura v Luciji so v sredo, 14. januarja opravili novoletno žrebanje. Na računalniku so iz seznama številnih njihovih kupcev in poslovnih partnerjev, izžrebali tri njihove stranke, ki bodo zagotovo vesele nagrade.
1.	nagrado, darilni bon v vrednosti 60.000 SIT prejme Lala Salom, Seidlova cesta 34, Novo mesto.
2.	nagrado, darilni bon v vrednosti 40.000 SIT prejme Marija Radojkovič, Seča 190, Lucija.
3.	nagrado, darilni bon za 20.000 SIT prejme Laura Žic, Šolska 15, Lucija.
Glede koriščenja nagrade prosimo, da se oglasite v Optiki Ventura Lucija, Obala 112.
Čestitamo!
co s komunalno takso. Sedaj Občina ni bila lastnik in je pač na tak način obremenila Igralnico, v bodoče bo pač moralo biti razmerje med lastniki in ostalimi dejavniki precej bolj dorečeno.”
Kdo nadzira poslovanje Igralnic?
“Nadzora je več vrst; Nadzorni svet ima nadzor nad poslovno politiko. Zakonsko je postavljen Urad za nadzor prirejanja posebnih iger na srečo, ki v bistvu opravlja tehnični nadzor nad samim izvajanjem iger na srečo. Kontrolo opravljajo tudi drugii pristojni organi, kot za vse ostale gospodarske družbe.”
Je Igralnica Casino Portorož lani poslovala pozitivno?
“ Igralnica kot celota da! “
Znotraj Igralnice ste nasledili nekaj problemov: Zadeva Lipovec, krimilnalisti so kar naenkrat odpeljali in ovadili bivšega direktorja Dobravca, kot kaže po nedolžnem so bili suspendirani nekateri delavci, nekaj nezadovoljstva je pa bilo tudi v zvezi s plačami. Boste Franka Fičurja sprejeli nazaj na delo, ko mu preneha funkcija župana?
“Lipovec je v službi, glede ostalih delavcev, ki so bili v disciplinskem postopku pa bi rad poudaril, da to to ni bila volja, odvisna od uprave. Uprava je pač ravnala po postopkih, ki so jih naročili v Uradu za nadzor. Delavci sedaj normalno delajo. Glede bivšega direktorja pa tole. Če se držim nekih normativnih aktov, ne morem imeti različnih meril. Poudariti moram, da kot pravna oseba z
nobene strani in od nikakršnega organa nismo bili obveščeni o kakršnikoli zadevi v zvezi z Dobravcem. Noben organ, ne sodni, ne organ pregona, nam uradno ni sporočil, daje z njim kaj narobe. Iz tega razloga, če spoštujemo vse normativne akte, je za nas Dobravc čist. Prenehala mu je funkcija direktorje, izrazil je voljo, da ne bi bil več direktor. Delovno razmerje mu teče normalno naprej, na delovnem mestu svetovalca. Franko Fičur ima po po zakonu o delovnih razmerjih pravico vrniti se na delovno mesto v Igralnico, ko mu preneha funkcija župana.
Slišali smo, da se uprava seli v nove prostore?
"Da, najeli smo primerne prostore v TPC Lucija."
Franc Krajnc
V	Sloveniji je 11 igralnic. Menite, da jih je dovolj. Bi Slovenija lahko postala ena sama igralnica. Boste odprli še eno v Portorožu?
“Vlada je sprejela strategijo razvoja igralništva v Sloveniji. Največ naj bi bilo še štiri ali pet igralnic, in največ dvajset salonov igralnih avtomatov. Kar se tiče števila igralnic, zame velja predvsem tržni razlog, osnovno merilo je uspešnost oziroma dobiček pri poslovanju igralnice. Te slike morajo biti razjasnjene.
Naša Igralnica ima pravico do treh koncesij, torej postavili bi lahko še eno. Razmišljamo o tem. Lokacija naj bo za zdaj še skrivnost.”
V	Turističnem podjetju Portorož d.o.o, ki je bilo lastnik Igralnice, je bila opravljena revizija lastninskega preoblikovanja podjetja. V dokumentih je pisalo, daje Igralnica Portorož edina v Sloveniji, ki pri tem ni oškodovala družbenega premoženja.
Casino' priredil novoletno srečanje z upokojenci
Vodstvo Igralnice Casino’ Portorož je 9. januarja v Restavraciji Marina Portorož priredilo srečanje z upokojenimi delavci. Med njimi je bil tudi prvi direktor Časinoja Anton Spinelli, ki slavi svoj 70. rojstni dan. Čestitamo!
Bazeni Hotelov Morje za vse letne čase
“ V postopkih lastninjenja, ko se je Turistično podjetje preoblikovalo v Holding, ni bila podana ocena o kakšnem oškodovanju družbenega premoženja.”
Primorski tisk pred veliko preizkušnjo?
V prodajalnah zasebne delniške družbe Primorski tisk Koper, z blagovno znamko Lipa, v Luciji, Portorožu in Piranu ter tudi drugod, se police neizprosno praznijo, saj že nekaj časa ni mogoče dobiti vsega potrebnega pisarniškega materiala, v soboto pa niso imeli več niti svežih časopisov. Delavke slutijo, da je v firmi nekaj hudo narobe. Pravijo, da niso prejele zadnje plače, a kljub temu poskušajo biti do strank vljudne in ustrežljive. Če bodo prisiljeni vtakniti ključ v vrata prodajaln, delavec pa poslati na zavod, naj bi menda to nehvaležno delo opravil kar stečajni upravitelj. Vse tegobe Primorskega tiska naj bi izvirale iz prevelike zadolžitve in verige neplačevanja obveznosti.
Turistična delavnica za sobodajalce
Turistično društvo Portorož v sodelovanju s TZS in Sekreta-riatom za turizem organizira v torek, 20. 1. 1998 v dveh tenninih, ob 10.00 in 16.00 uri v prostorih Grand hotela Metropol turistično delavnico za oddajalce zasebnih turističnih sob. Teme razgovora s povabljenimi strokovnjaki bodo: nova kategorizacija zasebnih sob in apartmajev, organiziranost sobodajalcev - Klub sobodajalcev (pobuda TD Portorož) in druge aktualne zadeve s tega področja. Kotizacija: 2.500,00 SIT.
Sredi Portoroža nastaja bazenski kompleks z ogrevano morsko vodo, ki bo največji te vrste v Mediteranu. Za goste bo odprt že 20. marca.
“V triletni načrt Hotelov Morje smo zapisali, da je treba to našo prekrasno lokacijo valorizirati z dodatnimi elementi ponudbe”, nam je ob nedavnem obisku pri njih povedal Marino Antolovič, direktor Hotelov Morje. Ponuditi je treba produkt, ki je prilagojen novi slovenski realnosti in vse bolj zahtevnemu turističnemu tržišču. V prvem letu so obnovili del njihovih nastanitvenih kapacitet, v celoti so obnovili Hotel Slovenijo, dodali kongresne kapacitete ( do 300 sedežev), racionalizirali prostore znotraj hotela. Poseg v Hotelu Slovenija jim je sprostil lokacijo za bodoči blagovni center. Sedaj je na vrsti uresniče-
vanje sanacije in popestritev možnosti kopanja in koriščenja termalnih storitev v vseh letnih časih, obnova Jadranke in ureditev zabavno-igralniškcga kompleksa ter popestritev ponudbe na plaži.
Načrt je dovolj drzen, da lahko predstavlja noviteto na trgu, a hkrati tudi ni razsipen, pravi Mariho Antolovič.
Kompleks meri okoli 3000 kvadratinih metrov od tega je 600 kvadratnih metrov bazenskih površin. Celotna pogodbena vrednost investicija na ključ velja 550 milijonov tolarjev.
Na teresi bo velik odprt bazen , pod njim pet lokalov trgovskega tipa, nekakšen mini trgovski center z novo, večjo slaščičarno Mignon. Večina lokalov je že prodanih po ceni, ki je nekoliko višja, primerna lokaciji. V zgradbi hotela bodo trije pokriti bazeni, od tega eden otroški in druga ustrezna ponudba. Prostor pred hotelom Slovenija bo nekako zadihal, uredili bodo krožni promct.Prcnavljajo tudi prostore, kjer je bila recepcija Riviere. Tam bo glavni sprejem za zunanje obiskovalce.
Nad Villo Marijo bodo zgradili teniška igrišča in tako gostom ponudili skorajda kompletne : oritve za prijeten dopust. Foto: FK-INFORMA
UE£JD£lll
OVEN: Ljubezen: Ne obujajte preteklih spominov ampak poglejte v prihodnost, ki vam prinaša veliko lepih trenutkov, doživetij in zelo prijetnih presenečenj. Vpliv Neptuna bo povzročil nekoliko
nejasen pogled na vaše čustveno življenje, zato del odgovornosti, kijih partnerstvo zahteva poskusite sprejeti nase.
Denar: Dobre uradne novice vas bodo razveselile že v prvi polovici meseca, ugoden položaj Merkurja vam obljublja veliko uspešnost pri delu in veliko mentalne energije.. Na finančnem področju boste racionalni in previdni, zato bo tudi vaše finančno stanje zelo dobr in se bo, v drugi polovici meseca, z nepričakovanim dobičkom, povečalo.
Zdravje: Odlično psihično in fizično počutje
K 1
Led
BIK!: Ljubezen: Za težave v odnosu z partnerjem ste delno krivi tudi sami, saj vaša veza temelji na
I partnerjevih pobudah. Povabite partnerja tja, kjer mu boste lahko nemoteno izkazali vaša čustva in j mu namignili o vaših željah. Presenetil vas bo z darilom v drugi polovici meseca, večjo pozornostjo in strastnejšim izkazovanjem čustev.
| Denar: Neugoden položaj Merkurja vas opozorja na večjo previdnost pri službenih zadevah, pri podpisovanju novih pogodb ter v vseh službah, ki so ! povezane z papirji ali komunikacijo. Stabilnost vašega finančnega področja vam bo omogočila tudi nepričakovane izdatke, do 20.1 pa večji finančni dobiček, povezan z tujino. K zelo dobremu finančnemu stanju bo ta mesec pripomogel tudi vaš partner.
Zdravje: Možne so manjše težave z hrbtenico ,ki jih lahko sami odpravite.
DVOJČKA: Ljubezen: Več ko boste razmišljali manj vam bo jasno kaj se dogaja z vami na čustvenem področju. Nova ljubezen vam prinaša tudi spremembo i samega načina življenja in odnosa do ljubezni. Vezani dvojčki bodo s partnerskim odnosom zelo zadovoljni, čeprav jih bo I spremljal občasen občutek utesnjenosti. Povabljena bosta v večjo družbo.
! Denar: Zadeva, ki jo rešujete na poslovnem področju, bo tokrat pokazala tudi nekaj svetlih strani. S strani vaših sodelavcev in nadrejenih si boste pri-i dobili veliko spoštovanje, vendar je med njimi tudi nekdo, ki ga rezjeda zavist. Honorarno delo vam prinaša odličen zaslužek in vam zagotavlja dobro ' finančno stanje, ki ga boste z vašo skromnostjo pri izdatkih, ohranjali ves mesec.
Zdravje: Manjše zdravstvene težave so opozorilo, da že kar nekaj časa pozabljate nase.
in
RAK: Ljubezen: Vaši nameni bodo plemeniti, vendar bo volje premalo, da bi lahko realizirali vse vaše želje v odnosu z partnerjem. Ker vas bodo v razmišljanju ’n ocN°č'tvah v°dila čustva in ne razum, se ne prenaglite v vaših sodbah tudi v odnosu do vaših sorodnikov in prijateljev. Samski raki bodo v tem '■8 mesecu romantični, zasanjani, zelo privlačni in uspešni v odnosu do nasprotnega spola.
2 Denar: Poskušajte vskladiti vaša upanja in realne možnosti na področju službe in financ. Razmišljali bi lahko tudi o ovrednotenju vašega dela, vendar z ugotov>tv’j° ne boste zadovoljni. Bodite potrpežljivi saj se vam kmalu obeta ugodna službena ponudba. Vaše dobro finančno stanje vam bo omog-očilo nekaj izdatkov za luksuz, proti koncu meseca pa vam bo starejši sorodnik priskočil na pomoč.
Zdravje: V primeru zdravstvenih težav ne odlašajte z obiskom zdravnika.
LEV: Ljubezen: Premalo zaupate vaši intuieji in notranjim občutkom, zato ste v odnosu do partnerja razpeti med tistim, kar domnevate in tistim kar slišite, i Konec meseca vam prinaša sproščenost in izoplnitev vaših želja na vašem čustvenem področju. Samskim levom bo ljubezen polepšala življenje.
! Denar: Površno dojemanje nastale situacije bi vam lahko povzročilo nekoliko težav v odnosu z nadrejenimi. Izmed ševilnih poslovnih možnosti boste izbrali samo eno - povsem pravilno. Dober položaj Jupitra vam obljublja srečo na finančnem področju ter v vseh pravnih, uradnih zadevah, zato lahko na finančnem področju tudi tvegate. Če bi se le malo potrudili, bi lahko bilo vaše finančno stanje še boljše.
Zdravje: Poskrbite za psihično sprostitev.
DEVICA: Ljubezen: Na razplet na čustvenem področju boste tokrat morali malo počakati. Čeprav se bosta s partnerjem odlično ujela na vseh življensjkih po-! dročjih, bi lahko imeli občutek, da le ni vse tako kot bi moralo biti. Vzrok tega je vaše nezaupanje, ki ga lahko brez težav, sami odpravite. Položaj Ju-] pitera vam obljublja srečo v partnerskem odnosu, zvestobo in tudi določeno pridobitev na finančnem področju ravno skozi vašega partnerja. Ne ver-j jemite govoricam.
* a Denar: Nov način pristopa do vaših sodelavcev in do dela bo pozitivno presenetil vaše nadrejene. Nepričakovana krajša poslovna pot vam prinaša nove perspektive in nove cilje, ki bodo močno spremenili tudi vaše načrte v zvezi z finančnim stanjem. Nekomu ste v preteklosti nastavili zanko, ujel se bo in reagiral točno tako kot ste predividevali. Izognite se nepričakovanim izdatkom.
Zdravje: Nasvet sorodnika bo utemeljen, razmislite o njem in spremenite nekatere vaše življenjske navade.
I EH FNICA: Ljubezen: Ne poskušajte prepričati partnerja v lasten prav, kar je za vas dobro lahko za njega ni. Ne pozabite, da so malenkosti in drobne po-jzornosti tiste, ki bi lahko izbooljšale vaš partnerski odnos. Za molkom vašega partnerja se skriva obžalovanje neke situacije iz bližnje preteklosti, kjer | vas je nehote prizadel. Potrpežljivost bo v tem mesecu vaš najboljši adut.
ji Denar: Na poslovnem področju boste še pravočasno preprečili manjšo finančno izgubo in s tem stabilizirali vaše finančno stanje. Denar, ki ga pričaku-Ijetc prihaja z manjšo zamudo. Umirjeni vsakdanjik vam bo omogočil razmišljanje o pijetnejših življensjkih trenutkih in o stvareh, ki vas intelektualno zanimajo.
Zdravje: Manjše zdravstvene težave so prehodnega značaja.
ŠKORPIJON: Ljubezen: Kvaliteten pogovor s partnerjem bo veliko bolj zalegel kot pa kritike in nerazumevanje. Iskrena ljubezen in pošten pristop tako do [f 'gJO sebe kot do vašega partnerja vam bosta v tem mesecu v najboiljšo oporo. Partner vam pripravlja prijetno presenenečenje v drugi polovici meseca.
| Denar: Kljub temu, da niste izbrali pravega trenutka in načina, lahko pričakujete upeh na poslovnem področju. Intuicija bo vaše vodilo pri pogovoru z | poslovnim partnerjem in vas bo tudi nadalje uspešno vodila skozi vaše poslovno življenje. Nasmejali se boste naivnosti vašega sodelavca, nekolko ^ težje pa boste sprejeli šalona lasten račun. Po I5.l lahko pričakujete hitro izboljšanje vašega finančnega stanja.
Zdravje: Manjše zdravstvene težave bodo minile v drugi polovici meseca.
S I RELEC: Ljubezen: Sposobnost kompromisa vam prinaša nov, odkritosrčen odnos z vašim partnerjem. Partnerjeve dosedanje skrivnosti vam ne bodo več
r %aP 4Mtuje, prav tako ne njegovi občasni ptU iHnenoias:
nepojasnjeni izhodi, zaradi katerih ste podvomili v njegovo zvestobo. Proti koncu meseca se vam obeta potovanje v dvoje, ki bo utrdilo vajin odnos. Denar: Zaradi opozicije Jupitera v Devici boste težje sledili kontinuiranim mentalnim naporom, zato bo občutek utrujenosti, do I7.l vaša stalna sprcmlejvalka. Z samodisciplino in zdravim razumom boste na službenem področju dosegli zastavljen cilj in s tem izpolnili tudi vaša finančna pričakovanja. V odnosu do sodelavce se poskusite držati viskokih moralnih norm.
Zdravje: Zelo dobro, občasne težave z želodcem pa bodo živčnega izvora.
KOZOROG: Ljubezen: Pokažite partnerju koliko vam pomeni, včasih je treba ljubezen tudi izraziti.
i Vaše misli, ideje in upanja bodo v drugi polovici meseca posvečene vašemu parnerju in izooljšanju odnosov, kar vam bo odlično uspevalo. Neptun vam prinaša manjša razočaranja, ki pa so nastala zato, ker ste sami od partnerja veliko preveč pričakovali. Poskusite prilagoditi vaša upanja njegovim karakternim lastnostim.
i Denar: Razplet na poslovnem ali uradnem področju ne bo takšen kot ste pričakovali, saj bi lahko ugovotili da ste zaupali napačni osebi. Kljub temu, pa bo to za vas zelo uspešen mesec, saj ste v preteklosti velikokrat žrtovali tudi vaš prosti čas za realizacijo vaših poslovnih in finančnih želja in ciljev. Ker se vedno oslanjatc na lastne moči, bodo vaši pretekli napori nagrajeni z priznanjem in finančno nagrado.
Zdravje: Pojdite na svež zrak in zadihajte z polnimi pljuči.
•t1’. i r ?fij ?1
V ODNAR: Ljubezen: Prijateljstvo z osebo nasprotnega spola bo postalo intimnejše in diskretnejše in pomeni začetek nove, romantične in uspešne zveze. Ve-
----	—izani vodnarji bodo skupaj s parttnerjem razčistili nekaj nepojasnjenih neporazumov iz preteklosti in začeli znova. Z novim začetkom se bo
|obovila tudi želja po bližini in intimnoti, saj sta se zadnje čase, zaradi poslovih obveznosti s partnerjem nekoliko odtujila. Partner vas bo presenetil s 1 čudovitim, dragocenim darilom.
( Denar: Bolj ko boste razmišljali o nekem poslovnem načrtu, bolj se vam bo le ta umikal. Vzrok za to je vaša neangažiranost, saj boste morali za rcal-izaico vaših želja tudi kaj narediti, še posebej če so povezani z spremebo kraja bivanja ali povečanjem vašega premoženjskega in nepremičninskega stanja. Poskušajte navezati stike z sodclvci, ki so podobnih nazorov kot ste sami.Vaše finančno stanje bo zelo dobro.
Zdravje: Poskrbite za večjo fizično aktivnost.
RIBI: Ljubezen: Pogovor, ki ste ga načrtovali poskusite preložiti na daljše obdobje, saj se bodo
J stvari delno tudi same uredile.V prvi polovici meseca se bo pojavila poriložnost za potovanje, ki jo izkoristite in povabite s seboj tudi vašega partnerja. [ f	Ljubezen, spoštrovanje in razumevanje s strani vašega partnerja vam bodo v veliko pomoč pri premagovanju vašega trenutnega, nekoliko depresivne-
| ga počutja. Nekdo vas, naskrivaj ljubi.
Denar: Napredovanje vašega sodelavca bo tudi v vas prebudilo večjo ambicioznost in željo po napredovanju, ki jo boste realizirali le, če se boste v celoti posvetili določenemu cilju ali projektu, ne glede na to, kaj bodo ob tem rekli drugi. Ne prinašajte hitrih poslovnih odločitev v času od 6.1 do 20.1, ker bi se lahko polsovne možnosti kasneje lahko izkazale za neugodne. Praznični dnevi so izpraznili vaš finančni proračun, zato poskusite biti pri izdatkih skromnejši.
Zdravje:Zelo dobro fizično počutje in povečana vitalnost.
Homo
Singularis
Na svetu je vedno več ljudi, ki iz različnih razlogov živijo sami, pa naj gre za ločene, ki so doživeli brodolom zakonske zveze, ljudi, ki so izgubili svoje najdražje, pobegle od doma, ali ljudi, ki preprosto nočejo živeti v dvoje. Živijo sproščeno, svobodno, različno od drugih in ali lahko uživajo življenske radosti? Eden od možnih odgovorov na zapleteno sociološko vprašanje so tudi tako imenovani Singles klubi v katerih se sklepajo nova, vendar ne trajna spozn-anstva. Nekaj jih je že tudi pri nas v Sloveniji.
Človek je družabno bitje zato že po sami naravi ne more biti sam. Toda to ne drži za milijone ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov živijo sami in se tudi nočejo trajno vezati na partnerja oziroma partnerico. Za Slovenijo ni natančnih podatkov koliko ljudi živi samih.Toda ne glede na to, verjetno doživljajo isto kot drugi ljudje širom po svetu. Leta 1990 je bilo v Zvezni republiki Nemčiji na primer (brez DDR) 63,5 milijona prebivalcev. Skupaj je bilo 28, l milijona gospodinjstev od tega kar 9,85 milijona gospodinjstev (35%) z eno osebo. Kar 30 % sklenjenih zakonskih zvez se po določenem času pretrga. Ta trend pa se žal nadaljuje. Vzrokov za “Solo boom” je veliko in vsak tak primer ima svojo pripoved. Ženske so bolj izobražene, neodvisne in samostojne. Hkrati (iz ekonomskih razlogov) nekako naravno usiha tudi prvotni značaj in pomen življenja v dvoje. “Tako lepa ia sama”, “tako čeden moški in sam”. Večna vprašanja, ki nimajo odgovora. Za sociologe so ne-razrešljiva uganka, za ponudnike blaga, storitev in zabave nova enkratna priložnost.
Ločeni se praviloma niso več pripravljeni trajno vezati in iščejo drugačen način življenja in zabave. Sprostitev in priložnost za nova doživetja ter spoznanstva jim ponujajo Singles klubi, ki jih je nekaj tudi že v Sloveniji. Na mednarodno srečanje Singles, ki je bilo 19. oktobra lani na Ber-nardinu je prišlo okoli 400 ljudi. Podobna srečanja “Singles” organizira Tajda klub vsako drugo soboto v motelu Kozina. Vsakomur nudi priložnost, da si v današnjem ritmu življenja nabere novih moči za premagovanje osebnih stisk in vsadanjih problemov. Biti srečen sam, ali jo deliti s kom drugim, pa naj ostane še naprej vprašanje za sociologe.
FK
j
a
Bernardin
Tel.: 066/747-166
Pester izbor klasičnih oblačil in oblačil za prosti čas najboljših slovenskih proizvajalcev
Izkoristite do
30%
posezonski popust od 12.1. do 26.1.
■
V krajinskem parku Sečovlje
Veliko plantaž in malo soli
Sečoveljske soline merijo približno 650 hektarov in so na Jadranu druge največje, za uljcinskimi. Zgrajene so bile v začetku 13. stoletja, ob prihodu Beneške republike.
Zahvala za to, da so tam lahko soline, gre predvsem reki Dragonji, ki je s vsojimi naplavinami skozi stoletja pripravila ugoden teren. Konfiguracija tal je specifična za izgradnjo solin, saj je celotno področje v depresiji, kar pomeni, da je pod nivojem morske gladine.
Sami bazeni so iz blata, za katerega je značilno, da se hitro segreva in počasi ohlaja. Sicer pa je to ilovica, ki ne prepušča vode. Izjeme so kri-stalizacijski bazeni- cavedini, ki imajo poleg ilovice še centimetrsko plast, imenovano petola. To je biološki filter, ki preprečuje, da bi se pri žetvi sol mešala z blatom.
Soline so razdeljene na dva dela: Lero in Fontannighic. V slednjih se nahaja solinarski muzej, kije v okviru etnološkega rezervata, kjer sta še
omitološki in botanični rezervat.
Voda je v soline speljana po dovodnih kanalaih: Giassi, Curto, ki je, kot že samo ime pove, najkrajši, in po najdaljšem kanalu Pichettu, dolgem dobrih 8 km. Za svoje obratovanje izkoriščajo soline plimo in oseko. Ob plimi spuščajo vodo v kanale, ob oseki pa praznijo tako imenovane li-bradorje, kjer se zbira umazana voda (deževnica). Potem to vodo odvajajo nazaj v kanal, da steče v morje.
Včasih so v solinah prebivali tudi ljudje
Prihajali so v glavnem iz Pirana, pa tudi iz okoliških krajev. S seboj so pripeljali pohištvo, žimnice, kuhinjsko posodo in hrano. Predsvem ni smelo manjkati slanine in koruzne moke za polento. S seboj so prinesli tudi belo moko in pekli praznični kruh, največkrat navadnega.
Kruh so pekli v skupni peči in v ta namen so si tudi izdelali žige tako, da seje vedelo čigav je hlebec. Po pitno
vodo so hodile ženice do sosednjega hriba ob sedanji meji s Hrvaško. Solinarji so si ob svojih hišicah pridelali tudi nekaj zelenjave. Na solinarskih poljih so ostajali tudi po več mesecev, skupaj s svojimi družinami ali kar sami. Prihajati so začeli v začetku aprila in ostali tam kar do konca septembra. Pozimi so popravljali kristalizacijske bazene, če je bilo potrebno so urejali tudi nasipe. Hiše zgrajene ob kanalih dajejo videz “vodne ulice”. V spodnjem delu hiše so skladiščili sol, tako daje bil prost izhod do kanala, po katerem so z ma-onami odvažali sol. Drugi izhod je vodil na solna polja,kjer so želi sol. Zgornji del hiše je služil za bivanje družin in njihovih sorodnikov, ki so pomagali pri delu.
V muzeju, ki je identičen tedanji solinarski hiši, je urejena zbirka, ki prikazuje nekdanji postopek pridobivanja soli. Tu je še orodje, ki so ga uporabljali za svoje delo, v zgornjih prostorih je spalnica, kuhinja z odprtim ognjiščem in prostor, kjer je shranjena zbirka žigov za kruh, posode za vodo in drugi pripomočki.
Tudi brezvestni obiskovalci
Soline z muzejem vred in solinarskimi hišicami so vredne ogleda. Toda kako lahko do tja sploh pridemo? Kaže, da to ni tako preprosto. En vhod je pri Drogini Začimbi v Seči, kjer je hkrati tudi vhod na solinska polja, kjer poleti še pridelujejo sol. Drugi vhod na soline je takoj za slovensko mejo tik pred hrvaško na desno, če se peljemo iz Portoroža. Vsaj doslej je bilo tako. Letos pa so se odgovorni odločili, da vhod na Seči za obiskovalce zaprejo, saj so jim “vikendaši” naredili oziroma jim naredijo veliko škode. Brezvestni obiskovalci hodijo namreč po bazenih in poškodujejo petolo, puščajo za seboj smeti; celi kupi pločevink, so ostali v eni izmed solinarskih hišic po nekem “žuranju”. Nočni obisko-
valci skačejo po kupih soli.
Državi ni mar za soline?
muzej moramo čez slovensko mejo, a ta (muzej namreč) je zaprt, razen če se ne najavijo organizirane skupine za ogled.
Soline so že nekaj časa v rokah države in vendar koncesijske pogodbe še menda niso dorečene. Ta seveda ne bo poskrbela kako je treba soline, ta naš edinstveni biser narave, zaščititi pred nepridipravi in propadanjem. Zato so v solinah sklenili, da sami poskrbijo za varnost, nam je povedal vodja solin Dario Sau. To se nam zdi popolnoma prav.
V poletnem času so sami vršili obhode po solinah in nadzorovali teren. Sicer pa so takrat tam tudi solinarji, ki sami pazijo na svoja polja. Sedaj v poznem jesenkem in zimskem času pa tam ni nikogar več, sprehajalci pa so imali odprto pot in nekateri si pri-
Se sol sploh splača pridelovati?
Včasih so sol grabili za Beneško republiko, tudi izvažali sojo. Danes pa je ni dovolj niti za lastne slovenske potrebe, zato jo moramo kupovati v tujini. Vedno več plantaž je zapuščenih, vnema popušča in upravičeno se lahko vprašamo kaj bo nekoč z našimi solinami? Prag rentabilnosti proizvodnje se suče tam nekje med 10 in 12 tisoč tonami, proizvodnja pa je bila tudi letos daleč izpod tega. Tudi prihodek je majhen
voščijo veliko več od dovoljenega. Na račun teh pa so žal prikrajšani oni, ki cenijo naravo in trud solinarjev za lepo okolje. Žal jim je, vendar so morali nekaj storiti, da zaščiitijo soline.
Tam bi preprosto potrebovali varnostnika.
Kako torej do krajinskega parka, bi se vprašali. Če si hočemo ogledati
in za “velko Drogo” ne predstvalja več omembe vrednega odstotka v skupnem prihodku. Govori se, da naj bi zaradi premajhnga dobička od prodaje soli “proizvodnjo” celo ustavili? To bi pomenilo hud udarec za obalo, ki soji soline stoletja dajale svojstven pečat.
Vlatka Kozlovič
PRESNOJEDSTVO - ZA IN PROTI
STE VEGETARIJANEC, PRESNOJEDEC ALI ŠE KAR VSEJEDEC? MORDA PA PRISEGATE NA MAKROBIOTIKO?
Človek že skozi vso svojo zgodovino išče zase najprimernejšo hrano, pa vendar še vedno nihče nima v rokah neke splošne resnice. Tako se današnja prehrambena stroka pa tudi zdravstvo drži varne srednje poti in kot zdravo in uravnoteženo prehrano priporoča »vsega pomalem«. Od takšne vsestranske prehrane pa je večina ljudi v srednjih letih, mnogi pa tudi prej, bolnih. A prehrana se le redkokdaj znajde na zatožni klopi za nastanek bolezni , saj je še veliko drugih dejavnikov, kot nezmernost pri hranjenju, uživanje alkohola, kajenje in tudi psihična naravnanost posameznika. Nekaj od tega pa zdravniki, ( ki so neredko tudi sami gurmani, kadilci in še kaj) pač pri vsakem bolniku odkrijejo.
Toda na vsakem področju se najdejo pionirji, ki poglobijo svoj pogled v življenjsko pomembna vprašanja, kar prava človekova prehrana brez dvoma je.
Zadnji dve leti se v Sloveniji ( v Evropi pa že prej ) nezadržno širi presnojedstvo. Gre za prehranjevanje z izključno ( ali pa le pretežno ) surovimi naravnimi živili: sadjem, zelenjavo, jedrci in semeni. Prevladuje sadje. Za večino presnojed-eev velja, daje nemški avtor Helmut
Wandmaker s svojo knjigo »Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!« »oče« te prehrambene usmeritve. Njegova knjiga je postala »biblija« vseh presnojedcev. Mnogi smo ob branju spremenili svoje prehrambene navade in začetno navdušenje ob povečani vitalnosti in boljšem zdravju seje neredko sprevračalo v fanatizem. To je povzročalo številne konflikte med pristaši in nasprotniki te novosti. Spremembe v počutju so namreč že po tednu dni uživanja izključno surove hrane zelo izrazite: občutna razbremenitev prebavil, neverjetna poživljenost, zbistritev uma. Temu pa kmalu sledijo še izboljšanje prebave, ponehajo lažje želodčne težave, izginejo revmatične bolečine, telesna teža se zniža, ženske opažajo blažje in manj dni trajajoče menstruacije ( le dan ali dva ). V naslednjih mesecih dosledni presnojedci doživljajo hujši ali blažji »preči-ščevalni proces telesa«, ki je bilo vslcd prejšnje prehrane prepolno škodljivih naslag, vnetih žarišč in drugih latentnih bolezni. Spoznavamo, daje intenzivnosti tega čiščenja bolj blaga pri prejšnjih vegetarijancih in ljudeh, ki so se prej hranili zmerno ( posebno z mesom ) in niso imeli prehudih razvad ( alkohol, kajenje in drugo ). Nekateri sploh menijo, daje prehod od vsejedstva na presnojedstvo preko noči nemogoč in da je nujno krajše ali daljše obdobje v kat-
erem se postopno opušča meso, jajca, mleko in mlečni izdelki, škrobnata živila in nazadnje tudi denaturirano sadje in zelenjava. Vendar so izjeme, nekateri so prehrano spremenili takoj, ko so dobili v roke pravo literaturo in so začutili, da je to » ta pravo«.
Vsi dosledni presnojedci so si enotni, da se nikoli več ne bodo vrnili h klasični prehrani. Za njih je sprememba ena od poti v novi čas. Predstavlja jim krepitev duha, ki v končni fazi izrazito dviga kvaliteto bivanja. Tem ljudem je svojevrsten užitek obvladovanje svoje volje, to pa je odprava vsakršne zasvojenosti, nezmernosti, lenobe,...
PRESNOJEDSTVO - ZA IN PROTI
Spremenjeno prehrano od samega začetka spremljajo nekateri pojavi, ki
mnoge odvrnejo od prvotnih dobrih sklepov. Že v prvih dneh namreč ob presni prehrani ostane želja po prejšnjih živilih - tudi potem, ko smo se najedli sadja in zelenjave. Toda to ni lakota, saj s polnim želodcem ne moremo biti lačni; daje nas le zasvojenost z znanimi dobrimi okusi in učinki škrobnatih ter beljakovinskih živil. Takšno trditev pa mnogi zavračajo saj jim ne gre v glavo, da smo pa zdaj vsi zasvojeni s kruhom, krompirjem, jajci, mlekom,... Zdravniki bi na to brž povedali, da nam primanjkuje beljakovin, saj je slavni vitamin B 12 postal njihov pravi atribut, ker naj bi ga vsebovele le živalske beljakovine. Zakaj torej ne pomrejo vsi otroci, ki se rodijo s FENILKETONURIJO - alergijo na živalske beljakovine? Tem otrokom predpišejo rastlinsko dieto, dodajajo pa jim pripravek iz rastlinskih beljakovin in z njimi je vse v redu. Polemike okrog te prehrane so se v Sloveniji še bolj razvnele ob smrti otroka Christiana Plohl-Dornika, za katerega so zdravniki prvotno trdili, daje umrl zaradi pomanjkanja beljakovin. Zagrizeni nasprotniki vegetarijancev in tudi presnojedcev ( za njih smo tako vsi enako neumni in čudaški ), so se tedaj neznansko zgražali, ko pa je bila prvotna informacija zanikana,so se sprenevedali, da o tem nič ne vedo. Prejšnja »resnica« jim je bila bolj po meri. Tudi tako grdi smo
ahko ljudje, žal.
‘resnojedstvo na samem začetku premija tudi podhladitev organizma n predvsem mrzle noge. Naše ožilje e vsled prejšnje prehrane namreč >bloženo in slabo pretočno (tudi že >ri 20 - letnikih ) in ta hrana nekako re more pognati krvi po žilah. Razlag :a podhlajenost telesa pa je še več, a lobena še ni sprejeta kot končna esnica. Pomagamo si z več gibanja, nasažami, toplotni učinek pa ima :udi uživanje nekaterih začimb. Po lekaj letih, ko se ožilje prečisti, se hrkulacija izboljša in ta težava mine. Nekaj je tudi poročanj o težavah z ilesnimi in zobmi.
Db naštevanju teh tegob bo kakšen nasprotnik menil, da mu takšnih težav res ni treba iskati. Da temu ni tako, se lahko prepričate ob branju izpovedi slovenskih presnojedcev, zbranih v knjigi ZDRAVJE V ŽIVI HRANI, ki je pravkar izšla. Opisane izkušnje teh ljudi so tehtne in pre-
A umestno je poudariti, da je prehrana človeka zelo individualna zadeva in ni na mestu nobeno nasilno prepričevanje. Vsak mora zase ugotovit katera hrana »vibrira« na njegovi ravni. Mnogi zaključijo, daje to še vedno pečenka s kozarcem rujnega...
Jožica Somrak
■ ^
primorski 0^'p

SpacKiiffii qG>33b3 [PIpocd
ŠPORTNI CENTER PIRAN ViO' CENTROSPORTIVOPIRANO
.O
primorski utp
Športnice in športniki, športni delavci, ljubitelji športa in bralci Primorskega utripa
Vabimo vas na prireditev v nedeljo, 25. 1. 1998 ob 17.00 uri v Športni dvorani v Luciji
Proglasili bomo športnico in športnika leta, športno ekipo, športne delavce; podelili priznanja državnim prvakom iz naše občine Piran, najzaslužnejšim promocijskim športnikom ter proglasili najbolj priljubljenega športnika občine Piran za leto 1997.
Organizatorja prireditve sta Športni center Piran in Primorski utrip, izbiro je opravila strokovna komisija, sodelujejo pa tudi nekateri sponzorji iz piranske
občine.
Nasvidenje 25. januarja v Luciji!
Direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič
Glavni in odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc
Namesto pravljice
V stanovanjski hiši sredi turističnega kompleksa Bernardin živi v majhnem, a simpatično urejenem stanovanju tričlanska družinica; mati, hčerka in sinek.
Vsi trije, polni življenske energije, vsak po svoje izžarevajo voljo in veselje do življeneja, dela, drobnih, a srečnih radosti.
Oba, hčerka, ki obiskuje 1. letnik Gimnazije Piran, in sinek, mlajši od sestrice, osnovnošolec iz portoroške šole, sta v nečem izjemna, enkratna. Poleg tega, da sta oba vzorna učenca, sta se, že tako malda, izredno
.a

<r\LJ
teke širom po Sloveniji ali v Italijo. Verjeli ali ne, z nih se v glavnem vračata kot zmagovalca.
Toda pravljica, ki to ni, ima še eno stran. Namreč njihovo majhno, si-patično stanovanje je postalo premajhno, absolutno premajhno, in to iz kakšnega vzroka! Tako polno in založeno je z vsemi, tudi zelo velikimi pokali, diplomami, medaljami in drugimi tekmovalnimi trofejami, da enostavno nimajo več kam dati novih priznanj s tekmovanj.
Verjetno ste že uganili, kdo sta ta dva mlada in nadarjena športnika?
resno, prizadevno, z ljubeznijo zapisala nečemu, kar jih že sedaj dviga med izredno uspešna v svoji sredini.
Posvetila sta se športu, atletiki, predvsem teku na srednje proge.
Zahtevni treningi, skoraj vsak dan, tudi po dežju in burji, so iz njiju naredili izredna tekmovalca. Skoraj da ni tedna, da jih ne bi trener prof.
Ivo Lazar popeljal na kros ali gorske
I -fKc----------------------------g—
naročam primorski utp
NAROČILNICA
Ime in priimek ——------------------
Točen naslov-----------------------
SVETLANA IN MILOŠ BAJIČ
Zato ob Novem letu predlagam, da se vsi poklicani v občini zavežejo, da tej družinici, tema izrednima športnima talentoma, omogočijo bivanje v primernejšem, tudi za pokale in kolajne prostornem stanovanju.
Njihov občudovalec in vnet navijač
n
Poštna številka --------------------------------------------------
Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.200 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe).
Datum ________________________Podpis
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož.
Rokometni klub M-Degro Piran
V vrhu slovenskega rokometa
Pred leti, ob obuditvi ženskega rokometa v Piranu smo zapisali, da se za prihodnost igre ni treba bati, saj imajo Pirančani rokomet v krvi. Napoved se ne le uresničuje, pred Pi-rančankami že trepetajo najboljše slovenske ekipe. Po jesensekm delu prvenstva so med najprijetnejšimi presenečenji. Z zbranimi 13 točkami delijo tretje mesto z Žalcem, za Robit Olimpijo in Krimom Electo. Že lani pa bi lahko stopili na evropski vlak, vendar so v klubu modro ocenili, da za tako zahtevno tekmovanje še zorijo. Franc Bergant je dejal, daje najbolj pomembn, da v “Evropi” ne bi bili topovska hrana, še pomembnejše pa je finančno utrditi položaj.
Predsednik kluba Anton Dominik
Z dekleti se dobro in resno dela že vrsto let. Vse skupaj pa ne bi bilo tako, če ne bi imeli podpore prostovoljcev in staršev mladih športnic. Položaj v organizacijskem smislu se je še dodatno utrdil pred letošnjo sezono, ko so nekoliko prevetrili in okrepili upravo. Predsednik kluba je postal Anton Dominik, ena največjih legend piranskega in slovenskega rokometa, predsednik uprave pa je ostal neutrudni Franc Bergant. Za velik kakovostni preskok piranskega rokometa je kajpada najzaslužnejši strokovnjak Aleš Filipčič, trener članic in mladink.
Kot nam je ponosno povedal Bergant, imajo s takšnimi mladinkami prihodnost več kot zagotovljeno. Mlade Pirančanke namreč po jesenskem delu delijo prvo mesto z
Olimpijo. To je tista skrivnost, ki je celotnemu kolektivu dala veliko pozitivne energije. Za mladinkami pod trenersko taktirko rokometašic članske ekipe Vladoše Nižetič in Dunje Žugelj prihaja še mlajši rod.
V Evropo da, vendar ne kot topovska hrana
Vrnimo se k članicam. Drugi del prvenstva se bo pričel 18. januarja. Dekleta se na nadaljevanje prvenstva pridno pripravljajo, bila so tudi na pripravah na Pokljuki. Brez tovrstnih priprav (v bodoče jih bo moralo biti še več) si danes ni mogoče zamisliti evropskega rokometa, kamor upravičeno merijo v letošnji sezoni. Enega od evropskih pokalov IFIF (nekaj podobnega kot nogometni pokal UEFA prinašata namreč že tretje in četrto mesto v državnem prvenstvu.
Do jeseni, ko se bo začel nov ciklus evropskih pokalov, se ekipa najbrž ne bo pretirano spreminjala. Verjeti je, da bo ekipa na čelu z izjemno Dalijo Erceg in nekaterimi drugimi, dotlej delovalo kot dobro namazan stroj.
Na pomlad se v ekipo vrača izvrstna Alenka Škof, kije celo jesen počivala zaradi zlomljenega prsta, poškodbo hrbtenice pa je pozdravila tudi prva vratarka Nada Tutnjič.
Prančanke bodo zaradi spleta okoliščin in dogovorov med ekipami v spomladanskem delu kar šestkrat nastopile v domači dvorani v Luciji. To bo lepa priložnost za gledalce, da počasi vadijo navijanje za Evropo. Tisto širno Evropo, kjer bi na njenem zemljevidu Piran zaman iskali s povečevalnim steklom.
Andrej Žnidarčič
Telefon ielefcu 066/770-185
Posebna izdaja Informe Portorož in Primorskega utripa
Primorski poslovni koledarček 1998 s pomembnejšimi telefonskimi in drugimi koristnimi informacijami.
^Ccna: 400 SIT
Že v prodaji.
Šah
Žnidarčič končni zmagovalec
Tik pred novim letom je bil v lucijski kavarni Palma odigran zadnji turnir 19. hitropoteznega prvenstva Pirana na katerem je končni zmagovalec postal domači mojstrski kandidat Andrej Žnidarčič iz Lucije.
Vrstn) red sklepnega turnirja: Veber
9.5,	Žnidarčič 9, Milunovič 7,5, Ivanovič 7, Kodrič 5, Habjan, Pregarac in Treursič po 4 itd.
Končni vrstni red:	1. Andrej
Žnidarčič 103, 2. Bojan Veber 86,5, 3. Vladimir Kodrič 69, 4. Valter Pregarac 65,5, 5. Vladko Brečevič
63.5,	itd.
Med veterani nad 55 let je prvo mesto osvojil Pavle Bolčina, med mladimi pa dijak Srednje pomorske šole Valter Pregarac. Največkratni zmagovalec tekmovanja z lepo tradicijo jje Veber (8 zvezdic), sledijo Žnidarčič (3), Pahtev in Zgrablič (po 2) ter Šabič, Ivankovič, Vulič in Belamarič (po 1).
Najboljši so prejeli pokale, kavama Palma pa je poskrbela za pogostitev udeležencev.
Se naš planet
postopoma
segreva?
Ameriški znanstveniki so potrdili, da so bile povprečne temparature po svetu lani najvišje v zadnih nekaj letih. Povprečna temperatura na zemlji je lani bila 16,92 stopinje Celzija kar je tri četrtinke
stopinje več od 30 letnega pov-prečja. Leto 1997 je bilo najtoplejše leto odkar merijo temperaturo in tudi izredno vroče v sicer vročem desetletju.
Nadaljnje dvigovanje temperature bi vplivalo na spreminjanje podnebja našega planeta. Znanstveniki zatrjujejo, da mnogi plini, ki jih proizvaja človek, prispevajo k nastanku tople grede in morda tudi k uničujočemu ogrevanju ozračja. Če bo šlo tako naprej, bo že čez dvejset let povsem drugače. Temperature bodo za nekaj stopinj višje, kar bi lahko povzročilo naraščanje gladine voda.
Foto klub Portorož šteje že 35 članov
Foto klub Portorož je bil ustanovljen 19. septembra lani in po štirih mesecih delovanja šteje že 35 članov, ki se setstajajo vsak prvi in tretji petek v mesecu. Klub je včlanjen tudi v Fotografsko zvezo Slovenije, preko nje pa tudi v mednarodno fotografsko zvezo FIAP.
V januarju so si pridobili nov prostor in sicer v KS Lucija. Na sestankih vneto diskutirajo o njihovih fotografijah in diapozitivih in tako poskušajo še izboljšati tehniko fotografiranja. Svoje stvaritve dajejo tudi na ogled. Doslej so organizirali že deset razstav v Slo-venijiin v tujini.
Predstavitveno razstavo so imeli 29. novembra lani v prostorih Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu. Razstavljalo je 17 članov kluba, ki so prikazali svoje delo na 24 fotografijah in 250 diapozitivih. Razstava je trajala 10 dni, ogledalo pa si jo je okoli 300 obiskovalcev. Predsednik kluba je Dean Jukič. Klubu sta priskočila na pomoč sponzorja FOTO QUICKLAB BERNARDIN IN PROLES d.o.o. Koper. Člani kluba se zahvaljujejo tudi Osnovni šoli Cirila Kosmača Piran in Medobčinskemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
■ w
primorski uvp
V	soboto, 27. decembra sta slavila 50 let skupnega življenja Jolanda in Milan Križmanič. V poročni dvorani občine Piran sta si pred matičarko in županom, pričama Lucianom Križmaničem in Sonio Cherbava, ob prisotnosti svojih najdražjih, otrok, vnukov, pravnukov, sorodnikov in prijateljev, ponovno zaobljubila zvestobo, si izmenjala prstana in postala zlatoporočenca..
Milan in Jolanda sta si prvič rekla svoj DA že daljnjega leta 1947 v Pazinu. Milan seje zaposlil v Puljski luki, Jolanda pa je doma skrbela za družino. Leta 1965 sta na Seči kupila staro istrsko hišo z nekaj zemlje. Tedaj seje Milan zaposlil v Začimbi, Jolanda pa je občasno delala v hotelu Metropol. Sedaj sta že nekaj čsa oba upokojena, vendar ne mirujeta. Pomagata svojim otrokom in vnukom ter seveda še veliko postorita na kmetiji.
V	zakonu se jima je rodilo kar pet otrok: tri hčerke; Graciela, Sonia in Dina ter dva sinova; Luciano in Amadeo.
Slavljencema je čestital župan z željo, da bi še dolga leta preživela skupaj. Četital je tudi Milanu za njegov 75. rojstni dan.
Križanka št. 48: SOČA & COOP Koper
poklanja za pravilno rešitev križanke tri vrednostne bone za 3.000,00 SIT, ki jih boste, v primeru, če boste izžrebani prejeli po pošti. Veliko sreče!
Rešitev križanke št.48 pošljite do 10. februarja na naslov:
Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož
Nagrado - darilni paket M-Degro d.d. Portorož za pravilno rešitev križanke št. 47 prejmejo:
Bogomil Lisjak, Semova 13, Lucija Ranko Djokič, Svobode 109, Piran Nevja Stegel, Vojkovo nabrežje 16, Koper
Pakete lahko dvignete v redakciji Primorskega utripa Obala 107, Lucija, od 20.1.1998 do 22.1.1998. Tel.: 066/770-185 ali 773-602.
Koper
Policija o uporabi pirotehničnih sredstev
Največ intervencij v Semedeli, na Markovcu in v Žusterni
Na Policijski postaji Koper ugotavljajo, da se je uporaba pirotehničnih sredstev v času Božičnih in novoletnih praznikov v zadnjih nekaj letih občutno zmanjšala. K temu so prav gotovo pripomogle razne preventivne akcije, ki sojih organizirale razne inštitucije, vključno z Ministrstvom za notranje zadeve. Spomnimo se TV spota o nevarnosti petard “Očka, mamica, zakaj ne vidim!”.
KLjub temu je pojav še vedno prisoten in prav tako moteč za okolico.Ob pregledu intervencij, ki sojih opravili policisti Policijske postaje Koper v času od L 12. 1997 do 10. 1. 1998, ugotavljajo, da so največ intervencij zaradi aktiviranja petard morali opraviti v “spalnem” naselju v Semedeli, na Markovcu in v Žusterni. Na tem območju so obravnavali kar polovico od 26 prijav o pokanju in metanju petard v koprski Mestni občini. Izstopali sta Kozlovičeva in Beblerjeva ulica.
V samem mestu Koper je bilo opravljenih 11 intervencij, od tega dve na Prešernovem trgu, preostale pa na drugih ulicah in trgih.
Dve intervenciji so opravili tudi v Pradah zaradi aktiviranja petard v okolici OŠ in v Gažonu.
Konec decembra se je skupina mladoletnikov preizkusila tudi v poznavanju kemije in kemičnih reakcij. Tako so si priredili priročne predmete in z uporabo karbida povzročali močne detonacije. Samo sreči je pripisati, da ni prišlo do telesnih poškodb.
V večini primerov so bili metalci petard oziroma eksplozivnih teles otroci in mladoletniki. V teh primerih so o tem bili obveščeni tudi njihovi starši, ki bi v prvi vrsti morali skozi pravilno vzgojo in s pogovori odvrniti svoje otroke od nevarnih iger s pirotehniko! Normativna ureditev uporabe pirotehničnih izdelkov sicer dopušča uporabo teh sredstev v določenih okoliščinah. Ravno tako dovoljuje uporabo pirotehnike tudi mlajšim od 16 let, vendar to pogojuje z navzočnostjo staršev. Vzporedno s tem je pogojena tudi prodaja pirotehničnih izdelkov v prodajalnah, ki imajo urejeno prodajo pirotehnike in ki izpolnjujejo pogoje za skladiščenje in prodajo. Preventiva akcijeja je potekala deloma lani in tudi letos: “Petarde, lepše je brez njih”, katero sta pripravili Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za šolstvo in šport. V času akcije (od 1.12. 1997 do 10. 1. 1998) je bilo tudi niz aktivnosti, predvsem v Osnovnih šolah, pri katerih so sodelovali tudi policisti.
Nismo še dosegli vsega. Pomembno je vztrajati pri izobraževanju, osveščanu, vzgoji in pri preventivnem delovanju. Zelo koristno bi bilo, če bi v nekatere od teh programov vključili tudi starše otrok, ocenjuje Igor Majcen, komandir Policijske postaje Koper, inšpektor I. razreda.
SK
Kam po gotovino?
Pošta in nekatere banke očitno niso našle skupnega dogovora
Morda pa le, zadnji hip. V naspirotncm primeru nekateri varčevalci (tudi Banke Koper) pri poštnih okencih od 1. februarja dalje ne bodo mogli dvigati gotovine s svojih tekočih računov in s tovrstnimi čeki, ter hranilnih knjižic. Združenje bank Slo-venijc in Poštna banka Slovenije sc očitno ne morejo dogovoriti o višini zaračunavanju stroškov oziroma medsebojnem priznavanju provizije. Sedaj pri Banki Koper ponujajo nove možnosti dvigovanja gotovine. Najbolje je, da se prej, preden boste naleteli na probleme pred poštnimi okenci, pozanimate kako bo v bodoče.
V Portorožu bo zasedala komisija za zaščito Jadrana
Na dvodnevnem zasedanju slovcnsko-italijansko-hrvaškc komisije za zaščito Jadrana in obalnih območij pred onesnaženjem, ki bo 21. in 22. januarja v Grand hotelu Metropol v Portorožu (dvorana Allcgro), bodo delegacije -predstavniki ministrstev Slovenije, Italije in Hrvaške, obravnavali program varstva Jadranskega morja, preiskave kakovosti severnega Jadrana, koordinacijo sistemov za posege proti onesnaženju in ekološko varnost pomorskega prometa. Slovensko delegacijo vodi svetovalce vlade v Ministrstvu za okolje in prostor mag. Mitja Brecelj. Pilotni projekt na slovcsn-ki obali je že v zaključni fazi. Več bodo povedali na tiskovni konferenci 21.januarja ob 12.30 v GH Metropol.
Nova Gorica
HIT bo financiral kulturne projekte
Minister za kulturo RS Jožef Školč in generalni direktor novogoriškega podjetje HIT d.o.o Silvan Križman, bosta v sredo, 21. januarja ob 12.00 uri v Konferenčni dvorani HIT - Hotela Casino Pcrla v Novi Gorici, podpisala pogodbo o finančni podpori kulturnih projektov. Za kulturno popestritev Nove Gorice bo HIT v naslednjih petih letih financiral postavitev stalne zbirke kipov, plastik in instalacij. Več bodo povedali na tiskovni konferenci.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: altimeter. dia-tonika. avla. obad. Mae, lero. Mercator, Dol, Kigali, NS. skok, eklogit, Ada, Aosta, Avče, grobar, velemojster maestro. etamin. Albert, or. rotor, Ibar, modnik. stopa atomika, Algol, Ava, lopata, Onega, klor, jodat. epitalam rondo, kamšt, pir, trasa, kela, Nairobi, Irak, mina, tamar Oran, Lečuha, Amor, Ararat, Bela, OC, pena, organ analist, diskont Lucija, tar, stava, anatom, Zi. tank, Utik astat. RL, Avgij, Tinkara, Ank, ornamentik, Tivoli, Loti tat, Ikar, Zora. indigo. N J. Radom, okan, restavracija mama. Beli križ, neto, EZ. Rot, tveza, tekma, oves, Ema stotin, Atair, jelo, atol, rakla, cian, Nana.
SESTAVIL
MILKO
EMERŠIČ
VRSTA
POVRTNINE
SLEPILO.
FATA-
MORGANA
SL.
ALPSKI
SMUČAR
(PETER)
VEK,
STOLETJE
RUDI
ŠELIGO
RAČUNAL-
NISKE
OPREME
PRIMORSKI
UTRIP
MOČAN
NALIV
DRUGO IME ZA TIOCIAN
NASLON
OSKAR
KOVAČIČ
POMOL.
MOSTOVŽ
°IL
POHIŠTVA
ŽELEZOV
OKSID
ZEM, P0D-NOŽIŠČE
PREBIV.
LACIJE
SPREHA-
JALIŠČE
VRTNO
ORODJE
KRAJ KJER VODA ODNAŠA ZEMLJO
K0ŠARK
KLUB
DEL DEBEL ČREVESA
ČASTEN
JAPONSKI
SAMOMOR
RUSKA
BALERINA
PAVLOVA
. TEK ČEZ DRN IN STRN
TEK,
APETIT
STAR NAZIV ZA RAVNINO
HLEV
DANSKI
OTOK
KRIK
REŠETO
SOL OLJNE KISLINE
TISKAN
IZDELEK
NEMŠKI PESNIK IN KIPAR (HANS)
MODEREN
PLES
POKLON
DARILO
LEP * MLADENIČ V GRŠKI MIT0L.
RADIO-
AKTIVEN
KEMIČNI
ELEMENT
KOTNA
MERA
SMUKEC,
L0JEVEC
FR. PISAT. (ALAIN)
FR.
SLIKAR
(AUGUSTE)
GLAVNO
MESTO
ANGOLE
EGIP.
BOG
SONCA
LUKA V IZRAELU
ST. GRŠKI Dl DAKI PESNIIK
IGRALEC
RANER
ANG. PLEM NASLOV
DEL ŠLEMA
PERZEJ.
MATI
GORENJ
METROPOLA
cap
__

SOČA & COOP
Podjetje za mednarodno trgovino d.o.o. Koper, Pristaniška 4
ZAPOREDNI ČRKI V ABECEDI
REČNI
PESEK
SLABA ŠOL OCENA
EUR0PIJ
SMUČ NAD SLOV. GRAD.
LJUDSKA
SODBA
SL. PISATELJICA VAŠTE
PEVEC
KERSHAW
BOGASTVO
GOZDOV
ZIMSKO ŠPORTNO LETOVIŠČE NA ŠVED.
DANSKI OTOK V MALEM BELTU
GORSKI
VRH
INDUST.
RASTLINA
MESTO V SLOVENSKEM PRIMORJU
VRSTA
AFRIŠKE
ANTILOPE
MANGAN
IMEKAM-
B0ŠKEGA
GENERALA
N0LA
VIJOLIC. TEKOČINA ZA RAZKUŽEVANJE
DLAKASTA
KOŽA
MLADIH
K0ZLICEV
NADALJEVANJE GESLA IZ SLIKE
VELIKA
TROPSKA
PAPIGA
■ w
primorski uTp
Adriatic
agent
Izola,
Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/63-611 M.tel. 0609 643 585
• Sklepanje vseh vrst zavarovanj • Ocenjevanje škod * Likvidacija in izplačevanje škod • Celoten zavarovalniški servis
Lucija: Tel.: 066/770-816 Telefaks: 066/771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/65-275
fil*AA**
^______g.oo.
Tudi v novem letu želimo graditi skupaj z vami
Dobite nas v TPC, Obala 114, Lucija
Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
HDATA
d.o.o.
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel: 066/770-623, 770-624 M.tel.: 0609/631-438 Fax: 066/771-295
Prodajate ali kupujete vozilo?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
V	J
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc s.p.
Ž.R. St.: 51400-620.63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož
Tel.A fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: liskama VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 100 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Žrebali nagrade December v Izoli
V ponedeljek, 12. januarja je bilo v Izoli javno žrebanje nagrad, ki jih v okviru že tradicionalne akcije December v Izoli podeljujejo izolaski trgovci in tednik Mandrač.
Med 2215 dopisnicami, ki so prispele v uredništvo tednika Mandrač, je nagrajence izžrebala izolska županja Breda Pečan.
1.	nagrado - SCUTER prejme Marcela Matjašič
2.	nagrado - PC RAČUNALNIK prejme Simona Grbac
3.	nagrado - SMUČARSKO DESKO prejme Aleš O.
Predstavniki podjetja AGENT d.o.o., ki opravlja zavarovanja za Adriatic, so izžrebali in podarili nekaj praktičnih nagrad iz paketa Adriaticovih zavarovanj.
Program žrebanja je popestrila gledališka skupina Step.
Pokrovitelj festivala ŽUPAN OBČINE PIRAN
Organizator festivala Agencija Plahutnik d.o.o.Koper
RAZPIS
za
XXI. PORTOROŽ 98
Festival zabavne glasbe Melodije morja in sonca
Župan Občine Piran razpisuje javni natečaj za 21. festival zabavne glasbe PORTOROŽ 98, ki bo v Avditoriju Portorož 18. julija 1998.
Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete.
Posamezni avtorji bodo lahko na festivalu nastopili največ z dvema skladbama. Dolžina posamezne skladbe: 3 minute.
Skladbe pošljite na kaseti kot “demo” posnetek. Kaseti priložite tri izvode besedila, podatke o avtorju skladbe, avtorju besedila, avtorju aranžmana ter predlog izvajalca in njegovo barvno fotografijo.
Poslanega materiala ne vračamo.
Za udeležbo pri izboru je prijavnina 9.000,00 SIT. Prijavnino nakažete na žiro račun organizatorja Agencija Plahutnik d.o.o. Koper št.: 51400-601-27809 s pripisom: Prijavnina za Portorož 98. Fotokopijo dokazila o nakazilu priložite
poslani prijavi.
S sodelovanjem na razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo in predvajajo v radijskih in televizjiskih programih, predvajajo ter izdajajo na ploščah, audio in video kasetah, zgoščenkah ter v notni in programski knjižici. Na izbor sprejete skladbe avtor ne more več umakniti iz konkurence, saj se že s samim sodelovanjem strinja z razpisnimi pogoji.
Skladbe pošljite do 31. marca 1998 na naslov: Agencija Plahunik, Pristaniška 45 - 6000 Koper
Nagrade:
Za najboljšo skladbo po izboru občinstva: 1.000.000,00 SIT. Podeljene bodo še nagrada za besedilo, aranžma, interpretacijo, za naj skladbo na Novi sceni, ter na Najstniškem do 16. let.
Nagrajenci bodo prejeli festivalske plakete.
(nadaljevanje s 1. strani)
Center Portoroža dobi novo podobo
Novogradnjam se bodo morali umakniti Kaštel (šotor) celotni objekt nekdanje portoroške cerkve s trgovino in ostalimi prodajalnami, nekdanja Portoroška restavracija (bife), cvetličarna, stara avtobusna postaja, in staro skladišče v neposredni bližini. Ne ve se še natančno kakšno usodo bo doživel prostor (sedanje parkirišče) ob Kaštelu, na katerem sta nekoč stala Helios in Orion, ki jih je odkupil in porušil ljubljanski Mibex. Arhitekti so zarisali nov prometni
terminal z avtobusno oziroma tramvajsko postajo s servisnimi dejavnostmi, novo trgovino, bife, trgovino z oskrb, in centralno garažno hišo, ki bo skorajda vkopana v zemljo. Nad njo pa je predviden stanovanjski program- za nadomestne hiše. V centru ob štiripasovnici (na proštom kjer je sedaj Kaštel in parkirišče) bosta dva objekta za turistične namene in centralno dejavnost. Tu naj bi zraseli apartmajski objekt in več manjših povezanih objektov z različno ponudbo. V naščrtu je zarisano nad-kritje in dozidava Avditorija. Istra ostane nedotaknjena, čeprav postaja velika ovira za celovito arhitektonsko rešitev tega dela Portoroža.
Letos je pokalo kot za stavo
Se straši sploh zavedajo, da petarde lahko trajno poškodujejo slušne organe njihovih otrok?
Alojz Zorn dr. med., specialist otorinolarinolog, vodja oddelka za ušesne bolezni grla in nosu v Splošni bolnišnici Izola:
“Petarda je eksplozivno telo, ki ob eksploziji povzroča zračni in tudi akustični val, ki je lahko zelo močan in eksplozija petarde v neposredni bližini ušesa povzroča mehanske okvare in tudi same okvare sluha. Ta okvara sc kaže v tem, da zvečan pritisk zraka v sluhovodu raztrga bobnič ter na nek način okvari uho, sluh. Sama eksplozija pa deluje tudi drugače. Poleg možne mehanske poškodbe uniči čutne celice, saj zvok petard doseže do 100 decibelov in več - in to je zelo nevar-
no. Mi imamo na leto približno dve ali tri take poškodbe; raztrgninc bobniča, in tudi okvare sluha. Mogoče malo petardo niso tako nevarna, vendar otroci improvizirajo in povežejo več manjših eksplozivnih tcls skupaj, jih dajo v steklenico , mečejo v kante za smeti in zaradi resonančnih pojavov so lahko te eksplozije hujše. Tudi drobci stekla so seveda nevarni. Eksplozija je bolj nevarna v zaprtem prostoru, kjer se zračni val odbija od sten. Eksplozija lahko poškoduje tako otroka, kot tudi starejšo osebo.
Reakcija se vidi takoj. Prizadeti dobi občutek močne bolečine v ušesu, lahko se pojavi kri v sluhovodu, v ušesu še nekaj časa neprijetno zveni, in prizatdeti postane na tisto uho naglušen. Stopnja na-glušnosti zavisi tudi od drugih dejavnikov (prirojene napake, družinska nagnjenost...) Subjektivni občutek za zvok in detonacijo jo zelo različen.
Vem, da zaradi splošnega novoletnega vzdušja tega ni mogoče prepovedati, a pokanje naj bi omejili le na en dan.”
Snežiča Krajnc
Banka Koper
BREZGOTOVINSKO POSLOVANJE
Za kaj še
potrebujete gotovino?
Brezgotovinsko poslovanje je postalo del vsakodnevnega življenja. Na tem področju vam lahko danes ponudimo:
♦	šest različnih plačilnih kartic blagovne znamke ACTIVA,
♦	med temi tudi plačilno kartico Activa - Maestro. Ta kartica je brez zamika plačila, kar omogoča zelo enostavno vodenje stanja in vseh evidenc v zvezi s poslovanjem tekočega računa,
♦	na voljo so vam tudi bankomati, ki so označeni z oznako ba, kjer lahko opravite dvig ali polog gotovine ter plačilo položnic,
■♦■trajne naloge, ki predstavljajo pooblastilo banki, da s tekočega računa poravna vse vaše obveznosti (voda, elektrika, RTV naročnina, naročnine za revije in podobno),
■♦storitev Banka na domu, kjer plačevanje računov ne predvideva vašega obiska na banki. Še več, s pomočjo te storitve lahko:
-	položnice plačujete kar od doma,
-	prejmete obvestilo o pokojnini na dom
-	naročite čekovne blankete na željeni naslov.
Za vse dodatne informacije se lahko oglasite na poslovni enoti Banke Koper, kjer vodimo vaš tekoči račun.