Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja ra vse leto • • •	$6 00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
k i
I
GLAS NARODA
Li* S
List slovenskih delavcev v Ameriki.
rSG™
The largest Slovenian Daily Li
I	• n
j Issued every day except Sundays tS iij	and legal Holidays.
Ui	75,000 Readers.
1ELEF0N: C0&TLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N Y., unaer Act oi Congress of March 3 I87d.
TELEFON: CORTLAtfDT 2876
NO. 297. — ŠTEV. 297.
NEW YORK, SATURDAY. DSC EMBER 19, 1025.
S030TA, 10. DECEMBRA 1925.
VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXTTI
EDINA REŠITEV FRANCIJE
Prodaja državnega monopola bi vzpostavila Francijo. -— Amerika je edini kupec. — Merodajni krogi se boje viharja. — 2e sedaj je trpko razpoloženje radi profitirstva.
PARIZ, Francija, 18. decembra. — Francija ima en velik zaklad, s pomočjo katerega lahko dobi v trenutku od $555,000,000 do $ 1,000,000,000. Ce
bi se poslužila tega pripomočka, bi sedanja finančna kriza izginila in dežela bi stopila v novo dobo prosperitete.
To je tobačni monopol, ki pripada državi in katerega se lahko da v najem pod različnimi pogoji, — za omejeno vrsto let ali za nedoločen čas. Inozemski trgovci s tobakom in banke, ki ji^n stoje na strani, so pripravljeni plačati velikanske svote za ta monopol.
Paul Doumner, novi finančni minister, bi rad takoj sklenil kupčijo, a to je poltično skrajno težko. Socijalisti nasprotujejo tej kupčiji, ker ne žele, da bi izpustili iz rok kako socijalizirano ali od države iastovano industrijo, vendar pa je v stvar involvi-
rana še neka druga, mogoče bolj delikatna zadeva, «<* i>oji. «ia ho to zanetilo v Man
džuKji pravcat požar. Vse je odvisno se;l;!.i ocl potezo, katero h<»-<lo napravili Rusi ter kitajski v o d it olji.
Japonvka okupaeija Mukde.na je v soglasju s svarilom, katero poslal v ponedeljek jreneral Si-rikava. ja-pon>ki poveljnik v Mandžuriji. »ri'noralu Oanjrti ter <rlav-liem sovražniku slednjejra. crene-ralu K na Sunjrlinu. da «e ne sim-ta spn-titi v sovražnosti v razda-
Nove spletke na Daljuem vzhodu.
Na prošnjo velesil, v katere ni vključena Amerika, je Mikado posredoval na Kitajskem. — Akcija ima baje namen zavarovati inozemsko lastnino.
TOKIO. Japonska, ls. Ar,-. — Xa nujno prošnjo sil. katero je poslal konzularni y.hor v Mukil**-iru, j«- hita .Japonska prisiljena Jiactiij»i:i v nian.lžur-kih hnmati-jah.
V pos«»Unem p»r«M*ilu s«' ir'asi. da ameri:ki konzul -tavil im len«' take prošnjo. <ta naj .lapon-t-i zavarujejo interese iiio/.iMneev v Mandžuriji.
('oprav so sinatraii razlieni konzuli v MuUdiiiu za potrebno, da s,» uvevljavi takojšnje varnost »«• odredbe ter je bila. Japonska b»-«ri«"ni narod, da nastopi. je bil zu-nanji urad precej vznemirjen, k--*
NOV NAPREDEK TEHNIKE
w ammmm^mmmmmmmmmmM
u	-^mmK^ssm/mgr
ir">;i»»»0 t, w*OCMNV » V
Slika nam kaži' ni<>«b'l a<-ropTanr» in Icajut-- velikctra v<»«li!iieg^i l»a-loiia. Ti- dni so vršili v Aniriiji znaeilr.i poskii-i. V zrak sr» dvignil vodilni balon U r»:j. h kateri-nni je bil pritrjen a«in»-
kajti možni kupci so Amerikanci.
Ce opustimo notranji politični boj, s katerim bodo socijalisti gotovo pričeli, zadostuje drugi pomislek že sam po sebi, da se napravi kupčijo politično nemogočo.
Ce bi bila stvar v očeh povprečnega Francoza taka kot je bila koncem vojne, bi bilo skrajno lahko. Nikdo, ki bi odrinil svojih pet in štirideset sujev za "Maryland" cigarete, ali štiri in dvajset sujev za par pipic korporalskega tobaka, bi takrat ne čutil Ui Sf-tih milj od južno Mandžut-
$*ke železnice.
Mukden je v notranjosti t«' rite in vsled t-.'«ra se ne !>o dovob lo nobenim četam v.sto-pa v to o remije v vojaške svrlie.
/•unanji urad je izvedel, da s.
prav nič drugače kot če bi izročil denar državnemu monopolu. Ce pa bi moral storiti to sedaj, bi se pojavilo razpoloženje, splošno in trajno, da plačuje Francija Ameriki tribut.	•
To seveda ni logično, kajti rešilo bi Francijo - „, , , ,	i - . -i
&	.	.	J .»•' oddelek C anjrovdi <-»*t prikaza1
njenih finančnih zadreg in tako cigarete kot tobak izven meje v bližini Xcočvan<?a
včeraj zjutraj ter objavil svoj namen. da zavzame me<to. Ta o<Mn-
|!ek pa je naletel na japon-ke žc-jlezniške straže 1e.r dobil ukaz. naj >tili milj.
poročilu na Daily Mail iz Tien-
simi se ffla^i:
— Xajveeie pre<naeeiij.> kampanje j«' prišlo v sredo z n<»vieo
za pipo bi bil gotovo neizmerno boljši. V Franciji pa se je pričelo 'polagoma razvijati razpoloženje ogorčenosti napram Združenim državam.
Odkar je postala aktivna razprava glede odpla- '«*tano izven meje š« čanja vojnega dolga, so dosti pisali in govorili gle-'^ de tega. Tudi Joseph Caillaux je stavil plačilno ponudbo, ki je sicer zježila lase povprečnega Francoza, ki pa vendar ni zadostovala Amerikancem; t K,	ii • . i *i	•	• c	\ i<la zavezniki maršala Cans T-o-
Na podlagi tozadevnih pogajanj se je francosko jlhla ^^ (,Pto Fon Jun„>ian?n,
javno mnenje razvilo in izkristaliziralo v povsem v pokraiini Te?hova. n;o mi'j
južno od Pek infra.
— Porora *e. da je bilo dva ti • oč ljudi 'libitih ali rabljenih v bit ki. ki je divjala ko-neem tedna \ -Taaiirtsiiiii okraju.
WASHINGTON. D. ('.. IS. <lo«.. Vprašanje v državnem depart men tu je imelo za po-ledioo znni
plan. \' višini treh ti<o." b'iia in /.aiVi siimi^t«j.m kn nil k njemu. To j.- v« liki\tra tnba aeroplanom p:i^iajati iskali zavetja pri vodljivih
!.,« v se jt- a- roplau odiriial <mI ba-ž.ili. !*;• ]>'•«•!.'kil ve« ur se ji* ])i»meiia. kajti v bodoče n<* I»<> večna i!, h. a;uji;i\ b?»do lahko p»»-'«.iIonih v zraku.
Polkovnik Mitchel je bil suspendiran.
Fant ima na vesti štirinajst požigov.
Bojevit polkevnik je bil Petnajstletni deček j e radi svojih zaslug v j priznal štirinajst pozi-vojni obsojen "le" na pet let odpusta iž armade brez plače. — Pove-
dal je voditeljem zračne službe par britkih resnic.
gov. — Veselje nad plameni, razburjenje ljudi in delovanje požarne brambe je bilo baje motiv njegovega počenja-nja.
BUCKNER JE ZA RESNIČNO
PR0HIBICIJSK0 POSTAVO
Buckner hoče resnično iz vedenje prohibicijske postave ali pa razveljavljenje. — V New Yorku je izjavil, da je treba Volsteadovo postavo ali izvesti ali pa razveljaviti. — Vse žganje ki je sedaj naprodaj, je strup.
WASHINGTON". I) <\. i-.. d«e.
Veer;i j zveeer j moral posl.u^at: jmkis >\	.Mitelie!!. proti knt -
mu ^e je vršila pj-e | vojnim > • ii-'•••ln <'»ravnavaA-ee te-hio\- v na »nj teitini. oi{ tubaeiieira ilima prepojeni sobi < vi» jo »iiil'ii). !c,i * i . > i.-;»reeitnl pndsednik ralni major Ilowze.
Polkovnik .Miteh.-ll • o petili ii • ^voj ein. •!«» in - vojo j»1 a<"••».	!
i« ha pripadati arma li. Na la!j • — ._rla :j .or — Po" k o v i l\ ' ' "•
irellf
i«r
določene pojme.
V prvi vrsti so Združene države velik vojni pro-fitir, — ki je dajal velika posojila, ki so bila porabljena doma. Iz tega izvira pojem, da še vedno r>rofitirajo in da so še vedno v stanu kolektirati glav nico z intersi v gotovini.
Drugič imajo'Združene države, ki so se iznebile	<1^ *e je ameriški konzul v
Mtikdenu pridružil katerikob
prošnji inozemskih konzulov, nai
\-se odgovornosti v Evropi po vojni, ko niso hotele odobriti versaillske mirovne pogodbe, opri jem j/as,.(Ic.io japonske ?ete slavno m.-na Evropo, katerega so se poslužile za to, da SO ne- j sto Mattdžnrije in dm-^a. prestano pripovedovale Evropi, da se mora pomi- zavarujejo življenja in la^t-
...	Jnino inozemskih prebivaleev
riti.
Tretjič — in številni Francpzi priznavajo, da je to najmanj upravičeno, — vlada splošno ogorčenje nad Amerikanci, ki prihajajo v Francijo v tro-pah ter se okoristijo z valuto, ker dobe za svoje dolarje več kot pa bi mogli dobiti doma.
Številni smatrajo vsled tega Združene države le za sebičnega profitirja.
Zadeva Sirije.
Italija v skrbeh za/ kra-ljico-mater.
PARIZ, Francija, 18. dee. — Francoski senat je dal vladi zaupnico pledc njene sirske politike, v trdnem pričakovanju, da bo za vedno konec čas žrtev in pustolovcev. Pri tem"S?o je ostro napadlo prejšnjega generalnega komisarja v Siriji, general Sarrail.
Splošna Amnestija na

naprosil narodno Sobranje za pol-nomoe. da dovoli za Božič amne. -tijo vsem političnim zločineeaii/ Amnestija bo tudi vključevala !>olgarske podanike, ki so j>obeg-
RIM. Italija. 18. decembra. — ^Zdravstveno stanje kraljiee-mate-re Marglierite, ki je stai-a sedaj 74 let, se označnuje kot zelo rev no. a ne popolnoma brez upanja. Unetje prsne mrene in pljučnica sta se razširila. Kralj Viktor je pripravljen odpeljati se ob prvem fporočilu s posebnim vlakom v Bordighero. V vseli slojih prebivalstva dežel je "opaziti veliko
uili iz dežele ter se od tedaj naprej udeleževali ogroženih vpa- ^krb Plcd<i zdravstvenega stanja
do v
bolgarsko ozemlje.
18. dec. — Z*nkov~ye proučen;
Oproščeni zionistični dijak.
LVOV^ Poljska, 18. decembra. Stanislav Steigcr, ki je bil obtožen, da je vrgel bombo pod voz poljskega predsednika, je bil o-

kraljice-matere. ki je bila v celi deželi zelo priljubljena in ki uživa velik sloves kot pospeševate-ljica godbe in lepih umetnosti. Na večer pred nastopom boleani je stala v mrzlem vetru na balkonu svoje vile ter gledala bakljado. ki se je pomikala mimo. Takoj naslednjega dne so se pojavili |»rvi simptomi bolezni
Okraj ni pravdnik Združenih držav Emory R. Buckner je posegel v zalogo informacij, katere je nabral tekom svojega uradovanja. Par oficijel-nih dejstev in številk je navedel nekako 200 članom Aldine kluba v New Yorku. Rekel je:—
—	Ce se hoče izvesti prohibicijo, je stvar vlade, da jo izvede. Ce pa jo noče izvesti, naj jo razveljavi ali pa modificira.
Presenetljivo število smrtnih slučajev vsled za-strupljenja z aikcholorn v mestu New Yorku, ki se e povečalo od 84 slučajev leta 1 920 na več kot 500 v tekočem letu, je treba direktno pripisovati prohibicijskemu žganju.
V zadnjem letu je šlo 40,000,000 galon zastrup-jenega cikoho!a. oficijelno zastrupljenega pod nad zorstvom vlade Združenih držav, v butlegarsko trgovino. 1 o je skoro dvakrat tako velika množ na i kot so jo rabili v vse svrhe leta 1 92 1.
—	Izvir butlegarskega žganja je nedovoljena trgovina z denaturiranim alkoholom, in tudi če bi vsa sedanja sila za izvedenje prohibicije v new-yorskem okraju ignorirala vsako drugo obliko kršenja prohibicije, ter koncentrirala vso svojo silo nz.
o trgovino, bi je vendar ne mogla ustaviti.
—	Manj koc dva odstotka žganja, katerega se prodaja tukaj, sta pristna. Resnični Rum Row sc nahaja sedaj v uradih, kleteh skednjih in garažah mesta New York, ne pa štirideset milj zunaj, na vi-jokem moriu.
Govoreč o narastku smrtnih slučajev vsled za- jr strupljenja z alkoholom, je rekel Buckner.
—	Kaj je pojasnilo te presenetljive prikazni*-Odgovor je: — prohibicijsko žganje.
—	Tekom zadnjih dveh let, — je nadaljeval,—-se kemiki Združenih držav, prideljeni mojem uradu, analizirali 50,000 uzorcev zapljenjenih pijač vsake vrste. Več kot 98 odstotkov teh uzorcev je sintetično žganje, napravljeno iz denaturiranega alkhola.
—	Rye ni rye, scotch tli scotch, gin, ni gin in brandy ni brandy. Skoro 99 odstotkov vseh uzorcev je bilo izdelanih tukaj v New Yorku iz denaturiranega alkohola, katerega so preparirali tako, da ?o odstranili iž njega kar največ strupa.
—	Kaj pa je denaturiran alkohol? Denaturi-ran alkohol je ččisti žitni alkohol, katerega pošlje-io^distilerji legitimnim napravam za denaturiranje, ki obratujejo pod ""vladnim nadzorstvom. Denaturiran alkohol je alkohol, ki je bil zastrupljen pod /ladnim vodstvom v namenu, da se ga ne more vabiti v pitne svrhe.
1V i naj .1 1. t Ma-j Tii<>ma» i.;i-driiran s ('o]uinbu> Ave. j«> bil da i;« ^ pi«*d»tavlj i ut!nšk. mu -ml;
-	:i. {><«■] t»bto£bo. »la j«* lir-til ]»<■< /ar««. K. iT pravi polarni m::i\ša'. 'I lif.iu:;^ ilrtiphv. j.- .1,p:*i/:i :!. • i:i jt ■ »vz!•<»,*• 1 štirinaj-t po/avn .
-	p >ja-:iilom. da iia ur iiu>re - p a j viti uo'»«-.ia druga *tvar \ t?s\t>
zri prij.'HK. !7s:.burj« :io r:;/p.»'.i, t n • • • • iti<* j 1"o. j iil:od j^/arin- 1 •r:uiiTi,> '. r i pri. I*.' ]>:•>:. pla!ii«*no!it. V š^-viJn'!, hi'ali. k-iti'iv j-	/;:
;'j"i<i:' k'maj ušli -mrli. I>••"•• k je . k' i- ; r- k-!. da ni luuel. da !>i bi! kdo x'iin \ v* tor'cab. kat-Ti' uv. i <> k<»d<»va:i in d;i jr \	m
i»' oritrilo. Sedite je !»!Io v -v<»ji	takoj oddal alarm. Ta ' 1
^o!>i tako milo. ker priznava z:, i j«', ko? j- ^poro.'il p »/.aru* ? ''ne«' obtoženega tekom >v«*Tt»\-n- 1 mar*,a:u. Ziint-ril >ti'i pažar:* . vojne. V t« ;u -(Mt/nanju vt1 K'i dv h dni in de-»et »»a lalj*»:*i ■_rla>ali dve 1t.Ini navzoeih	k'»;u prejšnjih par t.«dnov. Vv
nov.	* i jr»2ari -o izbruliiii'i v bližin i
Mole" j.- p.-lušal MiteheM pra- ji;	-tanovanjn L:i de\f\...
vor« k. <"•,. l.;i raz* ltrjen. i.- zna'| 'a	dt eek pri v-ak h
to voj<» ra:-burji '!i>-t >.v:-<trio | "u v i -'J jbolj > prednji vr-ti <.' !.«! -kriti. < b" i vidno i;i je bli r-žko|"'v :!l j'- >" nnb.ojo op-i"»v." niizadeta njv-ova /-"a. ki je v" :''''1" vožarae brambe. j- «..-:,';!. lela poleg njega. Nato s • je. pn-j nm uaNni 1:1 včeraj pr»>ti vi • i e. b» obi;-ai::c» fnte^raliranje^ pT:l ! i"**1-"*'!« v njegov .	>
Z ledenim n-mevom na n-tnI!- 1	pCMiiožna požarna iiiar-;. Lu
je -t i -nil Miteheil v<ak,niu «":lann ' 1 :,n' 1 'M	l»«*i In < j i
vojnrira ^o<li^ea roko. N* ,t . - » z-« | ':t	tjakaj, je i/bruhni!
pn-1 ili woiImo dvorano Mitdiel!.'IVl'nr v	Colum'iin A v
njeirova z-na ter ma!o;tev"dni po J	•»:> vta š.. tjaka j ter na-la
slušalei. ki no bili navzoei v le,-i''* r'k:1- J'* i-p»-va o-.»reeno ta-pozni uri. \	j	't,::i	opravka - poŽT-
Renzaei};, dneva je bila. k> : !	pozneje v munieipa!:oen
n* Mit di dl od!*•»veslal 0-ovorn za- i	priznal, ko «»a je v/-1
ro
rovorniKa.	i>a ponosno izja-
vil p-ed codniki:
—	Proee^ proti i;»e'M pn-.l t«»n: vojnim -'»»diseem viš k 11:1 porov Teneralnega štaba armad,* ter a l miralne«ra štaba mornari«'e. da s« 'nia::j<i vre'.fcn -t z»*a-"ne obrambe ter jo ohrani na -tališeii priveska. .\ar ra\-no ogroža «m-1«» obrambo naše dežele.
—	Ti napori, da >e zadrži o-brambo v zraku.	prieeli. ka-kffihitro je jk >!i dialo irrmenie topov na zapadni frtmti. Ko «-mo !•»-•a 1«»21 in zapet leta lf>L>.°> na višini \ Lrjrlnia ^ rla potopili veKke bojne la 1 je. ter dokazali -vetu. da je sila v zraku odpravila v-• načrte za obrambo na koprnim. <r, nat. !)ili tozadevni napori j>olvoj,nt' —
►žami maršal l.ronliv
Švica ima novega predsednika.
l;KRN*. šviea. IS. deeemb:a. Ifeuri Ilaebe^rlin. ki je bil v ; : tekli m letu podpreiN.'duik in . i -tleni minister, je bil veeraj i/ • lj» predsednikom š\ i 'ar-1: • v publike za leto 192l».
Novi predsednik je bil r »j»- • V ra 1 ^(i.s v Weinfelden v Tuv-.m'. Oa j., -»dvetnik P'» poklieil. b ! p
mini-tr-ki pred— dnik t»*r jt !>iJ I«	izvoljen v zvezni m«
r trajajo d'» <l;»nes raprej. — I{e-;niea mojih izjav pa
j bila potrjena o l izjav, pe laaih 'pred tem sodi.šeeni.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda
>9
slovenski
■— - -
največji


državah«
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so na£« cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakaziillt. ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo poetbef 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.20	500 lir.......... $22 00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot !M lir, računamo po 19 center za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Za pošiljatre. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATIŠOČ
LIR dovoljujemo pu mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se verkrat In neprt-eakovanoT iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceoi tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAM O ZA 8TR0ŠKE $J.—
Denar nam Je poslati najbolje pa Domestic Portal Honey Order all pa New York Rank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK ^
82 Cortlandt Street	• Hew York, W. T
—	Telephone: Oortlandt 4S8T
=7=
- —
(T
.-V

GLAS NARODA. 19, DEC. 1925.
IZ SLO VENUE
Ea šelo leta Velja hiti ca Ameriko
mi Kanade_______$6.00
Sti pol leto__...___ $3.00
Za četrt leta_______$!Jf0
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Olae Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praemQto*.
Dopi» bren podpis« in osebnosti se ne priobčuje^';. Denar naj ee »UgoToli pošiljati po Money Order. Pri spremembi -kraja naročnice v, proaimo, du. te nam tudi prejšnje bivaliiče na gnani. da hiftfqje
najdemo naslovnika.	_
4Q L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
HtvtTOtaC »»» CO. htm VOHU
Ta slika, katero je naslikal Hola ndec ,lau Van Scorel, je bila pro= dana za $12.500 nekemu new verskemu trgovcu. Slika je stara nad petsto let.
AMERIŠKA OFENZIVA V AZIJI IN AFRIKI
Dopis.
Amerika, ki ji* dHo-vala za kulisami konference v Locarno. je udej&tvila svoj prodnim v zapadni Evropi. »Sedaj pa je pričola iskati novih trgo\ na i/loku ter m prizadeva na v.se mogoče načine razširiti vfi-ro >v<»jega vpljva na azijskem in afriV.ceni kontinentu.
Na Kitajskem podpira ;.inni>ki kapitalizem Ciii skupino, z generalom Vii 1'ej l"u jia čelu. katerega nasanja k lmviin vojnim dejanjem. Aiin-rika nastopa na Kitajskem pod zastavo politik" "odprtih vrat ", kot prijateljica ki..*kj kega naroda in njegovih interesov. \' resnici pa hoče izkoriščat i v -»voj prid naravne -zaklade Kitajske. Tudi na eaiiiuiki koiiler« uci v Pekingu je Amerika uveljavila -svoj zahteve.
V Perziji v »h Id ameriški .» ralni administrator perzijskih fi-naaic finančno gospod r» tvo d<*žt le. To pa ne zadostuje. Ameriški velekapital m v .sedanjem ča>u prizadeva razširiti polje svojega delovanja. Sele pred kratkim jc »prejel pii/.ij^ki jiariament na temelju ameriške inicijative j>o.stavo. ki dovoljuje viadi. da nastavi ua-daljnih dvanavjt ameriških špivijallstov za doho od treh do petih. Jet. Eden ho imenovan voditelj« m zemljieik«* politiki*, drugi bo kot izvedenec načeloval železni-ki upi a vi. dočim se holo o-tali jK-eali z vodstvom zadev dežele. Poljt h'l>tvo. ž«u*7Jiie*. finance, vmnauja trgovina, carinska politika. /. m»o be>edo. v»e go podar*ko življenje Perzije ho najbrž prišlo v i >ke ameriškega vim -kapitala.
Ameriški velekapital 1 udi / • doliM zanima za Sirijo. Že leta ob ča>u mrovnih pogajanj v Vei-aillc >-u. se je odpeljala neka ameriška komisija \ Sirijo. <i:: na ii<;i n.e-ia prouči go-podarake vire dežele. Vojna francoskih či*t proti Druz.uu je vnovič obrnila pozornost ameriškega kapitala na to deželo. Pred kratkim sta bila dva ameriška torpecUia čolna poslana v Hcirut. a bila žt* odj>okli-cana.
Skladi različnih rud v ozemlju, v kater-m bivajo rifski Kabili v Maroku že davno mikali kapitaliste vsc.li imperjjalivtčnih dežel. Francoski in španski kapitalisti, ki /..• preti svetoxno vojno vladali nad tem ozemljem, so vojevaii ohii])en hoj proti nemški Man-nesmaiui družbi, ki je skušala g.)sp«Hlar-ki prodreti v Maroki. Po svetovni vojni pa ji* izginil s puzornice n<*mški imperija'Jizem. ki je izgubil Vse svoje lastne kolonije ter posesti v kolonjah drugih ini-perij ali stičnih dežel. Na mestu nemških kapitalistov pa delujejo sedaj v .Maroku številna franco-ka fK>djetja. angleška Tvrdka (Jarde-nerf holanduki kaneesijoaiar .Midler in Icon eno tudi italijanski kapi talisti.
V	najnovejšem V*asu pa se je prikazal na inarolki pozornici tudi ameriški velekapital. Ameriški kapitalist Otto Kahn. ki se je aprila meseca tekočega leta <x>ebno mudil v Maroku, se peča sedaj ustvarjenjem ameriškega sindiata. ki Iki jk> sporazumu z Abiiel Krimom izkoriščal ozemlje v dolžini kakh šestdesetih miij in segajoče do francoske zone. V to podjetje bodo vložili ameriški kapitalisti kakih dvesto milijonov zlatih frankov.
V	Liberiji, formalno neodvi-ni črnski republiki, ki leži na za-padjii obali Afrike, je že iloigo opaziti vpliv ameriškega velekapita-ia. V sedanjem času pa je ta v« lekapital definitivno na delu, ka za-ključmo -uveljavi svoje nadgopod>tvo.
Ameriški velekapital jo namreč, sedaj popolnoma odvisen od Anglije glede dobave Mirov, ga gumija. Sedaj jw hoče ustanoviti v Liberiji svoje lastne plantaže gumijevih dreves ter proizvesti s tem ]>ravcato revolucijo na gumijevim trgu. Lzprva so nameravali napraviti te plantaži* na Filipinih, a ker .narašča tam revolucijonarno gibanje, so premestili delokrog v Liberijo. Jasno je, da bo velekapital izpremciiil nominalno prosto republiko Liberijo v brezpravno kolonijo.
Ta tendenca ameriškega velckapitala, da .si neprestano išče novih polja bo ner/bežno dovcdla do konfliktov z drugimi kapitalističnimi državami. Na Daljnem iztoku nasprotujejo ekspanzijska stremljenja ameriškega, kapitala interesom Japonske,vna Bližnjem iztoku intere^ioin Francije, v Liberiji j»a intea-esom Angflije.
Jugoslavia irredenta.
N&rkotiziran in okraden.
K Jerneju A polon i ju v Trstn sta prišla nedavno zvečer dva neznanca in ga prosila prenošišča na njegovi barki. On jima je dovolil in tako so se vsi trije podali k počitku. Ko je Apolonio trdno spal, sta mu vrgla neznanca na o-bratz ruto z narlcot iaujočo snovjo. Potem sta vse pregledala In pretipala ter mu odnesla denarnico, v kateri pa ni bilo bas mnogo denarja. Nata «ta nginila. Apo-locvix) je prišel čez čas zopet *k bi ter je Hitro spoiiiai, kaj M je
i /godilo. Policija je prijela dva j - umlljiva človeka ter ju poslala v I zapore v ulici Coroneo.
Grob pesnika Vilharja.
V Baču na Pivki počiva pesnik Miroslav Vilhar v grobnici svojega očeta pod kraško skalnato ravnino brez najmanjšega nadpi-sa. Splošno se je sodilo, da je Vilhar poOcopan v Pdstojni, toda v reanici -počiva v Baču, kjer hočejo poskrbeti tudi za primeren spominski napis našemu pesniku.
Barberton. Ohio, j zaostajalo za delovanjem letoš-Po-obnih novic ni j>oročati iz j njega leta. Vse nam bo lahko dotoka jšnje naselbine, /.lasti ker je seči. če bomo složni hi vztrajni.
'oilo v zadujiMu časii več dopisov v C!lasu Naroda i/. Barbertona. Delavske razmere niso najboljše, vendar se še nekako živi. — Najbolj delavni <*ino na društvenem pol V,!, kjer imamo zaznamovati vsestranski napredek in uspeli. — Med eno najdelavnejših dništev memo prištevali tukajšnje Slo-vetioko Samostojno Podpuno društvo Domovina, na katere ineija-5 ivo j<» bila tudi prirejena velika cselica skupnih društev v korist Doma slepcev v Ljubljani. Da je a veselica nadvse ugodno izpadla in tla je bil njen čisti prebitek •ind vse h*p. o tem ne bom puro-r-al. kor so tozadevno ž*» drugi }io očali. Vse 1 o pi j«* zahtevalo mnogo požrtvovanja. dela in trn-1 la. katerega pa smo v. vesel jeni >: -!i nase. ker smo bili prepričali. da gre za dobro i:t plemenito -1 v a r.
! ?:io 12. ihccmhra je sprejelo iruštvo Domovina f»3 novih čla-lov. Ta številka zadostuje brez .'-•h nadaljuih \ komentarjev, kaj i* društvo Domovina in kolikšna e njegova priljubljenost in popu-asnost v naselbini. Dne lr{. <le-< mlira pa so bile volitve novega »dbora in izvoljeni so bili sledeči
če ne ho med nami vladalo nepri-jateljstvo in mržnja. Vedeti bi morali predvsem, da smo tukaj v tujini predvsem Slovenci, potem šele pripadniki raznih strank! — \'se nas je rodila slovenska mati, v- m nam je tekla zibelka v onih lepih krajih, s katerimi se ne dajo primerjati kraji m rale tujine! Vsi smo bratje po krvi in jeziku ! Zato hodimo strpni, prijateljski in složni, saj nas 1h> itak prehitro pogoltnil val tujine!
S to iskreno željo pozdravljam vso rojake širom Združenih držav ter jim želim vesele božične praznike in srečno Novo leto!
John r.jčie.
IZREDNA STROJEPISKA
Dražestne in nedražestne strojepiske igrajo pogosto važno ali celo odločilno ulogo v življenj--ktni romanu mnogih moških. —
mm-
Ni jim toliko za napredek v s\*e-i« m poklicu kolikor .za napreiler; v vrstah človeškega ^>du. kar ,ie •eveda razumljivo, če ne naravnost pri rodno. Le redke so izjeme <i dokazujejo pravilo.
Taka izjema je 221etna Odet t n rojaki: John Gaber, predsednik: 1 piau.	j0 pridobila evropsko
/rank Poje. tajnik. Joseph Luke-1 ime ž«* na strojepisni tekmi 1. Ji* i«"*., blagajnik: John Fjčič. .u,pra-' nija 1!)19 v Compiegneu. V ok-"iti*Ij doma in dvorane.	itobru istega leta si jc pridobila
V preteklem lelu je društvo Domovina procvitalo. da je hilo ve-
jv.-vo nagrado na te«nopi«ni t <1 k -mi. Od tedaj naprej je bila vedno
elje in s ponosom smomo zreti na :zmaga'.ka na vsaki tekmi, lelo, ki smo ga vršili. Tpaiuo. daj Kot izvrstna strojepiska in te»-o društvo tudi v prihodnjem le-; nopisJca je dobila dobro službo u cvelo in rastlo in da njegovo leiovanje ne ho v nobenem oziru
NAŠ STENSKI KOLEDAR -NAŠ PONOS
Vsakdo ima pravico, da je ponosen. če kaj brez primernosti ukrene. Vsaka hišna gospodinja i ho zelo ponoema na božični dan če jo bo -kdo pohvalil, da jc vse fino uredila. Tudi Trinerjevi sten -ki koledarji so želi vsako leto mnogo pohvale, toda naš s-tensk: koledar za leto 1926 prekaša vse druge. Glavna slika tega koledarja je izdelana v obliki srca, tako vam tudi govori od srca. Pred«-sta v Iga vam srečno hišo, zadovoljno mlado mater, nežnega otroka in veselega moža. vse okrašeno od solnčnih žarkov. To je v resnici dom. kjer kraljuje zdravje, ker rabijo Trinerjevo Grenko Vino. Trinerjevo Grenko Vino odprax Ija vse želodčne neprllike. Triner> jev Cough Sedative pa prežene prehlad. Rabite tudi Trinerjev prašek zoper glavobol in Trinerjevo kapljice zoper zobobol; vsn vam bo kmalu pomagalo. Vaš lekarnar ima Trinerjev stenifki koledar za leto 1926 zastonj na razpolago, če nem, pa nam pošljite 10 centov za poštnino. Naolov: Joseph Triner Company, 1333 So. iflUtnd Ave., Chieago. HI.
(Ad.)
pii Zvezi narodov, in sicer v mednarodnem delovnem uradu tajnica Alberta Thoinasa.
Gospodična Plau je rojena v Mansu. Njen oče je padol v vojijt in deklica si j<* morala preskrbe-p->klic svoje matere, ki je tudi strogi življen. olistoj. Poleg hitrosti pozna tudi iavrstno pravopis, ki je neizogiben pogoj za vsako strojepisko.
Požari in smrtne nesreče.
V okolici Kranja so -zadnje čase požari tako jrogosti. da so ljudje i>opokioma 'upravičeno vedno bolj v strahu za svoje imetje i« to j eni bolj. ker zločinskih storilcev kljub marljivemu zasledovanju ni mogoče izsledini. V ^»etek. 27. inoveunbra je izbruhnil požar pri i*>sctniku Mihaelu tVrarju v Priniskovem in mu uničil skedenj in razven pripadajoče gospodarske predmete. Vse orodje in krma za živino je v -kratkem času ipo-stalo .žrtev plamenov. Pogorelec je bil zavarovan le za ne zrnat no syoto in je zato seveda škoda zanj tom občutnejša. Gasilcem iz Prira-skovega. Št. J ur j a in Kranja se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil še na tik stoječe gospodarsko poslopje posestnika Grudna. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno, sumi se pa. da ga je pod taknila zlobna roka. kakor s^ je zadnje čase zgodilo že ponovno.
Istega dne, ob 5. zjutraj, je ogenj uničit poslopje posestmika Alušnega na Lužah pri Kranju. V obeh slučajih je škoda zelo vt lika.
V petek tlne 27. nov. se je do podila pri Dol. Lendavi vel ilea nesreča, ki je zahtevala tudi dve človeški žrtvi. Na. ozkotirni želez n"ei tvrdke Banekovič iz Zagre bar^ ki je bila šele pred kratkim z grajeni o v s vrh o izvažanja lesa iz Murske šiune na kolodvor Dol. Lendavo, so začeli dovažat premog. Malo lokomhilo je vo^li France Cap. kovač rz Dolge vasi kot kurjač .pa mu je bil dodeljen ključavničarski pomočnik rz Dol Lendave. Geza Ritlop. Dober stre Ijaj pod kolodvorom, proti Trem mlinom, so skočili sprednji prazn vozovi -s tira. Lokomobila. ki se je nahajala v sredini med polnim in praznimi vozovi, se je nato pr< vrnila. Strojevodja Cap in kurja Ritlop sta ta'koj od^kočila. «1 uileta sie*.*eči. a bilo je že prt pozno. Padla sta tik ob stroj katPTem je počila v usodnem tn»-notku parna cev. ki je v zvezi piščalko. Popolnoma poparjena od v reel vode po gornjem delu tele
a -o odpeljali ponesrečenca ta
koj /. vlakom v bolnico v Cako vee. kjer sta še isto noč v strašnih markah premiinda.
Nesreča vsled neprevidnosti.
Ko se je vračal mesar IgnacI. Nered i/. Kosez ponoči iz Zg. Si k-» j«* naenkrat skočil na cesti o Mrharjevi hisi v K/vsezah na nj<» ga neznan pes. V -ili je Nered j>o egnil siiniokres in psa ustrelil, k e je evileč potegnil nazaj na dvo išče. Kmalu nato pa je potrka ta okno hiše pose t ni ka Košenine v Kosezaih posestnikov sin Josi And reja k iz Podutilka in mu po vtdal. <la je obstreljen. Nered je namreč v razburjenosti streljal ta ko neprevidno, da je zadel poleg p-a tu li v Mipi pri Mrharjn spe čega Andrejaka v nogo. Košeni :ia j_e odpeljal ranjenca najprv domov v Poihitik. ker pa je rana izgletlala nevarna in je krogla obtičala v nogi. ga je odpeljal na zaj in ga oddal v Ijolnieo.
ŠE JE ČAS RAZVESELITI
svojce v domovini za Božič in Novo leto. Vaše darilo prejmejo tekom enega tedna potom —
Brzojavnega Pisma
bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih. Stroški za brzojavno pismo znašajo le $1.—.
Poftlužite m te ugodnosti in Vaš dar
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, H. Y.
NAJSTAREJŠA JVC08L0VANSKA POTNIŠKA POSLOV NIC A »	..
• mm-
V	tem času bi morali slaviti vsi Slovenci obletnice treh mož: Prešerna, Slomška in Kreka.
V	domovini so slavili in proslavljali te može. Ali ameriški .Slovenci jih nismo, kajti med mami
n domovino je že precej go^t pajčolau in ne manjka dosti, da bo prosojen pajčolau izpreine-nil v neprodiren za>to-r.
Toda da prekmalu ne pozabimo j
Prešeren je govoril narodu, ko narod še govoriti ni znal.
Slomšek je vodil narod, ko narod še hoditi ni znal.
Krek je ustvaril samozavest narodu, ki se. <žal. niti danes ne zaveda svoje sile. svojih zmožnosti in svoje moči.
Učitelji so bili od .sile dobri. Ce šolarjem slaba preti e. naj h4 trikrat zapored potrkajo na prsi in naj stokrat priznajo, da je njihova in edinole njibova lastna krivda.
*
Naše živi jeni je je enakomerno in v gotovih ov.irih dolgočasno.
Bože mili! — Kdo bi skrbel za zabavo, ee bi ne bilo gospoda Or-dine.
Fotografija čikaškega dopisa ga je tako razvnela, da je pripravljen kolektati za v-tako stvar, "tlinole za Vatikan nikdar in nikoli več noibanega <o\la. Osel grr
namreč samo enkrat na led. *
—Ze večkrat sem poudarjal. «la
0	-naši ljudje jako originalni. V njihovih besedah in odgovorih je na kupe še gave modrosti.
Tale zgodba naprimer:
V	starem kraju je bila nedelja •e-: praznik. Maš je bilo toliko kolikor je bilo go-»]vodov na razpolago.
Ob šestih zjutraj prva. oh de-vetih drtisra. i:i če je |*otreba na. tiesla. je bila še tretja oh des»*tih.
Nekega nedelj«kega jutra je V) pi komčan.i službi božji g«-pod 'upnik .na izpreliod.
Pri hiši izven vasi j<* er»a/il knie-*a. ki je sadil mladike. Ril je oble-"tm v delovno >ra.jeo. stare hlače fer je bil ves ]>otan in premočen.
V	gospoirlu župniku se je oglasil čut dolžnosti, krepko je pl.fn-ii! ter je ozmerjal kmeta : Sram *e bovli! Kaj pa delaš v nedeljo? \li ne veš, da je nedelja fJo<|w>-lov dan? K;«j p:> s;idiš pravzaprav?
—	T. saj vidite, drevesca lim — je odvrnil kmetic.
—	Kečnn ti. da ne boš imel reče. Drevje ti ne ho rodilo. Niti •nega jabolka ne boš deležen.
—	Verjamem, gospod. — je od vrnil kmetie solznih oči. — Jabolk •es ne bo. Toda hruške bodo. ee
Bog da. zato. ker hruške sadim. *
Sifati>/tiki so nčnni ljudje. Z vsem se pečajo in vsega zlodja vam izračunajo.
Ta>ko so naprimer dognali, da več ljudi umre vsled pijače kot "•a vsled revolverske krogle.
To je navsezadnje čisto limono.
Povprečni človek ima dosti rajši v sebi par kozarcev dobre pt-;ače kot pa par re vol verskih krogel.
*
Neka zveza že mora biti meil nrohibieijo in kortipeijo.
('o dnugega ne, imata obe hese-
li zadnje štiri črke enake. *
Na svečani pojedini so bili ^»mfti tiijezems-ki diplomati A svo*
1	i mi soprogrami.
Poleg kitajskega poslanika j? •edela lepa Amerikainka.
—	Povejte mi, gospod poslanik, zakaj so Kitajci tako navdušeni za zmaja. Se nikdar ni$*m videla nobene kitajske slike brez zmaja. Podobo zmaja imajo ria vseh vlad-nih dokumentih in e«elo na denarni. Kljub temu pa ni zmaja še nihče izmed vas videl.
—	To je povsem umevno, gospa, — je odvrnil diplomat. — Z našim zmajem je baš tako kot \e z vašo svobodo. V«epovsod imate naslikano boginjo svobode, pa-
J t riot, i enega letaka si ni liiogoče J militi brez nje in eelo na denar-ht jo hpate. .K^iLb tem^ pa jii med vns še nihče videl svobode.
Slovensko
Amerikanski Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino:
Pesem
Koledarski del.
Poglavje n praznikih, letnik časih in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta.
Divji konji v Monfani.
Inženirska ruda	preteklosti.
G um i j — novo	zlato svetovne finance.
Strašna In>le'. t n	— rak.
Doživljaji larnega v .V/»r Yoi ku.
T a iti za brezami.
Sil/irske slike.
Abdel Krim.
Dogodek na ladji.
Anglešk' državnik I.ord ('ur-zon.
Pleme in pol na Norfolk otoku.
Strup v kriminalistiki. Izgubljen i k o n t i ne nt. Življenje v morskih glohočinah. Prodiranje v polarno ozemlje.
Amildscn o svojem polarnem poletu.
njalmar Hran t ing.
Kitajska.
Su n jat sen.
Koliko se poftije na svetu.
Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel Hindenburg.
Smrt Roberta La Folletta. Doživljaji v dzunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
V poraba nekaterih zdravilnih
rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
S mesnice.
KOI '"DAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno -število.
'GLAS NARODA'
82 TORHANDT SfiffiET
NWYOrcCOT
tn IM ^^^agfeji
L
KORZ AR JI.
GLAS NARODA. —— ■
19. DEC. 1925.
j«-'»pet sponi uila. vodeševalke iu ti>gti. k.ir jima j«* jxivetlala. . .
(NadaljeY*nje.)
— Egipčaanki— \-]>ra.ša.
ta rdeči oblak iu povej, kaj vidiš tam !	— — -
Toda -tanka zmaji« / glavo. —
;tarka. — Egipčani, cigani in Sa-raeeni. \vta hudičeva za-1«,*ra. k t me je ukradla inojim staršem, ko mmii hila še*Hiffjbitft dekletce. --Toda najsvetejša inajka Marija mci je čuvala, ker je maja patro na iu k«-r ->em se ji pri»K»ročala. koll'kor sem le mogla. Vsi prokle-
ne vernik i. ki >o me držali .u f /. i? joglnili. en«
so pobcHili)
slite. I>rugač.na. ko ta-le.
pustolovci. i
"I^epa podlasiea* se je usidrala v pristanišču Tortuge. Ne daleč ml nje ]>a je zasidran brjg. ki mu j«-
GROF SALM IN NJEGOVA MATI
Da. e*ipčaa*i, - ponavlja To je drugacma kri kakor vi mi-|imc -FIvnx?	Nje{rm. kai>i.
tan je KJibustejec Edvard Hnnv.
i imenovan Rdečebradee. Jzgleda to-1 r«-j. kakor da se v Zapadni Indiji
—	No. — prav L-Tomaž. — kakšna kri pa aiaj bi hila *
Starka zopet drži njegovo jni prav nič kpreni^nilo. ottkar Hta
ko. m sneer postna...	! Tomaž iu Ludvik prvič prispela
-	Kri. - pravi, - kri ueko-jtja ^^ jp ^	^
ga. . . nekoga, ki je prav blizu. .	swlcm |et. Toniai sedi sedai
tu prav blizu. .	}v isti veliki kajwti. kakor takrat.
Proti svoji volji ^ Tomaž oz-
I -
po uliei. Niti mačke ni na nje.;
nipo -ležgaii na grmadi, mene pa in nikoga me blizu, ne daleč. Edi-idite še sedaj prevl »oboj. le<pi ni Ludvik stoji pod svojim prj-
udadi gosfwid !
Bri-z oklevanja ji jmmidi Tomaž svojo roko:
—	glej. kakor ti drago, —
D>: a vi.
Marijino ime ga je pomirilo. da
opustil mi^el, <la gre tu za kaki -inekcli hudičeve znanosti. — Ludvik pa. .sovražen v»;iki čarov ni ji. je odskočil tja jkxI sosedni pristrvwok. odkoder »edaj nezaupa ljivo gletla na vedržeralko.
Hej. — vzklikne ta in gleda na široko korzarjevo dlani, — vaše blagon-slje pa ima tu pravo ponosno in plemenito roko. . .
In s svojimi prsti. suhimi kakor i mrtveca, prime za Tomaževo roko. jo obrača seru ter t je i:> ogleduje, da izve iz nje Vsak pomen in v-e možnosti l»o«lo«*nostr.
—	Mnogo bi tik vidim tu. mnogo izmag in mnogo »lave. . . pa tudi
mnogo zlata in srebra. . . Hej, je-1: mogoče, toliko .-»reče in uspeha v v»aki prigodi iu v v-akejn pod-j.-tju? Da včasih pa. . . pazite pied rjavopoltim možakarjem. . itrjcein. ki *e4o lovi ženske. . . . pred njiju -t- varujte in varujte t iti -vojega dekleta. . .
Tomaž premišlja z namršeninii obrvmi:
—	Ali je tujce.' — vpraša.
—	M' uda. odgovori starka, kakšni skitalee. Kgipčan. Saracen eigan ali kaj jaz vem! . . . Da. žari -. pr» .1 njim se pazite! Toda lep th-čko je. j • že res. . . Paate SC. dobro v, čuvajte pred njim. kaj-:i |f»ircl ;.» je. . . Tu je zapihano, čistiu bistro, ko gorski potok.
—	lil kaj še T
Kaj >eDa vidim! Kaj še? II''j; . . . Pa kaj mi je na poti. da lie vidim dovolj jasno 1 . . .
In naenkrat izpuhti roko ter
1 skoči za korak nazaj ter dvigne v Tomaža kakor prestrašeni pogled svojih motnih oči.
—	Kaj še? — vpraša Tomaž prcstfliečen.
—	Mili .božefo ti mili bože! — vzklikne starka. — Odpuste mi. če nc morda motim. . . Toda moja krivda ni. . . poteze same govore, le poglejte. . . kakor oblak, rdeč oblak . .
—	K a k šon oblak f
—	Krvav!
Hrbet je upognila in sedaj kakor prestrašena ščiti ^vojo glavo z roko. Tomaž, ki je pričakoval kaj hujšega, se zasmeje:
—	Kri. na moji roki -kri.' Hudiča! Seveda, starka, slepa hi morala biti, da je ne vidiš! Več ko svoj del krvi srni prelil v kraljevi cUnžhi! Daj, }H»glcj vendar skozi
treskom in nezaiupljivo gleda. — Tomaž požre svojo slino in se iz-nova zasmeje.
— Tu prav blizu f — vpraša. -- tu prav blizu pa ni mnogu ljudi! Pojdi, pojdi. starka, kupi si očala, in pusti to 'kri. ki me prav.nič ne briga! Nadaljuj! Ali vidiš še kaj?
Nekoliko pomirjena si ogleduje Marka še ostanek dlani, jo dvi-guje. spušča, poteau j>a obrne roko n prsti v vis.
—■ Hi. — pravi in še vedno trcpeita, — hi! Kri dela, da se znaki ne vidijo doHro. Moti me. . Nazadnje se pa le nekaj prikazu-je. . . Da, vidim, »kaj je to. In sa mi i »oglejte. . . Ta globoka zareza odtod tja, in vsa rdeča je in globoka. le oglejte si jo, ta je kakor vaša lastna usoda. To -te vi sami.
Tomaž vzdigne glavo in pome-žikne. da holje vidi to skrivnostno in n-»ode polno zarezo.
—	-laz? — vpraša. — .laz na i boni to. tji pre-neta zareziea. si >«■ v moji skrčeni dlani vijuga sem in tja? No. naj bo! Sedaj pa glej tudi iti in povej mi. kam vodi koneem koncev ta zareza?
Pri teh besedah se starka zdrz-!ie in ko še vedno opazuje korzar-jc*o roko. se ji spači obraz, kakor da vitli strašno iu nepričakovano prikazen. Tomaž jo takoj vpraša, kaj vidi. Starka jeclja in njen glas je tih in liri pa v.
—	Konča ?. . . Zelo visoko . . .
—	Zelo visoko? — vpraša Tomaž iu nehote pregleda po strehah.
Starka pa ponavlja temaio vedeževanju: — Da, zeio visoko. . V šali vpraša Tomaž:
—	Kako visoko? Morila na tro mi ?
Starka se kar -evrkne v sebe in
•	krije glavo med rameni, kalem-»stara kokoš, potem pa oil govori:
—	Višje. . . še mnogo višje. . . Ves začuden ^ Tomaž obrne
i-rot i Ludviku. Ta trenutek pa vcdeževalka pobegne m zobje ji >;a šklepeta.jo. prbegne, kar jo »nove nosijo in kalkor da jo podi sam peklenski vrag.
Tomažu seve<l«i ni na misli, da 'n jo podil.
—	Rab je čenče, — pravi in zelo je razočaran.
Zopet seže Ludviku pod pazduho. Ding na drugega oprta korakala prijatelja proti domu.
Vcdeževaike i/, ulice Treh kraljev nista več videla. Ko sta devet Ini pozneje dvignila sidro in odjadrala. se tudi v nobenem kotu
*	vo ji h mozga n nista spominjala nanjo. Sele mnogo kasneje sta se
in v dtnižbi istega Rdečobradea. in ki hi sc bil tudi >udal takšnemu slepljenju samega sebe ter bi "bH prav rad verjel, da je re^ tako. — Toda Rdeeebradee irm je prav kmalu <v»zed lepo domišljijo, da dane-? ne pisetno več leta Gospodovega 1672. marveč žalifcog leto 1G79.
—	Kako pak, — ga Tomaž ve* začuden vpraša. — kje pa je razlika? Kaj iza vraga pa je nama dvema, ali sva za nekaj let Ktarej-ša ali' mlajša ? Takšnih, kakor sva midva, teh par let res še ne po-tare! Prisvegam ti, da ta hip ne čutim ne več ne manj moči v sebi. kakor le kedaj in da imam tudi prokleto dolge anbe!
—	Hej ! — vpije Rde če h ra dee. — Veija ! Tako mi najbolje ng--
jaš ž<» od nekda j! Vrag me vzemi, če bodo A nt i le mnogo starejše, ko j>ride dan, da zas<bdiva midva svoje dolge zobe v špansko meso! In vendar. . . 'brate moj. vrag m.' vzemi, kljub vsemu temu niso ve«» tisti časi, kakor nekdaj! Sam ^e prepričaš. . . Ne lažem nc. . . Ti s.; videl še tiste čase. ko je hila Tor-tuga na boljšem hi naši fantje tudi. Sedaj j>a. vrag me vzemi. mi zrli. da prihaja čas. ko se izgubi TOrtuga iu naši fantje ž njo. Kiilnwlija propada. . Da. in kuga juul s ve tiste, ki tega krivi!
Tomaž ne razume niti besi'diee tega govorjenja in ves začuden vpraša :
—	Nad vse tiste? Kdo pa so to? In 'kakšna je krivda, o kateri govoriš? Pri v ser peklenščkih, govori vendar! Kaj iti je? Ali je ino-ffoče. da bi na teh morjih bil k(to ki bi »e upal norcev a t ti iz možakarjev. kakor sva midva?
Seda i mu Hibustejee razloži vse. kakor jc. po vrsti;
—	I*e preveč resnično je. da iri-ozi vsej Flibustiji razkol. Temu se odslej izogrbljejo le za eeno. kn je dovolj draga. Ta cena je. da odstopajo od vseh starih flibus-tejskih šeg in navad, ki so vej j a le doslej na obali. To pa pomeni skoraj toliko, kakor pravcato revolucijo dosedanjega življenja na Antilah. Tega pa ni kriv nihče drugi, ko ta prokleti obči mir. ki ^o ga pred osmimi ali desetimi me-eei sklenili francoski kralj, španski kralj in republika združenih provinc (NizozemseL
cev" v Ljubljani.
Darovi Za "Dom Slep-j 11 lM 11 J'" ua boljše čase. Ve-tele ho-
| žične pmzntke vsem!
Lawrence Slamnik. Rice. Minn.
*i.:»o.
F. Ka»!ner. Ashland. Wis., if2. V Slaty Fork. W. Va., so <laro-vali gozdarji	in >ieer:
-lernej Porok ^ ."»(K). John Borštnik. ifc-MK): po >m.(H): Leopold La -tek. Frank Slavec. Tony Ošaben. Frances Ošalten. .Marv Šain. Fr.
.Miss Frances Prince. Kansas <'ity. Kans.. ^l.(K).
V -loliet. 11!.. <ta darovali po AM) :
Mr<. Mary Šetina in Mrs. .|o--ephine Erjavec.
Iz North Chicaga. III., je i»<»slal •John tier čar +"H.(H> / opomlM>: l*ri-lože:u» vam |x»šiljam	dolarjev
za slovenske slejH'e v domovini. Darovali so sledeči po .fl.(H): John Krnucr. Anton škrhee, Anton Le-
lh-n. John Leben. Victor Slana ADVERTISE in GLAS NAROOa John tierčar. s«-| sem po uaselbi-
S;sin ; Ji>že (Iradiš;ir .">(K-
H«Miar >1110 -prejeli ter ga bomo izročili na pristoj.no mesto.
Uredništvo.
uNamwooe <
Pred leti se je mudil v Ameriki grof Salm von Iloogsiraeitcn. Na nekem plenil se je hči ue\vyorškega milijonarja Bogcrs;i smrt.no zaljubila vanj ter s<. tajno ž njim poročila. Odpotovala -sta v Evropo. — kamor pa jc prišel po mlado grofico oče. tev jo od-v<-\lel seboj. Medtem se je rodil otrok, katerega pa grof niti ni videl. Sedaj je prišel > svojo materjo v Ameriko ter toži ženo na ločitev zakona.
Nov konflikt med Anglijo in Irsko.
ni na prošnjo Rev. Ažheta kot kontestmam za slovensko farno šok) i u sem dobil ta denar tudi za slepce. Zahvaljujem >e ljudstvu za naklonjenost, ki >o mi jo izkazali. Povsod sem bil prijazno spre-jet. Zahvaljujem >e tudi Rev. Až-|betu za lep dar. ki ^o mi ga dali. Torej še enkrat hvala vsem. Ho<; naj vam bo plačnik. Delavske ' kra
POZOR CITATELJ1!
BLAZNIKOVE PRATIKE so
nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več.
Naročite SLOVENSKO-AME-RLKANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane f>0 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik sen stenski Koledar brez-
lazmeiv ni^o najboljše, pa imamo piac.no. Uredništvo Glas Naroda.
(Dalje prihodnjič.)
V Tolminu
so dobili v občinski urad novega nameščeno o m sieer prav iz južnih pokrajin. Komisar Mrak si steka tako vedno večje zasluge za občino.
Zaupanje
se zahteva pri izberi pravilnih zdravil za vašo bolezen. Tisočere zadovoljne družine priporočajo
Severa*ova Družinska Zdravila
Skrbno so sestavljena ter jih priporočajo oni, ki so jih uporabljali, zastran njihove uspešnosti in poštene kakovosti. Če so se jih poslužili pravočasno, je bila marsikatera bolečina odstranjena in marsikatera nevarna bolezen preprečena. S tem so se iznebili stroškov in trpljenja. Tukaj je nekaj uporabnih zdravil:
Severa'a Antiaapaol.
Antiseptična raxredfln& za krajevno uporabo. Antiseptično sred-atvo sa tamhranje uat, za KTXra-nje. zoper alabo sapo, igago. hrl-pavoat in unete čeljusti.
Cena 25 In SO centov.
Severa'a Regulator.
HlOoAna ton ilea za zdravljenje bolezni. ki ho poaebno Aaaakam lastne.	Cena II.2S,
•avara'a Kako,
Antlieptlfno maallo. Namenjeno za odpotnoft arbafld in drujrm uAoU«« kata. . .. • .4
X
/Jana M. centov.
Severa'« Cough Balsam.
Prijetno In uspešno »redatvo za zdravljenje kuftljn, katerega pov-*roC-a unrtjr v tfrlu, ponavljajo-^eca ae k&Alja In hripavoatl.
Cena 25 In 50 centov.
Severa's Cothardol. .Liniment aamo sa zunanjo uporabo. Priporočljiv za lokalno zdrav-tjenje revmatičnih aU n^vralsičnlh bolečin, izpohkov. odr^nenj, oteklin, okorelih mlUc, krčev v mišicah in okorelih sklepov.
Cena 30 in M centov.
«11«.
Zoper saprtje, bolestni flavobol, omottoo In rmenico, IU je posle-
&rs zaprtja.
Cena 25 cantov.
Severa's Eaorka.
Zanesljiv m I rilec želodca In odvajalni! tonlka. kt oživlja in oja-čuje. Priporočljivo sa stare in občutljive ljudi ter one. ki se Jim nbračiL na. boljfte. Vsled novih zdravilnih aestavin je i zborno zdravilo zoper neprebavo, sai>rtje in ne dela vno stanje prebavnih organov.	Cena 75c in $1.50.
Severa's
Nervoton in Tabtote.
Nervoton
Kombinacija tekočine In tablet. Priporočljivo za. odpravo nervoznega Izčrpanja nespečnosti ali pomanjkanju spanja, ki Je posledica
nervosnosti.
Cena S 1.2$.
W. F. SEVERA-CO., Cedar Rapids, Iowa
Ir-'ka je še vedno "trn v telesu britanskega inijHirija-- Londonska vlada ima te dni zopeT velrke in nevarne težave "-vo-lxxbio državo" Ir<k«». Naeijonali-stiieui plamen preti izbruhniti z novo >ih» iz tleče žerjavice sovraštva med katoliško Irsko in pro-testaut->kiiin ri>tr'»m. Povod za raz paljene »t.rasti >o dali zadnji dogodki v ir>ki razmejitveni komisiji.
Kot je ztiauo. meja med severno in južno Irsko ševni definitivno določena. Pogodba, s katero >«• j<% ustanovila >vobodna irska država. je predviilevala za slučaj, če bi severna Irska zahtevala avtonomijo. sestavo ]H^ehne razmejitvene komisije, ki bi imela določilu konenoveljavno mojo -nuni l~l-sta'om in svobodno državo v >iai-slu želja prebivalstva. Tej komt-?iji bi predsedoval znstopnrk bi-i-timskega imperija, sivobmlna država in rister pa bi imenovala vsak j>o enega člana. risters*;a vlada je otlklonila vd«-ležbu j»n komisiji.
Da navzlic teinu omogoči kon-eno razmejitev na Irskem, je Mc-Donaldov kabinet <lal izglasovat! v londonskem parlamentu zakon po kaitereni sme britanska vlada •vama imenovati tretjega »nana ko misije, ako vztraja 1'lster pri svoji[ iu odklonilnem stališču.
Tako se je tudi zgodilo. Komisija se je sestala in začela s svojim delom. Irska svohinlna država je bila zastopana v njej s profesorjem dr. .John iIacXeilo.ni. Predsedoval je v imenu imperija člain visokega dvora južnoafriške Pni je Feethain. ulstrske interese pa je iza.stopal po nalogu Ion-* donske vlade žurnulifft J. R. Fisher. Komisija je delovala meseee. ne <la bi javnost izvedela za kaka nesoglasja. Ko jc dokončala delo in bi morala predložiti svoje poročilo, je naenkrat odstopil zastopnik svobodne države MaeXefl z izjavo, da je izgubil zaupanje \ nepristni nest komisije. Pravi povod za njegov rzsitoip so bili -labi izgh^di za zmago teritorij al pili pretenzij irskih nacijonalistov.
I>u/blinska vlada namreč-zahteva. da ji n^teir odstopi znaten pa s obrnejuega ozemlja, v prvi vrsti mesta Newry. Ennrskillen. I>erry. Komisija pa ji priznava 1 čisto majhne drohce grofij Armagh. Tyrone. Femanagli in Donegal. V zameno pa bi morala juš-na Irska odstopiti F Is trn neka lastnega teritorija. I>ublinski parlament je sprejel resolucijo, da Irska v nobenem .slučaju ne odstopi niti pedi svojega teritorija. — Sam sicer zmerni predsednik Irske Cosjrrave je oatro napadel raz-mejitvetio "komisijo in izjavil, da je tudi on izgubil zaupanje vanjo. Te dogodke je sprejela javnost o beh deeel irake|ra o^oka s skrajnim razburjenjem. Prišlo je do izgr-. dov. V. BelAfawtu »so sinnfeinovci celo ubili nekega nasprotnika i vsled česar je ulat-rska policija zaprla 30 ahu&feinovcev.
Poročila iz Hublina govore n možno>ti. da se svobodna država izjavi za definirivni prelom z Anglijo in da s pni v i spor pred Zvezo narodov.
DARILO GABRIELA D'ANUNZIA
Po ]»ovratku itali.Hinske d»->le-j gacije i/ Amerike, kjer je uredi-' la odplačevanje italijanskih voj-' nili dolgov, je. Mussoliui s poseb-l ioni })rogla»om pozval lt;tlijo. naj vsak po m ožin -ti prispela po »m' dolar, da se prvi obrok dolga A- ! meriki čimprej«' odplača.
Mu<ssoIinijev -proglas je naš«* j <nlziv. Kakor javljajo poročila, se j »r« *;to^vol ju i dolarski prispe v- j ki množijo sirom eele Italije. Tu- 1 <ii člani kraljev«' obitelji so vpla-' •'-ali |>o 12."» lir /-i prvih petletnih obrokov. Istotako st> /A- tudi člani«
faši-tovskejra kabineta prispevali, po pet dolarjev.	•
In izpolnil je svojo patrijotičuo.
dolžnost kajpada tudi snežniški
•	I
vojvr la II'Aunnuzio. Dolarske-'
mu prispevku pa j«' priložil dolgo i
pismo z ostrimi izpadi proti Anic-!
riki. Pismo mora očividuo biti iz-'
redno temperamentno, ker so^o1)-!
lasti prepovedale objavo v novi-j
nali. -I«- itak dovolj, če Amerika!
* i
na splošno dozna. da si j«» v I)'; Anpunziju nakopala .smrtnega sovražnika !
Nemci vedno enaki.
Da <e Nemci niso ničesar na-ueili v svetovni vojni in iz mirov-tiili pogodb, se vidi tudi z naslednjega. Na visoki šoli za svetovno t/govino na Dunaju so začeli nem ški dijaki delno stavko proti rektorju «lr. Gruntizlu. Dijaki so se pritožili tudi na prosvetno ministrstvo, češ. da j«» neko češko društvo prijavilo. «la bo v avli visoke šole razobesilo tablo, čijc napis s«-začenja s liC\" Slovanska črka s«! lie sme videti v nemškem ine*»tu. najmanj ]>a na nemški visoki šoli. Nemški dijaki se čutijo tudi zapostavljene. ker je rektorat do# volil \saki narodnosti na zavodu, da sme izobesiti v avli svojo tablo z nabiralnikom. To da je velika icii\iea. ker imajo uemški dijaki le tri table. Sedaj zahtevajo, da morajo imet«i najmanj polovico vseli tabel iu nabiralnikov.
Če se ima hranilnico v postelji.
Zidarski delavec Josip Kamplet. stanujoč z drugimi delavci v baraki v Ciglarjevi ulici je imel navad. da je hranil svoj težko pri-s I užitni denar v listnici, ki jo je spravljal v slamo v postelji. Vsako soboto je priložil prihranjene-m»o denarju še kak bankovec. Ko pa je hotel isto storiti neko soboto. je opazil, da je lisnica zmanjkala. ker mu jo je nietV temno m izmaknil brezvesten dolgoprst-
IZDELOVALEC HARMONIK
1 zalogi ima nt t itd i rsakorrst ur rabljene harmonike, hranjskt in nttnškr r doh-rein stanju i>o najnižjih rt nah.
Posebna razprodaja za Božir.
JOHN WEISS P14 Seneca Avenue	Brooklyn, N. T |
5
VLOŽNE KNJIŽICE
so splošno vzpodbudna in za Božič in Novo Leto primerna darila Vašim otrokom.
DENARNE VLOGE
"Special Interest Account" obrestujemo po
na
4%
pričenši z vsakim prvim v mesecu. Vlogo lahko pričnete z zneskom od
$5.—
ZA VARNO NALAGANJ F. 1\ TOl NO POSTREŽBO
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Popolnoma varno naložite denar v
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija
Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje.
AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico!
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

1 u 11 —
-


i r •
,1
• ' Ji
r
•"au
(IhAS NA RfH>A, I >Ki 192»V - —»g-
GOSPODAR PLAVŽEV.
i
Francoski spisal Georgea Ohnet
Za ''Glas Naroda'' priredil O. P.
PRINC IN PRINCESA PRI IGRI
r.
< Nadaljevanje.
UUa >« iu 2e pri d svojo bide/nijo malo prismuknjena. — je j kla smehljaje, — kako p;i 4»o s<-daj
!N*t mesecev je že poteklo izza njene poroke, ko je mogla, v pn mvtvu matere in y.\t >tr -Marije oditi v vrt. Počasi je obšla rib-. ter večkrat s-edla na kako klop. da /bere nove moči.
< ■ jo je videl človek hodili drobnih korakov po peščenih ste-/ it. I»i ne- mogel znati v njej ]>c»osn'o. močno mlado deklico, o kateri j«- mati \edno rekla: — S teboj j.- bil izgubljen deček! — i'otf/e njenega oliraya po>tale mehkejše in njene <»či o zrle než-< Vlo njeno bistvo je poKal«> bolj y.«'n>ko in ker ni nosila gla-v!•»'• pokoiifi in ošabno, j<* izgledala eelo manjša« 'M «<nega dni- najni j ni -»tališče Filipa vrč i>q»remenilo. V i ..v/očnosti tujc ev ljub«/njiv -> Claire. jmstal mrzel, dvorljiv in : «•)>. kadar j.« Itil »ani ž njo. \j«*govo obnašanji* je bilo tako *pr«'t-i>r<-i*ačunaiio. da ga ji* -iiyitrala < kojica za iizorncga zakonskega i i:i da ni slutila niti markiza najmanjši- stvari. Vsled tega je ala zakonsko življenj«* svoje hčerk«* najboljše urejeno ter ■ loin x.' -i. «la ji* vsako nadaljno nadzorstvo m*potrebno.
!'«»t f»ln«"ina pomirjena gledi* zdravja < 'lairc j«* sklenila Uek«'ga
jutra odpotovali v Pari/.. kj«*r *e ji* nastanil nj«*n sin že iz-jannarja nn-seea.
t'laire ji* ostala vsh*d tega sjiiua s svojim možem.. katerega pa \ *1« !a 1«* pri oi»edih. Po obedu jo ji* povede.l v salon, se mudil l»ar trenutkov, nakar si* j,- j>oslovil ter ^e umaknil v svoj kabinet.
Nekega večera jo ji* mučiia radovednost, da izve. kako preživ-i ■»v«• j čas in dobro zavita v plašč «-e je splazila v«*n. da ira opazu-./. parka. Videla je na gard in i razsvetljenega okna njegovo povc-;io muco gibati s«- si*mintja. Počasi ji* hodil, ne da bi obstal, po so-goriud« I. zatopljen \ misli. < laire »e je vrnila v grad ter šla v » poleg delavnega kabineta, kjer j«* videla skozi špranjo v v rail Filipa. To je trajalo do polnoči. Ko je bila ura dvanajst, je ču-:. kako je odprl vrata svoje spalne iobe in ugasnil svetilko.
Na kaj je pač mislil tekom tega -koro nezavestnega korakanja »rindol? S čem »e j<* pač. pečal njegov duh tekom tih dolgih, .lofnili nočnih ur.' Claire bi dala dosti, da izve to.
Sploh pa ni bila ženska, ki bi >i za dolgo odrekla kako žel jo in
0	se je Filip po svoji navadi nekega večera poslovil. «ra je vpra-.-ala:
—	Kaj pa delate do poj noči. -ami zaprti v svoji sobi?
I "reja m stare račun«*, — je odvrnil gospodar plavžev poča--i. — llavno dane* vam moram izročil i denar.
Pri teh besedah je potegnil iz žepa šop bankovcev.
—	Denar.' — je vzkliknila Claire presejiečon. — Meni?
To so zapadle obresti vašega premoženja izza šestih mese-eev, - je rek«*l Filip, položil denar na mizo ter mrzlo dostavil: — Ali se hoč te blagovoljno prepričati, če se ujemajo računi?
Claire je stopila korak nazaj, kri ji je šinila v li<*»* in vzkliknila je:
—	Vzemite denar nazaj, gospod moj . . . Prosim, vzemite pa m/. a j . . . Ne morem sprejeti tega denarja . . .
—	Morate ga sprejeti. — j«' odvrnil gospodar plavžev ter po-: inil svoji ženi denar z zaničljivo kretnjo.
Slednja se je vzravnala. pripravljena na boj. Ton in kretnje i.ipa so jo zadele prav v srce. Njene oči so blestele in za trenutek c bila /.«'|M*t ošabna, strastna Claire od nekdaj.
Nočem. — je rekla trdno ter zrla odlično v obraz moža.
Nočete? — je odvrni! Filip z globoko ironijo. Pogleda sta s.- srečala. Pogled Filipa je bil tako trden, jasen
1	m« gočen. da ga Claire ni mogla pr«*našati. Njen odpor je bil utii »-p. ponosno dvignjena toka j«- omahnila in se je čutila poraženo, ji tu učno molčala.
Cospodar plavžev se ji* hladno priklonil ter m Utrl. Prvikrat j«- trčila volja Claire ob ono njenega moža in }>olom-... je prišla iz tega spopada. Prisiljena je bila priznati premoč ...'•aja Filipa in nad tem je občutila z veseljem mešano voljo. Priči .i je spoštovati svojega moža in pričela ga je pozorno študirati.
V prekipevajočem veselju nad svojim okrevanjem je sklenila • iri dobra t«*r posvetiti Filipu odkritosrčno prijateljstvo. (Zapazila f.s j<\ «la je bila pripravljena «lati več kot se je zahtevalo od nje. iu:jii njen mož -e je pokazal popolnoma brezbrižnim. Nf'se jezil iti i- manj kljuboval. ('♦• bi storil to. bi ona pač lahko našla izhod. Ne. i: i sploh ni pečal ž njo. jo pustil živeti popolnoma |m> lastni volji, s o t je sama zahtevala ter se obnašal proti njej vedno ledeno hladno. > 1 .V,!;*, nekoliko ponižana od te preračunane nepozorn<£«ti svojega .. »za je razmišljala o sredstvih. «ia <e bori proti njej. Njena zelo •pirljiva narava je pol robo vala vedno kako težkočo. ila meri na ;ijej svojo moč.
Kadar je prišel gosj>od Raehelin v Pont-Avenues, je preživel Filip celi večer v salonu. Vsled tega je mlada žena. redno dvakrat ii.i teden povabila notarja. Naučila se je igrati whist. V navzočnosti »otarjp je Filip živahno kramljal, se smejal in igral. Kakorhitro pa je izginil go*-'t. je postal zopet resen in molčeč. Kljub vsem naporom ni opravila mlada žena ničesar proti volji svojega moža.
Obvladanje samega sebe, katero je kazal Filip, je razkačilo < iaire in sama v svoji sobi se je prepustila izbruhom jeze. Tresla se je od srda, ko se je videla tako poraženo.
Ta mož jc bil njen gospod! Vodil jo je kot se mu- je zljubilo in če se je skušala upreti, jo je spravil k pokorščini cz enim varnim pogledom. Zdel se ji je mrzel in trd. kot železo, kater oje koval. Neusmiljeno je obdeloval značaj svoje mlade žene in brez dvoma je bil zmožen dati mu obliko, katero je smatral za dobro. Claire se je jokala od sramu, ko je uvidela svoje onemoglost. Zaanji ostanek ponosa pa ji je dajal še toliko moči, da prikrije pred Filipom svojo bol. Vsled tega se je skrivala ter se kazala kot bi morala biti v resnici. ud a na brez trpkosti in dostojanstvena brez ponosa.
Tudi če je bila brezbrižna napram vsemu, kar se jtf dogajalo izven Pont-Aresnesa. niso njeni prijatelji v Pariau dopustili, da bi pozabila preteklost.
Odkar je (baronica vedela, da je njena prijateljica okrevala, ji jc pisarila * pravo stratstjo neprestano pisma, ki so vsebovala vse novice. Na ta način je dobila f'laire poročila o vojvodi, vojvodinji in Moulinetu. Kot je pisala baronica, je stopila Athenais hrupno v ve liki svet. Moškim je v splošnem ugajala, a ženske so sc smejale njenim nekoliko burSikoniznbu maniraru. Vojvoda ji ni pasyc^al,Jjiti najmanjše pozrtrnosti.
UMMMN • IKtMMMk • V
Slika nam predstavlja švedskega prinea Carla -1 oh an a in njegovo
sestro princeso Jngrid.
ČAROVNIŠKI PROCES.
Pred porotnim sodiščem v mestu Stra.ssburgu se je vršil proces, na katerem so se bavili s skor«. neverjetnim slučajem praznoverja. s prav dramatično čarovniško dog«i<ll>o. ki je imela tragičen konec. Pred porotniki je --tal 4S-lei-
ENA MU JE BILA PREMALO
Polieija v M »makovem je prijela Ilerluičana Frit za Waldac možr <» lo čudne }>is*U-klosti. Wald je stanoval v Herlimi. otlkoder je d«*-lal izlete v večja nemška mesta in plenil vile imovirtih ljudi. Cpo rablja I je pri tem početju neke
ni »Josip Sur. ki je ustrelil 2o-le«t pouiožno sreulstvo, katero j«* i>
nega Marlwuha. ker ga je smatral za čarovnika, ki je povzročil njegovi družini veliko gorja. O ob-
umil sain in katero mu je zelo o lajšalo ple.zanj«*. Njegova m«vt" da je namreč obstojala v tem. dr
loženeu jc* bilo podano oblastvena ni vdiral v stanovanja, ampak j< spričevalo, ki pravi, da ni bil m- plezal do oken. skozi katera ji koli kaznovan in sodni zdravnik prišel v sobe. kjer je izvrševal tat-;e izjavil, da je Sur sicer nekoliko vine.
omejen človek, toda za svoje de-1 Poleg tejra sredstva je potna-jalnje ]>r<p"Jnoma odgovoren. — gala Waldu pri teh podjetjih tu Surova družina je razširjala mod di vzorno organizirana poročeval sovaščani trditev, da sta družini ska služba, za katero je plačeva* Marbaeh in Boespflug čarovaiiš- težke d« na rje. Bil je vedno o pra ki. Trdil je. da je l»Ha njegova hi- vem času obveščen, kdaj so nje ša začarana. Vsako noč so culi od ffovi "klijeniti" z doma in kaVc laleč ropot in pes je lajal na dvo- P<> najkrajši poti doseže tatin-rišču. Zaslišali sfi se korakf raznih ski cilj. Raditega mu je bila sretV živali in otroci so videli pozneje skoraj brez izj«Mne mila: redko-mačke, kunce, pse in druge živa- kdaj se je pripetilo, da so ga pre-li. ki .so skakale okoli po sobah in plašili in da je moral bežati. — sedale na prša spečih ter jih ovi- Nakopičil si je cela skladišča bla rale v dihanju. Otroci so trdili, ca dragocenih uplenjenih pred da so spoznali med temi živalmi metov, katere cenijo policijsk" Marbaeha in Boespfluga. Surova oblasti nad milijon zlatih marV družina se je zatekla 'k molitvi in vrednovsti
(Dalje prihodnjič.)
iskala je tudi pri raznih "domačih zdravnikih" zdravilna sredstva in recepte, da bi odgnala od hiše čarovnike. I>ržavni pravdnik je vprašal Sura. ali še vedno veruje v čarovnike. Sur je to potrdil m se skliceval tudi na trditve svoje žene in svojih sinov, ki so pred sodiščem jm> vrsti pripovedovali čarovniške dogodke. Eden sinov je trdil, da so se neko noč odprla vrata in skoči! je v suho rumen kunček, ki je splezal njegovi sestri na prsi. Tudi neka mačka in pes ara plezala po spečih in jih hotela udušiti. Take ii% enake čen čarije so pr*pove<lovali Surovi pred sodiščem na «lol^»o in široko. Pa tudi drug«* priče so pri povedo vale enake reči. Surova sinova Martin in Alfonz sta bila baj«* neki krčmi zasmehovana od čarov nikov Marbaeha in Boespfluga. ki sta ju v]>rašiila. če ni morda njuna 20 let satani s«*stra Adcla postala nosna potom čarovništva Oče Sur je bil vedno bolj jezen na čarovnike in končno si je iz]>o sodil pri nekem lovcu puško 7 d veni a patronama. K«> j«* zašle dal Marbaeha je ustrelil nanj in ga zadel. Potem je hotel streljat1 še 71a Boespfluga, toda drugi strel se je izjalovil. Stari Sur je š«*l po tem mirno domov 111 je trdno in sladko spal. dokler ga niso o rož niki zbudili. Državni pravdnik je zahteval ostro obsodbo, hranite!i je pa citiral Shakeispcareja, Goe theja in ves okultizem ter menil, da s'o nadnaravni dogodki morda vendarle mogoči, porotniki so pa spoznali obtoženca Sura krivega navadnega umora. Obsojen je bil na dve leti ječe.
Wald je bil poleg tatu tudi iz-vežbnm pustolovec. Nastopal j« večkrat tudi pod imenom pleme uitaša vVm liorreaha ter se je z* ročil s tremi damami iz najbolj še nemške družbe. Seveda je imel tudi pri svojih zaročenkah o pra viti z denarjem; ko je ženske op»-ril. je navadno izginil in se 11" več prikazal v njihovi okolici. — Sedaj je zaprt in pride pred sodi-«*. ki zbira gradivo za obravnavo.
Dober in sploicn liniment
Pain-Expeller
e« vas nuiita nvoutitta ali ntr-nlfiil. «4rpit».ta ubtrtn domtti lininwirt u boM« mesto in »tedila bo hitra odporno^. U m 70 coMov » teksmah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro.
F. AD. RICHTCR * CO. Perry ft South Sth St.. Brooklyn, N. Y.
nretanje pamikov . Shipping Ne*-
PROTEST GOLOGLAVIH
(Jha/.i Mustafa Kemal - pasa. diktator in reformator turške republike. dobi ogromen spomenik, na katerem je vpodobljea kot pivi slavni, mož. v doeela modern* toaleti. — Fes je izgubil v Turčiji z<laj svojo staro veljavo. X;i celi črti ga je nadomestil klobuk. Ni dvoma, da ho prepovod v ki*:Lt-ki'in enako proveilena v vsej turški republiki. k«*t* bodo energični ukrepi oblasti brezobzirno zlomi-1 li odpor fesa. In da.si se. stvar in:*-1 stoma razvija v pravcato grote>Xo| — samo predstavljajte si Turči-! t«* v svojih slikovitih narodnih! nošiih. pa s staromodnimi ''pol-! cilindri** na glavi! — gotovo d«*j-l «tvo je. da bo pregnani fes ime j še edino svoje zatočišče v .Tugosla-j viji. namreč v Južni Srbiji in Bo*- j ni ponosni. . .
S prepovedjo fesa se v Turčiji' sporedno odpravljajo tudi dru<r«-; staromoijuos4i. Postlbno ženski j •svet sc modernizira. Pajčolani so xlvrztiiii. haremi izgubljajo rešetke na oknih, mnogoženstvo je u-kinjeno. V mestih, posebno v An-t «;ori zmaguje ženska frizura ta-, kozvani bubikopf. promenada, — moderni ples. Sam Kemal ]>ašji Je nedavno priredil plesno zabavo v čisto evropskem stilu. Dame 1/ mgor^ke elite so pri&le v moder-, nih toaletah. Le par izjem je zakrival pajčolan. a še te je Kemal paša suvereno pozval, naj se razkrijejo. kar se je takoj zgodilo fJhazi Kemal paša je pač skrajne dosleden reformator.
32. decembra:
Rochambeau, HrnTra.
<6. decembra:
Paris. Havre; Cleveland. Ham-burs;
SS. decembra:
Majestic. Cherbourg.
29. dacembra:
Berlin, Cherbourg, Bremen.
S1: decembra:
Westphalia, Hamburg.
2. Januarja: .
Olympic, Cherbourg.
6.	januarja:
L»e Cras.se. Havre.
7.	januarja:
Albert Ball in, Hajnburg.
9. januarja:
Uevhitlian. Cl:erl>ourg: Berengaria. Cherbourg; 1-u Savoie, Havre.
12. januarja:
Muenchvni Cherbourg, Bremen.
14. januarja:
Tliuriugl:«, Hamburg. 16. januarja:
Paris, H:tvrc; Majestic, Cherbourg
20.	januarja:
Pres. Hard ng, Bremen.
21.	januarja:
Peutschlan«!. Hamburg. Br«nieti Hromen
23 januarja:
Andania. Cherbourg. 27. januarja:
SuJiren, Havre.
29.	Januarja:
Martha Washington, Trst.
30.	Januarja:
Aquitaiwa. Cherbourg: Havre.
Franca,
I'r?*. Uoose-
6. februarja:
Olym;'tc, v'hrrbo-jrj;; \-e!t. Bremen.
10.	februarja:
1 Sa\-oIi*, Havre.
11.	februarja:
Westphalia. Hamburg.
13. februarja:
i\xris. Havre: America, Bremen; l*lt:sburj;h. Ch«rbourg. Bremen.
16.	februarja:
Llerlin. «*ehrbourg. Brmwn.
17.	februarja*
Ali ert llaliin. Hamburg.
20. februarja:
.\«iuit.iiiia_ »."herbourv: ;iik. l'r»-iiien
24.	februarja:
1 »e ilrassr Havre.
25.	februarja:
Tliuriugl.1. Hamburg. 27. februarja:
ulympi«'. C!»ert>ourg.

Pres. H;ud-
Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah.
Nasi parn ki na tri vijake RESOLUTE, RELIANCE ALBERT BALLIN OEUTSCH LAN O in znntii en<-kabinskl parniki CLEVELAND. WESTPHALIA MOUNT CLAY. THURINGIA
$198 —
12 NEW TORKA do LJUBLJANE i" NAZAJ
(Vojni davek posebej)
TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja in jiu-f>* li./ormuci je «e obrnite na lokatiu-ga agenta aii na
United American Lines
(Harrimu Lise) Joint Service with
Hamburg American line
35.39 Broadway, New York.
Poslanec kot "vagabund".
Liberalni poslanec v an<rleškein
Izročitev odlikovanja Msgr. Tomu Zupanu.
^>110 30. novembra ob pol 12. dopoldne je veliki žnpau dr. V. BaJtič izročil red sv. Save M%;?r. Tomu Zupanu s krasnim govorom, v katerem je naj preje omenil, da šteje v posebno <*a>t. <la mu — nekdanji ueenee — izri>r*ji vele-za^luženo odliko: itovdarjul >• n jopo ve zaslujre kot vzgojitelj
parlamentn Frank Gray se je od-1 mladine, ki ji je bil vodnik in o,V ločil, da na "lieu mesta" prouči j nad 40 let. kot Izboren prefekt in življenje in običaje vagahundov. vodja v Alojzijevišeu, kot prvi Obleki-1 so je v raztrgano obleko i predalnik Družbe ^v. Cirila in
Metoda, kateri je 20 l«*t |>osrveeal
Če hočete natančno poznati raz. mere v ameriški premogovni In-dustriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, katerem se bas v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York
$210
CUNARD
V	JUGOSLAVIJO
^	irireko Cherbourga)
Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj.
V	LJVHLJASO in nazaj no
BERENGrARIJI) AQUITANIJI ) MAURETANIJI $206
in iliivek
8 in pol dne do Jugoslavije.
Od plutja «.b sobotah. Tv«k;ij nas»anj»*. ni jHitniki so |»ripuš< eni. ri«- «ta bi l<ilt podvri«-ni kvoti \ si potniki ir«-tj»*s; r.'zrf-da so v k:i!>;?uiJi. N«*prekos'jva čtnt(K:i. Ir.biirna hrana. Za. p>.«lrub n>«sti vpraAajte 'okal. agenta
ali pa	^ "
CUNARD LINE
25 Hromi way
New York
POZOR ROJAKI!
Naš potovalni zastopnik Mr. JOI1X ŽUST bo obiskal rojake po nekaterih(naselbinah v Penn-svlvaniji. Kdor hoee obnoviti naročnino, lakko to pri njem stori!
Uprava "Glas Naroda".
Kako se potuje v stari; kraj in nazaj v Ameriko |
ter j»* prepotoval nad 100 milj l»*š. prenočeval je v najeenejših
prenočiščih, večkrat pa tudi podajanjem vrtcev in šol ob narodnih mejah dosejjel take u-peho. da
milini nebom. Ko je po svojem mnenju dodobra proučil vajja-bundsko življenje, je sestavil poročili« in <ra poslal ministrstvu za narodno zdravje. V poročilu je na-vedel, da niti 5 odst. teh vajrabun-dov ni brezposelnih v pravem pomenu besede. Večina teh ljudi vodi vagatoundsko življenje. k<*r jim je po volji in ker jim 110 diši delo.	'
Furlanski prefekt v Tolminu in Kobaridu.
Te dni se je imidil furlanski prefekt Rieci po svojih poslih v Idriji, odkoder je šel v Cerkno in potem na Tolmiiwko. Sprejet je bil povsodi slovesno, zasta\> so vihrale in župani so prihajali pred njegraz vseh .strani. V Tolminu je prefekt nagrlašal, da'je rati pri šel meti dru^orodno'* -prebivalstvo. zagotavlajoč kakor je izva-| jal tudi v Idriji, da želi vlada pomagati prebivalstvu, s katerim se
Francosko-nemška gospodarska konferenca.
PARIZ. Francija. 18. decembra. Sedaj se je konečno izdelalo načrte za nemško-francosko gospodarsko konferenco, ki se bo vršila januarja meseca v Parizu.
Parlamctitarei in industrijalci iz obeh dežel se bodo udeležili te pomembne konference.
ve« svoj prosti čas :n z usiannv-
Po najnižji ceni NAJBOLJŠE BLAGO
Iz na.«e prodajalno na d«*bflo. I„-ihko dobite t-elo_ p ukano jn sto nu-hko p^rje. Mi prodajamo na debelo t<»r vidno jireže in Tisto blato. ne pa preležano k..t v ilrutrih trjtovinah. PoSIl.famo im> Ameriki in KiLnadi. PiSite p.» RUKZI'LaC'NE uzoree perj-i in druge podrobnosti.
ALBERT STETZ. Dept. 3. 13« Passaic St., Passaic. N. J.
bo njegovo ime /. zlatimi črkami zapisano v slovenski prosvetni zgodovini Slavljencu je nato če-J stit;il sedanji ])r»»dsednik Družbe! sv C. in ^r. vladni svetnik Andrej j Senekovoč in podpredsednica Fr. j dr. Tavčarjeva — oba v imenu i imenovane družbe. S čvrsto bose-do so slavljenec zahvalil.
if s jcaterii
ima post<»pat.i po naoehi: enake dolžnosti, enake }>ravico!
Tako je povoril tudi v Kobarv du. Z župani a Tolminskega se je pomenil zlasti grlede vojne škode ifK obljubil v tej zadevi kakor tudi v raznih drugih nujnih vprašanjih gospodarskega. značaja svojo podporo. Z banketa v Kobaridu so poslali pozdrav Mu?wo-liniju. Prefect je baje Odnesel od meje vitM, da se je duh v tej zoni, ki je bil napram Italiji tako zel, končno izpremenit.
POZOR!
Xaš zastopnik
Ur. Joseph Koren
iz Milwaukee, Wiss., bo 11. in 12. j decembra obiskal naročnike v Sheboygan, Wis. Prosimo čitatelje Glas Naroda, da mu gredo na roko.
Upravniitvo "Glas Naroda".
Pozor čitatelj).
Opozorite trgoroe trn t-irtnike, pri katerih kupa iste ali naročat« ia sta • sjik postrežbo sadoToljal ia oglašujejo ▼ listu "Qls» ffaroda". ■ tem boste 'stregli Tsem.
Uprava "Glas Karoda9
H0JAK1. NAKOCAJTB SE Ni •GLAS NARODA' NAJVEČJI RLOVTCNSKI DNEVNIK T
7nPT^VVTTl HRt k V A T*
Pozor rojaki!
V zalog
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
. Slovenic Publishing Company -
Htw Tork, 9. T.
Kdor J« namenjen potovati > stari kraj, je potrebno, da }• *a tanCno poučen o potnib litih, prt liagl in drugta stvaretL
Pojasnila, u ram Jih miiiiii dati valed nafte dolgoletne liknAnjt Vam bodo gotovo ▼ ^»rLat; tudi priporočamo vedno le V^rovrstne pav nlka. ki imajo kabla* tndl ▼ 111. raarado.
(limn am	iiiUt«
al je stopila t veljavo a 1. JoUJeaj 1924, aamorejo tndl nedrtovljar dobiti dovoljenje ostati v domovi« ®no leto ln ako potrebno tndl dalj tosadevns dovoljenja ladaja gen* ralnl naselnlfikl komisar ▼ Wmab Isgton. D. O. Prošnjo sa tako di voljenje se lahko napravi tndl New Torku pred od potovanjem, te sa poflje prosilcu » stari knj gla ran nanoveJSa odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Kdor fell dobiti sorodnika al svojca ls starega kraja, naj na* prej pifte sa pojasnila. Is Jagoala vije bo pripulčenih v prlbodnjll treh letin, od 1. Julija 1924 napre vsako leto po 171 prišeljeoocv.
▲merliki driavljanl pa dobiti sem iene ln otrok* do IA. W ta bres, ds bi bill ited t kvota T rojene oseb* se tndl ne itejej* Kvoto. BtarUB in otroci od lg. * fl. lata amerUklh driavljanov » Imajo prednost v kvoti. Pim ■
gs; tndl preko Trsta ge*lovmnl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St^ Haw Tsrfe
Prav vsakdo—
kdor kaj lice) kdor kaj ponujat; kdor kaj kupuje; kdor kaj predaja; prav vsakdo priznava, da lmaje i^oiit uspeh
MALI OGLASI
▼ MGlas Vaitii

■