CELJSKI tednik
Ob obletnici deklaraciJe
človekovih praivic
Svojo tisočletja dolgo razvojno pot do današnje stopnje napredka
je človeštvo prehodilo v stalni, težki, krvavi in okrutni borbi novega s
starim, borbi proti sponam in terorju, proti reakcionarnim silam, ki so
uporabljalo največja zločinstva in grozodejstva, da bi se obdržale na
oblasti in zavirale vsak napredek. Posebno stoletje, v katerem živi naša
generacija, je doživelo dve, v zgodovini največji, moriji človeštva, v ka-
terih so bila prizadejana najhujša divjaštva in grobo teptana človečnost.
Toda napredne sile v svetu so že med drugo svetovno vojno spoznale,
da pomeni vojna za človeštvo katastrofo, močan korak nazaj v razvoju
človeštva in da je potrebno zato žrtvovati vse, da se uniči fišistični
teror, ki je zakrivil vojno, po zmagi pa, da je potrebno zagotoviti mir.
Te sile so bile tako močne, da so šefi držav, ki so se borile proti fa-
šizmu, morali ustvariti Organizacijo Združenih narodov. V Ustanovni
listini te mednarodne organizacije je zapisano, da se ta forum ustanavlja
zato, da se bodoča F>okolenja rešijo strahot vojne in da se utrdi vera
v osnovne pravice človeka, v dostojanstvo človekove osebnosti, enako-
pravnost mož in žensk ter velikih in malih narodov.
Človeštvo je prišlo do spoznanja, da se mir ne more ohraniti,
dokler ne bo na svetu enakosti in dokler ne bodo zagotovljene člove-
kove pravice, kajti sicer se bodo morali tlačeni in izkoriščani še vedno
zatekati k sili, da bi se ubranili tiranije in nasilja. Zato so vedno moč-
nejše progresivne sile v OZN uspele, da je bila 10. decembra 1948
sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, ki vsebuje tiste pravice
človeka in skupin, brez katerih ni mogoče svobodnega življenja, napredka
in miru na svetu.
Ta deklaracija ne postavlja samo onih klasičnih humanih načel,
temveč tudi tiste gospodarske in socialne pravice, ki so plod napred-
nih družbenih idej, kot so: pravica do dela in proste izbire dela, pravica
do enake mezde za enako delo, pravica do plačanega letnega dopusta
in zavarovanje proti brezposelnosti, pravica do sindikalnega združe-
vanja delavcev in drugo.
Jugoslavija je ena prvih držav na svetu uzakonila načela, ki jih
vsebuje deklaracija človekovih pravic, saj so v naš Zakonik o kazen-
skem postopku in V naš nov Kazensiki zakonik sprejete določbe, katerih
temelj postavlja deklaracija. Posebno Ustavni zakon od 13. januarja 1955
določa v 5. členu, da je zagotovljeno:
»Svobodno združevanje delovnega ljudstva za dosego demokratičnih,
političnih, gospodarskih, socialnih, znanstvenih, kulturnih, umetniških,
strokovnih, športnih in drugih skupnih koristi; osebne svoboščine in
uporabila načela deklaracije, ko je glede ureditve Tržaškega vprašanja
v mednarodni pogodbi z Italijo uspela, da se v odnosu do manjših mo-
rajo upoštevati določila Splošne deklaracije človekovih pravic.
Naša država pa je prva na svetu, ki je v diplomatskih odnosih
druge temeljne pravice človeka in državljana in pravice do dela.«
To vse predvideva deklaracija človekovih pravic.
Tako kaže Jugoslavija tudi v tem pogledu vsemu svetu, kako sicer
majhna država neodvisno krči težko pot napredka, za svobodo, blago-
stanje in mir na svetu.
Zaradi tega imamo Jugoslovani bolj kot katerikoli drugi narod pra-
vico pa tudi dolžnost proslavljati dan človečanskih pravic.
(Izvleček Iz predavanja tov. EDA GRCICA, predsednika pododbora
ШЈ?^Ј^^М na Celjskem radiu, dne 11, 12. 1955.)
ZZ. december so pripadniki celjske gornizije In delovni
ljudje mesta Celja svečano proslavili
Kot po vsej državi, so tudi v Celju
proslavitev dneva JLA dobro pripra-
vili. Tako so pripadniki garnizije v to-
rek popoldne imeli v vojašnici na Ma-
riborski cesti vojaško svečanost. Na tej
svečanosti je komandant garnizije, na-
rodni heroj Joie Ožbolt, zbranemu sta-
rešinskemu kadru in vojakom govoril
o značaju 22. decembra in jim čestital
k dnevu JLA. Razen tega so bile iz-
vršene vse ostale praznične obredno-
sti kot je raport, pozdrav zastavi celj-
skih enot, pregled čet in mimohod. Ob
tej priliki je bilo pohvaljenih več vo-
jakov, podoficirjev in oficirjev, isto-
časno pa so nekateri izmed oficirjev
napredovali v višje čine.
Na predvečer Dneva JLA je bila v
Celjskem mestnem gledališču svečana
akademija, katere so se udeležili vsi
vidnejši politični, gospodarski, oblastni
in kultur^ni delavci, poleg teh pripad-
tukl druHev in organizacij ter seveda
pripadnii^i celjske garnizije. Na tej sve-
čanosti je govoril komandant garnizije
narodni podpolkovnik Jože Ožbolt o
značaju in rasti Jugoslovanske IjiLdske
armade. Program akademije so izpol-
njevali nastopi moškega pevskega zbo-
ra DPD »Svoboda* pod vodstvom tov.
Ferlinca, dalje tamburaški orkester
SKUD »France Prešeren« pod vodstvom
tov. Hočevarja, vmes pa so z re(Ataci-
jami nastopali člani celjskega mestnega
gledal\Jšča Janez Skof, Pavle Jeršin in
Vlado Kalopati. Akademija je bila na
dostojni stopnji za tako pomemben ve-
čer.
Poleg številnih športnih tekmovanj,
katerih rezultate bomo objavili pose-
bej, je bila na sam dan praznika v
Goberju akademija TD »Partizan* po-
svečena 22. decembru. Razen tega so
imeli tudi vojoki rvoje kulturne prire-
ditve, medtem ko so nekatera druStxHi
iz Celja priredila svoje kulturne spo-
rede v celjskih vojašnicah.
22. december — Dan JLA je bil o
Celju res dostojno proslavljen, kar do-
kazuje, da uživa naša armada med de-
lovnim ljudstvom velik ugled in lju-
bezen; da sta narod in Armija neločljivo
povezana tako v delu, kakor tudi v sve-
čanih, prazničnih dneh.
S SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO OLO CELJE
Obrtništvo v celjskem okraju
ne zmore vseh potreb
Pretekli petek je bila v Celju seja
Sveta za gospodarstvo, ki jo je vodil
predsednik sveta, tovariá Nestl Zgank.
Na seji so obravnavali nekaj važnih
problemov, med njimi obrtništvo, ki v
okraju z ozirom na vedno večje po-
trebo obrtniških storitev, ne izpolnjuje
zadovoljivo svoje vloge.
Družbena ureditev v 10 letih po osvo-
boditvi je vplivala, da se je obseg obrt-
niških potreb zelo povečal, v gradbe-
ništvu celo desetkrat. S potrebami
pa obrtništvo v okraju ni raslo, celo
padalo je. Vzrok temu so bile razne
okolnosti, ki na razvoj obrti niso vpli-
vale dovolj stimulativno. Ker so po-
trebe preraščale obrtniško zmogljivost,
so cene storitvam pretirano rasle, hkra-
ti pa se je razpaslo tudi šuamarstvo.
Da se v celjskem okraju obrt ni raz-
vijala v skladu s potrebami, je eden
med razlogi ta, da je v okraju precej
raivita industrija, v katero se je za-
radi boljših pogojev dela in boljše sti-
mulacije vključilo lepo število obrtni-
kov. Premajhna skrb za nove kadre,
nezadostno število obrtniških Sol, po*
manjkanje strokovnega učnega kadra,
neurejeno starostno zavarovanje za
obrtnike, ki so se vključili v sociali-
stični sektor, vse to je vplivalo, da je
obrtništvo v nič kaj zadovoljivem sta-
nju. Tudi mojstri, ki vzgajajo naraSčaJ,
niso stimulirani ter se zaradi tega ne
brigajo dovolj za vzgojo mladih kadrov.
Svet je nadalje ugotovil ie več nega-
tivnih pojavov, ki niso vplivali ugodno
na razvoj obrti. V nekaterih indrustrij-
skih podjetjih so precej razvite po-
stranske delavnice, v katerih stroji več-
krat niso dovolj izkoriščeni. Pri pod-
jetju »Beton« v Celju na primer imajo
kar 12 obrti ter kleparski stroj, ki ni
dovolj izkoriščen, saj na njem delata
le dva delavca. V socialističnih obrtnih
delavnicah pa so pKïvecini stroji zelo
stari in izrabljeni in ne odgovarjajo
več potrebam današnjega časa. To je
tudi razumljivo, saj je ta obrt podedo-
vala največkrat od zasebnikov le za-
starele stroje in orodje. Svet je bil na-
dalje mnenja, da je vajeniška doba dve
do tri leta prekratka, pa tudi praktič-
nega pouka je premalo. Ravno tako bi
morali biti razponi med kvalifikacijami
v obrti, tako kot v industriji, bolj raz-
sežni. Sedaj se namreč dogaja, da je
vajenec, ki je napravil pomočniški iz-
pit, uvrščen v isto kategorijo pri na-
grajevanju, kot pomočnik, ki ima že
dosti let prakse. Ravno tako pogoji
dela v nekaterih obrtnih delavnicah ne
odgovarjajo sanitarnim in higienskim
predpisom ter ti jim inšpekcija dela
marsikje že zdavnaj morala prepove-
dati obratovanje.
To 50 v glavnem vzroki, ki so poti-
skali obrtništvo nazaj, da je storilnost
padla, poslabšala se je kvaliteta in na-
mesto solidne in cenene obrti so pri-
hajali do izraza razni šušmarji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Organizacije ZB v celjskem okraju aktivno
posegajo v vsa dogajanja družbenega življenja
(Z zasedanja Okrajnega odbora Zveze borcev Celje)
Preteklo soboto, 17. decembra, je bila
v veliki dvorani Narodnega doma dobro
obiskana in po vsebini dela izredno
plodna konferenca Okrajnega odbora
ZB Celje, kateri je poleg povabljenih
gostov prisostvovalo okrog 120 dele-
gatov, med njimi dva narodna heroja
tov. Kovačič Ivan-Efenko in tov. Maslo
Drago. Kot gostje so se konference ude-
ležili član Izvršnega sveta LRS ter član
Glavnega odbora ZB tov. Viktor Av-
belj-Rudi, sekretar Okrajnega komiteja
ZKS in član Glavnega odbora ZB tov.
Franc Simonie, predsednik OLO Riko
Jerman, podpredsednik Miran Cvenk,
predsednik obč. odbora Celje Andrej
Svetek s podpredsednikom dr. Janezom
Lovšinom in drugi.
Konferenco je otvorila zvezni posla-
nec in predsednik Okr. odbora Zveze
borcev Helena Borovšak. V obširnem
poročilu, ki ga je podala, so bili pri-
kazani ne samo uspehi in slabosti po-
sameznih organizacij ZB, temveč tudi
vzroki in posledice pozitivnega ali ne-
gativnega dela ter smernice za bodoče
delo organizacij.
Ko so občinski odbori ZB te dni za-
ključevali občinske konference, so pa-
dale tudi kritike o delu osnovnih orga-
nizacij ZB. Tovarišica Borovšakova je
v svojem referatu posebej poudarila, da
zasluži vse priznanje in prvo mesto
občinski odbor ZB Celje, ki je na sta-
rem področju mesta kot mestni odbor
s terenskimi organizacijami zelo dobro
delal. S svojim stalnim in sistematič-
nim delom ni samo skrbel, da so bile
razne naloge pravilno opravljene, am-
pak je dajal poudarka tudi stalnemu
političnemu delu. Zelo točno in ela-
stično je reševal vse tekoče naloge, zla-
sti pa je dobro organiziral vrsto pro-
slav in komemoracij na področju mesta.
Med najbolj aktivnimi osnovnimi or-
ganizacijami ZB so bile v preteklem
letu še organizacija ZB v Storah, Rog.
Slatini, Šentjurju, Žalcu in drugod.
Razveseljivo je dejstvo, da je v našem
okraju število pasivnih organizacij ZB
le malenkostno in izstopajo tu pred-
vsem osnovna organizacija Jurklošter,
Gomilsko in Frankolovo.
Osnovne napake skoro vseh osnovnih
organizacij ZB so še vedno v premali
skrbi za politično in strokovno vzgojo
svojega članstva. Kot so naši borci v
dneh NOB stali v prvih vrstah borbe
za osvoboditev domovine, tako bi mo-
rali tudi danes stati v prvih vrstah
borbe za naš socialistični razvoj. To-
variš Avbelj je v razpravi naglasil, da
morajo naši borci bolj organizirano,
preko raznih oblastnih forumov in or-
ganov družbenega upravljanja skrbeti
za to, da bodo oni dajali smer borbi za
izgradnjo socialistične družbe.
Sprejemanje v članstvo v okraju
Celje še vedno ni zaključeno. Po po-
datkih osnovnih organizacij imamo v
okraju približno še 1500 ljudi, ki iz-
polnjujejo pogoje za sprejem v član-
stvo. Ce bi vključili še te, se bo število
članstva v našem okraju dvignilo na
11.905 članov, kar znaša na 191.592 pre-
bivalcev okraja Celje 6,2% članov. Tudi
to število je za naš okraj odločno pre-
nizko. Sprejemanje članstva bomo mo-
rali v kratkem zaključiti in zbrati v
naše vrste res vse ljudi, ki imajo po-
goje in želijo postati člani ZB. Odpra-
viti je treba sektaški odnos in sprejeti
v ZB vse tiste tovariše, ki so med vojno
sodelovali v NOV. Zlasti je pri vklju-
čevanju treba paziti na vključevanje
žena, saj je le-teh od celokupnega šte-
vila članstva v našem okraju samo 30%.
Delegati so na zasedanju izvolili tudi
nov Okrajni in izvršni odbor ZB NOV.
V okrajni odbor je bilo izvoljenih 23
članov, med njimi oba omenjena na-
rodna heroja in 7 nosilcev spomenice
1941. V jzvršni odbor pa je bil kot pred-
sednik izvoljen narodni heroj Kovačič
Ivan-Efenko, Borovšak Helena kot
podpredsednik, Verdel Slavko kot se-
kretar ter člani: Loštrk Milan, Rozman
Joško, Teržan Franc in Simončič Vojko.
LETNA KONFERENCA MLADINE OKRAJA CELJE
Mladina se mora naučiti
družbenega upravljanja
KONFERENCE SE JE UDELEŽILO OKOLI 250 DELEGATOV. — PO-
ROČILA SO BILA IZNESENA ZA CELJSKI IN BIVSi SOŠTANJSKI
OKRAJ LOCENO. — MLADINSKE ORGANIZACIJE SO V PRETEKLIH
PETIH LETIH DOSEGLE LEPE USPEHE. — V BODOCE BODO MO-
rale mladinske organizacije skrbeti, da bo mladina
pokazala VEC zanimanja ZA organe družbenega uprav-
ljanja in v njih sodelovala.
V nedeljo dopoldne je bila v Narod-
nem domu v Celju letna konferenca
ljudske mladine celjskega okraja. Kon-
ference se je poleg 250 delegatov mla-
dinskih organizacij udeležilo tudi več
gostov, med njimi sekretar Centralnega
komiteja ljudske mladine Slovenije, tov.
Tone Kropušek, sekretar Okrajnega ko-
miteja ZKS, tov. Franc Simonič in dru-
gi. Konference se je udeležila tudi dele-
gacija ljudske mladine kruševskega
okraja iz Srbije.
Pred začetkom konference je pred
zbranimi udeleženci nastopil pevski zbor
celjskega državnega učiteljišča pod
vodstvom prof. Ferlinca in zapel nekaj
pesmi.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in
potrebnih komisij so udeleženci po-
slušali poročila. Ker so v preteklem
letu mladinske organizacije v bivšem
Šoštanjskem in celjskem okraju delale
pretežno dobo še ločeno, so na tej kon-
ferenci tudi poročila bila tako podana.
Za celjski okraj je poročal tov. Ljuban
Sega, za Šoštanj skega pa tov. Matkm
Kosi.
V poročilih sta oba ugotovila, da j«
mladina v zadnjih petih letih v okviru
svojih organizacij veliko storila, dobr»
napredovala in žela lepe uspehe. Ugo-
tavljala sta, da so se mladinske organi-
zacije v obeh okrajih zelo okrepile,
zlasti še zato, ker so povsod iskali pri-
vlačnejše in boljše oblike dela. Mladina
je zelo aktivno sodelovala tudi pri raz-
nih množičnih proslavah in akcijah.
Dalje je razveseljiva ugotovitev, da so
se predvsem delavski in kmečki aktivi
v svojem delu zelo popravili, kljub
temu, da bi v teh organizacijah lahko
bili uspehi še večji.
V poročilih je bilo rečeno, da se delo
mladine ne more meriti samo po merilu
njenega udejstvovanja zgolj v mladin-
skih organizacijah. Mladinska organi-
zacija je prevzela predvsem skrb za
politično izgrajevanje mladih državlja-
nov, medtem pa je mladina našla tudi
tesne stike z drugimi organizacijami in
društvi. Veliko je število mladine v raz-
nih šp>ortnih društvih, v sekcijah »Svo-
bod«« in prosvetnih društev, v vrstah
članstva Ljudske tehnike itd. Tudi te
uspehe je treba pripisati dobremu delu
mladinskih aktivov.
Posebno poročilo o vlogi mladine ▼
družbenem upravljanju pa je podal tov.
Stane Ravljen. Ugotovil je, da so v
tem pogledu organizacije sicer delale,
toda uspehi so bili vendar prešibki.
Prešibki pa so bili zaradi tega, ker je
ravno to področje najbolj važno za
vzgojo naše mladine. Mladina se mora
bolj živo zanimati za probleme druž-
benega upravljanja v kolektivih, raznih
svetih in drugih odborih družbenega
življenja. Doslej mladina v tem pogledu
ni imela zadovoljivega uspeha. Mladi-
ni je še družbeno upravljanje v glav-
nem precej tuje. Imeti moramo pred
očmi, da bo mladina prej ko slej mo-
rala prevzeti odgovorne položaje v
našem družbenem življenju, zato je
nujno potrebno, da bo za te odgovorne
naloge dobro pripravljena. Mladina se
bo morala bolj zanimati in več raz-
pravljati o delu upravnih odborov, raz-
nih svetov državljanov itd. Pa ne sa-
mo to; treba bo gledati, da bo mladina
v te organe tudi izvoljena, da bodo mla-
di ljudje soodločali in pri tem svojem
delu dobivali prve izkušnje kot podla-
go za bodoče samostojno delovanje.
Razprava, ki je sledila poročilu, je
bila izredno živahna. K razpravi sta se
oglasila tudi tov. Tone Kropušek in
Franc Simonič, ki sta obravnavala iz-
redno važna vprašanja in dala obilo
koristnih napotkov za delo mladinskih
organizacij.
Na konferenci eo izvolili še nov Okr.
komite Ljudsko mladme ter sprejeli
vrsto koristnih .oklepov za bodoče delo.
Stev. 51 — stran 6
CELJSKI TEDNIK, 23. decembra 1955
Iz celja...
Ljudska tehnika na Uajenski šoli II. v Celiu
Vajenska šola raznih strok II v Celju
je takoimenovana periodična šola. Prav-
kar so zaključili svoje tromesečno šol-
sko leto oblačilci, kovinarji in zlatarji.
Ker se vajanci in vajenke vzgajajo v
šolskem internatu in ker imajo strnjen
pouk dopoldne in popoldne, uporab-
ljajo svoj prosti čas za učenje, branje
leposlovnih knjig, za obiske predavanj,
gledaliških in kino predstav in drugih
prireditev v mestu.
Malokdo pa ne, da je na šoli organi-
zirana tudi ljudska tehnika. Kljub in-
tenzivnemu študiju in kultumoprosvet-
nemu udejstvovanju imajo vajenci za
njo veliko zanimanje. Za sedaj se ba-
vijo s fotoamaterstvom. V letošnjem
letu so bili na šoli že trije tečaji A.
V prvem tečaju je od 10 tečajnikov na-
pravilo izpit 7, v drugem od 38 udele-.
žencev 27 in v tretjem od 19 tečajnikov
17. Na šoli urejena temnica omogoča
tečajnikom tudi praktične vaje.
Uvedbo ljudske tehnike na šoli je
omogočila Ljudska tehnika Tovarne
emajlirane posode, ki jo podpira teh-
nično in materialno in ima za razvoj
tehničnega znanja med vajensko mla-
dino velike zasluge.
CENE NA TRGU V TEM TEDNU
(Cene v oklepaji; veljajo za priv. sektor)
Krompir 16 (16—18), fižol, visok —
(70—80), fižol, nizek 50 (50—70), solata
50—60 (50—80), cvetača 60 (100), špina-
ča 60 (100—150), motovileč — (150—200),
chrovt 18—34 (30—35), peteršilj 40—100
(60—80), zelena 46 (60), čebula 46 (40 do
65), česen 80 (100—150), zelje, glav.
14—16 (14—20), zelje, rib. 40 (40—50),
repa, sv. — (10—20), repa, rib. — (35 do
40), pesa 30—34 (30—35), jabolka 22—24
(15—25), hruške 30 (40—50), slive, suhe
130 (90—150), suho sadje — (80—100),
smokve, suhe 175 (—), limone 230 (—),
jajce 23 (22—24), mleko — (30—32), sku-
ta — (140), smetana — (200), maslo —
(540), vino — (130), žganje — (300 do
350), kokoši — (400—550), piščanci —
(280—330), orehi, celi 170 (140-160),
orehi, luščeni 600 (540—580), koleraba
— (30—35), kostanj — (20), koruza —
(45—55), nešplji ■— (30), pomaranče 250
(—), rozine 350 (—), redkev 20 (25—30),
ječmenova kaša 80 (100), prosena kaša
— (100), por 40 (50-60), hren 80 (80 do
100), kis — (30—35), koruzni zdrob —
(80—100), ajdova kaša — (150).
Gibanje prebivalstva v Ge!jy
v času cd 10. do 17. decembra 1955 je bilo
rojenih: 50 dečkov, 28 deklic.
Poročili so se:
Karol Cerovšek, delavec in Štefanija Mast-
nak, delavka, oba iz Celja; Viktor Pekcšak,
nameščenec iz Vojnika in Marija, Irena, Eli-
zabeta Matjaž, nameščenka iz Celja; Marko
Kačičnik, elektroinstalater iz Celja in Breda
Zupančič, pletil. vajenka iz Šmarjete; Alojz
Verčk'ovnk, strojno tehn. mojster in Flora
Nemec, gospodinja, oba iz Celja; Jurij Motoh,
delavec in Antonija Škorjanc, delavka, oba iz
Celja; Ivan Borovšek, gradbeni tehnik in Dani-
jela Lednik, tkalka, oba iz Celja; Franc Kosec,
vodovodni monter in Henrjeta, Elvira Krobath,
gospodinja, oba iz Celja; Vincenc Prelog, dipl.
ekonomist in Leopoldina Alojzija Savodnik, na-
meščenka, oba iz Celja; Martin Pospeh polje-
delec iz Osredka in Marija Vogrinc, gosp. po-
močnica iz Celja.
Umrli:
Janez Mlakar, delavec iz Ožbalta, star 47 let;
Anton Potočnik, otrok iz Trličnega, star 3 dni;
Neža Cerlah, roj. Godec, gospodinja iz Celja,
stara 84 let; Alojzija Krulc, roj. Andrenšek,
gospodinja iz Babne reke, stara i9 let; Kata-
rina Glinšek, roj. Crnjevic, upokojenka iz
Celja, stara 62 let.
DRUŠTVO  PRIJATELJEV MLADINE
NA BABNEM BO POŽIVILO
SVOJE DELO
Pred kratkim je bila na Babnem seja
upravnega odbora Društva prijateljev
mladine za teren Babno, Medlog in
Ložnica. Čeprav udeležba na tej seji ni
bila zadovoljiva, so vendar sprejeli več
sklepov. Sklenili so, da bodo letos pri-
redili mladini praznovanje novoletne
jelke. Dedek Mraz bo otroke obiskal v
prostorih Zadružnega doma 25. de-
cembra in jih tudi obdaril. Darila je
društvo zbralo med prebivalci. Dalje so
na sestanku sklenili opozoriti kmetijsko
zadrugo, da čimprej sprazni veliko in
malo dvorano, kjer ima sedaj skladišča.
Malo dvorano bi porabili za ureditev
nujno potrebnega otroškega vrtca, ve-
liko pa za kulturno-prosvetno delo, ki
je zaradi pomanjkanja prostora na tem
terenu docela zamrlo. Govorili so tudi
o potrebi ustanovitve osnovne šole na
Babnem, vendar za enkrat niso prišli
do zaželenega zaključka.
Isti večer pa je na Babnem predaval
tudi tov. Mirnik, ki je udeležencem
govoril o narodnem dohodku pri nas in
v svetu.
DEDEK MRAZ V II. ČETRTI
Letos bo terenski odbor SZDL II. če-
trti skupno z ostalimi množičnimi or-
ganizacijami priredil našim malčkom
novoletno veselje. V četrtek, 29. de-
cembra ob 17. uri, bodo prišli otroci
v stekleno dvorano hotela Evrope, kjer
bo ob jelki kratek kulturni program in
nato...
Vabljeni vsi malčki od 3. do 6. leta
VLOM PRI KROJACU KUŠARJU
V noči od 15. na 16. december so
neznani tatovi izvršili vlomno tatvino
pri krojaču Ivanu Kušarju v Raz,la-
govi ulici št. 13. Odnesli so blaga v
vrednosti 430.000 dinarjev. Zbrali so si
samo najfinejše štofe-kamgarne, in to
za 17 kompletnih mošliih oblek z vsem
pripadajočim priborom vred. Med ukra-
deno robo je bil tudi nov krombi plašč,
v vrednosti najmanj 30.000 dinarjev.
IZ LJUBEČNE
Prosvetno društvo Ljubsčna je imelo
pred nekaj dnevi.letni občni zbor, ka-
terega se je udeležilo le,majhno števi-
lo članov. Grajali so delovanj e starega
odbora in izvolili novega, kakor tudi
delegata za okrajno konferenco.
Novoizvoljeni odbor bo prihodnje leto
začel graditi prosvetni dom. Nekaj de-
narja že imajo, računajo pa tudi na
pomoč prebivalcev. Z gradnjo bodo pri-
čeli spomladi.
Veterinarska ambulanta, katero vodi
uspešno tov. Adolf Eopan, prav lepo
napreduje. V njej se redno vrše pre-
gledi živine, osemenjevanja itd. Zani-
mivo je, da je nekemu kmetu umetno
osemenjena krava povrgla dvojčke, kar
je izreden primer.
Pred dnevi so otroci, ki so se igrali
z vžigalicami, zažgali gospodarsko po-
slopje kmetu Arčanu iz Arclina. Rešili
so le živino iz hleva, vse ostalo je po-
gorelo do tal, le nekaj zažganih tramov
ostrešja je nemo svarilo starše na ne-
varnost, ki jo lahko povzroče otroci
brez nadzorstva.
KRONIKA NESREČ
v rudniku Pečovniku je dvigalo zlo-
milo roko Štefanu Novaku.
Pri padcu si je zlomil nogo Stefan
Krump iz Dobrne.
Pri sekanju drv se je vsekal v roko
Rihard Deršek iz Petrovč.
Pri padcu je utrpel pretres možganov
Rudi Strok iz Sp. Trnovelj.
Na križišču ceste Ločica—Motnik je
osebni avtomobil povozil Vinka Sosterja
iz Zahume pri Vranskem. Zlomil mu je
nogo.
Brat je udaril v prepiru po glavi
Marijo Bukovšek iz Kalobja in jo teže
poškodoval.
Pri padcu s kolesa si je poškodoval
hrbtenico Ivan Bremec iz Šentjurja.
Pri Celjski koči je padla in si zlomila
nogo Zofka Zupane iz Celja.
Pri sekanju di'v se je vsekal v koleno
Albert Završki i.z Huma ob Sotli.
Z nožem je nekdo zabodel v stegno
Jožeta Krulca iz Pečovja pri Storah.
Pri padcu si je zlomila nogo Ivanka
Selič iz Rog. Slatine. Tudi Rado Lah
iz Rogaške Slatine si je pri padcu zlo-
mil nogo.
Pri delu v gozdu si je poškodoval
roko in nogo Henrik Druškovič iz So-
pote pri Podčetrtku.
Pri sekanju drv se je vsekal v kole-
no Kari Selič iz Slivnice.
Hlod je padel na Franca Sotlerja iz
Hotemeža pri Radečah in mu poško-
doval prsni koš.
IZ SODNE DVORANE
KAZNIVO JE PRESTOPATI
DRŽAVNO MEJO BREZ
DOVOLJENJA
Pri okrajnem sodišču v Celju je bilo
obsojenih več oseb, ki so brez dovolje-
nja odšle preko državne meje.
22-letni Rudolf Goričan iz Čače vasi
pri Rog. Slatini in 24-letni Ivan Pirš iz
iste vasi. sta 13. oktobra letos v okolici
Vuzenice brez dovoljenja prestopila drž.
mejo. Obsojena sta bila vsak na 4 me-
sece zapora.
Priučeni 19-letni soboslikar Ludvik
Raj h iz Celja je brez dovoljenja odšel
v Avstrijo, od koder pa se je zopet vrnil
brez dovoljenja za prehod preko meje.
Kaznovan je bil na 5 me,3ecev za-
pora, pogojno ,za dobo dveh let.
Tudi 22-letni delavec Franc Polanec
iz okolice Braslovč in 20-letni Martin
Skornšek iz Podvrha pri Braslovčah sta
15. oktobra letos brez dovoljenja odšla
v Avstrija. Avstrijske oblasti pa so ju
vrnile našim ^obmejnim organom. Po-
lanec jo bil obsojen na 10 mesçcev,
Skornšek pa na 5 mesecev zapora.
Rudarja Franc Brecel in Janez Lu-
kež, oba h. Liboj, sta 24. novembra letos
hotela brez dovoljenja oditi v Avstrijo.
Bila pa sta izsledena in aretirana. Bre-
cel je bil obsojen na 4 mesece, Lukež
pa na 3 mesece zapora. Vsi obsojenci
morajo plačati tudi stroške kazenskega
postopka.
NEPOŠTENI UPRAVNIK
35 leini Gorše Alojz je bil upravnik
qosiinskega podjeija hotel »Slovan« na
Vranskem. Kot tak je storil štiri kazni-
va dejanja. Prilastil si je denar, ki mu
je bil uradno zaupan. Pri podjetju je
dvignil 10.000 dinarjev za nakup jabolč-
nika, ki ga pa ni kupil, temveč si je
denar pridržal, v trgovini »Naprijed« v
Celju je z naročilnico podjetja kupil
huberlus plašč v vrednosti 11.610 di-
narjev, ki ga je obdržal sam, ne da bi-
podjetju vrnil ta dolg. V trgovini »Vol-
na« v Celju je z naročilnico podjetja
kupil volneno blago v vrednosti 3.440
dinarjev, ki ga je obdržal za sebe.
Pridržal si je tudi izkupiček 3.600 din
za dve prodani žični mreži, last hotela.
Obsojen je bil na 10 mesecev zapora.
OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU
MORAJO BITI PRIJAVLJENE
ZAVODU ZA SOC. ZAVAROVANJE
Posestnik Franc Cremošnik iz Sp.
Grušovelj pri Šempetru je imel v službi
Kristino Jus, ki je pa ni prijavil Za-
vodu za socialno zavarovanje. Mesečne
plače je imela 2.500 dinarjev. Ker ni
bila prijavljena, se ji čas od 21. 1. 1955
do 21. 2. 1955 ne bo računal v pokoj-
ninsko osnovo. Zaradi kaznivega de-
janja kršitev pravic iz scc. zavarovanja
je bil Cremošnik obsojen na 7000 di-
narjev denarne kazni.
GRDO JE RAVNALA S POSVOJENIM
OTROKOM
35 teina Pušnik Uršula iz Hrušovlja
pri Planini je posvojila Pušnik Angelo,
sedaj staro 11 let. Z otrokom je zel,o
grdo ravnala. Puščala je Angelo po več
dni samo na domu, za hrano ji je da-
jala samo kruh in vodo, prepovedala
je kuriti peč, da je otrok zmrzoval v
stanovanju, ni ji kupila najpotrebnejše
obleke, spati ni smela v postelji, am-
pak na goli klopi itd. Pušnikova se je
morala za svoje početje zagovarjati
pred sodiščem, ki jo je obsodilo na
3 mesece zapora, pogojno za dobo
enega leta. /
Strelska družina v Dobrni je ena najboljših v okraju
strelska družina iz Dobrne je imela
pred kratkim občni zbor, ki je bil do-
kaj dobro obiskan. Predsednik tovariš
Rebec Vinko, je v svojem poročilu krat-
ko prikazal delo in uspehe strelske dru-
žine. V družini je včlanjenih 109 čla-
nov, 27 mladincev in 90 pionirjev. Ker
je družina skrbela za redne strelske
vaje so strelci dosegli lepe uspehe na
raznih tekmovanjih. Prav tako niso za-
ostajali pionirji, ki so redno med seboj
tekmovali. Družina razpolaga samo z
dvema zračnima puškama, ki sta vsak
dan v uporabi. Izredno zanimanje in
veselje za ta koristen šport kažejo pio-
nirji. Tudi patrolni teki so v tej dru-
žini česti, strelska družina je zgradila
moderno dvestometrsko strelišče z be-
tonsko steno in lopo, v vasi pa športno
strelišče za zračno puško, ki obenem
služi gostom zdravilišča za zabavo. Po-
moč pri gradnji so nudili KZ Dobrna,
zdravilišče. Vojni odsek, člani pa sp
prispevali 1116 udarniških ur. Na obč-
nem zboru so grajali lovce in rezervne
oficirje, ker premalo sodelujejo v dru-
žini. Tudi kmečke mladine v družini
pogrešajo. Drugo leto nameravajo elek-
trificirati obe strelišči, povečati član-
stvo, nabaviti še štiri zračne puške in
dvigniti tehnično stran strelstva.
B. a
Nekaj strelcev pred športnim
streliščem v Dobrni
Zahvala
Osnovna organizacija Zveze borcev NOV
Celje — IV. četrt se zahvaljuje vsem, ki so
pripomogli s svojim nastopom do tako uspele
prireditve ob priliki praznika JLA. Javno za-
hvalo in priznanje smo dolžni izreči tambura-
škemu orkestru in njegovemu vodji tov. Hoče-
varju, kakor tov. Lahovi za nadvse uspešen
nastop učenk I. osnovne šole, dalje tov. San-
cinovi in tov. prof. Lorenčaku ter izvajalcem
solo točk, vsem dijakom I. in II. gimnazije,
skratka, vsem prisrčna hvala.
Odbor ZB NOV Celje - IV. četrt
Konliška SVOBODA na pravi poti
Na nedavnem občnem zboru je ko-
njiška »Svoboda« zaključila svoje tre-
tje leto obstoja. Kakor so prejšnja leta
bilo dokaj aktivno, tako je tudi bilanca
preteklega leta pokazala, da je društvo
na pravi poti.
V prvi vrsti je treba povedati, da se
je močno povečalo število članstva, saj
je naraslo od lanskih 267 na 382 čla-
nov. To pa že pove, da je skoraj vsak
tretji zaposleni delavec ali nameščenec
v konjiških podjetjih in ustanovah član
društva.
Dramska sekcija je s svojimi člani
pripravila več dobrih iger, pri katerih
je sodelovalo okoli 120 nastopajočih, ki
so žrtvovali nad 7200 ur svojega časa.
Za moški pevski zbor bi lahko rekli,
da brez njega v Konjicah sploh ne bi
mogli obstojati. Menda ni prireditve,
akademije ali druge proslave, na ka-
teri zbor ne bi sodeloval. Zdaj šteje 24
članov, med letom pa je nastopal kar
devetkrat. Podobno bi lahko rekli tudi
za godbeno sekcijo, saj je med letom
kar 30 krat nastopala. Obe sekciji sku-
paj sta imeli 148 vaj z nad 2300 urami
prostega časa.
Svojo vzgojno funkcijo je dokaj do-
bro opravljala tudi knjižnica. Ta šteje
1175 članov in ima 2194 knjig.
Ljudska univerza in izobraževalna
sekcija sta imeli 16 predavanj, in sicer
9 v pretekli zimski sezoni, ostalih 7
pa letos od oktobra dalje. Udeležba je
bila dokaj dobra, saj je predavanja po-
slušalo skupaj 1389 ljudi.
Med tiste, ki med letom niso imeli
odmora spadajo šahisti. Razen več tur-
nirjev doma, so večkrat sodelovali na
tekmovanjih in dvobojih, kot n. pr. v
Ljutomeru, Poljčanah, Šoštanju itd.
Njihov največji uspeh je gotovo zmaga
člana dr. Šmigovca na simultanki v
Mariboru proti sovjetskemu velemoj-
stru Srnislovu.
To so le nekateri najvažnejši uspehi
dela konjiške »Svobode«. V razpravi
so med drugim govorili še o gostova-
njih, ustanovitvi mešanega pevskega
zbora in orkestra. Prav z ozirom na
to, da je večji del starih odbornikov
bilo dokaj delavnih, so te ponovno vo-
lili v društveno vodstvo.
L.
Z VRANSKEGA
Pred kratkim se je na Vranskem mu-
dila ekipa transfuzijskega zavoda za
Slovenijo, ki zbira kri. Tudi pri nas je
bila udeležba dobra, zlasti pa se je iz-
kazal delovni kolektiv Kovinskega pod-
jetja.
Na pobudo obč. komiteja mladine je
bila nedavno ustanovljena mladinska
organizacija v Kovinskem podjetju.
Mladi kovinarji kažejo mnogo veselja
za nadaljnje delo in pri tem jim že-
limo veliko uspehov.
ŽALSKI DREVORED BODO
POSEKALI
Kot je znano, so morali v Žalcu na
zahodni strani drevoreda posekali ne-
kaj kostanjev, da je bilo možno tam-
kaj postaviti spomenik padlim borcem.
Na vzhodni strani drevoreda pa je bi-
lo treba odstranili tudi nekaj kostanjev,
da niso ovirali avtobusnega premeta.
V ostalem drevoredu pa je večinoma
še prvotni nasad, ki je star 68 let.
Zato je Turistično društvo v Žalcu
prišlo do prepričanja, da se poseka
tudi ostali del tradicionalnega drevo-
reda, ki v celoti hira.
Spomladi pa bodo sadili novo drev-
je. Turistično društvo bo uredilo park
pri kolodvoru, v sadovnjaku za žup-
niškim kozolcem pa otroško igrišče z
znatno podporo občine Žalec.
Vemo in razumljivo je, da bo za-
radi drevoreda tudi nekaj nasproto-
vanj, vendar je to nujna potreba.
KOMAJ 30 MLADINCEV IN MLADINK
NA MLADINSKI LETNI KONFERENCI
V ŠMARJU
Ko so pred kratkim imeli v Šmarju
mladinci svojo letno konferenco, se je
le-te udeležilo komaj kakih 30 članov,
kar je za tako občino naravnost po-
razna številka. Vidi se, da se odbor
med lelom ni dosti potrudil, da bi po-
večal šlevilo svojega članstva. Zato
pa so v programu bodočega dela spre-
jeli sklep, da bodo v najkrajšem času
privabili v akiiv vse ostale mladince
in mladinke. Akiiv bo sodeloval tudi v
6-mesečnem tekmovanju med mladin-
skimi aktivi. Dramatska sekcija aktiva
se pridno pripravlja za novoletno jelko
z igro »Sneguljčica«.
V splošnem je aktiv v preteklem letu
še kar uspešno delal, imel pa je slab
odbor in je vse delo v glavnem slo-
nelo na predsednici tov. Mahorčičevi.
Aktiv si je tudi za prihodnje leto iz-
volil njo za predsednico, zraven pa
izdatno spremenil tudi celotni odbor
z bolj delavnimi člani.
...in zaledja
Vzgajajmo našo mladino v socialističnem duhu!
Pred kratkim je učiteljstvo šmarske
in rogaške občine zborovalo v Rogaški
Slatini. Zborovanja so se udeležili tudi
zvezni ljudski poslanec Franc Simonič,
republiški ljudski poslanec Alojz Kri-
vec in drugi okrajni in občinski funk-
cionarji Sveta za presveto in kulturo.
Iz poročila je bilo videti, da je dru-
štvo v preteklem letu mnogo storilo za
vzgojo in izobrazbo svojega članstva.
Organiziralo je eno politično ter tri
strokovna predavanja. Razen tega pa je
učiteljstvo v svojih krajih opravilo
mnogo izvenšolskega dela. Največ čla-.
nov dela v raznih prosvetnih društvih,
manj pa v političnih organizacijah. Prav
bi bilo, da bi se tudi v političnem živ-
ljenju bolj udejstvovali. Premalo pa je
storjenega na področju družbenega
upravljanja šol. Potrebno bo poskrbeti,
da bodo šolski odbori bolj razumeli svo-
jo nalogo ter tako laže sodelovali pri
vodstvu šole.
Tovariš Franc Simonič je pohvalil
delo društva ter dejal, da imajo uči-
telji važno in odgovorno nalogo v iz-
gradnji socializma. Učitelji naj bi vzgo-
jili našo mladino v dobre državljane,
ki bodo prežeti s socialističnim duhom,
da bodo positali borci za socialistične
odnose. Pouk naj bo znanstveno ute-
meljen, v čemer mnogi nazadnjaška
usmerjeni učitelji grešijo.
Na koncu pa so društvo razdelili na
dve samostojni društvi, in sicer za ob-
čino Šmarje in Rog. Statino ter izvolili
društvene odbore. I. J.
ŠMARTNO OB PAKI
OBČNI ZBOR
PROSVETNEGA DRUŠTVA
Pred dnevi so se zbrali člani prosvet-
nega društva in kritično analizirali delo
bivšega odbora.
Bivši predsednik je grajal delo dra-
matske sekcije, češ da je bila ta pre-
malo agilna, kajti v pretekli sezoni sta
bili samo dve prireditvi. Tudi delo pev-
ske sekcije ni pohvalil. Pohvalil pa je
delo knjižničarke. To leto so nabavili
199 novih knjig. Od januarja do danes
je bilo v knjižnici 612 obiskovalcev, ki
so si izposodili 1421 knjig.
V novi odbor je bilo izvoljenih tudi
več mlajših moči, ki imajo veselje do
dela v prosvetnem društvu.
ZA HMELJ SO IZPLAČEVALI
Pretekle dni so v naši zadrugi hme-
ljarjem izplačevali denar za letošnji
pridelek hmelja, ki v našem območju ni
bil slab. Ljudje so dobili lepe vsote za
svoj pridelek. Letos je bilo opaziti, da
so bili redki tisti, ki bi denar, katerega
zaenkrat nujno ne bodo potrebovali,
vložili v kreditni odsek zadruge.
Razveseljivo pa je, da so si nekateri
nabavili radijske aparate. Ob večerih,
posebno v zimskem času, bodo lahko
poslušali naše lepe slovenske pjesmi, po-
slušali pa tudi razna koristna preda-
vanja. Pri tem si bodo marsikaj no-
vega pridobili.
DOBER ODKUP JABOLK
Kmetijske zadruge so v glavnem sto-
rilo svojo dolžnost.
V območju kmetijskih zadrug vŠmart-
no ob Paki, Letuša, Mozirja in Ljubije,
kjer pridelajo največ sadja v Zg. Sa-
vinjski dolini, je letošnji pridelek pre-
segel vsa pričakovanja. Z odkupom ja-
bolk so te dni končali. Zanimivo je, da
je odkupila samo zadruga Šmartno ob
Paki 168.868 kg prvovrstnih in 49.288 kg
drugovrstnih jabolk Največ prvovrstnih
jabolk je imela okolica Gorenja. Na-
dalje je odkupila zadruga Letuš 15.200
kilogramov prvovrstnih in 2932 kg dru-
govrstnih, Ljubija 48.641 kg prvovrstnih,
drugovrstnih 18.685 kg, Mozirje 31.831
kilogramov prvovrstnih in 5835 kg dru-
govrtnih. Jabolka je prevzelo Trgovsko
podjetje OZZ Celje. Za prvovrstna ja-
bolka so zadruge izplačale zadružnikom
nekaj manj kot 5 milijonov dinarjev,
za drugovrstna pa so prejeli nekaj nad
1 milijon dinarjev.
Nemoten odkup so ovirali nekateri
sadjarji, ki se niso dovolj brigali za
prebiranje in sortiranje sadja, kar je
povzročilo precej nepotrebnih zamud
pri odpremi jabolk. Odkup bi bil lahko
še boljši, če bi se zadruge pravočasno
oskrbele s potrebno embalažo. V bo-
doče bo treba temu posvečati več po-
zornosti.
Kolikor nam je znano, lahko trdi-
mo, da se je iz teh področij prodalo nad
5 vagonov sadja mimo zadrug sindi-
katom in privatnikom iz drugih kra-
jev. V bodoče bo treba gledati tudi na
to, da bodo zadruge zajele in odkupile
vse sadje na svojili področjih, kajti le
takrat bodo izpolnile nalosje, za katere
so poklicane, da jih izvrše.
Gibanje prebivalstva v celjski okolici
v času od 10. do Í7. decembra 1955 jo bilo
rojenih: 10 dečkov in 15 deklic.
Poročili so se:
Stanislav Fale, čevljarski pomočnik in Fran'
čiška Pustoslemšek, delavka, oba iz Vologa;
Jožef Napret, elektromonter iz Zg. Zreč in
Marija Oprešnik, skladiščna delavka iz Nove
Dobrove; Alojzij Kekec, geometer iz Celja in
Ana Kropej, učiteljica iz Dobrovnika; Ivan
Kovač, tovar, delavec in Adela Spile, kuharica,
oba iz Nove Dobrove; jožei Pozeb, kovaški
pomočnik iz Gabrovelj in Ljudmila Kolar, polj.
delavka iz Radane vasi; Jožef Obrul, kamno-
seški razstavljač iz Koritna in Marija Studenč-
nik, polj. delavka iz Koroške vasi; Jožef Ska-
ter, invalid, upokojenec in Terezija Hladin,
tov. delavka, oba iz Šempetra; Vincenc Brinovec
avlomehanik in Marija Mlaslio, tkalka, oba iz
Petrovč; Ferdinand Cvikl, grad. delo^vodja iz
Pesjega in Marta Krevzel, gosp. pomočnica iz
Velenja; Franc Smeh, kmet in Rozalija Sekir-
nik, kmetica, oba iz Vonarja.
Umrli:
Solar, roj. Ročnik Rozalija, gospodinja iz
Primoža, stara 71 let; Anton Tramšek, kmeto-
valec iz Stojnega sela, star 77 let; Jožef Plav-
čak iz Donačke gore, star 51 let; Marko Tovor-
nik, prevžitkar iz Završ, star 70 let; Ivana
Pauline, roj. Koželj iz Podvin, stara 71 let;
Jožef Bele, kovač iz Škofije, star 82 let; Ugov-
šck Marija, roj. Teskovnik, prevžitkarica iz
Florjana pri Gor. Gradu, stara 56 let; Ivan
Križnik, nameščenec iz Zg. Zreč, star 18 let;
Ivan Tolar, upokojenec iz Zg. Zreč, star 79 let;
Sebastjan Gorenjak iz Zg. Zreč, star 76 let;
Marija Velam, roj. Dobnik, prevžitkarica iz
Zavodic, stara 80 let; Tomaž Kropivšek, kme-
tovalec iz Jeronima, star 82 let; Ema Erjauc,
prevžitkarica iz Sp. Gabernika, stara 79 let;
Ana Zidar, roj. Buliinger, upokojenka iz Lem-
berga pri Šmarju, stara 51 let; Terezija Loy-
renčak, roj. Skale, prevžitkarica iz Male Pri-
stave, stara 66 let.
Vse dolžnike, ki nam dolgujejo
račune za oglase in za naročni-
no, vljudno prosimo, da zaradi
uspešnega novoletnega zaključka
račune čimprej poravnajo.
To velja zlasli za iisle dolžni-
ke, ki so prejeli v iem tednu
opomin, med temi dolžniki so tu-
di podjetja in ustanove.
Naš tekoči račun je pri Mestni
tiranilnici štev. 620-305-T-1-266.
Istočasno sporočamo vsem ce-
njenim strankam, da so uradne
ure vsak dan od 8. do 12. ure,
razen ob četrtkili in sobotah.
Uprava
Celjskega tednika
Celje
CELJSKI TEDN4K, 23. decembra 1955
Stev. 51 — stran 7
Drago
Kumer:
Polizón liPitIk in povojna litepoturn
(Resničiia zgodba iz zatohle savinjske gostilne)
Oni dan sem stopil v krčmo. Za po-
grnjeno mizo sta sedela zabukovški
knap in polizan gentleman. Besedo je
imel gentleman. Bil je visok mož, črnih
in polizanih las. Dajal je videz strogega
inteligenta. Imel je prefine poteze kre-
tenj. In sploh je bil po zunanjosti ču-
dovit človek. Izgledalo je, da je pre-
brisan filozof in kritilk. Zakaj govoril
je v kratkih stavkih in če bi bili še
jedrnati, bi vzkliknil.
»Glejte, rodil se je nov Cankar!«
Torej silno umetelen človek je bil
tale polizan gentleman in razlagal je
zabukovškemu knapu svoje poglede na
povojno literaturo. Citiral je dela po-
sameznih pisateljev in pesnikov, raz-
členjeval stran za stranjo in dobil sem
občutek, ko da je pri vsakem petem
stavku hotel krikniti.
»Kaj naš Vidmar v Ljubljani — am-
paik jaz!?«
In prav posrečeno je citiral članek
iz Cankarjeve črtice »Literarno izobra-
ženi ljudje«:
»Čarobna, dražestna B, ti kraljica ne-
srečnega mojega srca, ti življenje moje
in srečna moja, povej mi, ah, razodeni,
kdaj osreči ljubezen tvoja moje nepo-
kojno, željeno dušo...? Povsod jasna
lica, povsod brezskrbne oči, povsod uži-
vanje in razkošje, samo jaz, samo
jaz ... ah ...«
No in tole filozofsko niče se ukvarja
z mislijo, kako bi, denimo, on sestavil
in uredil takole povojno oziroma med-
vojno »dokumentarno« knjigo. Takole
približno se je razvnel.
»Noč. Na nebu temni oblaki. Blisk,
grom. Strela seka. Spim. Mule šestnaj-
stih let! Spim in v rokd držim pištolo.
Nekje rafal. Že sem zunaj. Stoj! Kdo
kali nočni mir? Priteče kurirka (Takrat
sem bil obveščevalec!?) Zaseda! Povej
načrt umika! Noč. Oblaki. Blisk. Grom.
Strela seka. Izdam ukaz. Čedna kurir-
ka me objame. 2e čutim njeno ljubezen.
Krepak poljub. Sledi obljuba zvestobe.
Ona kmetica, jaz inteligent. Revolucija
ljubezni!«
Filozofa prekine zabukovški knap.
»Vem, da je bila takrat ljubezen pre-
povedana.«
»Si mar bil v borbi?« se zmodri fi-
lozof.
»Tri leta in še nekaj ...«
»In se nisi zaljubil v nobeno kurir-
ko?«
»Ljubica mi je bila puška ...«
»To so fraze!« je vzkipel širokopo-
tezni kritik po in medvojne literature.
»O tem bom spregovoril javno, morda v
dnevnem časopisu. O tem, kako se je
razvijala ljubezen med partizani, bom
napisal filozofsko razpravo. Kurirka
mo je zgrabila. Zvabila me je v gozd.
Trepetal sem od sreče. Njeno telo je
vedno bolj trepetalo. Rezget strojnice!
Čigave? Svabske. Vzdih ranjencev. Ob-
jemam kurirko. Zbeživa. Rešiva se bor-
be. Naši nama zamerijo. In zato v po-
vojni literaturi ne najdem pametnega
stavka. Nikjer ne vidim sebe. In ven-
dar sem bil velik revolucionar! Rešil
sem kurirko in sebe!«
»Kaj pa domovina?« ga vpraša knap.
»Hoho! Domovina? Jaz in kurirka sva
bila domovina. Ti in on sta domovina.
Vsak ima svojo domovino. Vsi smo dr-
žava. Vsak je država. Jaz sem velika
država! Država na filozofski osnovi!
Zaupam vam. Pripravljam velik ro-
man. Roman o kurinki in sebi. Globoke
psihologije. Filozofsko gledanje na re-
volucijo ljubezni. Danes pišejo! Kdo
piše? Ljudje, ki sede na prestolih! 2ive
na račun inteligence, prave inteligen-
ce. Tudi na moj račun. Bil sem parti-
zan. Doživel ljubezen. Čudovito zbliža-
nja dveh mladih src! Preživel neusah-
ljivo ljubezen kurirke. Kmetica in in-
teligent?! Prestola nimam. Vse je za-
sedeno. Še mišje luknjice ni zame. Toda
zaslužil sem si prestol direktorja! Di-
rektor vendar mora biti filozof! Moj
pogled je pravilen. In zato sem porok.
Porok, da bom napisal filozofsko raz-
pravo. Sele moje delo bo pravo. S pra-
vo lučjo bom osvetlil dni. Krvave dni.
Dni revolucije moje ljubezni! Zdaj štu-
diram stil in kompKizicijo. Ovekovečil
bom svetlo stran. Ovekovečil pozitiv-
no nit. Revolucijo ljubezni. Ovekovečil
bom sebe. Sel sem v borbo s filozof-
skim pogledom na svet.«
»Zelenec, ščurek, podgana, gnida! Hu-
diček, ti ikozel polizan, drži gobec, si-
cer ...«
Mu je zagrozil knap in mu nameril
pest.
Polizan filozof se je našopiril, da je
bil podoben puranu.
»Prijateljček, ti si prostak! In pro-
staki ne poznate morale. Ne poznate
— bonton! Jaz pa, jaz sem star veteran,
jaz, ki sem toliko skozi dal... jaz ...«
Zmanjkalo mu je besed, zakaj ustno
votlino mu je zamašila pest zabukov-
škega knapa.
»Ti boš očital nam, da smo se v go-
zdovih pajdaših, a? In meni, ko so mi
Švabi pobili otroke in ženo — a?«
Polizanec si je brisal krvavo čeljust.
»Neutesanec zabukovški!« — je si-
kal.
Toda že je tičal v silni pesti.
»Ti fičfirič, mar misliš, da te ne
poznam? Tvoj oče je bil veletrgovec
in v stari Jugoslaviji sleparil delovno
ljudstvo. In ti si med vojno po gozdo-
vih le vohunil. In če misliš, da te ne
bo našla roka pravice, tedaj ti bom
zamašil gobec s pestjo zabukovškega
knapa. Na, polizani filister, farizej in
Judež-Iškarjot!«
»Ampak gospod, prosim vas ...!«
»Saj si me vendar zmerjal za neute-
sanega knapa in zdaj pa naj bi bil
gospod! Miš, poberi se od mene! Na,
na, na!«
Pošteno ga je obdelal s težko pestjo
in polizan farizej jo jokal v noč, tulil
je ko ranjena zver.
Jaz pa sem stopil h knapu in ga
vprašal.
»Cujte, kdo pa je ta, ki ste ga sunili
čez prag?«
In zabukovški rudar se je razkora-
čil in stisnil i>esti.
»Kdo? Pohajkač in lenuh. Delo mu
smrdi. Se vedno misli, da je stara Ju-
goslavija, ko je njegov oče sleparil de-
lovno ljudstvo. Med vojno pa je stikal
za nami. Poznam ga. Zdaj bi me rad
pa učil, rad bi mi dokazal, da smo se
po gozdovih le vlačili. Jaz pa pravim:
naj živi nova Jugoslavija! Smrt fa-
šizmu —• svoboda narodu!«
In brez drugih besed sva se razšla.
Drsalna revija z Dunaja
v CELJU
Hokejsko drsalnemu
klubu je usipelo zaklju-
čiti nastop z najboljšo
Avstrijsko drsalno eki-
po »Cotta^e Eislauf Ve-
rein«. V reviji sodeluje-
jo štirinajst najboljših
avstrijskih drsalcev.
Gostje bodo nastopili
dvakrat in sicer 1. ja-
nuarja 1956 ob 18. uri in
2. januarja ob 14. uri
na drsališču v Mestnem
parku.
To bo prvi nastop ino-
zemskih drsalcev v Ce-
lju po osvoboditvi. Več
o nastopajočih v prihod-
nji številki.
Na sliki: Drsalni par
Resman in Galetova iz
Ljubljane.
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO
Šolska prijatelja po tridesetih letih
Dva dečka se že v šoli nista mogla.
Vedno sta si bila z besedami, včasih pa
tudi dejansko v laseh. Po končani sred-
nji šoli sta šla na visoko šolo, eden
v semenišče, drugi v mornariško aka-
demijo. Leta so naglo tekla ii> oba sta
zavzemala vedno višje položaje. Prvi
je postal škof, drugi admiral.
Nekega dne sta se slučajno spet sre-
čala na železniški postaji v Londonu.
Oba sta bila sicer zelo spremenjena,
zlasti i>a škof, ki se je lahko ponašal
s svojim rejenim treibuhom. Oba sta
so takoj spoznala, toda istočasno se je
v njima prebudila stara strast.
Skof je premeril admirala od pet do
glave, videl njegova prsa posajena t
odlikovanji ter svetle našivke po ro-
kavih in dejal:
»Gospod postajni načelnik. Mi lahko
poveste, na katerem peronu stoji vlak
za Oxford?«
Admiral je svojega mladostnega na-
sprotnika na hitro ošinil z očmi. Na-
rahlo se je nasmehnil, ko je videl za-
valjenca v dolgi suknji vsega okroglega
kot sodček in odvrnil:
»Seveda, draga gospa! Vlak pelje e
petega perona. Toda povejte, kako si
upate v svojem pričakujočem stanju
še potovati?«
Celjske bodice
PREPOVEDANI FILM
Nič ne pojdeš gledat filma
»Zene so nevarne«!
Takšne ti iz glave izbila
muhe bom nemarne.
Dokler bodo film vrteli,
z doma se ne gani,
da te tam nevarna žena
kakšna ne ukani!
Naj ti bo, moj dedec stari,
ta naslov v svarilo!
Saj le jaz nevarna biti
smem ti, motovilo!
NJEGOV DVIG
Prosvetni delavec je bil
in sedem let učil je mladež,
potem pa je ugotovil,
da kisel veje te je sadež.
Je v gospodarstvu našel cilj
in vleče zdaj dodatne plače,
prevaža ga avtomobil
in že bolj polne so ga hlače.
Ko včeraj mi je prečkal pot,
sem skoraj padel mu pod gume.
Vsi pravijo mu zdaj »gospod«,
zakaj, to se lahko razume.
MOJA DEKLE
Moja dekle je še mlada,
šteje komaj šestnajst let,
se z lasmi ponaša rada,
ki prelep jim je lesket.
Crne je lasé imela,
temne kot globoka noč,
toda barva požoltela
jim je v sončni plamen vroč.
Temnolaska in plavuša,
rdeča in platinska vsa,
a sicer predobra duša —
mene ljubi iz srca.
Sklenil sem ji zvest ostati,
eno imeti le dekle,
ob izbiri prebogati
v njej ljubiti barve vse.
Moja dekle je še mlada,
šteje komaj šestnajst let,
le lasé spreminja rada,
z zvestim srcem pa je vzgled.
NAPOSLED GA JE SPOMNILA
Mož se muči s sprejemnikom:
»Pozabila sem ti povedati, da je va-
rovalka pregorela.«
Povest o radostih
CAS: VČERAJ, DANES IN JUTRL KRAJ: TU, TAM IN POVSOD
Alojzij je odrevenel: Kaj? Kako?
»Kaj pa drveniš ko v plotu kol! Se
bo mar miza sama pogrnila? Vedro pa
je tudi prazno in peč polna pepela.
Pa drva? Kajpak, vse sama, da se go-
spod milostno izvolijo sesti za mizo.n
Alojzij je že tekal, da se mu je sapa
polagoma vračala šele ob srebanju fi-
žolove juhe. Ko je na skrivaj zdajci
ošinjal ženo, se mu je zazdela vse bolj
grozljiva. Ne smeš! Ne smeš tega, ne
smeš onega! To moraš, ono moraš! Saj
to je kakor paragraf! Uradnik je bil
in je vedel za paragraf in je imel s
tega področja nekaj malega izkušenj.
In še to je vedel, da je paragraf od sile
in sila od oblasti in se ne gre zaleta-
vati vanju. On se ni, leer je ljubil mir
in se je paragrafa bal, oblast pa spo-
štoval, najbližjo najbolj, kajti je naj-
bolj neposredna in koj pri roki. Ce bi
imel zdajci na glavi pokrivalo, bi se
odkril v znak spoštovanja, tako pa je
le polaskal: »Paragraf... Šef in ti sta
paragraf.«
»Kam pa cikaš?« je zrasla Franca.
»O, ne boš natolceval ne. Ti ne!« Zad-
nji zvitek omlete je sunila izpred njega.
Ce Alojzij Smolko že prej ni zahajal
med ljudi, se je zdaj držal temačnega
doma ko kalin kletke. Zeno je imel in
delo, časa pa malo in denarja nič. Si
je žena prizadevala, da mu dela ni
primanjkovalo, po plačo pa se je raje
potrudila kar sama.
Da bi ga!... Ali ti ne gre šef in
odšteje nekoč dinarje že dopoldne
Smolku na roko. Izkušnjavec nemarni
gc, je potlej še zvabil h »Grozdu«. »Pr-
vega je, kolega Smolko,« je rekel, »in
pri ,Grozdu' vino ko olje in se hudi-
mano prileze že pred obedom. Tek do-
biš po njem ko vol. Da. In — res treba
se pa tudi ni venomer držati babi za
kiklo.« Tako je besedoval šef in delal
pri tem kravje požirke s takim mirom,
kakor da se ga ves svet figo tiče. »U,
Franca! Se ji je vendarle posrečilo na-.
plesti rodbinske vezi z našim uradom.
Eh, ti je vdevala štreno v to luknjo
že za mojega fantovstva. Ampak jaz,
hehe... Pij, fant, da ti bo zrasel po-
gum, kajti treba je za Franco poguma
in še česa, haha...
Bi Smolko raje podržal levo, potem
pa še desno lice šefovi medvedji šapi,
kakor ga pa poslušal. Toda šef je zato
še}, da ga poslušaš. In Alojzij je poslu-
šal in pil. Pa je bila pijača od pelina
grenkejša in šefova beseda od noža
ostrejša. Ce bi Franca vedela! O, saj
bo! Zvedela bo. Oh, Franca.. . Ah,
šef!...
Kaj pa se je ta menil za Alojzijeve
tegobe. Nič. Prav nič! »Naj riga, ali
rita,« je opletal z jezikom, »s palico ne
varčuj. Gorje, če jo dobi ona v roke!
Da, ne varčuj, ti rečem, kajti ti bo v
korist in ne v škodo. Haha... Žensko
je treba ustrahovati, če hočeš, da bo
kaj vredna. Da, haha ...«
Smolku je trgalo po kosteh. Blede
oči so mu begale od šefa k vratom in
od vrat k šefu. Tedajci pa: skok! In
že ga ni bilo.
Iz ženinih rjavih oči je bliskalo, koj
nato pa že tudi zagrmelo: »Kod pa se
klatiš, ti bom pa jaz posvetila ...« Z
rokami je tako sumljivo šarila med ku-
hinjsko ropotijo, da se je Alojzij sluteč
nevarnost ko kura pred nevihto zatekel
v najbolj varen kot za omaro.
»Le beži, potulenec!« mu je sledila
nevihta. »Si se zato ženil, da se boš
potepal in zapravljal denar, ti. ..«
»■Denar ... denar ... Tu... tukajle,
nd...«
Hlastnila je po pisanem papirju in
ga ročno po kosih zlagala na mizo.
»Kako? Kaj? Ti? Ti mene? O ne, mene
ne boš! Ne boš me, dokler si moj mož.
Sem z denarjem, ali pa ...«
Stiska je ukresala v Alojziju nagon
samoobrambe, da je uspel zadihati: »On
me je ... Po tebi je spraševal. On ...
Šef ...«
»Tako, pijančeval boš tudi! In še z
ljudmi, ki jim ni dovolj zapeljevanje
nedolžne mladorsti, zdaj bodo še može
ščuvali proti zakonskim ženam. Ti boš
zapravljal, žena naj se pa gre past. Da
sem si mogla nakopati tako pokoro! —
Kaj ... kaj je rekel oni... šef?«
Nasmehnila se je, odgovora pa ni
zahtevala. Pač pa si je v pomiritev
živcev prižgala cigareto. Potem je po-
spravila denar. Nazadnje je vrgla Aloj-
ziju v brk: »Svoje si pognal prvi dan,
zdaj lahko gledaš skozi prste.« Ko zma-
govit toreador je z dvignjeno glavo za-
pustila hišo.
Alojzij Smolko je pobrskal po žepih.
Našel je čik in ga prižgal. Pobožno je
potegnil. Za tri dime ga je bilo. Potem
pa se je odrekel edini strasti, ki se ji
je udinjal v življenju. Odrekel se je,
vzdihnil pa ni. Kaj bo zlodja vzdihoval,
ko pa je življenje tako spleteno, da ti
drugi posegajo vanj s pravico... Hu-
diča, s kako pravico neki? S pravi-
co... E j, je s pravico ko s palico: dva
konca ima. In je tudi sreča, za katero
je Franca trdila, da jo bosta zajemala
iz polne zakonske sklede, ko palica.
Alojzij sreče ni okusil, zato ni vedel
o njej kaj bolj otipljivega. Ce naj bo pa
sreča to, s čimer mu je danes posladila
žena, potem ... Potem ...
O j, te misli! Le kod se jemljejo? Se
dobro, da jih Franca ne sliši. Ne in ne!
Proč skušnjava! Francin mož je in ...
»Nič,« je debelo croltnil, »naj gre, ka-
mor hoče.«
Stev. 51 — stran 4
CELJSKI TEDNIK. 23. decembra 1991
IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI
Nekaj za sadjarje
Polja so pospravljena, sadovnjaki
obrani. Nastopil je mraz, naša lepa
divjad jc prisiljena stikali za hrano,
Dolgouhi zajec bo obiskoval dreves-
nice in sadovnjake z mladim nasadom.
Tu in tam bo obglodal sadno drevje.
S tem bo dal povod, da bo oživela po-
novna zajčja pravda. Razmerje med
lovci in sadjarji se bo zaostrilo. V tak
spor bodo posegli sadjarski strokov-
njaki. Padale bodo izjave: »Ameriški
kapar in divji zajec sta najhujša so-
vražnika sadjarstva in povzročata ne-
popisno škodo, zato ju moramo zati-
rati. Doseči moramo, da pride dolgo-
uhec iz zaščite.« Take trdi've so pa-
dale celo sredi poletja. Končno bo
ostala za sadjarja in njihove strokov-
njake grenka, a za lovce razveseljiva
resnica, — divji zajec je po našem
zakonu o lovu zaščiten. V tolažbo je
Ireba poudariti, da jc dolguhcc zašči-
ten v vseh kulturnih državah, tudi tam,
kjer je sadjarstvo zelo visoko razvito.
Države, v katerih igra sadjarstvo vsaj
tako važno vlogo kot pri nas, plačujejo
težke devize za uvoz živih zajcev za-
radi osvežitve krvi. Med izvozniki živih
zajcev je tudi Jugoslavija. Dejstvo je,
da imamo najnaprednejši družbeni red.
^[elimo in vzgajamo mladino, da bi
odnosi do sočloveka, do narave — cve-
tlic in živali — bili čimbolj kulturni;
hkrati pa hočejo nekateri iztrebiti zaj-
ca. Ali ni v tem nekaj nedoslednosti?
Ni moj namen, da utemeljujem na tem
mestu zaščito zajca, hočem samo do-
prinesti, da bi se odnosi med lovci in
kmetovalci zaradi škode, ki jo povzro-
čajo zajci ne poslabšali. Naš zakon o
lovu nalaga enim in drugim dolžnosti.
Lovske organizacije so dolžne porav-
nati škodo, kmctjc-sadjarji pa so dolž-
ni sadno drevje zavarovati na splošno
vpeljan način. Z drugimi besedami. Tu-
di kmetovalci so dolžni skrbeti, da sc
škoda prepreči. Kako se zavaruje sad-
no drevje, jc znano. Poznamo dokaj
zanesljive načine, poznamo pa tudi ne-
zanesljiva sredstva. Vpeljani so načini:
zagraditev sadovnjaka odnosno dre-
vesnice, obvezovanjc drevja, beljenje
z različnimi zmesmi, mazanje z mastjo,
terovimi raztopinami itd. Da zadosti
kmet svoji obveznosti, mora pravočasno
in na način, ki je najbolj zanesljiv za-
ščititi drevje.
Rad bi opozoril na način, ki jc žc
marsikatero drevo očuval pred glodal-
ci. Ni sicer sam zase zanesljiv
vendar ob kombiniranju z drugimi sred-
stvi prav uspešen. Lovci-sadjarji pri-
poročajo, da v pozni jeseni nažagamo
vejevje 5 sadnega drevja. Odžagajo se
one veje, ki spadajo vstran. To vejevje
naj leži v sadovnjaku. Ko zapade sneg,
jc treba veje dvigniM in jih otresti, da
so vedno nad snegom. Zajček bo rajši
glodal mlado skorjo na vejah kot staro
in trdo na deblu, zlasti še, če jc ta
namazana.
Kljub vsemu zavarovanju sc bo zgo-
dilo, da bodo škodo zajci le napravili.
To bo zlasti v hudih zimah z izredno
visokim snegom. To škodo bodo lov-
ske družine morale poravnati oškodo-
vancem. Kmet jo bo takoj prijavil ob-
činskemu ljudskemu odboru. Občinski
ljudski odbor bo izvedel predhodni
upravni postopek, ki ga predpisuje za-
kon o lovu. Ce bo cenitev objektivna,
bo največkrat prišlo do poravnave
med oškodovanim kmetom in odgovor-
no lovsko družino.
Spregovoril bi rad nekaj besed o
škodi sami. Najobičajnejc zajec obglo-
da skorjo mladim drevesom do živega
lesa. Zveza za dovajanje hrane jc pre-
kinjena in drevo je po mnenju večine
popolnoma uničeno. Temu pa ni tako.
Na lastne oči sem videl lepo število
desetletnih jablan, katere je zajec te-
meljito olupil. Sadjar je stal pred ža-
lostnim dejstvom, da vsa drevesa po-
dre in nasadi nova ali poskusi z opera-
cijo. Odločil se jc za operacijo. Nare-
zal je cepiče, jih plosko odrezal na
vsakem koncu in štiri zataknil za skor-
jo. Dolgost cepiča je bila odvisna od
dolžine rane na drevesu. Debelejši ko-
nec cepiča jc zataknil globoko za
skorjo, kjer se jc rana začela, tanjši vrh
pa za skorjo zgoraj, kjer se je rana
končala. Nato je zataknjene mladike
dobfo zavezal kot pri cepljenju za
skorjo in to spodaj in zgoraj. Opera-
cija jc bila končana in zveza vzpostav-
ljena. Drevesni sok s hrano se je pre-
takal po umetni zvezi, drevo je živelo
naprej. Ko danes po preteku dobrih
deset let gledam ta drevesa, krepka in
polna žlahtnih jabolk, sem prepričan,
da bi na opisani način sadjarji lahko
rešili marsikatero drevo in bi negodo-
vanje o škodi odpadlo. O tem zdrav-
ljenju naj spregovore strokovnjaki.
Sadjarji zavarujte pravočasno svoje
drevesnice in sadovnjake, da ne bo
prcpoznol S. F.
KMETIJSKO-GOSPODARSKE SOLE
V 5ALE&Ki DOUNI
Prav v času, ko poudarjamo dvig
kmetijstva in v zvezi s tem vzgojo kme-
tijskega kadra, so dobile tudi kmetij-
ske šole poseben poudarek. Kmetijske
zadruge v Šaleški dolini so letos pri-
tegnile čim več kmečkih fantov in de-
klet k zimskemu študiju.
Posebno je treba pohvaliti velenjsko
kmetijsko zadrugo, ki je za propagan-
do in vpis napravila vse, kar je mogla.
V Šoštanju se jc vpisalo v kmetij-
sko-gospodarsko šolo nad petdeset
slušateljev. Zaradi prostorov so jih
morali letos nekaj odkloniti. Pogoji za
delo so tam naravnost odlični. Teore-
tično dek) lahko povežejo s prakso,
saj ima šola lepo urejeno državno po-
slopje. Tam lahko vsako delo v praksi
preizkusijo.
V Velenju so pričeli s poukom s 1.
decembrom. Tudi tu je okoli 50 prijav-
licnccv, večina ženske mladine. To jc
razumljivo. Moška mladina jc v indu-
striji (rudnik, elektrarna). Pouk imajo
trikrat tedensko. Vsi učitelji, ki učijo
na tej šoli, si prizadevajo, da bi bil
pouk čimbolj praktičen.
Na vsak način želimo, da bi kmetij-
ske šole predpisali povsod tam. kjer so
pogoji. Velenje in Šoštanj jih imata.
Nad sto slušateljev je lepo število v
obeh šolah.
Lahko pa računamo, da jc izven njih
še enkrat toliko kmečkih fantov in de-
klet.
Neprestano je treba poudarjati, da
po končani dvoletni šoli dobijo gojenci
spričevala. Lc-ta jim omogočajo vstop
v vsako srednjo kmetijsko in gospodar-
sko šolo. Poleg tega postanejo s spri-
čevalom po dovršeni šoli polkvalifici-
rani delavci. Toda vse to jc važna, a
le formalna plat kmetijskih šol.
Mnogo bolj jc pomembno znanje, ki
si ga pridobijo fantje in dekleta v zim-
skih mesecih. Znanje iz živinoreje, sad-
jarstva, poljedelstva, gospodinjstva, vrt-
narstva, računstva, slovenščine itd, —
vse to jim bo odprlo oči. Spoznavali
bodo naprednejše obHke kmetijstva pri
nas. S pridobljenim znanjem bodo po-
sredno dvignili kmetijsko proizvodnjo
in s tem življenjsko raven nas vseh.
Naša družina in mladina
Kako daleč smo že v šolski reformi ?
Nekaj vrstic naj bo samo informa-
cija vsem tistim, ki se vprašujejo, kako
daleč smo žc v drugem letu razpravlja-
nja o šolski reformi.
• Po dolgih obširnih razpravah smo se
le zedinili, da razvoju v socialistični
družbi najbolj ustreza enotna osem-
letna šola, obvezna za vso našo mla-
dino pd 7. do 15. starostnega leta.
Zakaj enotna? Menda jc pravilno, če
trdimo, da je ena mnogih nalog v so-
cialistični družbi, vse h>olj in bolj
zmanjševati nasprotja med podeželjem
in mestom.
Vemo pa, da zaradi geografskih ovir
tega še dolgo ne bomo mogli stood-
stotno uresničiM, Kar primerjajte koz-
jansko področje s Celjem!
Toda že samo dejstvo, da bomo ver-
jetno že v šolskem letu 1956-57 organi-
zacijsko utrdili osemletke, jc velikanski
korak naprej.
Za popolno realizacijo zajetja prav
vseh otrok v sistem osemletnega šo-
lanja je treba napraviti še zelo dosti,
V dolinskih središčih bo treba poleg
šol postaviti internate. V hribovskih
eno in dvorazrednicah pouk nikoli ne
more biM toliko kvaliteten kot v višje
organiziranih šolah, pa če je še učitelj
tako prizadeven in razgledan.
Ali si lahko predstavljate, kako jc
učitelju, ki poučuje v enem prostoru kar
tri ali štiri razrede skupaj? Ker si mora
pouk razdeliti tako, da vedno del učen-
cev zaposli tiho, mora kvaliteta pouka
trpeti.
Zato se mi zdi nujno poudariti, da bo
gradnja internatov v dolinskih šolah,
kamor bomo pritegnili tudi one s hri-
bovskih predelov, pomemben faktor za
enotno izobrazbo vseh naših otrok.
Ker trenutno materialne prilike vsega
ne bodo omogočile, si bomo pomagali
z minimalnimi in maksimalnimi učnimi
načrti.
Prepričani smo, da bo ravno enotna
osemletna šolska obveznost v veliki
večini omogočila enako izobrazb»o prav
vsem.
Organizacijska preureditev pa nika-
kor ni prevladujoča. Mogoče bo tu in
tam dosegla v začetku nasprotno. Mi-
slim na nižje gimnazije, ki so se zaradi
tradicije že krepko učvrstile. Zato bo-
mo morali bi4 pri prehodu v preimeno-
vanje previdni.
Ni važen naslov za nas, za otroke pa
dosti pomenil
2e doslej smo imeli poleg nižjih gim-
nazij še osemletke. Učni načrt obeh se
je razlikoval le v tem, da so na osem-
letki neobvezno poučevali en tuj jczilt,
na nižjih gimnazijah pa obvezno. Po-
leg tega so v osemletkah uvajali go-
spodarske predmete. Zato lahko trdi-
mo, da je vsebina osemletk marsikje
bila bolj življenjska, praktična, od one
na nižjiti gimnazijah. Nižje gimnazije so
pač res le nekake pripravnice za študij
na višji gimnaziji.
In tam smo! Učni načrti — vsebina
— to je najvažnejše vprašanje šolske
reforme. V osemletki bo treba najti
takšno splošno izobraževalno šolo, ki
bo nudila doraščajočemu članu naše
družbe zaokroženo osnovno izobrazbo,
hkrati pa mu bo dala tudi solidne te-
melje za uspešno delo v kateri koti
srednji šoli.
V prvi vrsti jc med prosvetnimi de-
lavci mnogo pomislekov o poučevanju
tujih jezikov na višji stopnji obveznega
šolanja. Mnogi tuj jezik na tej stopnji
odklanjajo, drugi ga pa zagovarjajo,
češ, osnove pridobljene v tej dobi, so
najtrdnejše.
Ce bo hotela biti osemletka tudi pri-
pravnica za višjo gimnazijo, bo morala
uvesti en tuj jezik vsaj v zadnjih dveh
razredih.
Učni načrt bomo morali še in še re-
ducirati, ne v širino, ampak glede drob-
narij, v katerih se otrok izgublja, da
gre skozi les in ne vidi dreves. Mnogo-
če bo pri sestavljanju učnih načrtov
misliti tudi na dejstvo, da prav zaradi
večnega ponavljanja iste snovi postane
snov dolgočasna in nezanimiva. O sa-
mostalniku govorijo v 2., 3. in 4. raz-
redu osnovne šole; o njem govorijo
vedno na novo v nižjih razredih gim-
nazije.
Iz naših učnih načrtov tiomo morali
izluščiti bistveno. To pa ne bo zado-
stovalo. Dvigniti bomo morali kvalite-
to pouka z lastno izobrazbo in sodob-
nimi učili,
V učni načrt ho treba poleg doseda-
njih predmetov uvesti še vsaj osnove
kmetijstva in industrije, toda ne samo v
teoriji, tudi v praksi.
Da, prav praktično stran pouka, ki
pa v obvezni šoli še ne sme prehajati
v ozko strokovno smer, bomo morali
bolj krepko poudariti kot doslej!
To je le nekaj nametanih misli! Ob
navedenem pa želimo le, da bo osem-
letka res postala po dolgem času usta-
ljena oblika obveznega šolanja.
Da bo šola res dobra, morajo biti za
reformo zainteresirani prav vsi držav-
ljani, ki jim jc vzgoja in izobrazba mla-
dine naša prva skrbi
Organizirajmo dan kmečke mladine
Da smo v kmetijstvu že globoko za-
oral! ledino, vidimo že na vsakem ko-
raku. Kmetje so s Јхзтосјо regresa za-
Celi intenzivneje uporabljati umetna
gnojila, nabavljati boljše orodje in
etroje, nabavljati dobro plemensko ži-
vino, urejevati gnojnične jame in si-
lose. Zadruge so se lotile odkupa in
pospeševanja kmetijstva v vseh pano-
gah. Naši kmetijski strokovnjaki so že
dosegli lepe uspehe, ki se že odražajo
v našem gospodarstvu, le da njihovega
podrobnega dela često ne vidimo in
premalo cenimo.
Velik korak, ki smo storili v kme-
tijstvu je organizacija kmetijsko-go-
spodarskega šolstva. S pomočjo kme-
tijskih strokovnjakov in s pomočjo uči-
teljstva, zlasti pa vzglednih upravite-
ljev teh šol je uspelo v našem okraju
organizirati v lanskem letu že 20 takih
šol. Med najstarejše spadata konjiška
in braslovška kmetij sko-gospodarska
šola.
Ce računamo, da sta najstarejši dve
šoli dali nad 200 absolventov in da so
jih mlajše dale še dvakrat toliko, po-
tem je to že lepo_šteyiIo._P2ažamo j)a_
pri tem neko občutno vrzel. Absolventi
teh šol so se vrnili na svoje kmetije,
kjer preizkušajo in izpopolnjujejo pri-
dobljeno znanje. Nimajo pa s šolo ni-
kakega stika več niti z naraščajem, ki
je prišel za njimi, Malokje izvemo,
kako se pridobljeno znanje izkorišča v
praksi.
Zato sem mnenja, da bi to ukaželjno
mladino vsaj enkrat na leto zbrali na
poseben sestanek v obliki dneva kmeč-
ke mladine. Tu bi povedali svoje te-
žave in uspehe, ki bi bili vzpodbuda
za mlajše in za njih same. Poleg gmot-
ne je naše kmetijstvo potrebno tudi
moralne podpore. Kolik uspeh bi do^
segla naša kmetij sko-pospeševalna služ-
ba! Razume se, da bi se tak sestanek
moraj vršiti na kakem kmetijskem po-
sestvu. In kdo bi naj bil organizator?
Nihče drugi ni bolj poklican za to ka-
kor ravno Okrajna zadružna zveza. Po-
seben pripravljalni odbor iz vrst kme-
tijskih strokovnjakov, učiteljstva KGS
in zadružnikov bi moral določiti naj-
primernejši čas in delovni program.
Prepričan sem, da bi taka prireditev
rodila obilne sadove. J. K.
^ DVE NOVI ŠOLI
na Lipi v Štorah in na Spodnji Hudinji
Šoloobvezna mladina neizprosno trka
na vrata merodajnih činiteliev: Dajte
nam prostor, da se bomo lahko učili in
se pripravljali za življenje. Nič pa ne
vpraša, od kod bomo jemali tolika
sredstva. Imobilizacija, zmanjšane in-
vesticije, pospeševanje kmetijstva in
lahke industrije, stanovanjska stiska:
vse to na videz neugodno vpliva na
izglede za gradnjo novih šol. Nič ne
de. Vse pride na vrsto. S tem pa ni re-
čeno, da se ne bi že sedaj pripravljali
na čas, ko bodo naše težnje izvedljive.
Stanje šolskih prostorov v Storah je
bilo do pred kratkim že neznosno. V
eni sami zgradbi, kjer se sedaj nahaja
nižja gimnazija, sta se stis-kali dve šolL
Iz te zagate jih je rešila bivša občina
Store na ta način, da je sezidala za
osnovno šolo novo zgradbo kot začasen
provizorij, dokler ne bo mogoče zgra-
diti novo, šoli primerno šolsko poslop-
je. In že so začeli iskati primeren pro-
stor ter ga našli na Lipi v bližini sta-
novanjskih blokov. Pri tem so nekateri
..____^.^2
skrbni ljudje prišli na misel, da bi v
tej bodoči novi zgradbi združili tri se-
danje šole: Osnovno šolo v provizoriju,
nižjo gimnazijo in šolo Teharje, Tako
bi nastala nova osemletna šoLa, ki bi
ustrezala vsem zahtevam sodobnega
šolstva.
Podrobna analiza številčnega stanja
šolske mladine teh šol in naravnega
prirastka predšolskih otrok vseh roj-.
stmh letnikov od 1949 do 1954 je poka-
zala, da je rešitev tega vprašanja ne-
koliko težja.
Na nedavnem sestanku SZDL v Sto-
rah so ugotovili, da ima štirirazredna
osnovna šola na Teharju sama v svo-
jem okolišu dovolj učencev; njih šte-
vilo bo pa še naraslo, ker sta Slance
in Bukovžlak primerna za gradnjo no-
vih stanovanjskih hiš in se že sedaj
naglo širita. Bili pa so mnenja, da se
naj osnovna šola in nižja gimnazija
združita v osemletno šolo na Lipi, bo-
disi pod skupnim ali ločenim vodstvom.
Zaradi naglega razvoja industrije se
bo v doglednem času število prebival-
stva v Storah in neposredni okolici
znatno povečalo, zato ne kaže v njo
vključevati še teharsko šolo. Brez pri-
seljevanja novih družin v Store bi šola
na Lipi skupaj s šolo Teharje morala
imeti najmanj 18 učilnic. Ce ostanejo
pri današnjem številu mladine, bo v
šolskem letu 1961-62 že nižja gimna-
zija sama potrebovala 12 učilnic, osnov-
na šala pa 8. Vse to kaže, da bo treba
pričeti ž gradnjo nove šole na Lipi,
brž ko bo mogoče.
Kakšna bi bila taka stavba, vidimo
na sliki nove šolske zgradbe na Sp.
Hudinji, za katero je idejni načrt že
odobren, v delu pa so še glavni načrtL
Le-ta bo imela dva enonadstropn*
trakta z dvakrat po 14 učilnic, levega
za nižjo gimnazijo in desnega za osnovr
no šolo. Oba sta povezana s skupnim
traktom v sredini za skupne prostore
s kurilnico za centralno kurjavo ▼
ospredju in dvema telovadnicama v
ozadju. Vse to je velik šolski blok, ki
ga bomo lahko gradili v treh etapah.
Najprej levi trakt s kurilnico, nato
desni, v tretji etapi pa osrednji trakt
s telovadnicama. Gradbeni program za-
hteva tudi tri stanovanjske hiše za
učiteljstvo, ki bodo stale na bivšem
Majdičevem travniku med Sp. in Zg.
Hudinjo.
Težko je reči, kateri šoli bi dali pred-
nost — na Lipi ali na Hudinji. Odlo-
čila bo pač najnujnejša potreba. Obe
celjski gimnaziji sta letos zasedli zad-
nje razpoložljive prostore v dveh iz-
menah. Kam z mladino v bodoče, če
novih prostorov ne bo, je veliko vpra-
šanje, -nik
Načrt bodoče šole na Sp, Hudinji
Novoletna stevilha
našega lista ho
ohsezne\sa in vse-
binsko bogata
v KOLPORTA2I BO STALA
20 DIN
Naše naročnike in bralce opo-
zarjamo, da bo Diovoletna števil-
ka našega lista izšla kot običaj-
no v petek. Ker bo obsegala oko-
li 20 sirani in bo po vsebini zelo
bogata, bo v kolportaži etala 20
din.
Poleg novoletnega uvodnika, ki
ga je za naše bralce posebej na-
pisal član Zveznega izvršnega
sveta tov. Franc Leekošek-Luka,
bo v listu veliko zanimivih pri-
spevkov z vseh področij našega
družbenega življenja. Razen tega
bo vsebovala mladinsko in lepo-
slovno prilogo itd.
Še posebej opozarjamo naie
bralce na bogato novoletno na-
gradno križanko za odrasle in za
mladiaio ter na koledar za leio
1956, ki bo priložen.
Kea- bo list izšel v običajni na-
kladi, opozarjamo naše bradée, d*
si ga pravočasno kupijo.
Uredništvo
Kotiček za naše žene
ALI ZNATE PRAVILNO PRATI
FLANELO?
Vse flanele se v topli vodi stegnejo
in skrčijo in če jih kuhamo niso več
tako mehke in tople. Zato moramo fla-
nelo prati previdno, v komaj topli,
nikakor pa ne v vroči vodi. Najbolje
je, če jo čez noč namočimo v mlačno
milnico, ki ji pridenemo nekoliko bo-
raksa. Ce ni preveč umazana, zadostuje
tudi mlačna raztopina sode z boraksom
ali salmiakom ali pa lug z 20 g sode in
10 g amoniaka. Debele flanelaste odeje
peremo samo v mlačni vodi, ki smo ji
primešali milnice in nekoliko amonia-
ka. Barvaste flanele bomo najlepše
oprale z nastrgano kredo in otrobi. Fla-
nele ne smemo nikoli prati skupno z
drugim barvastim blagom.
Flanela ne postane temna, če jo pe-
remo kos za kosom s pralnim milom in
če si malo boraksa raztopimo v vodi.
Splakuj pa jo vedno s toplo vodo. V
zadnjo vodo vrzi mali soli, jo še dobro
zmencaj, stegni in obesi v senco. Tako
ostane flanela bela in se ne skrči,
JEDILNA SODA JE MNOGOSTRAN-
SKO UPORABNA
Ce hočemo imeti lepe bele zobe, jih
dvakrat na teden umijmo z jedilno so-
do. Ce se potimo, umijemo oznojene de-
le telesa s toplo vodo, ki smo jI dodali
nekoliko kisa, nato pa napudramo z
jedilno sodo in smukcem. Ce se oi>ečeS,
posuj opečeno mesto z jedilno sodo, da
preprečiš mehurje in bolečine. Za pra-
nje platnenih tkanin, pa tudi vseh ble-
stečih in svilenih, dodaj na liter vode
2 do 5 gramov jedilne sode. Vse te tka-
nine peremo v mlačni' vodi in jih mo-
ramo tudi izpirati do čistega v mlačni
vodi. Ce peremo obleke v vodi, ki smo
ji dodali jedilne sode, se ne krčijo.
Z jedilno sodo čistimo gobe za umi-
vanje. Namočimo jih za eno uro v
mlačno vodo, ki smo ji dodali na liter
vode 20 do 25 gramov jedilne sode, na-
kar jih posušimo. Ce dodamo mleku,
preden ga zavremo, ščepec jedilne so-
de, se ne bo skisalo. Tudi kadar ku-
hamo zelenjavo, vrzimo vanjo ščepec
jedilne sode, da bo ostala lepo zelena.
S sodo zmehčamo tudi stročnice (na li-
ter vode, pol žličke sode).
Mnogokrat se jezimo, ker nimamo
pravega prostora za ščetke, glavnike,
copate itd. Napravimo torej takole:
Potrebujemo nekaj paličic, staro blago,
malo potrpljenja, spretnosti in praktič-
na shramba je narejena. 2epi na tka-
nini morajo biti dovolj prostorni —
odnosno morajo biti ob straneh raz-
tegljivi kot harmonika. To nato pri-
bijemo na steno kjerkoli (shramba, ko-
palnica, kuhinja) — stranice lahko za-
premo kot knjigo. Drugič pa še, kako
bomo same napravile praktično shra-
njevalnico za časopise in revije.
CELJSKI TEDNIK, 23. decembra 1951
Ster. 51 — Binm 8
Ob premieri
Marinkovićeve
„Glorije^^
v Mestnem
gledališču
(15. decembra 1955)
Telesa ni. 5 tema dvema besedicama,
izrečenima v razpletu osebne drame
med fanatičnim pripadnikom ekstrem-
nega idealizma in ženske, ki kljub
skrivnostni slutnji v duši še veruje v
realno in normalno življenje, je avtor
Marinkovič na umetniško neoporečen,
duhovit in obenem globok način raz-
mahnil idejne in človeške dimenzije
svojega nadvse zanimivega mirakla, s
katerim podira temelje ogromnega idea-
lističnega svoda, ki se boči nad trpe-
čim človeštvom od Platona do Berke-
lyja in Schelerja vse do današnjih fi-
deističnih filozofov. Marinkovičeva
drama je pisana z izredno stvariteljsko
močjo, s suverenim odnosom do snovi,
z znanjem in globokim razumevanjem
človeka, njegovih najosebnejših sesta-
vin in njegove usodne povezanosti z
družbenim dogajanjem, z izvenosebno
stvarnostjo. Kdor se ob njegovem mi-
raklu vprašuje, ali je kaj takega mož-
no, ali če delo odklanja, češ danes to ni
več možno, je seveda na napačni poti.
Marinkoviču ne gre za to. Prav zaradi
tega je delu dal ironičen naziv mi-
rakel. Mirakli so vselej predstavljali
stvari, ki se niso godile, imeli pa so
namen, da utrjujejo v ljudeh vero in
jim ponazarjajo verske simbole in živ-
ljenje po veri. Tudi Marinkovičev »mi-
rakel« hoče prepričevati in utrjevati,
samo ne vero v čudeže in druga sred-
stva, ki se jih religije poslužujejo pri
zavzemanju človeških duš, marveč vero
v človeka, ki ga ne razpenja na križ
dogma. Dogma, ki človeka razčloveči.
Dogma, ki zavija preprosto resnico v
umetno meglo miselnih konstrukcij in
mistične zaverovanosti. Dogma, ki deli
človeštvo na izbrarix:e in množico. Iz-
branci sole pamet in si domišljajo, da
so odgovorni za zavest množice, mno-
žica pa, kakor da nič ne velja.
Marinkovičeva »Glorija* je za naie
oledaližče dogodek. Režiser Hieng
je iz velikega, brezhibno pisanega tek-
sta, ustvaril odrsko umetnino, ki raz-
odeva izredno pošten odnos do gleda-
liškega dela. Marinkovičeva drama to
terja in Hieng ni opustil ničesar, s či-
mer bi bil zaicril njeno široko in glo-
boko miselno in čustveno bogastvo. Vse
je postavil na pravo mesto in s pravo
mero, pretehtal značaje in situacije,
spoštoval besedo in dejanje in tako raz-
kril vse, kar je avtor hotel povedati.
Nič ni bilo naturalizma, nič »resnič-
nega« življenja, in to je prav. Ce bi se
le spogledoval z njim, bi bilo napak,
greh nad umetnino. Zato je zadel, pre-
tresel, prepričal. Ali je mogoče storiti
kaj dosti več? Samo nebistvene poteze
kvečjemu. Mislim, da tako režijo ustva-
ri lahko samo človek, ki ima sam umet-
niško, stvariteljsko ' moč. Režiser —
obrtnik bi težko prišel do pravega
jedra. In tu gre predvsem za jedro, za
-vsebino, bolj ali manj lepa oblika, nje-
na lupina je skoraj postranska stvar.
A tudi to je režiser prikazal s smislom
za tisto notranje življenje, ki meče
navzven le medel odsvit. Tako je ustva-
ril iz razmeroma »dolgega« komada
harmonično, navznoter in navzven zlito
umetniško celoto, ki so jo yledalci spre-
jnnai\ z razumevanjem гп j» i«ru*ui.»
zasluženo priznanje. Igrralce je režiser-
jevo delo potegnilo in pritegnilo, saj so
v celoti sledili njegovemu umetniškemu
prepričanju. Mislim, da je treba tu na
prvem mestu omeniti K r o il o v o, ki
je igrala naslovno vlogo z resnično
umetniško zbranostjo, s finim poslu-
hom za slog režije, za duha in meso
svoje vloge. Ce bi rekel, da se razvija,
bi bil banalen. Razvijaš lahko znanje,
prisvajaš si izkušnje, tudi umetniške
izkušnje. Krošlova je s svojo Glorijo
pokazala več: Njena ponotranjena igra
je razodevala pravi igralski navdih, iz-
redno trden čut igralske odgovornosti,
pravilno razmerje med notranjim na-
ponom, ki ga ta vloga terja, in med
zunanjimi izrazi, ki ne smejo hlastati
za cenenimi efekti. Razumevajoč to »ne-
usmiljeno« vlogo je Krošlova prepriče-
valno uglasila ton svoje besede, kret-
njo in obraz. Nekateri prizori so nepo-
,zabni, omenim naj le tistega, ki ga
igra brez teksta ob slavospevu na ide-
alno lepoto, ki ji ga s strastnim za-
nosom izpoveduje don Jere. Tisti njen
izraz in vso njeno pojavo je težko opi-
sati in tudi nima smisla poskušati.
Njen partner Aleksander Krošl je
bil nekoliko manj sugestiven, vendar
dovolj močan. Njegov don Jere bi bil
lahko nekoliko manj eksploziven, če-
prav ga indirektna karakterizacija sli-
ka kot vihravega, zaletavega kaplana.
Usodnost idej, ki jih predstvlja, učlo-
večenje bojujoče se cerkve, ki se ne
ustraši nobenih sredstev, bi morda bilo
učinkovitejše, če bi vihravost manj uha-
jala navzven. Vendar tudi tak, kot je,
ustreza in je človeško morda verjet-
nejši kakor kak preveč stiliziran Pater
Commissarius ali preveč inkvizitorsko
napeta voščena, asketično mrzla maska.
Tudi Krošl je v osrednjih prizorih po-
kazal, da moč igralca ni v obsežnem
registru, marveč prepričevalno ustvar-
janje iz lastne notranjosti.
Ob Krošlu se je močno afirmiral
Str nad. Njegov don Zane je pri-
jeten, koncilianten, pa vendar dovolj
odločen, da ne odstopa od svojih nazo-
rov. Po svoji vsebini je don Zane po-
osebljenje dokaj močnih liberalnih, per-
sonalističnih in reformističnih gibanj v
katoliški cerkvi med obema vojskama
in kot tak tudi kulturno zgodovinsko
upravičen in utemeljen. Manj je ute-
meljen zakulisni razplet škofijskih za-
dev, o katerih zvemo v zadnjem de-
janju, kajti ,.ođkar daje cerkveni po-
litik bojni ton azzione cattolica — ka-
toliška aJccija, menda ni navada, da bi
zasedali škofovske stolice tolerantni
ljudje, ki bi jih don Jere označal kot
defetiste, nergače in cagovce. Strnad je
z lepo, mirno igro plastično podal svoj
lik, ugajala je tudi njegova jasna,
ritmično in melodično sproščena arti-
kulacija, nekoliko šibkejša pri hitrej-
šem tempu.
Tudi ostali igralci so se dobro ugla-
sili na celotno harmonijo dela. Tako je
Novak s svojim škofom pravzaprav
presenetil. Lik ni ne vem kako zahte-
ven, vendar terja svoj obraz in svojo
vsebino, ki jo je Novak po piiateljevih
namenih zadel tako, da ni motila no-
bena neprimerna poteza v tem senilnem
pootročenem Škofu. Prav tako je z mež-
narjem, ki ga je podal M i r ñ i fc. Če-
prav je na videz morda pobran na »ši-
roki cesti življenja«, je vendar odigran
po pisateljevi zamisli in oznaibi, ki
prav gotovo tudi z njim ni hotel koke-
tirati z naturalizmom. Nič ni pretiran
Sedejev don Florio. Morebiti bi bil
lahko nekoliko bolj »sredozemsko« rafi-
niran, v njegovem hrupu bi želel sli-
šati več dalmatinskega tempa in melosa
in nekoliko manj kranjske banavzično-
sti. Vendar to ni bistveno in niti ni po-
manjkljivost, če presojamo predstavo
kot celoto. Imel sem vtis, da je režiser
iz vsake^ kretnje in besede hotel na-
rediti simbol in če je tako, potem mo-
ramo pritrditi tudi taki podobi dona
Floria. Dalmatinski kolorit ne more biti
bistvena sestavina. Last not least je
treba pokazati tudi na Škofovega
Kozloviča, dovršeno zadeto figuro, ki
nam bo ostala v spominu. Ničesar po-
sebnega ni predstavil z njim, pa je
učinkoval. Prav tako z materjo, ki jo
je suvereno dala Goršičeva. Majh-
na vloga sicer, toda igralka je tudi z
njo pokazala svojo izrazito igralsko
osebnost.
V zadnjem dejanju je nastopil še
Peer v vlogi klovna in z njim poka-
zal lep razvoj od tistih časov, ko smo
ga zadnjič gledali.
Inscenacija arh. Svete J ovan o-
vič a je kakor vselej smiselno in z
občutkom ravnala z odrskim prostorom,
odveč je bil le steber sredi odra, ki je
polovici avditorija zakrival vendarle
ogleda vreden spektakel »čudeža«.
Zahteva avtorja, naj se oltar diskretno
pokaže, je izpolnjena že s tem, da je
pomaknjen v »drugi plan«; na reali-
stično situacijo v cerkvi se pri simbo-
lično orientirani sceni ni mogoče skli-
cevati. Sicer pa so bile vse scene plod
dobro premišljenega dela, vsebinsko
utemeljene in tehnično spretno urejene.
Celjska »Glorija« je predstava sezone.
T. O.
Prosvetno društvo Ivan Сгпкгг raj bi v bcdcce
dilovalo pod pokrovi^eljstvctn
Okrajne obrtne zbornice
Pretekli petek sta v prikupno ure-
jenem klubu Okrajne obrtne zbornice
polagala v prisotnosti zastopstva okr.
Sveta Svobod in prosvetnih društev
pod vodstvom tov. Marice Frecetove in
predstavnika Okr. obrtne zbortnice tov.
Frajleta, letni obračun svojega klela
pevski zbor in orkester »Ivan Cankar«.
Dasi društvena pravila predvidevajo
možnost ustanovitve še drugih oblik
kulturnoumetniškega oziroma Ijudsko-
prosvetnega udejstvovanja, sta bila
pevski zbor in orkester edini sekciji,
toda že vsa leta po osvoboditvi dovolj
marljivi in delavni, da je društvo da-
nes viden činitelj kulturnoumetniškega
življenja našega mesta. Zbor šteje 38
pevcev, orkester okrog 20 članov. Zbor
je trenutno brez stalnega in primernega
dirigenta. Po do sedaj pokazani kva-
liteti zasluži zbor dirgenta, ki bi v
okviru tega društva nadaljeval z glas-
beno vzgojo delovnega človeka.
Med glavnimi sklepi, ki jih je ro-
dila razprava, je predvsem sklep, da
preide društvo pod stalno pokrovitelj-
stvo tukajšnje obrtne zbornice. Gledo
na razumevanje, ki ga je ta predstav-
niški organ obrtniškega dela že več-
krat pokazal v najrazličnejših obli-
kah, se lahko društvo pod tem patro-
natom nadeja najugodnejših material-
nih pogojev za svoj razvoj. Pobuda
za opisani korak izhaja iz dejstva, da
zbor sestavlja v pretežni meri delovni
del tukajšnjega obrtništva.      G. G.
Komisiia za spomentsko varsho v СеЦи
je razpravliala o zaščiti Logarske doline
Na pobudo Sveta za prosveito in kul-
turo OLO Celje je bila v torek v pro-
storih Kluba ljudsJtih poslancev konfe-
renca komi^ijie za siwmenisko varstvo.
stične zveze, Edo Tumher, direktor Za-
voda za varstvo kulturnih spomenikov,'
dr. Angela Reshenik, referent za pri-
rodno zaščito LRS, Rado Jenko, pred-
sednik Olepševalnega društva in pred-
sednik Sveta za turizem, zastopniki
mestnega muzeja v Celju z ravnateljem
Antonom Stupico, Zoran Vudler,
predsednik Okr. turistične zveze mest
in drugi.
Prof. Tine Orel je imel obširen re-
ferat o zaščiti Logarske doline. S tem v
zvezi so bili sprejeti naslednji sklepi:
Svet za urbanizem naj izdela načrt za
ohranitev Logarske doline. Prepoveda-
no je bilo tudi postavljanje kakršnih
koli novih provizorijev. Dalje naj bi
izvršili postopno razširitev nove ceste,
katero naj bi istočasno podaljšali do
Rinke. Zaželeno je, da bi cesto umak-
nili bolj v gozd.
Nujna bi bila tudi regulacija Sa-
vinje in pritokov. Prva faza del je že
končana, za prihodnje leto pa je v ta
namen pripravil j enih deset milijonov
dinarjev. Zaščititi bi bilo trelïa tudi
visokogorski gozd. Rinka, Igla in pre-
sihajoči studenec so zaščiteni. Komisija
za zaščito spomenikov mora za te pro-
bleme dobiti še enega referenta.
Ravnatelj Stupica je v svojem refe-
ratu »Kulturni spomeniki in turizem«
poudaril važnost kulturnih spomenikov
za razvoj turizma v celjskem okraju. O
splošnih problemih zaščite spomenikov
pa je seznanil navzoče tov. Curk v svo-
jem referatu. Med drugim je poudaril,
da je pri nas še vedno preveč ozko-
srčnosti in da je treba ostro ločiti raz-
liko med kulturnimi spomeniki in na-
vadnimi stavbami ter da je najprej
treba kulturne spomenike očuvati, ne
glede na to v kakšne namene služijo.
Vso pozornost bo treba posvetiti Gro-
fiji. Urediti bo trefca tudi vprašanje
kamnoloma pod gradom, vprašanje
parka v Rimskih Toplicah in še vrsto
drugih vpražanj.
Konference so se udeležili predsednik
Sveta za kulturo prof. Tine Orel, Fedor
Košir, član izvršnega sveta in predsed-
iúk SPD, prof. Planiaa, zastopnik Turi-
Vzgojne metode učiielja
Pod tem naslovom je dne 16. t. m.
priobčil Celjski tednik članek, ki obrav-
nava postopek predmetnega učitelja
Josipa Belaka nad 4-letnim otrokom.
Ker je v tem članku dogodek potvor-
jen in do skrajnosti napihnjen, čutim
potrebo, javnosti to stvar prikazati v
pravi luči.
Točnega datuma dogodka se ne spo-
minjam več. Vračal sem se pred dnevi
iz službe domov in opazil, da Kolar-
jev otrok (sinček pisca-zgoraj omenje-
nega članka) tepe s primitivno nare-
jenim bičkom mojega za 1 leto mlaj-^
šega otroka po glavi. S tem Kolarjev
otrok ni prenehal tako dolgo, dokler
se otrokoma nisem pridružil. Vzel sem
mu biček iz rok in ga z njim rahlo,
poudarjam, rahlo udaril po zadnji plati.
Otrok je nato zbežal po izorani njivi,
se na brazdi spodtaknil, padel, se hitro
pobral in stekel domov. Takšen je za-
četek in konec tega dogodka.
Navedbe, da sem otroka pretep«! i
palico, da je zaradi tega bil ves ma-
rogast ter se zaradi tega ponesnažil,
so samo zlonamerna in človeka nedo-
stojna obrekovanja.
Morda sem, strogo gledano s prav-
nega stališča, res nekoliko pogrešil, kei?
sem se, pa čeprav brezpomembno, do-
taknil tujega otroka. Toda spričo tega,
da to ni bilo storjeno v jezi, niti iz
kakršnega koli sovraštva ali slabega
namena (saj fantka nisem in ga še se-
daj ne poznam), pač pa z dobro namero,
odvrniti otroka od navade pretepanja,
menim, da s tem nisem nikomur delal
krivice.
Pripominjam, da z vsebino Kolar j e-
vega članka nisem presenečen, pač pa
me preseneča, da je Kolar dal ured-
ništvu Celjskega tednika neresnične po-
datke. Prepričan sem, da se Kolar ne
zaveda posledic, ki bi jih članek lahko
povzročil. Sodim, da je to storil v jezi
in se jo pač v tem primeru prenaglil
Vprašam torej javnost, komu takšni
in podobni članki koristijo, a komu
škodujejo, če je že govora o vzgoji.
In končno, nič ni lažjega kot vzeti člo-
veku dobro ime, težko mu ga je pa
vrniti.
To je moj zagovor in moje mnenje.
Javnosti F>a prepuščam presojo.
Josip Belak, učitelj I. ginmazije
v СеЦц. .__^___
Ob gostovanju Delavsko prosvetnega
društva „Felagić" iz Banje Luke
Delavsko prosvetno društvo »Pelagič«
iz Banje Luke je pretekli teden gosto-
valo po Sloveniji. Člani društva so na-
stopali v Jesenicah, Kranju, Celju, Sto-
rah in Polzeli. Prizadevni člani tega
društva so bili stalno na poti in vsak
dan po dvakrat nastopali. To je vseka-
kor bil zanje napor, ki ga lahko pre-
nese le kolektiv z mnogo volje in lju-
bezni do kulturnega dela.
Spored, s katerim so gostje iz Bosne
nastopali, je vseboval nastope meša-
nega pevskega zbora, tamburaškegEj or-
kestra in folklorne skupine. Vse tri
sekcije so nas izredno presenetile s svo-
jo kvalitetno izvedbo, kar potrjuje, da
je omenjeno društvo doseglo stopnjo,
ki je lahko mnogim našim prosvetnim
društvom za vzor. Ne morem se stri-
njati z besedami, ki so jih ob nagovo-
rih ob prireditvah preradi izgovarjali
predstavniki gostujočega društva, češ,
da se bodo na svoji poti po Sloveniji
marsičesa naučili. To drvištvo se v po-
gledu kulturnega delovanja pri nas res
ne more ničesar več naučiti. Kvaliteta
njihovega programa nam je enkrat za
vselej zrušila vse iluzije o »vodilnem
položaju slovenskega kulturnoprosvet-
nega življenja«. Istočasno smo lahko
ugotovili, da so tudi govorice o zaosta-
losti naših bratskih republik le še puh-
lice, ki jih lahko papagajsko ponavlja
le nadut in nerazgledan šovinist. Kdor
je pošten in progresiven, bo z veseljem
pKJtrdil, da so nas naši bratje iz Bosne
dohiteli, in da se bomo Slovenci mo-
rali odslej truditi, da bomo lahko ill
z njimi vštric.
Pevski zbor omenjenega društva je
prišel v Slovenijo okrnjen. V zboru
ï>oje drugače veliko večje število pev-
cev. Pesmi, ki so nam jih odpeli pevci
mešanega zbora, so bile vse brez raz-
like izredno težke. Slišali smo skladbe,
ki jih tudi poklicni pevski ansambel
ne bi mogel brez truda naštudirati. Nič
čudnega torej ni, če je med občinstvom
dostikrat kdo podvomil, da so pred
njim nepoklicni pevci, amaterji, ki v
svojem prostem času vadijo. Naj gre
tu za pevski material, za ubranost ali
pa tehniko, zbor je temu dorasel, kar
spričo razmeroma mladega dirigenta
Stjepana Blaževića še bolj preseneča.
Tamburaški zbor je pod vodstvom
Milana Bokana zaigral vrsto umetnih in
narodnih pesmi, med temi tudi venček
slovenskih. Tudi ta zbor je pokazal svo-
jo ubranost in znanje vsakega posamez-
nika.
Brez dvoma je bil poseben užitek za
vse gledalce nastop gostujočih folklo-
ristov. Narodni ples je tisto področje
narodnega kulturnega bogastva, ki ga
občuduje ves svet. Med ekipami, ki so
gostovale po inozemstvu, so največje
uspehe pKiželi ansambli narodnih ple-
sov. To je neizčrpna, pestra zakladnica,
ki živi v ljudstvih in daje njihovemu
življenju pomemben pečat.
Folklorni ansambel iz Banje Luke
nam je pokazal nekaj narodnih plesov
iz Bosne in Hrvatske. Njih tempera-
mentnost je morala prevzeti vsakega.
Človeku se zdi, da se ob takih prili-
kah tudi v nas prebuja tisto, kar je
pri nas z zapadno civilizacijo šlo v po-
zabo, istočasno pa se javlja bojazen,
da bo tudi pri njih modernejši čas za-
čel dušiti to izredno pestrost in raz-
širjenost narodnih plesov in običajev.
Treba je poudariti tudi to, da smo isto-
časno lahko občudovali tudi barvitost in
lepoto raznih narodnih noš. Nič čud-
nega torej ni, da je ta skupina našla
pri nas hvaležno in navdušeno občin-
stvo. Skupino je vodila Anka Brkič.
Gostujoče društvo so kolektivi v Slo-
veniji dostojno sprejeli. Zal se gostje
niso mogli dlje časa zadržati pri nas,'
da bi tudi sami nekaj doživeli, pobliže
spoznali našo republiko in kraje. Na
svoji turneji so morali postaviti svojo
kulturno poslanstvo pred osebno raz-
vedrilo in korist. Vsi so v službenih
razmerjih in delo je od njih zahtevalo,
da so čim hitreje odšli spet nazaj, -ek'
Uspešno  delo SVobode VELENJE
v nedeljo je bil v Velenju občni zbor
delavsko-prosvetnega društva Svobode.
Med najlepše prireditve sezone sodi
festival vseh Svobod aprila letos.
Od vseh sekcij je bila najbolj delav-
na dramska, ki jo je vodil tov Furlan.
Ima okoli sto članov-igralcev. Njeno
delo je bilo načrtno. Naštudirali so pet
dramskih del in Veseli večer. Med deli
je bila najuspešnejša komedija A. T.
Linharta: Matiček se ženi. Z njo so tek-
movali na festivalu Svobod in dosegli
drugo mesto. Le za pol točke so bili za
Hrastnikom. Komedijo je režiral tov.
Furlan. Vse igre je gledalo 9317 ljudi,
kar je za Velenje lepo število. Na Ve-
lenjskem odru so gostovale tudi sosed-
ne družine: iz Dobrne, Raven in Šo-
štanja. Precej so dvignili umetniško ra-
ven del. Za vse večjo izpopolnitev si
aktivni igralci ogledajo vse boljše upri-
zoritve celjskega gledališča.
Istočasno si želijo znosno pogodbo •
celjskim gledališčem, ki bi posredo-
val pomembnejša dela Velenjčanom.
Letos so ustanovili folklorno sekcijo.
Pridno jo vadi tov. Mravljakova. Stalni
plesni ansambel bo nujno dopolnilo odr-
skim uprizoritvam.
V sklopu dramske sekcije deluje sa-
lonski orkester. Njegov namen je, po-
sredovati resno glasbo delavcu in ga
naučiti, da jo bo tudi razumel. Pred
nekaj tedni je pripravil komorni kon-
cert, ki je po mnenju mnogih žel velik
uspeh. Sedaj se pripravlja za izvedbo
Subertove operete Pri treh mladenkah.
Na pobudo Svobode in rudnika je bila
letos podržavljena glasbena šola. Ker je
dobila nove prostore, se je njeno delo
lahko razmahnilo. Sedaj ima že 139 go-
jencev.
Močno se je okrepila pevska sekcija.
Od lanskih 15 članov šteje sedanji mo-
ški zbor 70 pevcev. Ustanovili so tudi
mladinski in mešani pevski zbor. Pev-
sko sekcijo vodi tov. Beuerman.
Godba na pihala ima 120 članov. Pre-
cejšnja ovira za redno vajo je tretjin-
ska zaposlitev članov v rudniku. Letos
so osnovali tudi tamburaški orkester.
Šahovska sekcija ima 40 članov in že-
limo, da bi uspehe dela pokazala širši
javnosti. Ljudska univerza je imela v
pretekli sezoni 14 predavanj, jezikovni
in ideološki tečaj. Letos delujeta dva
jezikovna tečaja poleg predavanj, ki so
redno Štirinajstdnevno. Letos je njena
naloga, organizacija splošnoizobraže-
valnega tečaja, ki je namenjen pred-
vsem delavcem. Poleg tega pripravlja
gospodinjski tečaj, ki se bi združil s
kmetijsko-gospodarsko šolo, in krojni
tečaj, za katerega morajo najti prime-
ren prostor.
Knjižnico Svobode uspešno vodi tov.
Ferjančič Dušan. V njej je 3200 knjig.
Število bralcev je naraslo za 200 od-
stotkov, kar je lep porast zanimanja za
knjige.
Glavni podpornik Svobode je bil
rudnik Velenje, ki razume kulturno po-
slanstvo društva. Podjetje je prispe-
valo 1,356.370 dinarjev. Zato je bilo mo-
goče nabaviti inštrumente godbi na pi-
hala ter kroje pevcem.
Naj omenim še kinosekcljo. Vrtela je
110 filmov in je imela 76.000 obisko-
valcev. Uspešno jo vodi tov. Rijavec.
Po izčrpnem poročilu je bila plodna
razprava. Govorili so o delu Ljudske
univerze. Tov. Furlan, predsednik dru-
štva, je nakazal smernice za delo no-
vemu odboru.
Iz poročila je bilo razvidno, da ovira
svobodaše pri delu pomanjkanje pro-
storov. Vsi navzoči so menili, da je iz-
gradnja kulturnega doma v Velenju
zelo potrebna. Rudnik bo tudi to akci-
jo rad podprl.
Tov. Beuerman je predlagal, naj bi
naslednje leto mislili na pomembno
kulturno prireditev — Šaleški festival.
Iz dela dramske sekcije velenjske Svobode: prizor iz »Trnjulčice« v režijli
2^enka Furlana
Stev. 51 — stran 2
CELJSKI TEDNIK, 33. decembra 1958
Pogled po svetu
Ljudje ničesar ne prenašajo rajši in
dalj kakor neizpolnjeno, prazno upanje
in besedo brez smisla, pravi v »Ve-
liki stvari« Heinrich Mann. Da bi tako
ne bilo! Ali bolje, da bi bilo čim več
doka:zov proti tej malodušni trditvi, za
vsak čas, za vsak rod in za vsak hip!
Da bi bilo čim več izpolnjenih nad, ki
jih goji človeštvo, in čim manj nesmi-
selnih besed!
Človeštvo že dolgo upa, da bo prišlo
do miru, do soglasja, do ureditve vrste
vprašanj, ki burijo svet. Po prvi sve-
tovni vojni so sanjarili o Panevropi,
zdaj govore in delajo za evropsko in-
tegracijo. V globoki tajnosti — že to
ni nič kaj prida za ustvarjanje za-
upanja med narodi, prvega pogoja za
pomirjenje — se ta čas vrši v Parizu
seja ZEZ, v kateri je 15 držav. Naj-
več težav jim povzroča gospodarsko po-
vezovanje, kajti konkurenco med za-
padnimi industrijami je težko odriniti
2 dnevnega reda. Kakor črn, nabit
oblak visi nizko nad zapadnim obzor-
jem pospešeno oboroževanje Zapadne
Nemčije, za katero pravi Dulles, da je
še prepočasna. Francozi so za povečanje
ameriških in angleških kontingentov
v zapadni vojski, drugi so spet za od-
hod iz Evrope, skratka zedinjevanje
»male« in cele Zapadne Evrope ,gre
težko od rok, čeprav so na razpolago
dolarji.
Preden so iz one prvotne človeške
predstave o relativni enakosti napravili
ljudje sklep, da so enakopravni v dr-
žavi in družbi, preden se je ta sklep
lahko zdel nekaj naravnega, so morala
miniti tisočletja in so tudi minula.
Sprememba zavesti, revolucija v gla-
vah je počasna stvar. Kolonialne sile
branijo svoje postojanke in to s sred-
stvi, ki jim učiteljica zgodovina ne daje*
vere. Engels bi rekel, da prebismarcku-
jejo Bismarcka, ko ščuvajo svoje žan-
darje zoper osvobodilna gibanja, po-
magajo nasprotnikom do mučeništva
in s tem do novih virov moči. Ciprski
metropolit Makarios je izrekel veliko
resnico, ko je dejal: Cim hujši bodo
Angleži, tem bolj trmasti bodo Grki.
Sudan je razglasil svojo popolno ne-
odvisnost, ne da bi vprašal Anglijo za
dovoljenje. Da se upa! Da bi Angleži
'ne uporabili še tu kenijskih metod? To-
da tu vlada egiptovska klima, zaton
nečesa, kar je obsojeno na odmiranje.
Velikašem ne gre v glavo, da je resnica
o enakopravnosti narodov v zmagovi-
tem pohodu, čeprav vladajo ponekod
še fevdalni odnosi. Tako je mogoče, da
so ZDA v Generalni skupščini OZN
podprli Cjanga, zastopnika, koga
neki? Cjang ne predstavlja nikogar in
ničesar in vendar je zaradi potuhe ZDA
dvignil veto proti sprejemu Zunanje
Mongolije v OZN. Le malo je manj-
kalo, da niso zaradi te nestrpne in ozke
politike ostala zaprta vrata največje
mednarodne organizacije 16 državam,
ki so čakale na sprejem.
Kako se v tej organizaciji tareta
oba bloka, se vidi tudi iz 33 glasovanj
za tretjega nestalnega člana v Var-
nostnem svetu. Kako naj tak VS po-
meni ugledno razsodišče v mednarod-
nih sporih, če niti Filipini niti Jugo-
slavija doslej nista mogla doseči dve-
tretjinsko večino! Spor je torej tudi
tam, kjer bi morali biti pri roki vsi
instrumenti za zator slehernega spora.
Bele po 35. glasovanju je prišlo do kom-
promisa, po katerem bo Jugoslavija po
enem letu odstopila mesto Filipinom.
Ni čuda, če v Generalni skupščini
OZN do glasovanja o razorožitvi niti
prišlo ne bo.
Odkar je Rutherford pretvoril dušik
v kisik, je postalo razbijanje in ustvar-
janje atomskih jeder naloga premnogih
fizikalnih institutov. Orjaški je prodor
človeškega duha v drobovje narave, po
besedah Leonarda da Vincija učiteljice
pravega genija. Kje so časi, ko je člo-
vek verjel v zagonetni spiritus mundi,
duh sveta, vir skrivnih moči v stvareh
na svetu! In vendar! Listine o uporabi
atomske energije v miroljubne namene
leže v tresorjih, medtem ko so Angleži
že zgradili prvi atomski bombnik »Vul-
kan«, Amerikanci povišali vojni pro-
račun z 1 milijardo dolarjev, prvi iri
drugi pa niso storili niti enega koraka
v atomski razorožitvi. In na drugem
bregu? Da, tu so zmanjšali kopno voj-
sko za 640.000 mož, potem ko je v Si-
biriji eksplodirala vodikova bomba, ki
je baje ustvarila ravnovesje med blo-
koma — v atomski oborožitvi. Ravno-
vesje smrti!
Ljudje, navadni ljudje pa se bojimo
smrti kakor vsa narava, vsa bitja, od
črva do človeka.
Navadni ljudje, za katere so delali
znanstveniki od antike do današnjih
dni! Sam tvorec atomskega veka, Al-
bert Einstein, je rad poudarjal pomen
Lukrecija Vara za razvoj moderne ato-
mistike, današnje znanstvene misli.
Koliko človeške energije, duha in na-
porov je bilo pri iskanju nečesa, kar
imenujemo sreča! Najboljši umi so se
ukvarjali z vprašanjem, kako bi našli
pot do sreče slehernega posameznika.
Se Nietzsche!
Podoba je, da zastopniki velikih sil
tega nimajo pred očmi, ali pa je živ-
ljenjska zakonitost le stanoviten boj,
nesoglasje v malem in velikem, vrtinec
protislovij, navzkrižje interesov, boj
vseh proti vsem!
Po medenih mesecih ženevskega
ozračja pretresajo svet velikanska na-
sjirotja v azijskih veleobrisih. Ruska
navzočnost v Burmi, Indiji in Afgani-
stanu je odprla zatvornice, skozi ka-
tere derejo stare, znane struje boja za
last in oblast. Rusi ponujajo Indiji me-
sto velesile, nekaj kar je za Common-
wealth prav tako nezaslišano kakor
nekoč za staro Avstrijo nacionalna gi-
banja. V čem se razlikujejo Indijci od
Evropejcev? Imajo isto biološko struk-
turo, prav taki so kot drugi ljudje. In
Kitajci? Kako je mogoče nasprotovati
njihovemu sprejemu v OZN, če ZDA
res priznavajo Ustanovno listino? Azij-
skega in afriškega sveta ne bo mogoče
kupiti s finansiranjem assuanskega jezu,
niti ne bo odločila Jordanija, ki jo sku-
šajo z gospodarskim in vojaškim pri-
tiskom vzidati v bagdadski pakt, naj-
boljše »orožje zoper komunizem«, kakor
ga je nazval sam Eden.
Tembolj čutimo mi, kako globoko člo-
veška je sleherna politična poteza, na-
rejene, v interesu svetovnega miru. To-
liko bolj cenimo našo zunanjo politiko,
ki ves čas po vojni ne opusti nobene
priložnosti za utrjevanje miroljubnih
zvez med narodi in državami.
Kajti ogromna večina človeštva hoče
živeti v miru. T. O.
Uspešna delovna konferenca vodilnih
uslužbencev bolnišnic in zdravilišč
v naši republiki
v dneh 16. in 17. decembra so se v
Rogaški Slatini zbrali vodilni usluž-
benci iz vseh slovenskih bolnišnic in
zdravilišč, da bi na podlagi izkušenj in
izmenjav misli zboljšali razmere bol-
niške službe pri nas.
Konferenco je sklicala Komisija za
bolnično službo pri Svetu za zdrav-
stvo LRS. Udeležilo se je je kakih 70
zastopnikov bolnišnic in zdravstvenih
ustanov, navzoči pa so bili še predsed-
nik Sveta za zdravstvo LRS, tov. Tone
Fajfer, pomočnik sekretarja republi-
škega sveta za zdravstvo, tov. dr. Rav-
nikar, nač. tajništva za zdravstvo pri
OLO Celje, tov. Rudolf Fajgel in drugi.
Prvi dan zasedanja je bil posvečen
analizi stroškov oskrbnega dne v naših
bolnišnicah v letu 1954. Razprava po
'referatu, ki ga je prodal tovariš Hart-
man iz Ljubljane, je v medsebojni pri-
merjavi posameznih bolnišnic prikazala
vzroke porastov ali padcev cen v bol-
nišnicah in zdravstvenih ustanovah. V
zvezi s to točko je predsednik sveta
tov. Fajfer dal navodila in priporočilo,
da se stabilizirajo stroški odnosno ce-
ne v bolnišnicah, ne glede na variiranje
cen na trgu. V skladu z novo smerjo
v naši gospodarski politiki, je tovariš
Fajfer naglasil tudi potrebo smotrnej-
šega in vestnejšega varčevanjar.
Kot drugo točko dnevnega reda so
navzoči obravnavali vprašanje predpi-
sov o zaščitnih sredstvih in delovnih
oblekah pri osebah, zaposlenih v zdrav-
stvenih zavodih. Glede delovnih uni-
form, ki pravzaprav označujejo le po-
Idic, so bili navzoči enotnega mnenja.
da si jih nabavijo nosilci sami, med-
tem ko bodo zaščitne obleke še naprej
nabavljale bolnišnice.
Zelo razgibana je bila četrta točka
dnevnega reda, ki je obravnavala
»skupne nabave za bolnišnice«. Zdrav-
stvenim ustanovam sicer vršijo posa-
mezne usluge razna gospodarska pod-
jetja, vendar pa mnoge stvari zahteva-
jo specifično delo, ki ga gospodarska
FK)djetja ne morejo opraviti. Gre t"i
predvsem za tipiziran tekstil, razne ti-
skovine, kvalitetne termo posode za
bolnišnice itd. Sklenjeno je bilo, da bo
podjetje »Sanolabor« iz Ljubljane osta-
lo še nadalje nabavi j ač za tipiziran
tekstil. Vse tiskovine za bolnišnice bo
nabavljala Glavna založba Slovenije,
toda predlagana je bila posebna ko-
misija, ki bo proučila dosedanje pre-
mnogoštevilne tiskovine — obrazce z
namenom, da se ti obrazci poenostavijo
in številčno zmanjšajo. »Hidromontaža«
iz Maribora pa bo začela kolekcijsko
izdelovati razno kvalitetno posodo in
pribor za bolnišnice.
Vse naše bolnišnice so glede kreditov
v težkem položaju, ker obratni krediti,
s katerimi razpolagajo, niso zadostni.
Plačilo oskrbnih dni se pri pacientih kaj
rado zavleče, kolikor pri tem še ne
pomagajo netočni podatki, večkrat pa
tudi birokracija nekaterih občinskih
odborov. Tako so bolnišnice pri raznih
terjatvah mnogokrat v zadregi in jim
je 8 dnevni rok izplačila prekratek.
Zato so navzoči predlagali, da bi bol-
nišnice morale v bodoče dobiti večje
kredite.
V razpravi so se zborovalci dotaknili
tudi vprašanja deviznih sredstev, ki
bi omogočila modernizacijo naših zdrav-
stvenih ustanov. Kritična v naših bol-
nišnicah je tudi preskrba s premogom.
Zato bi bilo nujno nekaj pokreniti, da
bi naši domači rudniki v bodoče pri-
sodili bolnišnicam prioritetno mesto.
Nova oblika varčevanja
z rednimi manjšimi vplačili v Celjski
mestni hranilnici
Varčevanju se je že v starih časih
posvečala velika pozornost. Koristi, ki
jih daje varčevanje p>osameznikom in
skupnosti, so spoznale že davno naj-
širše ljudske množice. O tem pričajo
mnogi ljudski pregovori, ki govore o
štednji pri vseh narodih. Kdor hoče
kaj imeti, mora varčevati. Delo in var-
čevanje se medsebojno izpopolnjujeta
in samo tam, kjer je oboje razvito, so
ustvarjeni uspešni pogoji za razvoj in
napredek.
Varčevanje ne ustvarja samo i>ogo-
jev za materialno in kulturno napre-
dovanje, temveč je varčevanje tudi
vzorno vzgojno sredstvo, ker navaja
človeka na umerjenost in na odreka-
nje raznih nekoristnih užitkov in ркз-
trat v korist bodočih potreb. Tisti, ki
varčuje, ne pozna razmetavanja, se ne
zadolžuje lahkomiselno, ker ne varču-
je samo zaradi sebe, temveč za blago-
dat svoje družine, za srečnejše in lepše
življenje svojih otrok. Ali je še sploh
večje zadovoljstvo za človeka, kakor
zavest, da je zasigural svojim otrokom
lepše življenje, kakor pa ga je imel
sam? Prav tako je koristno, da si tudi
tisti, ki nimajo svojih otrok, pripravijo
za starost nekaj tisočakov, ki jim bodo
prišli zelo prav, ne samo za primer
kake bolezni, temveč tudi za leak pri-
boljšek, ki ga starejši ljudje potrebu-
jejo.
Omeniti moramo še, da varčevanje
ne koristi samo posameznikom, temveč
je koristno tudi skupnosti, saj se z
zbranimi sredstvi lahko zgradi marsi-
kaj koristnega, marsikomu pa se lahko
v stiski pomaga tudi s posojUom.
Upravni odbor Celjske mestne hra-
nilnice se zaveda važnosti varčevanja
in njegovega pomena za posameznike
in za skupnost. Zato je razpisal veliko
nagradno desetletno varčevanje. Tako
bo omogočeno vsakomur, da z izredno
nizkimi vlogami v desetih letih plača
71.000 din. Hranünica pa mu bo pri-
pisala obresti in svoj delež ter mu bo
izplačala 100.000 din. Mesečna vplačila
na hranilno knjižico bodo znašala samo
790 din v prvem letu do 390 din v zad-
njem letu varčevanja.
Podrobneje o tem varčevanju pa bo-
mo pisali v prihodnji številki.
Upravnemu odboru in vodstvu Celj-
ske mestne hranilnice moramo izreči
za ta koristen razpis varčevanja vse
priznanje. „. .
ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM USPEŠNO
IN ZADOVOLJNO NOVO LETO!
Bralce Celjskega tednika pa opozarja na članek o
desetletnem varčevanju v tej številki ter na razpis,
ki bo priložen prihodnji številki Celjskega tednika
Občinski ljudski odbor Žalec
\e sprejel nekaj važnih sklepov
Pod predsedstvom tov. luana Ranči-
gaja je Občinski ljudski odbor Žalec na
zadnji seji obravnaval več raznih go-
spodarskih vprašanj. Seje se je udele-
žil tudi tov. Miran Cvenk, podpredsed-
nik OLO Celje.
Pereče je postalo izvajanje proraču-
nov bivših občinskih odborov, pri ka-
terih je nastal občuten izpad na dohod-
kih, ki niso bili v vseh primerih realne
planirani. 2^to je občinski ljudski od-
bor sprejel na seji rebalans proračunov
s tem, da bodo izpadi v dohodkih pro-
računov pokriti z občinskimi doklada-
mi. Istočasno je občinski ljudski odbor
sprejel tudi rebalans predračuna no-
vega občinskega odbora z ozirom na
novo uvedene občinske doklade, kar pri
sestavi prvotnega proračuna ni bilo
ujKtštevano.
Občinski ljudski odbor je na tej seji
razpravljal tudi o stanju občinskih cest
in soglasno sklenil, da se za uprav-
ljanje teh cest ustanovi občinska cest-
na uprava, ki bo skrbela za vzdrže-
vanje cest in mostov.
Odborniki so ugotovili, da je potrebno
za ureditev pokopališč na območju ob-
čine Žalec ustanoviti upravo pokopa-
lišč, ki bo delala po navodilih Sveta
za komunalo in v skladu s pravkar
sprejetim zakonom. Sklep o ustanovitvi
pokopališke uprave je bil soglasno spre-
jet.
Med važnimi sklepi zadnje seje je
bil tudi sprejem odloka o obvezni tu-
berkulinizaciji goveje živine. Živino-
rejci t»odo ta odlok sigurno pozdravili,
ker bodo s tuberkulinizacijo ugotovili,
ali imajo bolno ali zdravo živino.*
Dalj  časa so razpravljali o odloku
0 plačevanju pavšalne skočnine in o
plačevanju vzdrževalnine rejcem ple-
menskih bikov. Odlok predvideva pav-
šalno plačevanje v znesku din 500 na
telico staro nad eno leto, ali 1 kravo.
Nekateri odborniki so smatrali, da je
pavšalna skočnina v znesku din 500
previsoka. V razpravi pa je prevladalo
mnenje, da sedanja pavšalna skočnina
v znesku din 300 ne zadošča za kritje
stroškov bikorejcem in se le-ti branijo
rediti plemenjake. Zato je bil sprejet
odlok o pavšalni skočnini din 500, s
tem, da Občinski ljudski odbor skupno
s kmetijskimi zadrugami skrbi za za-
dostno število plemenjakov, katerih se-
daj občutno primanjkuje.
Na seji je bil izvoljen tudi Svet za
varstvo matere in otroka. Ob koncu
seje so odborniki razpravljali še o pro-
blemih hmeljarstva, predvsem o na-
bavi hmeljevk in umetnih gnojil, ki jih
bo za hmeljarje, ki bodo hmelj kon-
trahirali dovolj, in sicer 3000 kg na
1 ha njiuske površine zasejane z hme-
ljem.
IZ ZUSMA
Pred dnevi je bil v šoli Dobrina občni
zbor prosvetnega društva. Tisti, ki po-
znajo to, med griče stisnjeno vasico,
vedo, da je tu že dobro leto precej živo.
Okoli novega .leta 1955 je bila dvorana
izgotovljena; takrat se je začelo kul-
turno udejstvovanje Zusemčanov. Mla-
dina, ki je bila prepuščena sama sebi,
ni imela nobene organizacije, kjer bi
našla po delu razvedrilo, se je zdaj z
veseljem oprijela dela v društvu. Dra-
matski odsek je od takrat uprizoril 4
igre. Zdaj se učijo igro »Preprosti
ljudje«. Tudi mešani pevski zbor imajo.
K. s.
Vse kaže, da se bo cena mleku dvignila
Le Z večiim odkupom mlčka je računati na padec
prodajne cene
Na seji širšega živinorejskega odbo-
ra OZZ v Celju so pred dnevi poleg
ostalih vprašanj razpravljali tudi o od-
kupu mleka. Zlasti živa razprava se je
razvila Pip poročilu ing. Cizeja, ki je
obširno obrazložil vzroke, zakaj pri-
manjkuje mleka v zimskih mesecilu
Po njegovem mnenju je eden glavnih
vzrokov prenizka odkupna cena. Ana-
liza kaže, da je proizvajalčeva cena
mleku pri molznosti 2000 litrov letno
24,93 dinarjev v privatnem sekorju in
2,50 dinarjev v socialističnem sektor-
ju. Ta razlika v ceni med obema sek-
torjema nastopa zaradi tega, ker ima
socialistični sektor do družbe večje da-
jatve in ker je vsa delovna sila social-
no zavarovana. To pa ni slučaj pri za-
sebnih kmetovalcih, Icar seveda vpliva
na ceno. *
Razumljivo je, da tako stanje vpliv«
tudi na prodajo mleka, ker je povpreč-
na odkupna cena 23,70 dinarjev nižja
od proizvodne cene in zaradi tega ni
privlačna za živinorejca. Razen tega pa
tudi visoka cena maščobam nudi mož-
nost večjega donosa v bilo kakršnikoli
predelavi mleka.
Ce гасгшато, da proizvajalec proda
100 litrov mleka s tolščo 3,8%, zakar
dobi po litru 23 din, znaša to 2300 di-
narjev. Ce pa isto količino mleka po-
sname, dobi 5,25 kg surovega masla, ki
ga proda po 450 din in prejme zanj
2362 din. Torej več kot za mleko. Pri
tem mu pa ostane še 85 litrov iKJsne-
tega mleka s katerim krmi prašiče ali
teleta, kar mu zopet vrže nekaj de-
narcev. Naši živinorejci se tega dobro
zavedajo. To so vzroki, da živinorejci
za prodajo mleka niso zainteresirani.
Rajši ga predelajo, ker jim vrže nekaj
več, razen tega pa jim ga ni treba no-
siti v zbiralnico.
To so dejstva, ki jih ne smemo pre-
zreti. V interesu dviga živinoreje, ka-
kor tudi preskrbe industrijskih središč
z mlekom bo treba pristopiti k dvigu
odkupne cene. Tako bodo živinorejci
prav gotovo raje oddajali mleko. Cira
več bo pa podjetje odkupilo mleka, tem
lažje bo znižalo prodajno ceno, ker se
bodo na ta način zmanjšali prevozni in
ostali režijski stroški. Vsekakor bo tre-
ba paziti, da se zaradi višje odkupne
cene ne bo preveč dvignila prodajna
cena mleku, kar bi našega iwtrosnika
občutno zadelo.
Odkup mleka je zelo važen in je
prav, da se o tem obširno razpravlja.
Tudi organizacije SZDL na vasi naj
bi o tem razpravljale ter nudile kme-
tijskim zadrugam jwmoc pri odkupu.
Le tako bomo z nekaj dobre volje in
zavesti znatno povečali odkup rnleka
sicer z nekaj višjo odkupno ceno in se-
veda z višjo prodajno ceno, vsaj v za-
četku. V kolikor pa bo kmetijskim za-
drugam uspelo odkupiti vso razpolož-
ljivo količino mleka na naši vasi, b»
temu primerno sledilo tudi znižanje
prodajnih cen.
OLEPŠEVALNO
n
TURISTIČNO DRUŠTVO
s STALNO TURISTIČNO
KONFERENCO — CELJE
ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN
PRIJATELJEM DRUŠTVA V NO-
VEM LETU 1956 SE VEC USPEHOV
IN ZADOVOLJSTVA
Zasedanje Sveta za gospodarstvo
OLO Celte
(Nadaljevanje s 1. strani)
Svet za gospodarstvo je bU mnenja,
da v novih pogojih, ki jih narekujejo
nove smernice v gospodarstvu, kjer
obrtništvo lahko odigra zelo važno vlo-
go pri izdelavi predmetov široke po-
trošnje, mora postaviti obrtništvo na
bolj zdrave in čvrste noge. V ta namen
je svet sprejel nekaj koristnih sklepov,
ki jih bo predlagal okr. ljudskemu od-
boru. Da bi obrtništvo v okraju izbolj-
šali, bo treba najprej, da bodo občinski
odbori sestavili pregled stanja in po-
treb obrtništva po strokah na svojem
področju. Ravno tako naj bi po to-
varnah sestavili preglede postranske
obrtniške dejavnosti ter ugotovili, ko-
liko obrtnikov je zaposlenih v indu-
striji. Nikakor ni prav, da so mnogi
obrtniki zaposleni v industriji, kjer naj-
večkrat službe ne opravljajo v redu, po
delovnem času pa pridno šušmarijo in
tako na lahek način pridejo do
dvojnih zaslužkov. S tako prakso bo
treba prenehati in te ljudi vključiti
nSzaj v obrtništvo. Do sedaj je pa tak-
šno stanje omogočalo ravno dejstvo, da
obstoječo obrtniške delavnice, ki imajo
premalo kadra in so premajhne po
zmogljivosti, niso bile v stanju zado-
voljiti vseh potreb po obrtniških sto-
ritvah. V Celju bi bilo koristno usta-
noviti tudi obrtniško uslužnostno pod-
jetje, ki bi opravljalo male usluge v
gradbeništvu in popravilu hiš, saj ravno
pri teh delih prihaja šušmarjenje naj-
bolj do izraza. Za preskrbo obrtniških
delavnic ter obrtnikov s potrebnim
materialom bi bilo potrebno v Celju
ustanoviti tudi obrtniško zadrugo. V
večjih središčih, kot so Šoštanj, Velenje
in Žalec pa naj bi ustanovili va-
jenske šole. Ko bodo dane možnosti, bi
bilo nujno potrebno, da bi v Celju usta-
novili šolo z internatom, ki bi lahko
sprejela 700 do 800 vajencev.
Svet je sklenil predlagati zboru pro-
izvajalcev tudi spremembo družbenega
plana ze letošnje leto, ki bo ugodno
vplivala na razvoj obrti v okraju. Po
tej spremembi bodo socialistične obrtne
delavnice, ki zaposlujejo do 5 delavcev,
izpolnjevale le pavšalno obveznost, z
vsemi presežki pa bodo te delavnice
prosto razpolagale. Doslej so morale
namreč 80% presežkov odvajati okraju.
Ob'tne -"elavnice :n m?n'ša obrtna
podjetja, v katerih je zaposlenih več kot
5 delavcev, pa bodo po tej spremembi
odvajale okraju le 70% presežkov (do-
slej 80%) in še ti se bodo koristili le
za razvoj obrtništva, saj se bodo ste-
Icali v investicijski sklad za pospeše-
vanje obrtništva. ,
CELJSKI TEDNIK, 23. decembra 1955
Stev. 51 — stran 3
Pionirji in cicibani - Mu iVIraz je že na poti
Vedno bliže in bliže so novoletni dne-
vi. Zima se včasih malo ризпија s sne-
gom, toda nikakor noče x>obeliti klan-
cev in livad. Vam pionirjem in ciciba-
nom se je nestrpnost vselila v drobna
srčeca. Pričakujete svoj praznik — No-
voletno jelko, pričakujete sneg in z
njim veselo smučarijo ter sankanje. Ne-
koliko tesno pa vam je, ko čakate nâ
rede za prvo šolsko polletje, ki bodo
odločali, če bodo vaše male počitnice
vesele ali žalostne.
Vam je že kdo povedal, dragi pio-
nirji in cicibani, zakaj so novoletni
prazniki predvsem vaši? Vprašal sem
Dedka Mraza, pa nam je takole pove-
dal. Novo leto pomeni nov čas. Nov
čas pa je bodočnost. Ker pa je mar-
šal Tito rekel, da ste vi — pionirji in
cicibani — naša bodočnost, potem je
praznik prihajočega leta, praznik no-
vega obdobja, vaš praznik. Z vsakim
obiskom Dedka Mraza, z vsako prosla-
vo novoletne jelke, ste bliže svojim bo-
dočim dolžnostim. Nekega dne pa, eni
prej, drugi spet pozneje, boste prene-
hali biti otroci, postali boste odrasli
možje in žene, gradili boste, delali,
ustvarjali in odločali o našem skupnem
življenju.
Veste, dragi pionirji in cicibani, da
me je Dedek Mraz pokaral, ko sem ga
obiskal in vprašal, če misli tudi letos
priti v Celje in druge kraje naše ožje
domovine. Veste kaj je rekel? Rekel
je, da sem pozabljiv, ali pa sem
na ušesih sedel takrat, ko ste mu v
pravljični vasi vzklikali »na svidenje
drugo leto,« on pa vam je pomahal v
pozdrav in gromko odgovoril »na svi-
denje ob novem letu 1956.«
No, pa mi je Dedek Mraz vseeno po-
vedal kdaj misli priti in koga bo vse
pripeljal s seboj. »Zadnjič ste kar po
svoje napisali,« je dejal, »ko ste celj-
skim malčkom napovedali da pridem
26. in 27. decembra v Celje.« Hudo-
mušno se je nasmehnil in dodal. »Na-
lašč me 26. še ne bo. Zato pa bom v
Celju obiskal dobre pionirje in cici-
bančke 27. in 28. decembra. Popravite
zdaj svojo zmoto kakor hočete!« je še
pritrdil.
Naj bo že kakor hoče, najvažnejše je,
da bo Dedek Mraz prišel, mar ni tako?
Ker mora veliko obhoditi, ker ga po-
vsod vabijo, bo v Celje prišel ob do-
ločeni uri. Oba napovedana dneva bo
prišel popoldne ob petih v pravljično
vas. Ko mi je povedal kako bo ta vas
letos spet lepa in v kako pestrem
spremstvu bo prišel, se je še mene, ki
sem vendar že zdavnaj prenehal tr-
gati hlače v šolskih klopeh, polastila
silna radovednost. Osebe in živali iz
pravljic, ki jih tako radi prebirate, so
se mu ponudile, da ga bodo spremljale
na tej poti...
Kaj bi verižil po ovinkih. Kar na-
ravnost vam povem, da boste spet vi-
deli živo Snegulčico, Janka in Metko,
dvorjane, čarovnico, vojake, volka,
medveda in še mnogo drugih zanimivih
junakov, ki sem jih jaz že pozabil, vi
pa jih boste takoj spoznali.
Dalje mi je Dedek Mraz povedal, da
letos ne bo imel časa, da bi po mestnih
ulicah priredil sprevod, pač pa je na-
ročil, da bi v Celju pripravili filmske
predstave za otroke in druge prireditve.
Dalje je naročil naj spomnim pisatelje
in pesnike, da bodo tudi v našem listu
napisali kaj lepega za vas. Za praznike
boste dobili tudi drobno knjižico s
pravljicami in povestmi in pesmicami,
pa tudi celjski radio bo ob večerih za
vas po naročilu Dedka Mraza pripove-
doval lepe zgodbice.
Toda nikar ne mislite, pionirčki in
cicibani, da bo Dedek Mraz prišel praz-
nih rok. Sicer mora tudi on stediti, ven-
dar bo najboljšim odredom prinesel
smuči, sanke, knjige in druge lepe stva-
ri. Obdaroval bo tudi otroke po mladin-
skih in dečjih domovih, enako tudi pi-
onirske odseke pri društvih. Pozabil pa
sem vprašati, kje so ga še kaj posebej
povabili. Morda, ali pa prav gotovo, bo-
do ponekod še posebej pripravili za vas
prireditve, na katerih bo Dedek Mraz
obdaroval najboljše.
Veste, bojim se, da bi mi Dedek Mraz
očital da sem čveka, ker sem vam vse
naprej povedal. Toda prepričan sem,
da nisem nič hudega storil in da ga
zato ne boste nič manj željno pričako-
vali in dočakali? Da pa ne bo res hud
na mene, pridite vsi k sprejemu. Torej
še enkrat, da ne boste pozabili: Dedek
Mraz pride dvakrat: 27. in 28. decembra
ob peti uri popoldne. Do takrat pa bo-
dite pridni, da vas bo vseh vesel.
Z občnega zbora sindikalne
podružnice v podjetju Ceieia-Sad
Sindikalna podružnica podjetja »Ce-
leia-Sad« je pred dnevi imela občni
zbor. Med gosti je bil navzoč tudi taj-
nik republiškega odbora sindikata ži-
vilske industrije tov. Ber gant, zastop-
nik OSS, zastopnik Tovarne emajlirane
posode in član mladinskega komiteja.
Poročilo, ki ga je podal predsednik tov.
Janko Vedlin je bilo obširno in je za-
jelo vse probleme podjetja. Zanimiva
je bila razprava, saj je vrgla vse dobro
in slabo na dan. Člani so grajali, da
podjetje nima mladinske organizacije,
čeprav je okoli 40 mladincev v kolek-
tivu. Prav tako bo treba v bodoče po-
lagati več pHDzornosti na družbeno kon-
trolo, katera je ravno v tem podjetju
potrebna. Člani so se zahvalili staremu
odboru za uspešno delo, ki je bilo zelo
otežkočeno, saj do pred kratkim v ko-
lektivu sploh niso imeli delavskega
sveta.
IZPRED LJUDSKIH SODIŠČ Z DRUGE PLATI...   ,
Pritožba na nepravo mestoj
Okrajno sodišče je v izvršilnem po-
stopku dovolilo prisilno izselitev stano-
valca na podlagi pravnomočne sodbe,
ker je stanovanjska uprava nakazala
stanovalcu drugo primerno stanovanje
z odioîbo, ki jo je potrdilo tudi tajniš-
tvo za gospodarstvo OLO. Tako so bili
podani pogoji za prisilno izselitev po
62. čl. uredbe o upravljanju stanovanj-
skih hiš. Stanovalec se je pritožil zoper
izvršilno dovolilo, češ da po stanovanj-
ski upravi nakazano stanovanje zanj ni
primerno. Sobe.so sicer večje kakor v
odpovedanem stanovanju, vendar so v
skrajno slabem .stavbenem stanju,
shramba in kleti so brez oken, elek-
trična napeljava je provizorična, soba
na severno stran je brez sonca in zra-
ka, okna morajo biti ves dan zaprta,
ker leži stanovanje v pritličju na pro-
metni cesti.
Okrožno kot pritožbeno sodišče je za-
vrnilo pritožbo iz razlogov: st-anovalec
se je že svoječasno pritožil zoper od-
ločbo stanovanjske »uprave rekoč, da
nakazano mu stanovanje ni primerno.
Druga upravna instanca, tajništvo za
gospodarstvo OLO, je zavrnilo pritožbo
rekoč, da je nakazano stanovanje pri-
merno. Ker se je to zgodilo že po novi
republiški uredbi o razdeljevanju in
odpovedi stanovanja z dne 24. 5. 1955,
sodišče ne more več odločati o tem, ali
je dodeljeno stanovanje primerno ali
ne (2. odst. 32. čl. rep. uredbe o raz-
deljevanju in odpovedi stanovanj) v
smislu 62. čl. zvezne uredbe o uprav-
ljanju stanovanjskih hiš. Ugotovitev v
pravnomočni upravni odločbi, da je do-
deljeno stanovanje primerno, je za so-
dišče obvezna. Prisilne izselitve torej
ni mogoče preprečiti.
POZOR!
Komisijska trgovina v Celju
je uredila novo sprej emails če za rabljene predmete, in sicer na
TOMŠIČEVEM TRGU 12 — DVORIŠČE DESNO
.V PRODAJO SPREJEMAMO:
1. GLASBILA: harmonike, trobente, klarinete, radioaparate, dobre gra-
mofone, violine itd.
2. Šivalne stroje, kolesa, motorje vseh vrst, risalne pribore, fotoaparate,
lestence, pisalne stroje, računske stroje ter razne dele za avtomobile
in kolesa.
3. Zlate predmete, drage kamne, ure in podobno.
4. Vse vrste porcelanastih predmetov, kot servisi, kipi za dekoracijo ter
jedilni pribor.
5. Vse vrste oblek, plaščev, posteljno in namizno perilo, galanterijske
predmete, bižuterijo in obutev.
6. Dobro ohranjeno pohištvo — antično pohištvo, slike itd.
7. Smuči, drsalke in i>odobno.
Vse navedene predmete sprejemamo v prodajo vsak dan, razen petka
in sobote, od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure.
Uspešno delo Mladinskega doma
„Ivanke Uraniekote^' v Dobrni
Poslopje, ki je nekoč služilo za raz-
košno življenje izkoriščevalcem našega
kmečkega delavca, je že takoj po kon-
čani vojni dobilo svoj drugi namen.
Ljudska prosveta je ustanovila še da-
nes obstoječi mladinski dom za otroke
brez staršev in socialno šibke. Z ^ za-
dovoljstvom človek zasleduje njihovo
brezskrbno življenje, ki je polno ve-
selja. Tako sem se tudi odločil, da po--
iščem nekoga iz njihove sredine, da se
podrobneje seznanim z načinom njiho-
vega življenja.
Trinajstletni pionir Štrukelj Maks mi
je z veseljem odgovarjal. Spoštljivo mi
je pripovedoval o skrbi, ki jo imajo
njegovi predpostavljeni do otrok v vsa-
kem pogledu. Hrana je zelo dobra in
dodatka ne manjka. Oblečeni so dobro,
pričakujejo pa še pošiljko novih zim-
skih oblek in čevljev. Tekmujejo v
učnem uspehu in lepem vedenju, za
kar so tudi nagrajeni. Kulturnopro-
svetno delo je zelo živahno. Diletant-
ska skupina je pripravila partizansko
enodejanko za proslavo Dneva republi-
ke. Imajo tudi lastni pevski zbor, bo-
gato knjižnico, lepo urejeno učilnico in
i??ralnico. Šah zelo radi igrajo in prav
tako ne zaostajajo s športom. Prirejajo
razna tekmovanja v nogometu itd. Med
počitnicami so bili na morju in zado-
voljni so se vrnili. Prav posebej me je
presenetilo, ko mi je povedal, da mno.-
gi pletejo sami nogavice. Največjo za-
slugo pri tem ima vzgojiteljica Angela
GOSPODARSKO PODJETJE
»Reklama«
CELJE, TITOV TRG 2 — Telefon 26-31
želi svojim cenjenim pos-lovnim prijateljem obilo sreče in uspeha
V NOVEM LETU 1956
ter se še nadalje priporoča!
Davčno službo po občinah bo treba zaostriti
Pri obravnavanju davčne problema-
tike je bil Svet za gospodarstvo pri
OLO Celje na svoji zadnji seji mnenja,
da morajo občinski odbori vse davke
dosledno in pravočasno izterjati. Do-
slej so davčno službo ponekod podce-
njevali, ker so se' proračuni ustvarjali
pretežno iz dohodkov iz industrije. Ker
pa bodo bodoči proračuni sloneli na do-
hodkih iz kmetijstva, obrtništva ter
privatnih poklicev, too treba davčno
službo zaostriti ter dati občinam spo-
soben kader, ki bo tej nalogi dorasel.
y okraju je nekaj občin, kjer finanč-
nih kadrov ni dovolj in so zaradi tega
pri plačevanju davka najslabše. Neka-
teri občinski odbori se premalo brigajo
za izterjavo davkov, f>onekod pa še
sploh nimajo davčnih izterjevalcev. V
bivšem celjskem okraju (brez Celja in
Šoštanja) davčna odmera za letos ni
dosti višja od odmere v letu 1953. Ce
pa upoštevamo, da so letos cene Icme-
tijskih prideLkov dosti višje kot leta
1953, ter da so dohodki kmetov zaradi
dobre letine hmelja in sadja dokaj
višji, pridemo do zaključka, da je letos
davek nižji kot 1953. leta. Znano je
tudi, da se je letos življenjski standard
kmetov dvignil za 12 do 15%, medtem
ko je standard delavcev padel za 8%.
Zato so vsi pogoji, da se davek letos v
celoti izterja. Vendar so nekatere obči-
ne z davki v zaostanku. V obč. 81. Ko-
izterja. Vendar pa so nekatere občine
z davki v zaostanku. V občini Slov. Ko-
njico dolgujejo še 68% davkov, v Ro-
gaški Slatini 84%, v Kozjem 85% ter
v Celju 90% davkov iz kmetijstva. Naj-
boljše so občine Šentjur, v kateri so
zbrali skoraj ves davek, dalje občina
Planina in Vojnik. V celotnem celj-
skem okraju, brez Šoštanja in Celja,
je doslej zbranih le 87% davkov iz kme-
tijstva. Občino dolgujejo še 38 milijo-
nov dinarjev davka.
Nič boljše ni stanje pri izterjatvi
obrtniškega davka, saj obrtniki v celj-
ski okolici dolgujejo še okoli 7 milijo-
nov din davka, v mestu Celju pa dol-
guje nekaj večjih obrtnikov kar 21 mi-
lijonov dinarjev na račun tretje akon-
tacije.
Svet je razpravljal tudi o imobili-
zacijskih sredstvih, ki bi jih bilo treba
poravnati še letos. Iz skladov za prosto
razpolaganje podjetij okraj trenutno
lahko vrne 87 milijonov dinarjev. V
kolikor bo okraju uspelo plačati iz pro-
računskih presežkov okraja do konca
leta 100 milijonov dinarjev, bo z novim
letom okraj imel še 73 milijonov di-
narjev dolga na račun imobilizacije.
Obvezni zdratnièkì
pregledi zaposlenih
Skoraj neopazno je šla mimo
nas izdaja republiške uredbe o
opravljanju prvih in periodičnih
zdravniških pregledov oseb v de-
lovnem razmerju, ki je izšla v
republiškem Uradnem lisiu šie-
Vilka 43, dne 13. 10. 1955.
Uredba loči prve in periodične
zdravniške preglede.
Preden nastopi delo, mora biii
zdravniško pregledan vsak dela-
vec ali uslužbenec, prav lako tu-
di oni, ki prekine delo za več
kot 6 mesecev, ali kdor spreme-
ni poklic.
Vsak delodajalec (iudi zaseb-
ni) mora osebo, katera hoče na-
stopiti pri njem delo, poslati na
zdravniški pregled v obratno am-
bulanto podjetja ali v splošno
ambulanto. Ta pregled se mora
izvršili pred nastopom dela. Na-
men tega pregleda je, da se ugo-
tovi zdravstveno stanje ter sploš-
na in poklicna delovna zmožnost
pregledane osebe. V primeru po-
trebe mora zdravnik odrediti še
ustrezen specialni pregled. O
pregledu se izda spričevalo, ki
se pošlje delodajalcu. •
Splošna in poklicna delovna
zmožnost se oceni s štirimj ka-
tegorijami in sicer: zmožen za
vsako delo; zmožen za delo ra-
zen za določeno delo (v vročini,
vlagi itd.);'začasno nezmožen za
delo; popolncrna in trajno ne-
zmožen za vsako delo.
Zdravniško spričevalo je ve-
ljavno 6 mesecev.
Zdravnikovo mnenje je obvezno
za delodajalca, ta pa ima, poleg
pregledane osebe, pravico, za-
htevati še pregled pred zdrav-
niško komisijo.
Stroške prvega pregleda nosi
pregledana osetia, razen za ose-
be, ki so prijavljene pri posre-
dovalnici za delo, kjer plača
stroške zavod za socialno za-
varovanje.
Periodičnemu zdravniškemu
pregledu pa so podvrženi vsi va-
jenci, vse zaposlene osebe do 18.
leta starosti in osebe, ki oprav-
ljajo zdravju posebno škodljiva
dela.
Podrobno je nadalje predpisa-
no v kakšnih rokih se morajo iz-
vrši'i periodični zdravniški pre-
gledi v posameznih, zdravju ško-
dljivih panogah gospodarstva.
Tako morajo biii na primer v to-
pilnicah svinca pregledani delav-
ci vsak mesec, pri delu s kro-
mom in njegovimi spojinami vsa-
kih 6 mesecev, pri proizvodnji
in uporabi arzena in njegovih
spojin vsakih 12 mesecev itd.
Teh zdravju škodljivih panog je
27 in je v vsaki predviden dolo-
čen rok za periodične preglede.
Uredba končno predvideva še
kazenske sankcije proti kršilcem
in se kaznuje z denarno kaznijo
do 100.000 din delodajalec, ki
sklene delovno razmerje z ose-
bo, ki ni bila prej zdravniško
pregledana, dalje če ne poskrbi
za pravočasni periodični pregled
lild., z denarnimi kaznimi do
10.000 din pa se kaznuje odgo-
vorna oseba v podjetju in zdrav-
nik, če kršijo predpise ie ured-
be.
Uredba končno še predvideva,
da se začnejo opravljali zdrav-
niški pregledi po tej uredbi naj-
kasneje 3 mesece po uvedbi
uredbe, t. j. najkasneje 13. janu-
arja 1956.
H. A.
Preveč zastopelili nozorov pri obrtniltlli...
»MOJ VAJENEC BO PRI MENI TAKO
DELAL, KOT BOM JAZ HOTEL...«
Nedavno je v Celju Vajenska šola
raznih strok I. imela posvetovalni se-
stanek z mojstri svojih učencev-vajen-
cev. Ker se je sestanka udeležilo zelo
lepo število povabljencev, bi človek
pričakoval, da bodo mojstri iznesli več
problemov glede dela in odnosov moj-
strov do vajencev in obratno. Razprava
pa se ni razvila v to smer, kljub temu,
da je upraviteljica šole, tov. Darinka
Joštova v svojem referatu odprla pot
in dala podlago za mnogovrstno raz-
pravo. Toda člove'k je imel vtis, da so
celjski in okoliški mojstri navalili v
to dvorano z glavnim namenom, da se
zoperstavijo šoli, ki »daje potuho« nji-
hovim učencem-vajencem. Ta šola v
naši socialistični družbi »daje potuho«
nemara v tem, ker današnjemu va-
jencu ne dovoljuje iste legitimacije, kot
jo je imel vajenec v predaprilski Jugo-
slaviji, ko je bil »Laufbursch«, hlapec,
pestunja in pometač. Morda zato, ko
mojstre na mil ali strog način poziva,
naj razumevajoče, tovariško in s člove-
ško vestjo pomagajo šoli in družbi, ko
gradi in oblikuje mladega človeka?
Razen tovariša iz »Avtoobnov^e«, ki
je s pametnimi predlogi stvarno po-
segel v razpravo ter razen nekaj pri-
pomb o vodenju delo^vniških dnevnikov
vajencev, niso mojstri pokazali pra-
vega zanimanja, da bi skupno s šolo
skušali reševati občasne probleme iz
življenja in dela naše vajenske mla-
dine. Pač pa se je razvila nad vse bur-
na razprava o vprašanju, ali se naj
vajenec udeležuje plesnih vaj ali ne.
Vodstvo šole se namreč zaveda, da
je vajencu treba nuditi ne samo delo,
temveč tudi razvedrilo. S precej borbe
z mojstri je šoli uspelo preskrbeti va-
jencem gledališki abonma. Na pobudo
mladinske organizacije pa bi na va-
jenski šoli radi organizirali tudi plesne
vaje, kot jih imajo višji letniki tudi v
drugih šolah. S privolitvijo staršev in
mojstrov naj bi se plesnih vaj udele-
ževali samo tisti vajenci, ki so stari nad
16 let in ki v šoli in na delovnih me-
stih prav dobro uspevajo.
Razprava o tem vprašanju, ki je tra-
jala kaki dve uri, je dokazala, da
mojstri še vedno starokopitno gledajo
na svojega vajenca in da ne vidijo ni-
kake potrebe po njegovem kulturnem
izobraževanju. V razpravo so padale
neumestne in duhu sedanjega časa po-
vsem neprimerne pripombe energičnih
mojstrov: »Vajenec naj se samo uči,
po treh letih pa naj dela, kar hoče«.
Ali: »Moj vajenec bo pri meni tako
delal, kot bom jaz hotel!« Ali: »Va-
jenec je zame samo vajenec kot je re-
krut za vojsko samo rekrut« itd. Takim
in podobnim izjavam »sodobnih« moj-
strov so ostali, bolj »tihi« mojstri po-
trdili z aplavzom. Le redke izjeme so
si upale stopiti iz kroga solidarnosti
in pribiti: »Malo plesa za tiste, ki so
v šoli in v delavnicah pridni, je čisto
prav:. Ce ne bodo plesali tu, bodo go-
tovo iskali prilike plesati kje drugje.«
Neprizadet opazovalec je lahko s tega
sestanka mojstrov odnesel vtis, da se
današnji mojstri protivi j o takim ukre-
pom zgolj iz dejstva, ker so nekoč sami
kot vajenci bili preveč maltretirani, pa
ne razumejo, da nov čas v naši sociali-
stični družbi mora pripraviti našemu
vajencu lažje in lepše življenje. Zato
pa se še danes dogajajo primeri, da
mojster pokaže vrata vzgojitelju, ko
pride intervenirat za učenca-va j enea.
Vsi mojstri tudi ne upoštevajo zakoni-
tih predpisov v pogledu plač vajencev
in prostih dni. Znani so primeri, ko je
učenka v dveh letih učenja imela samo
dva prosta dneva, po zakonu pa bi ji
pripadal vsakih 14 dni en prosti dan.
So pa tudi primeri, da učenka frizerske
stroke dela pri raznih »domačih« delih
tudi do 9. ure zvečer in ji mojster ni-
koli ne privošči niti enega prostega dne.
Kaj pravi k temu Obrtna zbornica?    -
Ster. 51 — stran 8
CELJSKI TEDNIK, 23. decemtnra 1W5
ŠPORT
Za razvaj miožične in zdrave ljudske telesne vzgoje
V teh dneh je Izvršilni svet LRS
ustanovil in imenoval komisjo za te-
lesno vzgojo, katere naloga bo pred-
vsem skrb za razvoj in pospeševanje
široke in vsestranske telesne vzgoje.
Med člani komisije je tudi tov. Ančik
Jože, član Partizana Celje.
Potrebo po tej komisiji smo že več-
krat poudarjali. Društva na terenu pa
pričakujejo, da bodo tudi v celjskem
območju pristopili k ustanavljanju Sve-
tov za telesno vzgojo za razvoj mno-
žične, zdrave in načrtne ljudske te-
lesne vzgoje. Tov. Mihia Marinko je na
zadnji seji glavnega odbora SZDL Slo-
venije nakazal več perečih problemov
v našem telesnovzgojnem življenju.
Med drugim je dejal, da naše politične
organizacije in organi družbenega
upravljanja v občini pa tudi po okrajih,
z redkimi izjemami, močno zanemarjajo
vprašanje družbenega življenja in udej-
Btvovanja doraščajoče mladine. Zal mo-
ramo danes ugotoviti, da se dokajšen
del naše doraščajoče mladine predaja
negativnim športnim strastem, da išče
svoje razvedrilo v navijaštvu, pijan-
čevanju, da je prepuščena vsem sla-
bim učinkom izključno enostranskega
izživljanja v iskanju zabave po bez-
nicah. Danes imamo tako sliko, da je
množična udeležba v raznih panogah
telesne vzgoje do neke mere še zadovo-
ljiva do kakega 14. leta starosti, potem
pa nastaja vrzel. Za tako stanje so
predvsem odgovorni razni klubski in
enostransko usmerjeni funkcionarji v
športu, kakor tudi prezahtevni, samo k
vrhunski telovadbi strmeči telesno-
vzgojni vaditelji. Iz teh skrajnosti na-
stajata resen politično-družbeni pro-
blem in velika škoda za razvoj zdrave
in koristne telesne vzgoje. Zato se tu
resno postavlja vprašanje snovanja
družbenih organov, komisij in svetov
za telesno vzgojo, ki bi temeljiteje raz-
pravljali o tej problematiki, Telesno-
vzgojne organizacije in mladinska vod-
stva bi morale mnogo tesneje sodelo-
vati in izenačiti svojo aktivnost za
pestrejše udejstvovanje mladih ljudi.
Današnja prevelika razdvojenost med
kulturnoprosvetnimi, telesnovzgojnimi
in športnimi organizacijami nujno vodi
k nezaželenim rezultatom. Mladina v
telesnovzgojnih, zlasti pa v športnih
organizacijah je v pogledu moralne,
idejne in kulturne vzgoje v pretežni
meri zanemarjena. Telesnovzgojne or-
ganizacije bi morale poleg splošne te-
lesnovzgojne dejavnosti razviti čim
večjo pestrost v gojenju raznega šport-
nega udejstvovanja, da bi eno in drugo
bilo v medsebojnem izpopolnjevanju,
kar bi napravilo te organizacije pri-
vlačne za mladino. Športne organiza-
cije bi se morale manj pehati samo za
vrhunskimi in rekorderskimi rezultati
in se odločno boriti proti pojavom klu-
baštva, surovega navijanja in podob-
nim škodljivim strastem, ki povsem
enostransko razvijajo telo in občutno
škodijo moralno-politični vzgoji mla-
dine. Življenje v telesnovzgojnih in
kulturnoprosvetnih organizacijah bi se
moralo razvijati v čim tesnejšem med-
sebojnem kombiniranju. Na ta način
bi skozi te organizacije mogli bolj vpli-
vati na celotno usmerjenost in idejno
oblikovanje mladine, kjer bi se v ve-
liko večji meri usposabljala za svoje
udejstvovanje na vseh ostalih področ-
jih družbenega življenja.
TÜ je množica odprtih problemov, ki
dajejo iniciativo za oblikovanje raznih
svetov, komisij in podobno, v katerih
bi sodelovali i stari i mladi v občem
smotru za vsestransko mobilizacijo mla-
dine, za njeno usposabljanje v našem
socialističnem družbenem življenju.
Naše osnovne organizacije — telesno-
vzgojna društva Partizan, športni klubi
ter društva — bodo v teh dneh na svo-
jih letnih skupščinah razpravljale o
svojih problemih, uspehih, napakah in
pomanjkljivostih pri delu. Naj bi te
tehtne misli tov. Mihe Marinka, pred-
sednika Ljudske skupščine LRS, bile
vodilo vsem našim telesnovzgojnim in
športnim delavcem pri njihovem na-
daljnem delu v letu 1956!
NOGOMETNO DRUŠTVO .KLADIVAR< CELJl
SUiion mm Giaziji, mcdelja, ». decembra 199f
ob 13,45 prijateljsko nogometno srečanja
REPREZENTANCA STUDENTOV LJUBLJANI
KLADIVAR
Za zaključek letošnje nogometne sezone bo
■astopilo T Celju moitro studeatov ljubljanske
univerze, т kateri nastopajo najbolju igralci
NK Odred in Ljubljane. V moštvu reprezen-
tance Ljubljane nastopajo: GeoreeTski. Pandur,
VidoTič, Gruden, Maruša. 2ižek. Jagodic, Osreč-
ki, Zdravkovič, Cekor. VojnoT in Mežan.
KEGLJANJE
»BETONc prvak celjske podzveze
V nedeljo je bilo na kegljišču Betona T
Celju končano moštveno prvenstvo kegljaSk«
podzveze Celje, ki se ga je udeležilo 10 mo-
štev. Naslov prvaka podzveze za leto 1955 je
osvojilo moštvo Betona z zelo dobrim rezulta-
tom. Drugouvrščeno moštvo Kladivar je precej
zaostalo za zmagovalcem. Moštvo Svobode Celje,
ki je nepričakovano zasedlo tretje mesto, si je
priborilo pravico sodelovanja v kvalifikacijskem
tekmovanju za sodelovanje т republiškem pr-
venstvu. Najboljši tekmovalec na prvenstvu j*
bil Marinček, ki je podrl 840 kegljev.
Rezultati tekmovanja so naslednji: Beton
4798, Kladivar 4492. Svoboda Celje 4379, Kovi-
notehna 4368. Gradiš Soitaaj 4320. Vrelec 4174,
13. maj 4120. Invalid 4115. Kovinar Store 4064
in Svoboda Liboje 3949.
TRGOVSKO PODJETJE
.lADRAN-
sporoča, da bo imelo v dneh od
29. do 31. decembra 1955 svojo
detajl prodajalno in drogerijo za-
radi inventure zaprto.
Istočasno želimo vsem svojim ce-
njenim odjemalcem srečno in ve-
selo NOVO LETO!
JOBIAVE IW OOLA8l|!
OPOZORILO
Opozarjan* Tse kiin« svete, lastnike hii, lo-
kalov in zemljišč na področja občine Celje, da
morajo, čim zapade sneg, očistiti pločnike pred
svojimi hišami, lokali ali zemljišči po vsej
dolžini, kakor tadi žlebov« ob pločniki za odtok
vode.
V prinir>ra |inIed|PK mnreio pmipati pločnik*
S žagovino, pepelom ali peskom, po potrebi
tudi večkrat dnevno.
Kršilci bodo po pooblastila Ljudskega odbora
občine Celje kaznovani po organu na licu mesta
8 IM din globe ali pa prijavljeni sodnika la
prekrike.
JavB* naprav« СеЦ«
RAZPIS
Droitvo za napredek gospodinjstva т CelJn
bo z januarjem 1956 organiziralo šivalno-
prikrojevalni tečaj tudi v popoldanskem čas«
po dva do trikrat tedensko.
Prijavite 8« pri krojaitvo Bizjak C«lj«, Vo-
dnikov« 13 do 5. januarja 1956.
RAZPIS  NAGRADNEGA  STAROSTNEGA
VARČEVANJA
Celjska mestna hranilnica razpisuje veliko
nagradno starostno varčevanje. V desetih letih
bo Izplačano 100.900 din vsem, ki bodo mesečno
vplačevali na hranilno knjižico in vplačali
71.000 din. Vsako leto bo deset varčevalcev na-
grajenih z denarnimi nagradami.
INFORMACIJE V CELJSKI MESTNI HRA-
NILNICL
SILVESTROVANJE
Olepševalno In turistično društvo prireja ve-
liko Silvestrovanje v vseh prostorih Mlinar-
jevega Janeza. Program — Cin-bnm — nagradno
tekmovanje. Predprodaja vstopnic v društveni
pisarni od 26. t. m. dalje od 10. do 12. ur«.
Avtobusni prevoz n« ob« strani oaignran.
SPREJMEMO V SLUŽBO
1 komnnalaega kontrolorja za kontrolo izva-
janja  »dlokov.  ki  jih   izdaja  Ljadaki  odbor
mestne «bcin«    Celje in 3 čistilce (čistilke)
ulic.
Ponudbe (pismene ali usimene) sprejema pi-
sarna Javnih aaprav Celje, Zidanškova ul. 18.
PRODAM čeden manjši lokal v Celju. Naslov
v   upravi lista.
PRODAM skoraj nov radio znamke >Nikel*
Teslac. Naslov v upravi lista.
PRODAM radio (6-cevni — Blaupunkl). Juterlek
Anton, Arclin 65. Vojnik.
PRODAM ugodno psa (kratkodlaki nem. ovčar).
Celje. Delavska 23.
PRODAM večjo enostanovanjsko hišn (in 2 lo-
kala) v Celju, vseljivo takoj, resnemu re-
flektantu. Naslov v upravi lista.
PRODAM šupo (6 X 16) v Celju, krito z opeko.
Naslov v upravi lista.
PRODAM lepo moderno kuhinjsko opremo,
in lep štedilnik, ki ne rjavi (rostfraj).
Naslov   v  upravi   lista.
PRODAM enodružinsko hišo z vrtom v centru.
Pismene ponudbe na upravo lista pod »Ugo-
den nakupe.
PRODAM vinograd 30 arov, gozd in vseljivo
elektrificirano hišo v bližini Rogaške Slatine.
Naslov v upravi lista.
KUPIM trosobne hišico z vrtom v dobrem
stanju, oddaljenost 1 uro iz mesta Celja.
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje v Šentjurju
pri Celju za enakega v Celju ali bližnji
okolici. Naslov v upravi lista.
UPOKOJENEC s stanovanjem išče osebno upo-
kojenko zaradi skupnega gospodinjstva. Po-
nudbe pod »Gospodinja« na upravo lista.
IZGUBIL se je pes ovčar »Viik«. Prosim naj-
ditelja, da ga vrne proti nagradi lastniku:
Rajer, Celje Trubarjeva 31.
ZAHVALJUJEM se gasilskim četam za požrtvo-
valnost ob priliki požara v Arclinu, zlasti pa
gasilcem iz Škofje vasi ter bratoma Vrečko.
Alojz^hča^ ArçUn
Izplačilo otroških dodatkov za mesec
januarÍ956
NOVO OPOZORILO
gospodarskim organizacijam, ustanovam in zavodom
Po sp<H-očiIa Zvezneta zavoda za
socialno zavarovanje bodo še pred
1. I. 1956 spremenjene določbe 67. čl.
nove Uredbe o otroškem dodatku z
dne 28. 7. 1955, objavljene v Urad-
nem listu FLRJ štev. 36/55 in sicea-
tako, da bo začetek uporabljanja te
uredbe pomaknjen na kasnejši čas.
Sedaj določen rok 1. januar 1956 bo
spremenjen.
Upravičencem do otroških dodat-
kov je zato potrebno otroške dotiki-
ke za mesec januar 1956 priznati in
izplačati še po prejšnji uredbi o
otroških dodatkih.
Vsa rospodarsika podjetja, ustano-
ve in zavode o tem obveščamo in jim
naročamo, da izplačajo dodatke za
otroke za mesec januar 1956 vsem
tistim upravičencem in v nespreme-
njenem znesku, ki lo imeli pravicp
do dodatka po prejšnji uredbL
Tistim upravičencem, ki so si pri-
dobili šele t 1. januarjem 1956 pra-
vico do dodatka po novi uredbi
(Uradni list FLRJ 36 55) in so jim
bile že izdane odločbe na osnovi te
uredbe, se otroški dodatek za me-
sec januar 1956 ne izplača. Na-
sprotno pa je treba izplačati otro-
ške dodatke za mesec januar 1956
onim upravičencem, ki so imeli pra-
vico do dodatka po prejšnji uredbi,
po novi pa jim je bil s 1. I. 1956
odvzet ali zmanjšan.
Omejitve izplačila otroških dodat-
kov, ki jih predpisuje Odlok o pred-
ložitvi potrdil (Uradni list FLRJ šte-
vilka 54/55) in ki so bile pred krat-
kim objavljene v časopisih, se prav
tako odložijo.
Upokojencem, ki bodo prejeli do-
datek po novih predpisih bo to v
januarju obračunano.
Okrajni aanrod za eoe. uvarovanje,
Celje
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili
naio drago nepozabno mamo
GOLOB   PAVLO
na njeni zadnji poti in darovali vence in cvetja.
Družina Golob.
POPRAYEK
V številki 5« »Celjskega tednikac objavljen«
zahvala se nanaša na F i 1 i p i č Aiojza-šo-
ferja iz Celja in ne na Filipič Franca, kakor j«
bilo pomotoma objavljeno,
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA
Dne 25. 12. 1955: dr. Bitenc Maks. Celje. Can-
karjeva ul. 11.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote od 18. ure do ponedeljka do t. ur«
ijutraj.
ŽELIM vsem oenj. strankam srečno in uspehoT
polno novo leto 1936.
Zupanec Ignac,
splošno krojaštvo. Zalee
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 14, dec, 1955 ob 20:
William Inge: Vrni se, mala Shcba — sobotni
abonma in izven.
Nedelja. 25, dee. 1955 ob 15. in 20:
Ranko Marinković:  Glorija — gostovanje ▼
Ravnah na Koroškem.
Torek, 27. dee. 1955 ob 20:
Ranko Marinković: Glorije — torkoT акопша
in izven.
Sreda, 28. de«. 1955 ob 19.30:
George Axelrod: Sedem Ut skomin — gosto-
vanje v Vojniku.
Četrtek, 29, dec. 1955 ob 20:
Ranko Marinković: Glorija — četrtkov «boa-
ma in izven. ^
KINO
KINO UNION. CELJE
Od 24. do 28. 12. 1955: »Sneg n« Kilimandiarn«.
ameriški barvni film.
25. 12. 1955 matineja »Smeh v raju«,
angleški film, ob 10. uri
Od 29. d« 2. 1. 1956: »Romeo in Julija«.
Predstave dnevno ob 18. in 30, uri. Ob во-
deljah ob 16.. 18. in 20. nri.
KINO DOM, CELJE
Od 26. do 30. 12. 1955: »Tajnost 8obe itev. 17<.
ameriški film.
Od 31. do 9. 1. 1996: »Do zadnjega«.
ameriški barvni film.
Predstave dnevno ob 18.15 in ai|19. Ob ne-
deljah ob 16,15. 18.15 in 20,15,
RADIO CELJE
Nedelja, 25. decembra
lO.lO  Iz opernega svet«
10.3«  Oddala za žene
10.55 Narodne in umetne pesmi v pri-
redbi Danila Bučarja poje Marij«
Tabor iz Celja
10.50 Iz partizanskih let: Marica Free«
— Smrti in svobodi nasproti
11,00  Kar ste želeli — to bomo zavrtelil
11.30 Zabavni zvoki, vmes reklame in
objave
Ponedeljek. 26. decembra
18.00   Poročila
18,10 Športni tednik
18.30 Dedek Mraz prihaja. . . (Novo-
letna oddaja za cicibane in pio-
nirje)
18.50  Prenos iz Ljubljane
Torek. 27. decembre
18.00  Poročila,   pregled  »Večera«
18,10  Sappe: Pesnik in kmet
18.30 Radijska igra: Trnuljčica (Novo-
letna oddaja za cicibane in pio-
nirje)
19.M  Prenoe iz Ljubljane
Sreda, 28. decembra
18.H  Poročila
18.10  Kar ste želeli — to bomo savHelil
18.30 Dedek Mraz oddaja za ciciban«
in pionirje
19.00  Prenoe iz Ljubljane
Četrtek, 29, decembra
18.N  Poročila, pregled »Večera«
18.10 Lepe melodije izvaja orkester
Mantovani
XiM  Prenoe iz Ljubljane
Petek, 30. decembra
18.N Poročila, pregled Celjskega ted-
nika
18.10 Hary James izvaja plesno glasbo
18.39  Prenoe iz Ljubljane
Sobota, 31, decembra
18.N  NOVOLETNA POSLANICA
18.И  Poročila
18.M  Kar ste želeli — to bomo zavrtelil
18.30 Z VESELIM SPOREDOM V NOVO
LETO I
M.N  Preno« iz LJnbljane
Nedelja, 1. januarja 199«
110*-14.N ODDAJA ZA NOVO LETO

Naročilnica
Podpisani.......
»Celjski tednike in prosim, da mi ga začnete redno pošiljati.
Naročnino letno 500 din ali polletno 250 din bodo pobirali
poštarji
S tem se «natram za rednega naročnika »Celjskega tednika«.
Datimi____
Podpis:
UPRATNI ODBOR LESNEGA PODJETJA ŠEMPETER OB SAVINH
razpisuje mesto
računovodje
Pogoj: Večletna praksa, po možnosti v lesni stroki. Ponudbe poslati
na upravni odbor podjetja. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop
službe takoj!
Vse stranke obveščamo, da bo
letni popis blaga (inventura)
v ČASU OD 3. DO VKLJUČNO 10. JANUARJA 1956
Prosimo, da stranke najpozneje do 31. decembra 1955 dvignejo naročeno
In pripravljeno blago, ker med inventuro ne bomo izdajali niti ne upo-
števali poznejših reklamacij!
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO USPEŠNO NOVO LETO
1  9 5 e
ZELEZNINAR CELJE
ESPERANTA
TRIDEKA LECIONO:
Sainton, geamUcoj!
Pasintfoje ni skribis «1 lu esperanti-
sto al Parizo. Cu vi jam ricevis respon-
dón? (Zdnjič smo pisali nekemu espe-
rantistu v Pariz, Ali ste že prejeli od-
govor? Jes, mi jam ricevis respondón.
Cu vi povas tralegi la leteron? Jes, aùs-
kultu!
Legi — brati, tralegi — prebrati.
Kara amikino!
Kun granda gojo ml tralegis vian le-
teron. Mi estas tre kontenta korespondi
kun vi. Mia profesio estas instruisto.
Mi tre satas instruí malgrandajn Infa-
nojn skribi, legi kaj kalkuli. Al miaj
lernantoj mi instruas ankaü esperan-
ton. Ili tre satas tion, Ofte mi donas al
ili uzitajn poštnoarkojn, kiujn mi rice-
vas de esperantistoj el aliaj landoj.
Mia urbo Parizo estas tre, tre granda.
Instruí — učiti, instruisto — učitelj,
kalkuli — računati,
uzi — rabiti.
Mi logas prokslme de latina kvartalo.
Tie troviêas la fama universitato Sor-
bono. (Tam se nahaja znamenita uni-
verza Sorbona.)
Kvartalo — mestna četrt,
fama — znamenit.
Mi jam tre gojas, se vi venos en Pa-
rizon. Mi montros al vi la urbon. Mi
finas kun la deziro; tis baldaùa revido.
Antaü Ol ni vojatos en Parizon, vi
devos ankoraùfoje skribi al via kores-
pondanto.
Kakšna je razlika med -OBLE In
FOJE? -OHL- je pripona, s katero tvo-
rimo množilne števnlke oziroma mno-
žino, dočim je FOJ- (fojo, foje) samo-
stojna beseda, ki izraža zaporedno de-
janje: La horloêo batas trifoje. (Ura je
udarila trikrat,— Zaporedoma.) Mi le-
gis la libron dufoje. — Knjigo sem bral
dvakrat.
Lastfoje — zadnjikrat, zadnjič.
Nun ni havas ankoraû iom da tempo
kaj ni povas tralegi la fablon: »La
ruza vulpo«, (Sedaj imamo še nekaj ča-
sa in lahko preberemo basen: Zvita li-
sica.)
Pazite na razliko besed: Fabio — ba-
sen (kjer živali govore) in fabelo —
bajka, pravljica,
ruza — zvit, lokav,
vulpo — lisica.
Do, bon volu legi la fablon!
Malsata vulpo sercas mangajon. Ci
eniras en kokidkorton, sed la kokikoj
estas en la kaêo,
Kokido — piščanec,
V besedi kokido imamo pripono -ID-,
ki označuje mladiča, potomca.
Koko — petelin, kokido — piščanec,
če vaio konj, če valido — žrel)e,
kago — kletka,
peni — truditi se,
rampi — plaziti se,
fermi — zapreti, malfermi — odpreti,
malfermajo — odprtina,
Gi penas trarampi, sed la malferma-
loj estas tro malgrandaj, (Trudi se
splaziti skozi odprtine, toda te so pre-
ma j ne.) Subite la vulpo ekflaras fro-
maêon. (Nenadoma zavoha lisica sir.)
Gì sekvas la odoron per sia nazo kaj
jen ekvidas, ke granda, nigra korvo
enflugas en la korton kaj ekkaptas per
sia beko grandan p^con da fromano el
la radkaptilo, kiu staras apud la kaêo.
Fromago — sir,
korvo — vrana, krokar,
rato — podgana,
ratkaptilo — podganolovka.
La korvo tiam rapide forflugas kaj
çidiêas sur la brančon de apuda arbo.
La vulpo alproksimigas al la arbo kaj
diras: »Ho, kiaj belaj plumoj (perje)
vin ornamas kaj viaj okuloj kiel steloj
brilas!« La korvo estas tre kontenta kaj
fiere elmontras siajn plumojn, sed fir-
me tenas la fromagon.
Fiera — ponosen,
firma — čvrst -a, -o.
La vulpo daürigas: »Vi estas la pie j
bela birdo, kiun mi iam vidiš.« Mi
aúdis, ke vi ankaü kantas tre bele, Ek-
kantu do por mi kanteton!
La vanta korvo malfermis la bekon
por ekkanti kaj la fromago elfalis el
la beko kaj falls en la bu¿on de 1«
vulpo.
Vanta — nečimern.
Por hodiaü sufičas. Gis la revido, ka-
raj gekaroaradoj!