8. fleMM V UOUmi • srab. 11. umno 1911 xuv. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniftvn prejeman: celo leto . pol leta četrt leta . na mesec. K 24— , celo leto......K 22- , 12-— pol leta......., 11-— . 6— I četrt leta........5-50 , 2— 1 na mesec......., 1-00 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Boaflova nllca it. 5, (v pritličju levo), telefon it 34. Izmaja vsak oan zvečer tonemil nedelle In pramlke. fiiserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. lezna številka velja 10 vinarjev. lSa plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Naroans tiskarna telefon it §5. .Slovenski Narod- velja po pošti: ca Avstro-Ogrsko: za Nemajo: celo Jeto.......K 25*— cc|0 jeto.......K 2S— ^VetaI odstopiti akcije, katere ponesrečen je je minuli teden uničilo vse njegove dalekosežne načrte, ki jih je imel gle-de na sanacije notranje-politienih razmer, predvsem na razširjenje parlamentarne večine in na sestavo kabineta. Ceško-nemški spor je ona •*kala, ob kateri se je razbilo že mnogo vladnih ladij in umljivo je, da se v«o pravico smatra to vprašanje kot najvažnejše v našem notranje-po-titičnem razvoju; rešitev češko-nem-škega spora ozdravi parlament ter stabilizira (v kolikor je pri nas v Avstriji o stabilizaciji sploh dopustno govoriti) ministrstva. Ta učinek češko-nomške sprave je torej v svojih posledicah važen za celo monarhijo, posebnega pomena hi postal tndi za nase slovensko razmerje napram Nemcem. Ne le v /jrolj politično-pedagoškem oziru. kakor se to običajno poudarja, temveč iz globljih in nujnejših vzrokov. Je neoporečno, da. so v postednih letih izgubljali tako češki kakor nemški poslanci iz Češkega na političnem vplivu v državnem zbora; v isti meri pa je rasel pomen alpske nemške nako silnih narodov na Češkem ni ie oviral njih in njihove dežele gospodarski razvoj, temveč je absorbiral njih silo in pozornost v taki meri, da je za nje postal češki deželni zbor večje važnosti kakor dunajski parlament. Zato je neoporečno stala državna politika zlasti v gospodarskem oziru pod »alpskim« vplivom. Vprašanje, kako se je pred leti omogočila Lrradnja alpskih železnic, označuje to dejstvo najmarkautnejše. Alpski Nemci so torej za enkrat gospodarji naše državne politike in baš to jim olajšuje njih silno prodiranje proti jugu, in njih z brezobzir- nostjo in brezvestnostjo izvajani na rodni boj zlasti proti Slovencem. V7 hipu, ko se razmere na češkem premene ter se vsaj najprepomejše točke češko-nemškega spora odpravijo, na-stane možnost česko-nemške kooperacije v državnem zborn, nujne vsled enakih gospodarskih teženj obeh narodov in njih ekonomične ekspanzi vnosti. V tem hipu mora pa tudi pasti alpsko-nemški vpliv iz nenaravno visokega, gospodarskemu pomenu alpskih dežel ne odgovarjajočega nivoja. V parlamentu bi v bodoče stali gospodarski interesi severnih avstrijskih dežel, predvsem kraljevine Leske, v popolnoma drugačnem nasprotju z onimi avstrijskega juga. In v zastopanju teh gospodarskih interesov se z vso silo uveljavi skupno postopanje Čehov in Nemcev iz Češkega tudi proti alpskim Nemcem, ki po številu premajhni, morajo iskati v dosedaj tudi gospodarsko popolnoma preziran ih Jugoslovanih, zlasti Slovencih, svojega narodnega zaveznika v stremljenju po vzdržanju gospodarskega ravnotežja s severom monarhije. To je glavni vzrok, da moramo tudi mi Slovenci slediti pogajanjem, ki se v Pragi najbrž kmalu zopet pričnejo, z vso pozornostjo in simpatijo. Kar se na Češkem v naroduo-politič-nem oziru doseže, to postane tudi za avstrijski jug ne le vzgojevalnega pomena, temveč mutatis m u ta nd i s vzorna forma, ki edino omogoča v velikih gospodarskih vprašanjih Trajno kooperacijo Nemcev in Slovencev v svrho obrambe skupnih gospodarskih interesov proti severni ekspanziji. V luči tega razmišljanju je tudi prav razumeti oster odpor vsega alpskega nemštva proti praski spravni akciji, ono zahrbtno-ljnto intrigiranje in razburjanje širših mas, ki v }iM-lednjem trenutku uplaši nemško-češke poslance ter iritira njihovo taktiko. Tudi danes, ko je pozvanje grofa Tirana, kateri se je v zadnjem času veliko trudil pri praških spravil ili pogajanjili, ter velja kot izvrstni poznavalec celega narodno-spor nega kompleksa, postalo aktualno, s< dviga nemško časopisje k ostremu protestu .. . Navzlic temu bo menda grof Tinin zasedel namestniško mesto v Pragi in znamenje važnosti, katero se pripisuje njegovi misiji, je, da se iz zelo resnih krogov zatrjuje, da pride grof Thun v Prago kot aktivni namestnik in minister, ki bo mogel svo- je posredovalno delovanje zastopati naravnost tudi v svetu vladarjevem. Politična kronika, Vprašanje laške pravne fakultete seveda tudi pri novi konstelaciji še vedno v prvi vrsti zanima laške poslance. Predlogo bo proračunski odsek odkazal subkomiteju, ki se naj meritorično posvetuje o predlogi. Predsednik proračunskega odseka, dr. Chiari, hoče na. to delovati, da se predloga o laški pravni fakulteti, kolikor mogoče hitro reši. Lahi zahtevajo, naj se predloga pred začetkom posvetovanj proračunskega odseka odkaže subkomiteju- V tej zahtevi jih l>odo podpirali tudi Nemci. Najbrž" bo ludi vlada na strani laških poslancev, ker se boji za njihove glasove. Ze danes je toliko, kakor goto* tovo, da tudi dr. Šusteršičev klub ne bo delal ovir. O avstrijsko-nemški zvezi piše »Dailv Telegraph«. Pravi, da je bil z okrepitvijo t«' zveze »ojačen militarist ični sindikat« in »da so armadi, nemška in avstrijska, zdaj ravnotako tesno spojeni, kakor armada avstrijska z ogrsko.« »Turčija — pravi nadalje »D. T.« — posluša Nemčijo, toda hoče dobiti denar od Francije. Holandskn in Belgija se duše v objemu Nemčije. Rusija se je s svojim sporazumom z Nemčijo glede Perzije odpovedala ugodnostim, katerim bi se ne smela odpovedati. Nemčija je opustila dozdevne zahteve, da doseže od Rusije taktičnih uspehov.« — »Broad Arrow«, list, ki tolmači nazore visokih angleških vojaških krogov, trdi, da je sporazum med Anglijo in Nemčijo nemogoč. Po na žira nju lista se ne morpjo odstraniti trgov-stva. politična in narodnostna na-spretstva med obema tema velesilama. Nemčija vidi v angleških pomorskih pripravah tiranijo Anglije na morju. Anglija pa smatra konkurenčno stremljenje Nemčije kot nevarnost za svetovni mir. — Da vlada t tir 1 i med drugimi državami napetje, dokazuje znova »Giorunlc d* Ttalia«, ki ostro napada Turčijo ter pravi: »Ce bode porta še nadalje onemogo-eevafa trgovsko-politično okrepitev Italije v Tripolisu, če lx)de še nadalje dajala tam prednost drugim državam, tedaj mora Italija začeti z okupacijo v Tripolisu.« V francoski zbornici, ki je včeraj začela s posvetovanji, se je vršila najprej volitev predsedstva. Pri prvi volitvi je dobil Brisson 250 glasov, Deshanel 212, socijalist Jules Gues-de 4b\ Delea.sse, ki ni kandidiral, devet glasov. Pri drugi volitvi je dobil Brisson 27(1 glasov in je torej izvoljen /a zborničnega predsednika. Deshanel je dobil 197, Guesde pa 50 glasov. Za podpredsednika so bili izvoljeni: Bertheau s 371, Etienne s 3f>7. Dron s 337 in Rena u Id z 297 gia-sovi. a Na Portugalskem so odpravili cenzuro brzojavnih poročil. Tozadevno oficijalno poročilo je namreč dobilo portugalsko poslaništvo v Bero-linu. Zunanji minister Maebado ]*>-roča, da je cenzura brzojavk že popolnoma odpravljena. Do zdaj je cenzura omogočevala vsa napačna in razžaijiva poročila. Vsled tega .-o provizorični vladi predbacivali, da je hotela pred inozemstvom zakrivati dejansko stanje v deželi. V bodoče portugalska vlada ne bo več posegla v brzojavno poročanje. Ta vladni sklep ne bo škodoval deželi, temveč edinole koristil. Izkušnje v zadnjem času so dokazale, da ono prikrivanje le škoduje, ker se v inozemstvu verjame pretiranim vestem. K >i m unsko ministrstvo je včeraj demisijoniralo. Ministrski predsednik Bratianu je včeraj zvečer podal kralju demisijo kabineta. Na turško-grški meji se zopet množe spopadi med grškimi četami in irskimi mejnimi stražami. V bližini Papaloli je neka grška četa napadla turško mejno stražo. En vojak je bil ustreljen. Turška straža je tudi streljala ter ustrelila tri Grke. ostali so pobegnili. Neka druga četa je udr-la v Kraniji v hišo nekega Rum unca ter 14morila njega in njegova dva sina. Turški vojaki so zasledovali napadalce. Pri tem sta bila ustreljena dva vojaka in 4 Grki. Druga četa zopet je napadla nekega posestnika ob vznožju Olimpa, ga umorila ter zaklala 30 glav goveje živine. O 1'iisko-neinškeiii sporazum! jeli ju v Perziji je pisal časopis »Eve-ning Times«: Njegovih trditev ni direktno zavrnil niti ruski zunanji minister Sazanov. niti nemški oficijalni krogi. D radno poročajo, da se med Petrogradom in Berolinom o spora- zumu še pogajajo in da bodo ta pogajanja, ki se smatrajo za velepoli-tična, končana še tekom januvarja. Berolinski »Lokal-Anzeiger« ve povedati, da se bo rusko-nemški sporazum tikal tudi Balkana. »Temps«. trdi, da je ruska diplomacija dosegla v potsdamskih pogajanjih znatne uspehe. Vendar pa carigradski »Tanin« demontira vest, da je Nemčija dovolila, da Rusi zgrade železniško progo Bagdad-Hanekin. Ta proga je del bagdadske železnice in jo bodo kot turško progo gradili Nemci. Rusko-nemški sporazum se tiče spojitve transperzijske železnice, ki se ima nanovo graditi s progo Bagdad-Hanekin. S tem bi se del perzijske trgovine napeljal na železnico Teheran -Hanekin-Bagdad-Perzijski zaliv. Revolucija v republiki Honduras se vedno bolj razširja. Prejšnji predsednik republike Bonilla je pred kratkim inscenira 1 vstajo, ki naj odstrani sedanjega predsednika republike Davila. Bonilla je dosegel do zdaj velike uspehe. Pred kratkim se je pristaniškemu mestu Puerto Cor-tez pioklamiral za konstitucijonnlne-ga predsednika republike Honduras. Bonilla ima za seboj skoraj vso armado Vsled tega je zelo verjetno, da se bo revolueijonarno gibanje končalo z zmago revolucijonarjev. Zadnja poročila ] na vi jo, da so čete generala Bonilla zavzele pristaniško mesto Tela in korakajo proti Ceibi. Štajersko. Zapravljanje Ijudkega premoženja. Znano je, da cvete v eeljskih in okoliških gostilnah hazardiranje, kakor ne kmalu v kakem kraju na Štajerskem. Nekatere vasi. posebno Škofja vas. Trnovlje. sploh vojniška in daljša celjska okolica so naravnost, okužene s strastjo za kartami in pre-povedauimi igrami, ki požirajo neverjetne vsote denarja. Neki krnet iz. Arclina pri Vojniku je izgubil pred nekaterimi dnevi v Celju pri »maušlu« 900 K. Zgubitki do 1500 in 2000 K niso redki. So v Celju in oko-liei gotovi bajzli, koder >e ]>otikajo razni sreeolovoi in obirajo kmete in. obrtnike do kosti. Celjski državni pravduiki, policija in orožniki, na; delo! Imenovan je ministrski tajnik \\ ministrskem predsedstvu Rudolf grol! Attems za oddelnega svetnika. LISTEK. Li&era nos o malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.) »Sklenila sem dobro ž njim,« se je nasmehnila gospa Eiah. »Oženiti ga hočem z dobrim dekletom, z Rezi-ko i/, Hočkovega. Uma ie kakor veverica ]ii pridna, dobra opora mi bo, kadar pride za vedno na grad. Zadnje rase pa sem opazila, da poveča g lavo in da hodi tako nekako zamišljena in otožna okro«-. Moža ji manjka, trdne opore, ali pa ju je M rekla kaka zlovoljna vešča. Ne moreni si tolmačiti tirngac* njene iz-premembo.« No. Celestin, se je obrnila k -liržabniku, ki je stopil ravno v sobo »kdaj bomo napravili poroko?« »Kadar zapove častita gospa,« je ►odgovoril Celestin in nobena mišica se ni zganila v njegovem obrazu. »Se že veseliš na svojo mlado ženo ?« ga je vprašala gospa. »Veselim se,« je bil njegov odgo-\or, a lice ni govorilo o nikakem veselju in oči so gledale kakor prej nekam v prazno. »Resen človek je ta Celestin,« se ie obrnila gospa Elah proti Ivanu in 'opet je preskočil govor na druge >tvari. Ivanu po je postajalo mučno, te-j žilo ga je nekaj nepoznanega in želel si je ven na prosto, v naravo. Poslovil se je od gospe Elah pod pretvezo, rla ima nujno pot in odšel je proti Križni gori. Pred tremi dnevi ob tem času je bilo, ko se je srečal v kapelici z neznanko. Vse njegove misli ves ta čas so bile pri njej in pri rjeni usodi. Danes ji naj prinese odločitev o njenem duševnem miru, in sam je bil tako malodušen. Vedno in vedno mu jc stopal pred oči okamemli obraz Ce-lestinov kakor živa uganka in mrzlo ga je spreletavalo, kadai je mislil, da je njegov pogled obrnjen na njega. Neizpremenljiva, kakor okameneJa, se mu je zdela usoda dekleta, ki mu naj prinese tolažbe; vse njegovo prizadevanje se mu je dozdevalo ničevo, brezupno. V vse njegove misli pa se je vsiljeval vedno enako resni obraz Celestinov 8 svojim suženjskim izrazom. Vroče mu je prihajalo, ko je stopal po skalnati stezi proti kapelici; sedel je na široko skalo, da si oddahne in začel je zbirati svoje misli, kaj naj poreče ubogemu dekletu in kako naj je tolaži. »Usliši me, rešenik! Usmili se svoje dekle!« je klicalo dekle kleeece pod visokim razpelom na kameniti stopnici pred oltarjem. »Zakaj pošiljaš izkušnjave onim, ki te v svojem življenju niso žalili nikdar t Srečo in zadovoljnost deliš nevrednim, nas pa, ubogo paro tepeš s svojim bičem! Kdaj je slišalo uho, da si udaril one, ki so zaslužili i Le po dobrih in nedolžnih izlivaš vse gorje! Kako naj si zbiramo zasluge za večnost, ko nam trgaš iz srca, kar si zase jal tja noter dobrega in blagega!« Tako se je prerekalo mlado dekle v njegovem hramu s svojim bogom. Globoka vernost in o hupa nje nad božjo milostjo sta se zrcalila v njenih mislih. »Postavil si me v svet za deWo. — dekla hočem ostati po tvoji volji, ne uhajajo mi misli v zabranjene dežele, ne lava želja fK> prepovedanih sadovih: vse, kar si za povedal, sem storila ht nisem se upirala, iz veselega srca sem ti služila, in zdaj znašaš svojo jezo nad menoj! S čim sem se pregrešila, s čim sem te žalila l Razsvetli svojo deklo, ki kleči obupana pre^l teboj! Pokaži mi, s čim morem potolažiti tvojo jezo! Na kolenih i i očem drsati od tu pa do božje peti, ki mi jo pokažeš, samo reši me teli nečloveških muk!« Ihteč je lomila roke in se priklanjala do tal. da se je dotikalo čelo mrzlega kamna. Mrzel veter je potegnil skozi kapelico. Vstopil je Ivan. Zaslutilo ga je dekle za seboj, a ni se ganilo. Nepremično je klečala pred oltarjem, sklonjena do tal, še dihniti si ni upala, sram jo je bilo pred Ivanom, ki mu je bila odkrila svoje sroe. Da bi jo potrkal po ramenih, da bi jo pogladi 1 po laseh, potem bi se mogla vzravnati, pogledati bi mu mogla potem v obraz in v oči. Da bi pa sama vstala, mu s tem pokazala, da je zaslutila njegovo bližino, in da ga je pričakovala že tako hrepeneče, tega ni mogla. Sram jo je bilo. Nepremično je klečala pod razpelom s čelom na mrzlem kamnu, usahnile so ji solze, a ganiti se ni mogla, kakor otrpli so ji odpovedali vsi udi, — klečala je in čakala kdaj pretrga Ivan vezi, ki so jo priklepale s tako Bilo na kamen, da si ni upala niti dihniti. Dolgo, dolgo je klečala tako in sram ji je rdeči T lica. »Vstani, ubožica!« se je oglasil Ivanov glas, da je pošepetavalo po vseh mračnih kotih zapuščene kapelice, kakor bi se bili prebudili tam speči duhovi. »Vstani in pojdi z menoj!« jo je poklical Ivai. in jo prijel za roko. Globoko je vzdihnilo tedaj deklo in se vzravnalo na kolena. »Nočem več dvomiti o božji milosti, poslal te mi je, da me rešiš.« In prijela je Ivana za obe roki in jih začela polju-bovati. »Pojdi, da greva na prosto; govoriti moram s teboj o vsakdanjih stvareh, ki ne sodijo v božji hram« ji je prigovarjal Ivan. Pokorno ga je slušaio dekle. Zapustila sta kapelico roko v roki in stopila v svetli dan, Ivan zamišljen in z globoko resnostjo v obrazu, ona plabo zroč v tla z očmi rdeče obrobljenimi od grenki* solza Ustavila sta se za trenotek pred cerkvijo, potem pa je posadil Ivan svojo spremljevalko na skalo in sam sedel poleg nje. Se nekaj trenutkov sta sedela drug zraven drugega molče in zrla vj za meglene daljave nad Cerkniško kotlino, potem je izpregovoril prvi Ivan. »Odkrito mi poglej v oči, dolgo in globoko, da dobiš zaupanje v mojo dobro voljo!« Zaupljivo in hvaležno, obenem pa tudi sramežljivo se je obrnila proti njemu. Dolge goste trepalnice so osenčevale njene pol zaprte, povezene oči. Vztrepetala ji je roka, ležeča v Ivanovi in vzdrgetala so ji nedri-ja v resnem vzdihu, ko se*, je ozrla Ivanu v oči. Zaui>en in u dan, obenem * oduševljen je bil pogled njenih temno rjavih oči. Iz oči v oči jima je govorila govorica, ki ji v besedah iščemo zaman pravega izraza. Brez besed je bilo njih čuvstvovanje, neprU znano in še nerazločno, globoko iu vendar obema še zakrito. Poglobil se je njegov pogled v njeno dušo, naenkrat pa, kakor bi bil zazrl nekaj strašnega, so se razširile Ivanu oči v grozi, skočil je po konci, izpustil je njeno roko, in stopil dva koraka v; stran. Kakor pa, da ne more verjeti svojim očem, se ji je zopet približal, prijel jo j> % obema rokama za lice in se sklonil nad njo, da se ji ozre 3e enkrat v oči. (Dalje prihodnji«.) Zvišanje pristojbin na štajerskih deželnih bolnišnicah in drugih humanitarnih zavodih. Štajerski deželni odbor je sklenil v sporazumu z namestili jo zvišati pristojbine za oskrbo na deželnih bolnišnicah, in norišnicah. Po novem tarifu bodo znašale to pristojbine v spodnješt&jerskih bolnišnicah za 1. razred 8, za 2. razred o* in za tretji razred 2 K 60 v dnevno. V vsplošni bolnišnici v Gradcu so odgovarjajoče številke 14, 7 in 2 K 50 vin.; v porodnici so cene iste, v deželni blaanici pa 8 K. 4 K 50 v in 1 K ^0 v dnevno. Torej bodo odslej tudi bolezni zda t no dražje. Najhuje bo zadela ta odredba revne sloje. V nedeljo, dne 15. januarja se vrši pri »divjem možu« v Gradcu posvetovanje vseh funkcijonarjev bolniških blagajn na Štajerskem, da se zavzame k temu podraženju primerno stališče. Razmere pri štajerski naiucstni-ji je prav lepo označil te dni nek nemški list. K graškeinu mestnemu uradu je prišel nemški kmetic in je profil za pojasnilo v zadevi neke Štipendije. Ko so mu tam rekli, naj gre k uaniestniji, je ogorčeno vzkliknil: >Tam sem že tako bil! Vi, tam sem govoril / nekim mladin, gospodičem. Mislim, da če se tega vpraša, kako se piše, ne ho vedel odgovoriti tako je zabit \< Maskarada »Celjskega Sokola«, najbolj priljubljena predpustna-veselica na. Spodnjem Štajerskem, se vrši tudi letos na pustno nedeljo, dne 20. februarja v veliki dvorani celjskega Narodnega doma«. Zidamnoška podružnica društva jugoslov. železniških uradnikov ima v nedeljo, dne 15. junuarja oh 5. uri popoldne pri Jnvančiču na Zidanem mostu svoj prvi občni zbor. Vsi člani in prijatelji dobro došli. Pp občnem zboru je ravno tam družinski večeT s petjem in godbo. Nasilnosti celjskega magistratu pri ljudskem štetju. V mestni hiši Sprta!ska n 1 i«-ji 19 je stanovala "vboga slovenska perica in postrežnica Terezija Vončina s svojo hčerko. Obe ženski ne vesta besede m m^ki in ste napisali seveda v števno polo za obče-valni jezik po resnici in pravici slovenski. Gospodje na celjskem niagi-stratn pa so smatrali ta resnici odgovarjajoč zapisek za politično demonstracijo (pri ubogi peri* i!) in za nesramnost »kakor se }>- izrazil mestni ekonom hrvaški renegat Dergauc) in so Tereziji Vončina Eodnijsko odpovedali stanovanje. Lahko si mislimo presenečenje in žalost uboge ženske, katero je vrgel celjski magistrat zaradi tega. ko- se je držaln postave in resnice, sredi hude zime na cesto! Šla je k slov. trgovcu g. D, in ga je s po vzdignjenimi rokam: prosila, naj se je usmili in ji pomaga. G. D. ji je takoj preskrbe] stanovanje, za kar mu gre vse priznanje in hvala! Cel dogodek je vzbudil celo v e«-ij-kili nemških krogih ogorčenje. Celjski Slovenci pa lahko vemo. kako mislijo naši magistratovci izvršiti ljudsko štetje! Potrebna je energična protestna akcija proti takim nemškim nasilstvom. Obenem zahtevamo pomoč od namestnije v Gradcu. Ptujski »Štajerc«. katerega urejuje znani Linhart, ki je dobil od nemškega narodnega sveta za Sp. vštajer pri nastopu službe v Ptuju o200 K, da je lahko plačal, kakor se sodi, svoje nmazene dolgove, je začel posezati tudi na Kranjsko. Najbrž hoče s pomočjo »Kranjske šporkase v Ljubljani«; hujskati proti slovenskim denarnim zavodom. Xa to že kaže uvodnik novoletne Številke. Na ->Stajerčevo« bevskanje. ki je sicer preračunano za klerikalce, ne ho dal na Kranjskem sedaj ni kdo ničesar, a dobro bi bilo, da se zanimata zanj obe slovenski stranki in nesramnemu Linhartu stopita pošteno na jezik. Nemci za sedaj iz umevnih razlogov skusajo kolikor toliko prizanašati klerikalcem, a stvar je naperjena proti vsem slovenskim denarnim zavodom, za t" je treba -'opne obrambe. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah. "Kakor kaže zadnji volilni boj v Go-čovi, se odigrava v večini naših občin prav* interesanten proces: veliki kmetje SO večinoma klerikalci, pristaši \vagniškega Roška rja, mali kmetje pu stoje v naprednem taboru.' Zal, da se slovenski na prednjak i tod, kakor povsod na Sp. Štajerskem premalo gibljejo; ako hi bili bolj energični, bi si pridobili kmalu vse te takozvane »male« ljudi (želarji), ee bi zastopali njihove pravice, osobito v občinah. Klerikalci se bodo kmalu uverili, da se tisoč gospodom ne da služiti — in to bo začetek raspada njihove stranke. Ne k uit umi, ampak našim razmeram primerni gospodarski program nam prinese zmago nad klerikalci! No, ptujski okrajni glavar! Med posestniki v Obrešu in občino Druž-hinci na Hrvaškem divja že več let hud prepir zaradi meje, katero dela na tem mestu sila široka Drava s svojimi neštevilnimi otoki in strugami. Ta prepir se je, kakor znano, zadnjo dni pred Božičem tako poostril, da je bilo nekaj ljudi ustreljenih; vršila se je pri Dravi malodane pravcata bit- ka. Ali gospodom v Ptuju niso prav nič znane te razmere? Ali se nič noče storiti, da bi se dosegla med slov. in hrvaškimi sosedi potrebna sprava? Iz Slovenjgradca nam pišejo: Iz tukajšnjih nemških krogov se čuje, da je (Kidal železnični nadkomisar Merz [»red nekaj meseci velik travnik tukajšnjemu vsenemškemu »Turnve-reinu« za bagatelo letnih 10 K v zakup. Celo Nemci si šepetajo na ušesa, da je to toliko kot zastonj; saj bi bilo še 40 K letno prepoteni. Ali je gnala g. Merza ljubezen do svojega češkega rojaka Rebula z Morave,ko je oddajal ta travnik v najem.' Ali jo ravnateljstvu drž. železnic v Beljaku ta stvar znana in kaj poreče k postopanju g. Merza ? Mi se bodceno za stvar zanimali. Iz Polzele. Za božićnico so ie darovali sledeči: Marica Ježovnik 2 K, Malči Virant 50 v, Marica Vedenik 1 K, Rezi Šribar 1 K, Mirko Koren-čan 40 v, Iv. Ravnikar 8 K, Pilih 60 vin., Iv. Vršič 1 K, F. Schreiner 2 K, Iv. Zagode 40 v, V. Puneer i K, Alojz Šribar 1 K, Wirth 40 v. Kramer 1 K, skupaj 14 K o0 v. Vsem prisrčno zahvalo! K razmeram na postaji Prager- sko nam piše somišljenik iz vzhodne Štajerske: Potoval sem pred uekaj tedni v Gradec. Star sen; že. Poldrugo uro sem šel peš v Središče na kolodvor. Ker je bilo slabo vreme, sem hotel na Pragcr>kem stopiti v čakalnico & razreda, da bi se malo ogrel. Vse zasedeno, vse je in pije. Meni ni bilo do enega in drugega, hotel seaa si le na gorkem odpočHi. Ker je bilo vse polno, nisem moge! se^ti; saj bi mi tudi nič ne pomagale., ker natakarji kratkomato Bazene jo s sedežev tiotrkati na prste. I"boga para, ki so vozi in mora čakati v tem mrazu na Pragtrskem, ako ne gre .jest ali pit! Prihodnjič še o drugih škandalih, ki se gode na Pra-garskein. B. K. Iz Polzele. \"a Sirvestrovo | m »poldne je priredilo učrtetjsfvo slovenske šole vsem otrokom polzelske petraz-rednice božiču ico; kot protiutež Milverajnskim božičuieam in Miklavževim večerom, kjer Nemci bogato obdare svoje »nalovljenco«. Nad 100 otrok je bilo obdarovanih z obleko, drugih 100, ki so iz prem«>žnejšib hiš, pa s pecivom in raznimi drugimi sladkarijami ter kimi aoiicbfiči-nami. Pred obdaritvijo je napravih* slov. neiteljstvo z učenci vsem otrokom malo veselja še z igro »-Sneprnl-čica« in raznimi živimi slikami in petjem, kar se je prav dobro obneslo v splošno zadovoljnost odraslih. — Da pa smo vse to lahko tako izpeljali in toliko število otrok obdarili, se imamo zahvaliti požrtvovalnemu ro-doljubju, nekaterih narodnjakov in denarnih zavodov v Savinski dolini. Nekaj se jih je v zahvalo že v »Narodnem Dnevniku« izkazalo, druge pa objavljamo danes oh klepu računov, zato prosimo, naj nam ti pozne-je izkazani ne zamerijo, ker smo hoteli h koncu skupno zahvalo v javuo-sti. Darovali so nadalje: gg. Rudolf Pevec, trgovci', Mozirje 306 komadov pomaranč; ga. Zanici Št. Pavel, -l>lagpa in gdč. Suhač, Celje 6 K; gosffc. L. Schwentner, Ljubljana, zvezke; občinski odbor na Polzeli 25 K; Klub napr. slov. akademikov Celje 25 K; nabiralna pola Cizel H K 30 v; nabiralna j>ola Močnik 13 K. Posebno pa se imamo zahvaliti g. Žigami na Polzeli, ki je daroval veliko v blagu ter dal vso pri njem kupljeno hlacro »za lastno ceno«, s čim nam je veliko podarfl. Nadalje je daroval od polzel-skih trgovcev še g. Ivan Golibleb za 7 K v blagu. Obenem bedi hvala narodni naši gostilničarki in gostilničarju g. Cimpermanu z i prostore in za sodelovanje. Gospa Cimperman je za 260 otrok napekla peciva brezplačno! Vsem, ki so kaj pripomogli: Bog plati! v imenu naše ogroženo mladine obenem pa priporočilo za letošnjo drugo božiču ico! Sodnik VVatzulik kot tožnik. Danes, 10. januarja, so je vršila pred celjskim okrajnim sodiščem obravnava, v kateri se je razpravljalo o mani rab g. sodnika VVatzulikn napram strankam. One 16. decembra se je vršila pri istem sodišču obravnava proti dekli prof. Fona v Celju, v kateri jo nastopila kot priča tudi gospa Avgusta Fon. Ko je VVatzulik razglasil obsodbo, je jk* izpovedbi gospe in pa obsojene dekle prva rekla nemški: »To je nepravično,« — dalje ni mogla govoriti, ker je začel kričati VVatzulik, da mora takoj oditi, če ne, jo bo kaznoval. Dekla pravi, da si je mislila, da se tako kriči »nad živaljo in ne nad ljudmi,« VVatzulik pa izjavlja, da je navadno »temperamenten« in da glasno govori. Obe ženski tudi pravita, da je VVatzulik vpil: »Profesorica sem, profesorica t je, marš ven!« Profesor Fon je nato zasebno pisal predsednika okrožne sod« nije Wnrmserju in se mu pritožil nad postopanjem temperamentnega Wa- tznlika. Ta je tožil in danes se je o stvari razpravljalo. Došlo je do poravnanja. Profesor Fon bo dal Wa- tzuliku pri Wurmserju zadoščenje, gospa je pa obsojena, ker je baje kritizirala obsodbo, na 20 kron kazni. No, spričevala, da je vljuden s strankami, VVatzulik ni dobil in je težko, da bi mu ga ljudje, ki ga vidijo pri razpravah postopati z ljudmi, hoteli dati. Znana politična pravda Vrečko t ontra Rebul v Sloveojgradeu se je včeraj v Celju končala s potrditvijo — Stepischneggove razsodbe. Sedaj je torej končno dognano, da je to, ako se reče Cehu Čeh, kazniva psovka. Slovensko trgovsko društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 5. februarja v veliki dvorani »Narodnega doma' v Celju trgovski plesni venček. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 15. januarja, se igTa na splošno zahtevo drugič velika zgodovinska slika izza časa preganjanju kristjanov: »V znamenju križa« iu sicer popoldan od pol 4. Predprodaja. vstopnic pri g. Weixlu, Gornja gosposka ulica. Prihodnja predstava ho dne 22. t. m. velika burka: »Danes bomo t ići«. KorošKo. Iz Št. H upe rt a pri Veliko v cu nam pišejo: Pri nas Se ustanavlja »Marijina družba« za fante in dekleta. Ta družba pri nas pač ni pot robna, temveč je naravnost škodljiva, ker jemlje ljudstvu veselje do narodnega dela, ki jo edino pri nas potreb no. Vsaj je znano, da se ravno vsied brezbrižnosti gotovih krogov izgubi 80 odstotkov tistih ,ki so obiskovali šeutrupertsko šolo. Ko šolarji, oziroma šolarice (nitastojo šoli, nimajo pravo priliko, da bi se še naprej narodno vzgajali. Tako izginejo potem v germanskem morju. Edino izobraževalno društvo »Lipa« je doslej delovalo za narodno vzgojo svojih članov. Toda to društvo hočejo polagoma ubiti. Oo zdaj je društvo z gledališkimi predstavami in drugimi prireditvami privabljalo Slovence. Kar naenkrat so pa klerikalci začeli nasprotovati tem gledališkim prireditvam, češ, da so take igre pohujšljive, v k a ter i h nastopajo moški in ženske. Nabožnih iger in iger samo z moškimi in ženskimi vlogami pa občinstvo ne mara. Med dosedanjimi igralci se je pojavila vsled tega velika nevolja in nočejo igrati tako, kakor jim predpisujejo voditelji »Marijne družbe«. Tudi med tamburaši, ki so skoraj sami obrtniki, je zavladala nevolja. In če bo šlo tako naprej, se bodo za narod vneti obrtniki kmalu izselili iz Velikovoa. Naše ljudstvo je dovolj verno zatorej ga vzgojujte narodno. Sojini v Vclikovcu. Deželna vlada dovoljuje zopet promet s parkljarji v političnem okraju Velikovec. Da smejo otvoriti v Vel i koven zopet živinske sejmo, je treba še dovoljenja okrajnoga glavarstva. Celovška zrakoplovna sekcija toži. Med komitejem le^Inega tedna v Welsu in mod zrakoplovno sekcijo koroškega av tomobilnegn kluba . je prišlo zaradi dogovorjenega plačila 6000 K do spora. Ker noče komite izplačali ceh- vsote, je zrakoplovna sekcija tožila. Prlitiorjto. Omejitev živinskih sejmov v Se. žani. C. kr. okrajno glavarstvo v Sežani .ie 5. t. m. prepovedalo do preklica sejme parkljarjev (govedi, ovac, koz in prašičev). Dovoljeni so tedaj samo sejmi enokopit a rje v (konj, oslov, mezgov in mul). Umrl. V Vrt ovi ni pri Ajdovščini je umrl 9. t. m. g. Anton Stibiel oče srbskega polkovnika Janka Stibiela in podjetnika pogrebnega zavoda v Ajdovščini g. Hinka Siiebiln. N. v m. p.! Premeščen je. Na mestu iški kou-cipist dr. Fran grof Gudenus je od okrajnega glavarstva v Gradiški premeščen k okrajnemu glavarstvu v Gorici. Ustavljeno postopanje. Lastnik trgovine s kavo in s kolonijalnim blagom v Trstu Isaak Lutwak je ovadil meseca decembra pri njom nastavljenega knjigovodja in potnika Emila Kornerja zaradi hudodelstva izsiljevanja. Kornerja so dali v preiskovalni zapor, preiskava pa je dognala, da je bila obdolži te v neosnovana. Kornerja no izpustili in postopanje proti njemu ustavili. Vlom. V ponedeljek popoldne so obiskali vlomilci stanovanje rodbine Ogrin v Trstu v ulici G. Gatteri štev. 26. Domači so našli vrata v stanovanje s silo vdrta ter pogrešajo 2 hranilni knjižici, glaseči se na 1069 oziroma 500 K in več dragocenosti in nakitja v skupni vrednosti 670 K. O storilcih ni sledu. Poneverjanje. Lastnik trgovine z urami Zerkovič v Trstu na Korzu št. 15. je poslal svojega 351etnega po- močnika Emila Hansa iz Bukarešte z dVema urama v vrednosti 120 K k odjemalcem ter mu naročil naj inkasira tudi se 190 K. Hans je inkasiral denar, ur pa ni oddal in k Zerkoviču se tudi ni več vrnil. ZerJiovič je naznanil poneverjenje svojega pomočnika policiji. Stavka premikačev v javnih skladiščih v Trstu. Premi kači v javnih skladiščih v Trstu so začeli stavkati ter zahtevajo zvišanje plače. Vlada pa, ki ima nadzorstvo v javnih skladiščih, je dopustila, da so se nadomestili premikaei s težaki, da ti opravljajo težavni in nevarni posel premi kace v. Bazen tega je poslal neki Cijak 52 konj kot nadomestilo za vole. Do sedaj so ostali prem i kači mirni. Vsa skladišča so prenapolnjena z blagom in trgovci so zelo nevoljni, ker jim zaostaja blago ter trpe vsled tega občutno škodo. Mlad samomorilec. Včeraj nekako ob 7. uri zjutraj si je pogibli pri Trstu na cesti v Miramar mlad, elegantno oblečen mož kroglo v glavo. Našli so ga mimoidoči v bližini Bar-kovelj ter obvestili rešilno postajo, vendar je bila vsaka pomoč zastonj. Krogla mu je bila predrla senca na desni strani in je šla skozi možgane do levih sene ter prov7ročila takoj smrt. V mladem samomorileu so spo znali 221etnega Ev gena Kovačeviča iz Šibenika, stanujočega v Trstu pri neki rodbini v ulici Madonna del mare št. t>. Kakor se zatrjuje, si .ie vzel mladi mož življenje vsled nesrečne ljubezni. Nagla smrt. Predvčerajšnjem so poklicali v Trstu inspekcijskoga zdravnika reševalnega društva k &3-letnemu delavcu Viktorju Prezlju v ulici Giuliani št. pj. Delavec je bi! nenadno zbolel, ko pa je prišel zdravnik, je bil že mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Dolgoprstož. Pred kinematografom »Reclame« v Trstu Je čakala neka gospa na svojo hčerko. To priliki* in pa gnečo je porabil dolgoprstež. dn ji je izmaknil iz žepa d^-uarnico z nekaj nad IS K. Kmalu pa so dolgoprstega izsledili v osebi 261etnega Cezarja Mattenzzija iz Bologne, stanu-iočega v Trstu v ulic? Pondares št. 11. Nasilnež. V nedeljo zvečer se j • nahajal policiji vsled svojih anarhističnih idej dobro znani Feliks Cucit v Tržaškem Starem mestu v neki gostilni. Brez vsakega povoda je začel zmerjati pri drugi mizi sedečega jet-niškega paznika in ga obkladal z najgršimi psovkami.Na-t;tl je prepir, kalerega pa jc prekini!a policija s tem, da je odpeljala Cucifa na stražnico v ulici Tigor. Tudi med zasliševanjem se je obnašal skrajno sirovo in nasilno, vzdignil mizo, pri kateri je sedel uradnik, in je udaril nekega stražnika tako v obraz .da mu je prizadejal krvavečo rano. Pretep. V neki žganjarni pri Sv. Jakobu v Trstu sta se stepla v nedeljo zvečer inkasist Henrik Klaut in neki Franc Aržon. Vmes je posegi;i policija, ko pa je hotela aretovat: Arzona, se je izpremeni! Klaut naenkrat v njegovega najboljšega prijatelja ter je hotel aretacijo preprečiti. Policija pa ni raznim la njegovih gorkih čustev za Aržona in povabila tudi Klauta na stražnico. Z lopato udaril. 0. t. m. je aretirala policija na krovu iadje »Adria« v Trstu 20Ietnega pomorščaka Jakoba Gragulina iz Lahi ne. ker je v prepiru udaril strojnika Viktorja Auri-naca 7. lopoto v obraz te" ga težko poškodoval. Samomor. V Boljunen stanujoča lTletna Josipina Mavner se je v soboto zvečer zastrupila h skočila potem še v Kosandro. Čez nekaj ur šele so našli mrtvo truplo. Dekle so pogrešali že od četrtka. Smrt domskega zrakoplovci Hrvaški listi o Rusjanu. Povodom tragične smrti slovenskega zrakoplovca Edvarda Busjana priobčujejo hrvaški listi z izredno toploto pisane nekrologe. »Hrvatski Pokret- je posvetil Rusjanii uvodnik, naslovljen »Prva žrtev napredka«. V članku se pravi med drugim: »Včeraj smo tudi Jugoslovani položili krvavo žrtev na oltar splošnega napredka. Mladi Slovenec Rusjan, ki se jc prvič dvignil v zrak s svojim monoplanom v Zagrebu, si je razbil svojo glavo ob bel gradskom obzidju, ko se je včeraj drugič vzpel v ozračje... Niti ptic ne vidimo, da bi letale po zraku ob času burje, tudi one se poskrijejo, kadar nastane vihar. Američan Hoxey in Rusjan »o nista brigala za veter, nista računala s silami elementa, s katerimi sta se borila. Izmeriti stanje v zraku, premeriti silo njihovo, da jo oprezno in sigurno obvladaš — to mora biti sedaj naloga aviatike. Ne več grozničavo koprnenje po rekordih in nagradah ne glede na vreme, marveč trezno proučevanje atmosfere, novega, neznanega terena. Znanstveni krogi se naj s tem oziru združijo z oblastmi, da se enostavno ne bodo več dopuščali vratolomni eksperimenti. Dosti jc poduka, ki ga je dala stera nad zemljo človeštvu, dosti je človeškega |>oguma. Sedaj je treba duha, da se zasigura nadaljni napredek človeštva. Naj bo tudi smrt mladega Rusjana tak memento, pa bo tudi njegov spomin ostal večen, ker je tudi on priložil svoje k novi epohi kulture . ..« »Novostih pišejo: >,l£usjana ivi več, tako bodo v žalosti zaklicali oni. ki so ga še pred nekoliko dnevi občudovali in ki so uživali njegovo snu lost in sigm-nost, katera ga je okrasila z lovorjevim vencem. Nepozaben je nam čas, ko so Rusjana po njegovem sijajnem vzletu, ovenčanega s prekrasnim lovor jevim vencem, dvignili na rame oduševi je ni gledalci in ko mu je v očeh za iskrila solza ginjenosti. In ta mlad* delavec na polju aviatike, smoli so t rudnik v borbi človeka za osvojen je zraka leži sedaj v prestolnici brat skega nam naroda, hladen, mrtev.. Težko je verjeti, da ni več živ oni okretni Rusjan, Rusjan, ovenčan z vencem zmage, da ne vidi več ono sijajno oko, ki je bilo vsled prvega uspeha orošeno s solzo radostnico .. Rusjan je bil prava dobra slovenska duša, ljubezniv in uslužen ter izredno simpatičen. O svojem sigurnem uspehu je bil docela prepričan. Ak<-ga je kdo vprašal, dali se kaj boji pri svojih vzletih, se je samo nasmeh nil in ni hotel niti slišati o tem, da bi mu pri njegovem smelem podjetju grozila kaka nevarnost. V času pred svojim odhodom \ Beigrad je bil izredno vesel in razpoložen ter globoko -prepričan o sijajni svoji bodočnosti. Imel je dalekosežne načrte, ki bi jih bil šele pri čel izvajati. A tako je moral že ob početku svojih uspehov leči v hladni grob.< »Agramer Tagblatt« piše: >Oh vesti o Rusjanovi smrti je zavladalu v vsem prebivalstvu globoka žalost. Njegov sijajno uspeli polet v Zagrebu mu je napovedal lepo bodočnost. Ponosna zgradba Edvarda Rusjana in njegovega prijatelja in vseh nas nada se je sedaj zrušila. Z odkrit«< srčnim in iskrenim sočutjem stojimo ob mrtvaškem odru prve žrtve, ki je na jugoslovanskih tleh izdihnila svojo mlado dušo v borbi za obvladanj« zraka. Pač nihče izmed nas, ki sme Rusjana pred jedva dvema tednom; okrasili z lovorjevjm vencem, ni slu ti I takrat, da Ik> prihodnji njegov yv nec - venec mrtvaški.« Enako zelo simpatično pisci' o Rusjanu tudi vsi ostali hrvaški li sti. -Hrvatska Svobodam. >Narodnr Novine«. ^Agramer Zeitung« itd. Vtisk nesreče na Merčepa. Tragična smrt Rusjana je na pravila na njegovega tovariša Met čepa nepopisen vtisk. Bled kakor st» na, tresoč se po vsem telesu je stai Merčcp pred mrtvim truplom zve stega svojoaa prijatelja in debelo roi ze tuge in žalosti so mu orosile licu Kakor okamencl je stal na svojen prostoru ter topo zrl na svojega ne srečnega tovariša. V tem Svojem duševnem razpo loženju je pozabil na vse, na ves svet pozabil je celo tužno vest sporočit s vojnem v Zagreb. Ko je njegov, rodbina izvedela sa dogodek, se j< bi nejavno obrnila nanj, naj ji ven dar sporoči, kaj jo na vesteh o Rusja novi nesreči. Merčep je nato poslal to - le br zojavko: »Jaz >em živ, toda raje h imel, da hj umrl / Rusjanom. Rus jazi je danes v borbi z vetrom izdih nil. Vse mesto je v žalosti. Pokopa: bo tukaj. Prirede mu sijajen pogrei ob udeležbi vojaštva in vseh bel gradskih društev.« Kaj l)o sedaj storil Merčep, ko j» izgubil svojega vernega tovariša nihče ne ve. Govori se, da bo stopi v zvezo z Rusjanovim starejšim bra toni Josipom, s katerim je pokoji] Edvard skupno snoval načrte. Sočutje v Beigrad u. Snoči ob pol 7., torej preka^n« za včerajšnji list, smo dobili iz Bel grada to - le brzojavko: Ves Beigrad oplakuje snu Rusjanovo. Vso vprašuje po rodu ii domu simpatičnega mladega aviati ka. Sočutje je tim večjo, ker je b\ Edvard Rusjan sin tukaj toliko ljul ljenega in cenjenega slovenskega na roda. Preti svojim smrtnim vzletov .ie rekel prisotnim, ki so ga svaril navi radi silnega vetra odloži svoj pc lel: »Ako tudi poginem v Srbiji, n ni žal, saj bom izdihnil v svoji di mači zemlji. Toda nadejam se, da a> kaj takšnega ne bo prigodilo.« V srt do zjutraj bo slovesen pogreb.« Kakor smo že gori omenili, b Rusjan pokopan z vojaškimi častm ker je bil vojni minister general II ja Gojković sam protektor njegovi prireditev. Pogreba se udeleže tac vsi helgradski »Sokoli«, ker je znam da je bil Rusjan član goriškega »Si kola«. Da bodo pri pogrebu sodeloval tudi m ostala belgrafeka, predVsei pevska društva, se razume samo ob sebi. Rusjan bo torej imel v Belgra-du tako sijajen pogreb, kakršnega nemara še ni imel noben Slovenec. Kolikor smo mogli poizvedeti, polože Rusjana v grob po možnosti v bližini gomile slavne naše rojakinje Vele Nigrinove. To bo torej druga slovenska gomila na belgradskem pokopališču. Pogrebne ceremonije se bodo vršile po pravoslavnem obredu. Na pogrebu bodo zastopana tudi ta - le hrvaška društva: »Prvi hrvaški avtomobilni klub«, hrvaško kolesarsko društvo »Orao« in »Zveza hrvaških športnih društev«. Vsa ta društva bo zastopal zagrebški trgovec Ferdo Budicki. V imenu športnega društva bo položil na Rusjano-vo kivsto prekrasen lovorjev venec s hrvaškimi trobojnimi trakovi. Na Rusjanovo krsto je dalo položiti lovorjev venec s slovenskimi trakovi Tudi kolesarsko društvo »Gorica«. Na trakovih je ta - le napis: »Zadnji pozdrav goriških Slovencev.« Pogreba se udeležita Rusjanova sestra in svak. Koliko vzletov je napravil Rusjan? Splošno se misli, da je Rusjan napravil samo dva vzleta in da je pri drugem že ponesrečil. To mnenje je krivo. Rusjan je v Zagrebu napravil 20 vzletov, ki so vsi sijajno uspeli. Toda vsi ti vzleti niso bili javni, temveč sc se vršili samo v prisotnosti odličnih povabljencev — kakor kor-nega poveljnika generala Gerbe in drugih dostojanstvenikov. Prvi in edini javni vzlet v Zagrebu se je vršil na Štefanovo, dne 26. decembra. Vsi ti poleti so se vršili povsem gladko in brez vsake najmanjše' neprilike. Ju prav to dejstvo je nemara vplivalo v toliki meri na Rusjana, da je bil prepričan, da njegov zrakoplov lahko klubu je vsemu — tudi elementarnim silam. V Belgrad pri-šedši je priredil v nedeljo popoldne nejaven vzlet v navzočnosti samega kralja Petra. Kljub močnemu vetru se je tudi ta vzlet sijajno posrečil. Kralj Peter je bil naravnost presenečen in je osebne* z izrazi največjega priznanja čestital Rusjanu in Mereepu na krasnem uspehu. Predno je odšel v Belgrad, se je vrnil na starega leta dan v Gorico. Tu se je udeležil še Silvestrovega ve-eera v »Trgovskem Domu«. Na uo-vega leta dan je priredil s svojim na novo zgrajenim dvokrilnim aeroplanom nejaven vzlet na Rojcah pri Gorici. Ta vzlet je prav tako sijajno uspel, kakor vsi njegovi vzleti v Zagrebu. Motor Rusjauovega zrakoplova je stal 13.500 frankov. Edvard Rusjan se je jel pecat: z aviatiko že leta 1900. Leta 1901. je napravil pni model, leta 1909. je kupil prvi motor, prvi poskus na Rojcah ,je napravil dne ti. novembra leta 1909., prvi polet pa dne 26. novembra 1909. Zanimivo je. tla je bil Edvard Rusjan znan tudi z znanim francoskim aviat ikoni Bleriotom. Seznanil se je 4 njim v Italiji. Dnevne vesti. ~r Iz deželnega od hora. V razpravi je zakon glede nielioraeijskega zaklada in posojila v znesku 10,000.000 K. Dr. Ta čar zastopa načelo, da sc ima tudi Ljubljana pritegniti k temu zakladu. Samo ob sebi je umevno, da je deželni odbor Ljubljano v stran potisnil. Zasedanje deželnega zbora bode prič*:kom marca 1911. »Unionbank« se je že ponudila, deželi posoditi 10.000.000 K. Dr. Defranccschi se upokoji. V zdravstveni zastop idrijski se imenuje dekan Ar ko. Obrtni kreditni zadrugi se dovoli j>odpora 1000 K. Krščanski socijalni zvezi sc dovoli podpora 4000 K! Sedaj pa naj prosijo še druga društva za enako podporo! Ravnatelj deželne banke postane, ako bodo zahtevani pogoji deželnemu odboru zadoščali, a. dr. Jelinek v Pragi. Podružnica kmetijske družbe v Kočevju prosi deželne j>odpore. Prošnja se odkloni. + Šuklje in Šusteršič. Stari lisjak Šuklje je poskrbel, da so zadnje dni zopet prišle o njem različne vo*>ti v časopise. Bil je na Dunaju in je krošnja ril pri raznih ministrih, a tudi s svojim štajerskim kolegom grofom Attenrsom se hoče posvetovati zastran skupnega postopanja v železniških zadevah. Med tem. ko skrbi tako Šuklje za svojo reklamo, mu pa drugi podkopu.ejo stolček, na katerem tako mehko sedi. Ni še dolgo tega, kar so klerikalci Šukljeta prisilili, da je odložil mandat za državni zbor in so namesto njeera poslali prof. Jarca na Dunaj Zdaj ga pa menda hočejo pahniti Še z mesta deželnega glavarja. Vsaj »Dcutschna-tionale Korrespondenz«, ki ima jako dobre zveze z merodajnimi krogi in navadno jako dobre informacije, ve povedati, da odstopi Šuklje in da postane namesto njega dr. Šusteršič deželni glavar. »Deutschnatiouale Korrespondenz« trdi, da so tozadevna po- gajanja ze v teku. Koliko je na tem resnice, je pač težko ze sedaj dognati, a kar iz trte izvita ta stvar ni. Dejstvo je, da v klerikalnih krogih že nekaj časa sem hudo zabavljajo na Šukljeta in si zlasti mnogo pripovedujejo o ostrem konfliktu, ki ga je imel Šuklje z dr. Zajcem in z dr. Pega-nom. + Ljubljanska plinarna. »Slovenec« je snoči sijajno dokazal, da je v ljubljanskih občinskih zadevah grozovito neveden in da je v stanu o občinskih gospodarskih stvareh zapisati najgorostasnejše budalosti. Priobčil je namreč notico o ljubljanski plinarni. Nakup te plinarne je najsi-jajnejsa kupčija, kar jih je mogla občina napraviti. »Slovenčeva« šolo-barda ne ve, kako pogodbo je imela plinarna z mestno občino še iz prejšnjih časov, iz dobe nemškega gospodarstva; ne ve, kaka usmiljenja vredna neumnost odseva iz njegovega pi-sarjanja glede naprave nove plinarne in nakupa tistih delnic, ki so Se v zasebnih rokah; ne ve, da je občina dobila za majhno ceno v roke ne samo plinarno, nego tudi njene rezervne fonde in ne ve, da ima občina od plinarne najlepši dobiček. Nič ni pretirano, če rečemo, da mestna občina sploh še nikoli ni napravila tako krasne kupčije, kakor z nakupom plinarne, a reva na duhu, »Slovenec«, je tako nezuansko neveden, da tega niti ne pojmi, nego se blamira a takimi budalostmi, kakor jih je priobčil včeraj. Kdaj ga bo že pamet srečala! + Agent je »Kranjske š park ase« na delu. Plačani agentje nemške »Kranjske šparkase« v Ljubljani razširjajo okrog vesti, da je »Mestna hranilnica ljubljanska« v zvezi z »Glavno posojilnico«, ki je v likvidaciji. Trditi kaj takega je največja iz-I mišljotina. »Mestna hranilnica ljubljanska« ui bila nikdar v nobeni zvezi z »Glavno posojilnico« v Ljubljani, zato je skrajna hudobnost, hote t i ji na ta način škodovati. Dotični agentje to prav dobro vedo, ve to seveda tudi »Kranjska šparkasa«, ki pozablja, da sstoji na slovenskih tleli ha da >e redi s slovenskim denarjem. Mestna hranilnica ljubljanska<. je res na.Kečja slovensku hranilni*, a, nikdar in ?iikoli se pa še ni imenovala »Glavna posojil niča«. Ker je vsepovsod še mnogo takih ljudi, ki ne znajo razločevati teh dveh pojmov, zato prosimo svoje bralce in pristaše, da povedo ljudem, kako stvari stoje. -}- Nemška sparka-*a in slovenski kmet. Neki kmet je bil nemški Špai kasi dolžan osemindvajset vinarjev. Pisali so mu ostro pismo, naj lakoj plača ta dolg, sicer da bo imel stroške. Kmetic je ves preplašen prihitel v Ljubljano par ur daleč iu plačal visoki nemški gospodi svoj velikanski dolg. da si je prihranil tožbene itroške. + Velik javen ljudski sked v Idriji se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. dopoldne v pivara] pri »črn*-m orlu«. Spored shoda je: Klerikalna nasilstva proti idrijski « ben&j in naprednim ohč-anom. Somišljeniki udeležite se poinoStevJlno .-hoda. ki naj bo zaslužen odgovor ns brezvestno postopanje idrijskih klerikalcev proti občini in naprednim občanom. V nedeljo vsi na shod! — Argentinsko meso za Ljubljano. Snoči ob polnoči smo dobili iz Trsta to-Ie brzojavko: Za Ljubljano določeno pošiljatev argentinskega mesa so državni veterinarski organi pregledati in preizkusili, na kar je bilo brez vsake zaprek* tztovorjeno. Argentinsko meso dospe v Ljubljano v sredo popoldne. Austro-Aii erikav na. — Kakor rečeno. Je ta brzojavka došla v Ljubljano suoči opolnoči. Danes dopoldne pa smo dobili obvestilo od mestnega magistrata, da je argentinsko meso dospelo v L ju bi Jano že danes zjutraj oh 750 minut. Prepeljali so ga takoj v mestno klavnico, kjer jra je pregledala posebna komisija. Meso je izvrstne kakovosti, boljše kakor najboljše uaše afteao. — Slika udeležencev gostilničar-skega shoda je prav dobro izpadla, cena jej bo okrog 4 krone. Kdor jo želi, naj to naznani po dopisnici deželni zvezi gostil ni carskih zadrug v Ljubljani. Gradišče 7. — Izpit za stavbenega mojstra je napravil gosp. Alojzij Accetto v Ljubljani. Za prvo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bil imenovan kot predsednik dež. sodni svetnik Veikart Gandini, za njegovega nametnika pa dež. sodni svetnik Blaž Dolinšek. Bojaželjni vozniki. Iz Idrije poročajo: 9. t. m. je prišlo več težkih voz po cesti iz Logatca. Pri Kogov-škovi električni napravi jim je orišel nasproti drug voz. Pijani vozniki pa se niso hoteli umakniti in začel sc je pretep. Tudi žandarmeriji, ki je prišla, so se vozniki upirali, zato so jih žandarji uklenili in izročili okrajni sodniji. V zaporih je bilo gotovo zelo prijetno, slišalo se je namreč okrog 2. popoldne veselo petje. ■ Naenkrat na je tudi to petje utihnilo, najbrže ječar ni rjosebno muzika ličen. Voda vdrla v nreinogokop. V premogokop trboveljske premogo- kopne družbe v Kiaovcu pri Zagorju je vdrla voda. 6. t. m. ob 3. popoldne je začela voda prodirati, kljub temu pa, da so začeli takoj z električnimi eesaluicami vodo izčrpavati, niso dosegli nobenega uspeha ker je bil pritok vode premočan. V kratkem sta stali dve sesalnici pod vodo. V glavnem revirju v Zagorju so morali ustaviti delo. Iz popotne torbe. Te dni sem se mudil v Trstu. Trgovec z Dolenjskega me je naprosil, naj mu naročim metle. Doznal sem, da ima največjo zalogo metel v Trstu J os. Magris v ulici Madonna del Mare. Stopim k telefonu in vprašam za ceno, a dobim točen odgovor: tukaj ne govorimo slovensko. Zvonček je zapel, Magris je prekinil pogovor! In Italijan ima prav! Pozna našo narodno mlač-nost. Koliko Slovencev bi lahko dobilo dobre službe v Trstu, ako bi bili slovenski trgovci dosledni in vedno uporabljali le svoj narodni jezik! — V Št. Petru na Krasu imajo babico, ki jo »trepriifte Hebamnie«. V Kooa-ridu se prodaja »pulfer«, v Opatiji stoji v parku krasen kapnik iz postojnske jame, seveda le za Nemce! O slovenskem napisu niti govora ni. V poljanski dolini se nahaja »K. k. Tabak - Sub - Verlag«. Lepo škocjansko jamo imajo Nemci v rokah. Ako prideš v Škocjan, zdi se ti, da si zašel v prusko naselbino, saj po raznih napisih sodeč. Pač žalostno! Ameriške novice. Umrli S 1 o -v e u c i. V Charlestonu je umrl rojak Jožef Berna, doma iz Mirne peči na Dolenjskem. — Dne 17. decembra je v Chimnev Rocku se ponesrečil rojak Josip Kranjc. Premogovi voz ga je tako nesrečno pritisnil ob steno, da je po treh urah v groznih mukah umrl. Doma je bil iz Luč blizu Celja. — Slovenec zblaznel. V Cuddv se je zmešalo rojaku Ivanu Janošu. Oddati so ga morali v blaznico. V Ameriki ima dva sina, v doiriovini pa ženo. - Slo venec se jeponc-s ]• e č i 1. V Bowerju se je v premogo-kopu ponesrečil rojak Ivan Cerar, 18 let star, doma iz vasi Škerjancc nad Ljubi jam). Vdrla se je nad njega plast kamna in ga ubila. Pokopali so ga dne 22. decembra. Elektroradiograf »Ideal«. Zraven i,:vHina ob 7. in pol 9.: Čast. (Sudermannova drama ) Tujski promet v Ljubljani leta 1910. Preteklo leto je prišlo v Ljubljano H4.o77 tujcev, torej 1596 več nego leta 1909. V hotelih jih je prenovilo 49.445, po drugih gostilnah in prenočiščih pa 15.252. Na posamezue mesece se razdelc tako - le: januar 4242. februar 3771, m are 4£54. april 5431, maj 5812, junij 4884, julij 5874, avgust 7900, september 6533, okto- j ber (*275, november 5134. december j 3958. — Iz Kranjskega jih je bilo i 14.671, /. Dunaja 11.470, iz slovenskih dežel 11.044, iz dežel češke krone 4167. iz drugih avstrijskih dežel 10.274, z Ogrskega 2084, iz HrvaŠke in Slavonije 3754, iz Bosne in Herce-go\ ine 795, iz Nemčije 2140, iz Italije j 2099 ,iz Rusije 79, iz Anglije 26, iz Francije 98, iz balkanskih dežel 758, I iz Rumunije 19, iz drugih evropskih dežel 96o. iz Severne Amerike 195, iz estale Amerike 9, iz Azije 21, iz Afrike S in iz Avstralije 3 tujci. j Zdravstveno stanje mestne obči-Ijuhljanske od 25. do 31. decembra 191Q: Novorojencev je bilo 12, mrtvorojenih 5. Umrlo jih je 21, med temi 10 domačinov, in sicer za škrla-fico 1. za jetiko 3, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 16; med umrlimi je bilo 11 tujcev in 14 iz zavodov. — Za infokcijoznimi boleznimi so oboleli, iu sicer: za noricami 3, za ošpicami 1, za škrlatico 4, za tifnzom 1, za egiptovsko očesno boleznijo 2, Za m u m psom 1. j Pokradene deske. Predvčerajšnjim ponoči so dosedaj še neznani storilci pokradli pri zgradbi neke hiše na Ahaci je vi cesti nekaj 4 m dolgih desk. i S ceste. Včeraj je nek hlapec na- I ložil na voz v Šiški toliko vina, da ga I konj po Marije Terezije cesti ni mo- I gel izpeljati. Stražnik je odredil, da I je hlapec preskrhel priprego. Delavsko gibanje. Včeraj se je z I .fužnega kolodvora odpeljalo v Ame- I riko 21 Slovencev, 40 Makedoncev in I 35 Hrvatov; nazaj je prišlo pa 90 Hr- I valov iu 10 Slovencev. Izgubila je šolska učenka Ema I Križeva denarnico, v kateri je imela I čez 21 K denarja. — G. Viktor Kune I je izgubil listnico, v kateri je imel I :>0 K denarja in neka potrdila, — I Neka dama je izgubila zlat obesek. • I narodna oBramto. Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje zavezali prispevati: 864. Podružnica Miren pri Gorici (plačala 200 K); 865. Ženska podruž- * niča v Idriji HI. kamen (plačala 23 kron); 866. Šentjurčani ob južni železnici (plačali 11 K 43 v). Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani zajema svojo življensko moč iz svojih podružnic. Čim močnejše so podružnice, tem večja je moč družbe ter njeno obrambno delo. Podružnice so korenine družbe. Zato bodi vsaka podružnica vzorna in marljiva delavka, izvršujoča vsestransko svojo narodno dolžnost. Podružnica ni samo blagajnica, katera zbira denar pri članih ter ga odpošlje potem vodstveni blagajni. Ona ima izvršiti mnogo obrambnega dela Zlasti podružnice na jezikovnih mejah so važne postojanke, dela je tu neizmerno veliko. Večina podružnic so se že v teku lanskega leta v tem smislu organizirale ter izvršujejo svoje posle izborno. Dobi se pa še vedno nekaj podružnic, katerih delovanje je mlačno in nepopolno. Naj bi tudi te podružnice se letos zdramile! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Vin. Bandelj, učitelj na Vrhu pri Kanalu 16 K 76 v. Nabrali so jih na Silvestrov večer v Kanalu »policaj«, »rihtar«, »kuhar«, »kuharica« in »botra« z geslom- v tem letu bolji »kuhar«, mileji »rihtar« za družbo! — Ga. Ton čika dr. Stajnkova v Celovcu je poslala 11 K 40 v, katere je nabrala 25. dcemhra 1910 pri zaroki g. dr. F. L. z gdč. M. S. v Ptuju. Hvala! Društvena naznanila. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Vabilo na deseti redni občni zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur«, ki bo v nedeljo, dne 29. januarja 1911 ob 10. dopoldne v društvenih prostorih v »Narodnem donim/. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsedstva, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Za Sokolski dom na Vrhniki se je nabralo pretekli mesec po nabiralnikih in sicer v gostilni pri Kočevar-ju 7 K 50 v, pri Korenčanu 10 K 27 vin., pri Mantovi 10 K, pri Kosu 2 K 14 v, Neimenovani 3 K 64 v. Vsem darovalcem iskrena hvala! Na zdar! Kočevskega Sokola prvi občni zbor se vrši prihodnjo nedeljo 15. t. m. v posojilnični hiši I. nadstr. Po zborovanju bode predaval brat Kaj-zelj iz Ljubljane o zgodovini in pomenu slov. Sokolstva. Telo v. društvo Sokol t Krškem priredi letos svoj obieajm ples v nedeljo, dne 5. februarja v svoji novi telovadnici. Prosimo druga društva, naj se na ta ozirajo. Tclov. društvo Sokol v Logatcu priredi maskarado 12. svečaua t. 1. v prostorih hotela Kramar. Sosedna bratska in druga društva prosimo, da se pri določitvi svojih veselic bla-govole ozirati na prireditev logaškega Sokola. Sokola v Cerknici občni zbor se vrši v nedeljo, dne 15. t. ni. v prostorih restavracije Javornik popoldne ob 3. Želeti je, da se ga vsi člani in prijatelji Sokola udeleže kar v največjem Številu. Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi. ITI. redni občni zbor bo dne 14. t. m. ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih (II. Spalena ul. 20) z običajnim dnevnim redom. Prosveto. Slovensko gledališče. Po preteku 5 let smo slišali zopet Wehrovega »Carostrelca«. Spregovoriti hočemo najprej nekoliko o Webru sapam, kajti dobro je, če človek take stvari večkrat ponovi, ker sicer se rade izmuznejo spominu, kar pa včasih ne pride prav. Kari Weber se je rodil koncem 18 stoletja v Eutinu. Njegov oče je bil častnik, oskrbnik, glasbeni ravnatelj in celo gledališki ravnatelj. Vsled teb menjav stanu je imel on pač precej neenotno, razburkano vzgojo. Svojo muzikalično nadarjenost pokazal je prav zgodaj; že leta 1798., ko je bil 12 let star, izšla je nje-go\'a prva skladba. Dve leti za tem druga, ki jo je pa komponist sam li-tografiral in tako pomnoženo spravil v svet. Mimogrede bodi omenjeno, da si je pridobil mnogo zaslug na polju litografije. Po dokončanih študijah je večkrat menjal svojo službo; kakor oče, tako tudi on ni imel obstanka V 1. 1813. ga u. pr. naletimo v Pragi. Umrl je še jako mlad v prvem četrtletju 19. stoletja v Londonu, odkoder so ga pa prenesli v Draž-danc 1. 1844. in tu mu je govoril na crobu nositelj njegovih idej veliki Rihard Wagner. Weber.ieva zasluga na polju mnzikalnih dram je precej velika. On je sprožil to idejo, jo tudi udejstvil, a uveljaviti je ni moarel, ker je prezgodaj preminul, a dobil je setn vrednega moža za naslednika t. j. Wagner in ta mu je vresničil nje-ffove sanje. Njegovih del, ki imajo trajno vrednost j*» po številu samo net in ta so »Preciosa«, »Čaro-Mre-leo«. »Eurvanthe«, nek*ko nadalie-v»ui* noslednvMVn je Ww«merjev »Lohangrin«, »Oberon« in »Silvaua«. Največ uspeha izmed vseh teh je dosegel pa »Carostrelec«. Sicer trde o tem delu, da je ultra nemškega izvora, tako besedilo kakor tudi godba. Ne bomo se sicer prerekali o tem v koliko ima kdo v tem oziru prav, glavno je po našem mnenju, da ugaja in da je na oni višini, ki jo dandanes zahtevamo od vsakega dela. Imeti mora misli in vzvišene ideje, ter mnogo lepote. Posebne* ljubi We-ber mnogo olepšav, kako i trilček itd. kar pa ni pevcu ljubo. Oglejmo si še nekoliko dramatično podlago tega dela. V 1. dejanju tekmujejo strelci med seboj za najboljši fetrel. Lovec Maks je radi smole že ves obupan, kajti pogoj njemu je, da ne dobi Agate, če ne izstreli prav dobro poskusnega strela. V tem položaju ga najde Gašper in ga pregovori, da bosta opolnoči vlivala v volčjem brlogu krogle, ki bodo začarane. V 2. dejanju smo v brlogu pri vlivanju krogel. Gašper se hoče Maksu maščevati in zato ga je povabil v brlog. Vlila sta 7 krogel med rohnenjem zemeljskih in uebesnih moči in imajo čudno moč. 6 krogel zadene cilj strelcev, sedma pa zadene cilj, ki ga hoče vrag, s katerim je Gašper v zvezi in ta zadnji cilj naj bi bila Agara. Maksov« nevesta. (3. dej.) Zopet smo v lovski koči in Agata čaka v beli obleki na ženina. Medtem je Maks izstrelil že 4 kroglje, ostala mu je samo še sedma za poskusni strel. Vpričo vseh navzočih naj bi streljal, cilj je, leteč bel golob. V trenotku, ko hoče izstreliti, pove mu Agata, da je ona golobica in naj ne strelja. Prepozno — Agata in Gašper se zgrudita na tla. Toda Agata je samo onesveščena, a Gašper je mrtev, hudobec pa nima moči čez Maksa, ker je čistega srca. Ljudstvo kočo Maksa, ki je priznal svoje dejanje, obsoditi, c. puščavnik jih pregovori. Slednjič odpravijo takozvani poskusni strel in ga nado-meste z enim letom. Maks ga prestane in vse sc srečno izvrši. — Z uprizoritvijo smo bili tako zadovoljni, kakor še z nobeno operno v tej sezoni. Članstvo se je prilagodilo razmeram, ljubljanska megla nima skoro nobenega vpliva več in srečno smo enkrat slišali sveže glasove vseh nastopajočih. Za danes naj navedemo pavšalen vtisk. ki ga je napravila uprizoritev. Gdč. Nadasova je šele snoči imela svoj prvi popolnoma posrečen nastop, bila je naravnost ljubka Agata. Poleg nje so zelo uerajali gdč. Šmidova, g. Križaj, g. Buksek in g. Peršl ter g. Waszmntk. G. Peiner ie človek z velikim talentom. Prvič ie nastavljen kot prvi gled. kapelnik, i v teh treh mesecih pridobil si je prav mnogo rutine in šele sedaj se je moeel pokazati, ves njegov vroči temperament. Orkester je bil izhoren. Ker manjka letos opernega reži seri a, nrevzel je tudi to mesto g. Nueie, ^dini na našem od ni. ki stvar razumeva do pičiee natanko in zato smo vedno z njegovo režijo tako zadovoljni. Ker smo že itak postali zelo obširni, nadaljujemo svoje onazke tako glede gc solistov, kakor zbora in orkestra po reprizi. Omenimo naj snmo to. da je bil obisk za opero prepičel. b Roziled no sloinnjRem svetu. — Nove telefonske zveze. V dru-gi polovici tekočega rueseea bo dogotovljena direktna telefonska zveza med Krakovom in Beroliuoiv;. Projektirana telefonska zveza med Krakovom in Varšavo se dosedaj še ni mogla zgraditi, ker ji dela rasne zapreke ruska vlada, ki vidi v tej telefonski zvezi uspešno sredstvo za oja-čenje vsepoljske propagande, ki se baje širi iz Krakova na rusko Poljsko. — Društvo za podpiranje političnih kaznencev. V Kraikovu se jc osnovalo društvo za podpiranje političnih kaznjencev. Društvo ima namen, podpirati politične kaznjence materijalno in jim kolikor mogoče olajšati njih položaj. Za predsednika je bil izvoljen dr. Žiga Marek. Društvo namerava po vsi Galiciji osnovati slične organizacije. — Samouprava kraljestva Poljskega. Kakor smo že zabeležili, namerava ruska vlada podeliti kraljestvu Poljskemu delno samoupravo s tem, da uvede tako zvana zemstva. Zemstva imajo približno isti pomen, kakor naši deželni zbori, vendar pa je njih delokrog znatno ožji. Dotični zakonski predlog je že sestavljen ter predložen v odobrenje ministrskemu svetu. Čim se ministrski svet definitivno izreče za projekt, g*\ vlada predloži gosudarstveni dumi. —Prvi poljski urednik. Prvi poljski urednik je bil Jan Gorczvn, ki je v 17. stoletju izdajal list »Mcr-kuvusz polski«. Prva številka tega lista je izšla dne 3. januarja 1661., torej pred 250. leti. V proslavo 2501et niče poljskega časopisja namerava društvo poljskih pisateljev in časnikarjev v Varšavi prirediti veliko slavnost. Pri tej priliki s^ bo Gorczv-nu vzidala spominska plošča. — Banka za visojrosolce v Kijevu. V Kijevu na Ruskem so ustanovili razni bogati rodoljubi — dijaško banko. Glavni namen te banke je, preskrbljevati revnim, a marljivim slušateljem ruskih visokih šol cfnen kredit. Ta banka je velikega pomena za rusko mladino, ki se rekrutira, kakor slovenska, večinoma iz revnih slojev. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. • Osumljen ribje tatvine. Dne 9. januarja je stal pred tukajšnjim okrajnim sodiščem Janez Kosane, osumljen, da je kradel v Ljubljanici ribe in da je le-te prodajala njegova žena Frančiška Kosanc na trgu. Kosane pravi, da je ribe nalovil v lastnem ribniku, kjer ima res lov. Kočljivo je bilo le to, da so se med ujetimi ribami nahajale tudi pečenke, katerih po mnenju izvedenca v onem ribniku ni. Priča Franc Kosanc pa pravi, da je on sam zaredil tudi pečenke v ribniku. Vsied tega je lahko mogoče, da je Kosanc nalovil vse ribe v lastnem lovišču, ne pa v Ljubljanici. Na podlagi tega je bil Kosanc oproščen. Istotako je bila oproščena tudi njegova žena, ki je bila osumljena, da je prodajaln ukradeno blago. Neprevidnost. S strehe neke hiše v Bethovnovi ulici je padel kleparski pomočnik N. Cerkveni k in si pri padcu zlomil nogo. Kot krivec nesreče je bil obtožen Martin Buček, poslovodja tvrdke Ecker, češ, da ni dal Cerkve-nika privezati. Priče so izjavile, da Buček vedno vsakega delavca opozori, naj se na nevarnih krajih priveze; torej jo Cerkvenik nesreče >am kriv. Zato mu tudi sodišče zahtevane odškodnine 1000 K ni priznalo in je bil Bnček oproščen. Nepreviden voznik. Nedavno je hlapec Ivan Podgoršek neko nedeljo na vso moč podil konja po Marijinem trgu. tako da so se ljudje strahom od-mikali. Obtoženec pravi, da je konj sam začel drvitL Ali ta zagovor ni držal, ker je priča stražnik Bergant izjavil, da je Podgorška prej opomnil, na kar je ta Se bolj podil. Vsled lega je bil Podgoršek obsojen na 24 ur zapora., poostrenega z enim postom. Razne stvari. * Dva aeroplana trčila skupaj. \a letališču v i»ližini Issv les Mouli-iieaux je trčil đvokrovni aeroplan Italijana (Vi. ko se je spustil na zemljo z nekim drugim t nokrovniiu aeroplanom. Oba aparata sta se po-lomila. Cei je bil Lahko ranjen, drugemu pilota pa se ni zgodilo nič. Železniška nesreča. Pariški jutranji ekspresni vlak se je zagnal z vso silo na nek osebni vlak v blizini Aulnova. Jedilniea ori ekspresnom vlaku je bih* popolnoma razdejana, sicer pa se ni zgodila nobena večja nesreča, l/loveškili žrtev ni. Stavka \ belgijskih premogo-kopih. Stavka delavcev v belgijskih premogokopih se je razširila tudi na premogokope v bližini Horve. Stavka hišnike v v Pragi. Stavka hišnikov se je končala, a hišniki niso dosegli ničesar. Policija je naložila mnogo hišnikom prav občutne kazni in tako premagala njih odpor. Smrt meti brazilskimi uporniki. Iz New Vorka poročajo 9. t. m., da je nenadoma umrlo v Rio de Ja-neiro 45 upornikov in sicer t20 vsled solnčariee meri delom na utrdbah na otoku Cobra. 10 se je pa zadušilo v ječah. Telefonska in brzojavna poročila. Parlamentarni kalendari«. Dunaj, 11. januarja. Iz avtentič-no. januarja: Marija Vesel, vdova železniškega nadsprevodnika, 70 let, Sv. Petra cesta 14. Dne 10. januarja: Ivana Remiaš, hči poštnega uslužbenca, 2 leti, Stre-liška nlica 15. — Fran Šček. bivši delavee, ti? let, Kadeckega cesta 11. Dne 11. januarja: Kari P^cker, -in delavca, 5 mesecev. Metelkova nlica 27. V deželni bolnici: Dne 4. prosinca: Gregor Brenk, prosjak, 62 let. Dne 7. prosinca: Josipina Balista, hči posestnika, 17 le!. Borzna poročila. Ljubljanska „ Kreditna banka v Ljubljani11« Urada karti aaaajske borze II. januarja Itll. ac'«l&*«l papirji. i . majeva renta . . 4-2a/0 srebrna renta . . 4° o avstr. kronski renta . . *h cgr. », i, . . 4°;o kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke ar**k«. Srečke U !. 1S60 ■'. . . . „ „ „ 1864 ..... „ uske...... „ zemeljske I. izdaje " ogrske hlpotečne . . „ d;in komunalne . ii avstr. kreditne . . . „ ljubljanske . . . . „ avstr. rdeč. krila . . t» OS'* »t i» • „ bazilika..... n tsrike...... Delal««. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne železnice .... AIpuie-Montan..... Češke sladkorne dražbe . . ŽivRostenske banke. . . . Valuta. Cekini........ Marke........ Franki........ Lira......... Rubljl...... Sesani 9315 93 36 97-- 97 20 93- 9320 91 80 92 — 96 — 97 — 94 40 95 40 216*— 222- 309 — 315- 156 — 162 — 296 50 302 50 288-— 294- 25650 262 50 sal- 541 - oni — 541 — 98 — 104 — 98 25 104 25 6725 73 25 4550 49 50 263 — 266 — 480— 484 — 678 25 679 25 558 75 559 75 11750 11850 751 25 752 25 765 — 766 — 257 — 259 — 284- 286- 1137 11 40 117 47' 11767» 9510 95 25 9470 94 90 253 50 254*25 Birati iežeiii itetiHft! i Uilllrt. Žitnu Don« w Budimpešti. Dne 11 januarja 1011. Termin. Pšenica za april 1911 ■ . . za 50 kg 1110 » » oktober 1911 • . za 50 kg 1063 Rž sa april mi . ... za 50 kg 790 koruza za maj 1911 . . . za 50 kaj 559 Oves za april 1911 ... za 50 kg 856 E lak 11 v. Mirneje. ŠL 73. (Par). irmit predat 1077- V tatrtak, 12. Januarja itll. Opora I Drugič v sezoni i Opor«! ČAR0STRELEC Romantična opera v treh dejanjih. — Spisal Fr. Klnal. — Uglatbil K. M. Weber. - Re- žiser Hinko Nučič. — Kapelnik prof. Friderik Reiner. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob 7,8. ari. Konec ob 10. Miitoji iKfctiw k i atoli, jL jamarja. HeteorolosKno poročilo. Vitina mit norjem 3M*2. Srednji zračni u«k 73«« m <0 Čas Stanje baro- '>■ O 3 C opazo- metra Vetr «d vanji v mm 1-- Nebo 10. 11. 2. pop. 9. zv. 7. zj. 738 2 —04 |sl. vzhod.1 oblačno 741 1 -0 6| sr. jvzh. j „ 7416; —40 sr. ssvzh.j jasno Srednja včerajšnja temperatura 0 9°, norm. —2#7a. Padavina v 24 urah 00 mm Zahvala. Najiskrenejša zahvala vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so spremili rajnega nam nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Martina Čoke nadućitelja v pokoju k zadnjemu počitku. N. v m. p. 12o Žalujoči ostali. Zalivala. Za vse izkazano sočutje povodom bolezni in smrti gospe Helene Breznik kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo blage pokojnice k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvalo. 115 Posebno se še zahvaljujemo čast. kamniškim ss. usmiljenkam za požrtvovalno postrežbo med boleznijo čč. duhovščini, raznim zastopom in vsem meščanom in uradnikom za častno spremstvo na zadnji poti. Pevskemu društvu »Liri« za prelepe žaiostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu, si. mestni godbi iri si. Narodni čitalnici pa bodi izrečena še prav posebna zahvala. V Kamniku, 9. januarja 1911. Žalujoča rodbina Breznikova. Absolventka vešča slovenske stenografije in strojepisja, Išče mesta v kontoarju ali pri odvetniku. — Cenjece ponudbe v Ljubljano poštno ležeče pod ,Kontoristiftja 90*. ■ ■ m e *0 a 127 vesća slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije in strojepisja .* se sprejme takoj v Trstu. Več se izve v prodajni pisarni ientfanike premogokopne druibe, LJubljana, Šelenburgova ulica 7 1. fjfi Krav spretna knjigovodka slovenščine in italijanščine zmožna v besedi in pisavi se sprejme ¥ Slaftao proti dobri plači. — Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo zahtevane plače pod „A. Z. S41 iV na anoneco ekapedlclfo Kienrelch, Gradec. starejši, samostalni delavec z dobrim spričevalo« želi stalno složJio v trgovini mešanega blaga. Nastop 1. sušca. Ponudbe se naj blagovolijo poslati na upravništvo »SI. Naroda« pod 124. Proda se več za (salonska garnitura, 2 mizici, veliko zrcalo, 2 omari, otročja postelj in dr.) na Marlfe Terezije cesti štev. 2, II. nadstropje, desno. 120 uinarja za stalo silsti spi^ i i mm 1.1. Vstop proti mesečni plači ali na ■ polovico. Avgust Terplnc, posestnik < in mlinar v mestu Eaznnik. m ANT. MEBVAR, mizarski mojster, Trbovlje. 122 j oreh, temno likana, že rabljena, jako I dobro ohranjena, se Ceno proda. ; Rimska C 16, mizarstvo, I, nadst. 116 - Mirna stranka, m t starejšo hčerko, t b ill! z eno sobo in kuhinjo event. z dvema majhnima sobama. Stanovanje naj bi bilo suho in čedno. Naslov pove upravništvo »51. Naroda«. 114 e vv se oddasta za takoj z mesecem februarjem« Obstojita iz 2 sob, predsobe, s kabinetom in brez niega ter s pritiklinami V Prisojni ulici Št. L Poizve se: Prisojna ulica št. 3 v trgovini Hinko Pri vseka. i is Bivša odgojiteljica in učiteljica vzame nekaj gospodlčen ali deklic na Hio in stanovanje ter pod strogo nadzorstvo. Konverzacija na domu se vrši menjaje v slovenskem, laškem in francoskem jeziku. Cene primerne. Stanovanje zdravo in mirno. Vpraša se na BlelweiS0Vi CBSti št. 20, I. nadatr., levo. 4363 Vsak petek se dobe po čudovito nizkih cenah ribe iz Severnega morja pri ANTOM STACULU Cene za ta teden: *«ljo mm p Vahnja, velika..... Vahnja, mala..... Kabljo........ Oslic........ Morski losos...... Ostrtžnica....... Angler........ Zlati ostriž...... Švolja........ Rdeči jezik...... . odjemalcem kuharske knjig« zastonj - Poleg tega se priporoča vsak dan sveže — 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 kg K » » » » » » » 1-50 — 80 1 — 1~ 1 — 1-50 1*50 —•80 140 1.80 razpolago« Reininghausovo bawarsko in marčno pivo, originalna pol« nitva, hI aa p. n. odjamaloam dostavlja brazplačno na dom. Vzemite si. ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter težko dihate, Felelrjev fluid z znamko »Elsafluid«. Ml sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blazečem, osvežujočem učinku. Tucat na poizkušajo 5 kron, 2 tucaU 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga samo lekarnar E. V. Felier v Stubici, Elsia trg 238 aa Hrvaikem. 50 873231 Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozen na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo. Bavarski ivor. Ustanovljeno leta 1908. MM {avarski Dvor. Ustanovljeno leta 1908. Sprejema na zalogo rasno blago, pohištvo itd. Krasna, suba in cista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lawi, špediter, Dunaj I. Schulhof 6. 113 ie možno s substitucijsko pravico sprejmem v svojo pisarno. Vstop, plača in drugo po dogovoru Ponudbe na: Df. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani. Pristen dober i ■ 1220 se dobi pri L SEBEHIKO v Spod. Šiški. Ugodna lita! umu. juh! Staroznana obcestna gostilna na prometnem prijaznem solnčnem kraju na Gorenjskem ter zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s hlevom in staro kovačnico aa odda V najem eventualno nekaj proda vsled drugega opravila. Lega obeh poslopij je lepa, ležita tik velike ceste in vode zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov kot trgovca, mesarja, kovača, kleparja, ključavničarja, krojača, mizdja, kolarja, sedlarja, voznika in enake samostojne obrtnike. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 76 Na debelo in drobno po niskih cenah priporočam svojo bogato založeno v Drnišu v Dalmaciji sprejema hranilne vloge od K 2-— do K 100.000— proti 51 obrestovanju, ter povrača zneske do K 5.000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 3825 Za varnost hranilnih vlog in njih obrestovale jamči občina Drniš. 2 galantorilsRiin in vseh vrst kramarskim blagom in pleteninami. Devocionalife m vse vrste blago za božja pota« Tvornišha zaloga kranjskih glavnikov. y7nton Škof Ernest Jevnikarjev naslednik i Dunajska tista, i hiši gostilne it. 6. 960 bi, kupljeno od kon-kurzne mase Agro-Merkur, prodaja se od 56 1 naprej vsak dan od 10. do 12. ure in popoldan od 2. do 5. ure razen nedeiie in praznikov po nizkih cenah. Tudi prazni dobro ovinjeni »odi od 50 1 do 50 hI se prodajo. daje g. I. Balon, gostilna pri Fajmoštru v Ljubljani in g. F. Božič v gostilni pri Anzoku v Šiški. Istotam se nahajajo kleti. Pojasnila Vse se prodaja proti takojšnjemu plačilu. 23 LAS. Zaradi oddaje instalacijskih del hišnega vodovoda in straniščnih naprav pri stavbi obrtne šole v Ljubljani vršila se bode dne 28. januarja letos javna pismena ponudbena razprava ob 10. uri dopoldne pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada. Načrti* proračuni, pegoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne m od 2. do 6. ure popoldne na vpogled. Ponudbe opremljene s 5" „ vadijem od proračunjene skupne ponuđene svote, v katerih je navesti posamezne cene in preračunjene zneske v številkah in besedah, je izročiti v zapečatenih zavitkih do določenega časa. Xa ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezaJe razpisanim predpisom ali katere bi se pogojno glasile ter na ponudbe katere bi prekasno ali celo naknadno vložene bile, se ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat ljubljanski, dne (J. januarja 1911. U oskrbovanje občinskih opravi! mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne flaie sretnik: Laschan, I. r. 119 TOVL" CALANDA CEYL0N ČAJ Lasulje za gledišča od 3 K naprej; brade 1 K ; dolge 1 K 20 v, krep za brade meter 1 K; lini za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado „Neiill" od dr. Dralleja v steklenicah po 2 K in 4 K priporoča S. STRMOLI, Ljubljana Pod Trančo št. 1. asi pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v posodicah ptj 3 1 k| kakor tod! v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. laki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pole. Steklarski klej (kit) priznano in atrokovno preizkušeno najbolj«!. Karbolinej Jfiavec (gips} za podobarje in za stavbe. prve vrste Čopiči 283 iomačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča jffoolf Jfauptmann v Cjubljani. tai steklarska«« klala. Zahtevajte cenike! Poštena gospodična želi stopiti v kako trgovino ali pekaro, sprejme tudi gostilno na račun ali v najem v kakem prometnem kraju na deželi ali v mestu. 8b Ponudbe naj se pošljejo pod M0o-stihta 24" na upravn. »Slov. Naroda". Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raz no vrstne jši h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimt se 94 vplačili. 99 Mlin s S teeati, saga in nekaj parcel se da takoj v najem. 71 Kje, pove upravnistvo »Slov. Naroda«. Poročnik računovodja v pokoju, 32 let star, kije bil S let trgovski nastavlfenec, Ne primernega mesta. 70 Prijazna ponudbe na adm. »Slovenskega Naroda« pod šifro ,,A. K." hripavosti, kataru in zasie-zenju, krčnemu In oslovskemu kašlju, nego slastne ▼ LJubljani, 96 Ljijiski Zvon kompletni letniki 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907. 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo po izredno znižani ceni vsak letnik po 4 krone. Izdajateljstvo in založništvo „Ljubljanskega Zvona*4. prsne karamele s „tremi jelkami", not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-jamčuje gotov uspeli. Zavitek 20 in 40 vin., škatlja 60 vinarjev. Prodaja jih: V Ljubljani: UbalU p!. Trnkoczv, lekarna. Rili. 5u6iiik. lekarna. Dr. G. Piccoli, lekarna. Deželna lekarna. Mr. I-Mi. And. Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Joi.Čiiimir. lefckraa. Ant. Kane, drogerija. B. Cvanči'.ra, drogerija ..Adrija". Danici Pire, lekarna, Idrija. J. Bergmann. lekarna. Novo mesto. C. Andrijančič. lekarna, iN ovo mesto. lm Rus, lekarna' pri .Mar. P. Vi-pav.t. Milan Wacha, lekarna. Metlika. A. Uo-blek, lekarna, Radovljica, iiinko Brčilli, lekarna, Litija. Karel Šjvnik. lekarna pri .Sv. Trojici". Kranj. Fr. Baccaric.lekarna, Postojna. Jo>. Močnik, lekarna. Kamnik. E, BuruvcM. lekarna v Šk. Loki. .Mr. I i. Bjohlck, lekarna, Tržič. Pii. Mr. E. Ko/eli. lekarna. Jesenice. V, Arco. trgovec. Senožeče. Adrija", Oblastveno dovoljena 27« strupov za lovske in tehnični J. Čvančara v Ljubljani, Šelenburgova ul. 5 priporoča svojo izbrano zalogo čaja, ruma, konjaka, raznih esenc za izdelovanje ruma in likerjev, redilnih sredstev za živino, kemikalij in priprav za kemične laboratorije. Fotografskih potrebščin in aparatov. NaroČila se izvršujejo z obratno pošto Temna delavnica na razpolago. S2 M* Ustanavlja 1M4 Dndafok se povsod Štev 126 1911 98 Glasom zaključka mestnega zastopstva z dne 8. oktobra 1910, § 88, toč. 13, odobrenega z odlokom kr. deželne vlade, oddelek za notranje stvari z dne 18. novembra 1910, štev. 65.511a z ozirom na zaključek mestnega zastopstva z dne 30. novembra 1910, g 123, se razpisuje s tem natečaj za pri mestnem glavarstvu v Varaždinu z letno plačo 2600 K, reci dva tisoč šeststo kron s šestimi dokladami vsaki U pet let po 150 K, reci sto petdeset kron, kakor z letno stanarino v znesku 630 K (šeststo trideset kron), s pravico do avanziranja ter s pravico do pokojnine m oskrbe vdove in otrok, po zakonu z dne 10. marca 1892 glede umirovljenja in oskrbe deželnih uradnikov in uslužbencev, njili vdov in sirot. To mesto se izpopolni za'Čafsno za 1 leto, ajjpo preteku tega se mora prositi za definitivno nameščenjc, o katerem odloča mestno zastopstvo. Prosilci morajo biti v smislu 7. zak. z dne 18. decembra 1894 za ureditev stavbne službe v ^kraljevini Hrvaški in Slavoniji usposobljeni za tehnično službo. Prosilci morajo biti popolnoma vešči hrvaškega odnosno slovenskega in nemškega jezika. Prošnje, opremljene s krstnim odnosno poročnim listom, s spričevali o dovršenih tehničnih študijah, o položenih dveh državnih tehničnih izpitih, o dosedanjem službovanju, zdravniškim izpričevalom ter opisom življenja, naj predložijo prosilci, nahajajoči se v javni službi, potom predpostavljene jim oblasti, ostali pa neposredno do 7. februarja 1911 temu mestnemu glavarstvu. Prednost imajo ogr.-hrvaški državljani in v kraljevini Hrvaški in Slavoniji rojene osebe, ki se nahajajo že v slični službi in so položili izpit za deželne stavbne uradnike. Prosilci brez tega izpita se morajo zavezati, da ga polože v teku enega leta. Mestni načelnik: Dr. Magdič I. r. viajemna attartvalaa toanfca v Pragi. » aaiarval Ion«! K ♦S1S11.TVT— - Upletane odtfcodnlao In kapltalije 1 IM,3ia,at0»-% Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nate države z vseikozi slovansko-narodno upravo. Vsa pgfaaplfci Oalet »v~ mm mm i ln* i um um m. 12. Zavaruje poslopja iti premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tako] in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje \z Čistega dobička izdatno podporo v narodne in <>bčnokorfstne namene. 18 54 2339 459 30 998052 07 J4 35 86 75 3592 26 OCC ^ Zimska, fina danska m otroška oblačila in parilo >L Kristofii-Bnčar Ljubljana Stari trg št. 28 (nasproti Zalaznika). Velika kaka ■o4caih jopic — plančev — pelerin. MtirrM iaplM, Maja aH rokavice, nogavice, ptotaaM |apjaa ia ■■■■■ B»*«MataM. : Vsako modno In drobno blago. PAT vseh dežela izposluje inženir 35 TUftaV* oblastveno avtor, io zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., MarlahiHerstrasae *t. 37. Modni salon F. JUST-MASCHKE |DJ edini resnični popolni PH diktirni stroj. Diktira vam vašo korespondenco. Kontrolira vsak telefonični pogovor. Vsakomur rade^jno brezobvezno razkazovanje v Šelenburgovi ulici št. 7,1, pri The REX Co. v Ljubljani. najnovejše in najpopolnejše v ;•' sreestvo za snaženje srebra in posrebrenje // z zajamčeno vsebino srebra za snaženje, izboljšanje ter pcretirenje srebrne posode, •*" jedilne priprave, skled in dragih predmetov iz alfenida, novega srebra, medi, bakra, itd. Najpopolnejše nadomestilo za galvansko posrebrenje« Neutrpljivo za gospodinjstva, hotele, kavarne, restavracije iti Naprodaj po vseh boljših drogerijah. trgovinah z barvnim in materijalnim blagom Ud. Cena stekl. 70 h in t K. „SOLIN", generalno razpečavallšoe za Avitro-Ognko DUNAJ, V. Margaretengiirtei št. 142. 3488 V* iiiiiiuanmnnmnnmm^gMnmMBnllllallll II *~*smmmmmmmmmmWamW (Šastitim damam ptipozoca najfinejSetja o&u^a &9a Š&of-^ancA 355 Sod ČTzanco. &a/ni Alo&u&i vedno pzi-pzavtjcni. cTatio tudi venci & faa&ovi in za&ne cvetlice .*. Soma iztcfotovfjenz. odlikovan na mednarodni razstavi v Parizu leta 1910 z zlato kolajno priporoča svojo bogato zalogo pariških in du-U najskih modelov-klobukov za dame in deklice fcf po znano nizkih cenah. 2306 Popratila tvao io ceno. lami klobuki vedno v zalogi. LJubljana, Židovska ulica it 3. □SE Benjamin Ipnvie asistent oddelka za ženske bolezni in porodništvo v deželni bolnici v Ljubljani ordinira od 1. januarja 1911 naprej Zaloška cesta, nasproti Šarabonu od 11.—12. predpoldne, od 3.-4. popoldne. M 3E 3! E 3C Tovarna cementnih in glinastih izdelkov 74 v Ilirski Bistrici priporoča svoje izdcike kakor: raznovrstne cevi, tla- kovne plošče v vseh barvali, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spcimentko, altarjo, cementno opeko, marmertrane in navadne stopnice, Upe ln sploh vse v to stroko spadajoče predmete. naročila se \rm točno in po najnižjih cenah. — Kakovost izdelkov je Izborna. 3E 3E naznanja, siti: p. n. obtrnstvo. n se ntuja njegova vrtnarija na Tržaški cesti 34 cvetlični salon pa = Pod Trančo. = Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. Okusno delo in zmerne cono. Veliki zaloga ih vencev.. ■ Zunanja naročila totno. pnv. C. kr. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 1831. nT* Jamstveni zakladi znašajo nad 366 milijonov kron. mi Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje. cd 1« januarja 1910 Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . Izgotovijenih polic je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene Škode znašajo. Najbolj pripravne in varne brzGpariiilke za krmo, slamoreznlcef preie in stiskalnice za sadje in grozdje, rebljače, reporeznlco, motorje, želez, blagajne, nagrobne krlie, stavbene potrebščine in vso drugo železnino se dobiva najcenejšo in najboljše pri znani 2015 veletrgovini z železnino in poljedelskimi stroji FR. STUPICA v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1. Zahtevajte ponudbe! Cene nizke! meseca dec. 1910 | 2195 K 18,381.105 93 2041 K 16,446 256 63 K 1,050.5656S 22126 K 179,803.298-62 19215 K 155,608.264-36 K 10,507.942-40 rabite samo edino Prodaja se 1 kos za 20 in 30 vin.; najboljša vrsta za negovanje polti 1 kos za 70 v. Na debelo v Ljubljani pri tvrdkah: Fr. glič, Ivan Jelačin, Ant. Krisper. T. Mencinger, J Perdan, A. Šarabon, Anton Škof. Na drobno v Ljubljani pri tvrdkah: Iv. Bonac, Fran Cešnovar, Emil Dobrič, Kati Držaj, J. Krivic, Jakob Oblak, Matei Oreheh, Ivan Podboj, Fran Sark, Berta, Sevar, Mg Ph. R SuSnik, A. Sušnik, Josip Sporn, J.Tavčar, F Terdina. — V Gorici: Toroš Drobnič in drug, Jvančič & Kurinčič, Josip Kutin, Albert Tušar. — V Kamniku s Anton Slatnar. — Kranju i Z. Krajne, Josip Likozar, J. & A. Majdtč, Peter Majdič, J.Ev. Potrebin. — V Litiji s F. Lajovic in sinova. — V Spodnji Šiški: Marija Podvornik. — V Pootojnii Anton Bole, Jernej Kogej, G. PikeL — V Radovljici i Otto Homan. — V Trbovljah! Ivan Kramar. — V Zagorju ob Savi; Rud Ahčan. — V Tolminu i A. J. Vrtovec, Henrik vitez pl. Zirnfeld. — V Trstu s Vekoslav Plesnicar. 3586 4*aj4£' i* rsu*l v vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd. x m x ffr*1 Srž mi Ljubljana X ■ X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski Itd. f Miwlai is tlak »Naroda« ttrtw»>«. 44 CB 0