Ratoliifc cerkven list.
Trčiti A,
V Ljubljani 26. ser m un 186 7.
sjxt o.
po Božjim usmiljenji in po nnlosti svetiga apostolskima
Sedeža
Kuczo-^kof v Ljubljani M, Vsim ljubljenim vernim Ljubljanske škofije
z v e I i e a n j e in b 1 a g o s I o v v Gospodu!
V pastirskim listu od 17. svečana pretečeniga leta sini vam iia/.uanje dal, de se imajo po željah svetiga Očeta Papeža iu svitliga Cesarja vsi školjc avstrianskiga cesarstva na Dunaji siliti, se med seboj posvetovat, kako de bi se vstave predraziga konkordata po vsih krojili, kar jc mogoče. enotno izpeljale. Zakaj cerkev je le ena in edina, pregreta in razsvitljcua od eniga Duha: ta njena prečudna edinost se mora povsod kazati. zatorej tudi v tem delu vesoljne cerkve, za kteriga je bila vstava konkordata sklenjena. očitna in razvidna biti. Drugo nedeljo po velikinoči (ti. mal. travna) pretečeniga leta so se škofje tudi res na Dunaji sošli: oči katoliških kristjanov po vsih krajih so bile na ta zbor oberujene. ker važnost in imenitiiost njegoviga namena uobeuimu uninimu ui bila neznana. Sladka tolažba je bila za moje serce, vediti, de ste tudi vi. ljubi moji! s pravo keršansko ljubeznijo ta zbor v zvestim spominu imeli.
Odkrito vam povem. tle sim tudi to perčakoval od vas. ker sini prepričan, de v resnici ljubite sveto cerkev, svojo duhovno mater. Sej veste, de sveta cerkev je iz-rasila iz kervi Kristusa nedolžniga Jagnjeta, de je ona domovina zv eličanskiga miru, nebeški Jeruzalem, veličastna kraljica zaročena s kraljem večnosti, nevesta obdana z gnado nebeškiga ženina: kako bi tedej ne bili imeli serčne želje, de bi se draga mati v vsi polnosti nebeške svitlobe pokazala. Itavno lo vašo lirepencčo željo spolniti. so si pa zbrani škofje perzadevali. — Gospod Jezus Kristus je začetnik našiga življenja, on je tudi življenje in glava svete cerkve: in ker je njegova volja, de življenje imamo, in sicer v vsi polnosti ga imamo, nam hoče bogastvo tega življenja ravno po svoji cerkvi podelovati. Ravno zato pa so se škotje sošli k združenima posvetvanju. de bi studen-cam gnade in življenja, ki so hranjeni v sveti cerkvi, na vse kraje prost iu poln tek odperli. — Kristus je prišel, de bi oginj pernesel na zemljo; in kaj želim druziga, pravi on sam od sebe, kakor de sc vname? To je oginj svete vere. ki razsvetli zatemnjen um in ogreva serca v ljubezni. De bi la ogenj visoko plainenil prot nebu v čast Božjo, v veselje nebeških prebivavcov in v zveličanje Jezusovih ovčic. to jc bil namen posvetvanju vaših pastirjev, ki so se bili na Duuaji zbrali.
Prav tedej in vse hvale vredno je. de ste. ljubi moji! z otročjo vdanostjo na svoje zbrane dušne očete mislili, ter njih dela s serenimi molitvami podpirali. Take molitve s«, Bogu dopadle; upati smete, de so jih angeli nosili pred
tron Očeta, ki svojiga Duha pošilja, vse vnovo stvari in ponovi obličje zemlje. Zdej ko vas v začetku štirdesetdan-skiga pusta spet s svojo pastirsko besedo v ljubezni pozdravim. se vam za vse te molitve in za vso vašo ljubezin prav perserčno zahvalim. Gotovo noben zdihljcj ni bil pozabljen pred njim. ki da dobriga duha tistim, ki ga prosijo. Veselite se v Gospodu: zakaj nad vsim dobrim, kar se bo iz našiga posvetvanju iztekalo uu keršansko družbo, imate tudi vi svoj delež, ker vse to je nekoliko tudi sud vaše molitve: dostikrat Bog ponižni molitvi podeli, kar človeški modrosti in učenosti odrckujc.
Naznaniti vampa tudi moram, de sosveti Oče Papež. nar viši Pastir eele cerkve, svojo ljubezin iu milost preobilno nam skazovali. našim delam s serenimi molitvami in z vso polnostjo apostolskiga blagoslova pospeh dajali, ter vso obilnost nebeških darov na nas sklicevali. Vso velikost in širokost svoje očetovske ljubezni do vsili vernih so odkrili v prečastitim pismu, ki so ga zbranim škofam od 17. sušca pretečeniga leta pisali, ter v njem nektere zu časni iu večni blagor Kristusove cede važne in imenitne reči s posebno skerbljivostjo v prevdurjanjc perporočili. Tu vidite nasledniku tistiga. ki gu jc Gospod Jezus vprašal: Simon Jonov! me li ljubiš bolj ko leti? Zukaj tii se nam kaže serce v nar močnejši ljubezni goreče, ktera objame vse. za ktere je Jezus na križi svojo sveto kri prelil. Zvest povelju Gospodovimu: ..Pasi moje jagnjeta. pan moje ovce" nar viši Pastir nima imenitniši skerbi. kakor ovčicc voditi iiu paše rodovitne zdrav iga zveličaiiskiga nauka iu k studciicam žive vode. ki se v večno življenje steka: le ena misel ga žene. de se zakladi vere in gnade. ktere je Jezus kakor drago erhšino rodu človeškimi! zapustil, čisti iu svitli do konca svetu ohranijo za vse. ki hočejo delež imeti v nebeškim kraljestvu.
V mili skerbi za vse sebi zročene duše »vrti Oče zbranim škofam perserčno perporočajo. de naj verne z vsimi močmi varujemo zalezovanja iu zmot hudobnih ljudi. Pravijo. dc jih globoko v serce peče. viditi \ zdaujih časih toliko ljudi, ki jim za Bog;i. za sveto vero nič ni mar. ki žive, kakor dc bi nobeniga stvarnika nad zemljo in nad neham ne spoznali, kakor de bi nobeniga gospoda nad sa-boj ne imeli, kteri bi njih djanje sodil, dobro plačeval iu štrafoval hudo, ki celo na to nič lic mislijo, dc bi kake dolžnosti imeli, ktere uiikraj sveta sežejo.
Zares kako bi pogled na tako nespuiuct ne vsekal boleče rane duši. ki nima želje bolj ognjene. kakor dc ljubijo Jezusu vse serca in vsi jeziki poveličujejo njega, ki nas kliče v svojo prečuduo luč. I.jubi moji! ako vidite ljudi, ki češenje Božje vnemar pušajo. praznovanju nedelj iu zapovedanih praznikov iu »polnovaniu cerkvenih zapoved se odtegvujo. svoje upanje le na la svet stavijo, po smerti pa nič iic perčakiijcjo. nikar se od njih ne dajte premotiti iu zapeljati. Vaj se tudi s svojim bistrim uuiuiii. s svojo učenostjo iu omiko «c 'ako ponašajo, objokovanja »m vredni iu
usmiljenja. Revno je njih spoznanje, njih učenost plitva; še tega. kar jih nar bliže tiče, namreč sami sebe, ue uinejo. ker se v se nikdar ne obernejo, temuč le ua to gledajo, kar počutkam služi in poželenje mika; kako bi spoznali trga. ki je visoko nad njimi in ga nobeno telesno oko ne vidi! Se jim zgodi, kakor sveti apostelj Pavel od neverni-kn\ pravi: ..Meseni človek ne ume, kar je duhovniga; — ker so >e modre šteli. so nespametni postali".
Kdor se od poželenja mesa ne da zapeljati, kdor si »»•i napuha globočine človeške reve ne da zakriti, kako mu H \enlii lahko spoznati, de ima Gospoda nad seboj, ki ga j» /. vsigamogočno roko vstvaril, de je dolžan temu Gospodu z vsimi svojimi močmi služiti iu njegovo voljo spol-imvati! \ko povzdigne svoje oči nakviško. mu nebo ozna-nujc Kozje velieasivo. njegovo lepoto in moč; vsaka zvezda mu kliče, de naj pade na svoje kolena ter časti iu povišuje, kjr zamore. velikiga Boga. ki je vse le brezštevilne svetove iz nič naredil. Ako se ozre okrog sebe po zemlji in ua svoje življenje, mu je vsaka stvar svitlo znamnje ljubezni iu dobrotuosti Božje, vse pola in steze so polne njegoviga blagoslova: ne bodo li ti darovi, s kterimi desnica Stvarnika obsuje človeka, v njem obudili serčne zahvale in ljubezni do daritelja? l*o pravici tedaj pravi sv. apostelj Pavel od tievernikov, dc nimajo /.govora, ker to. k;u je skritiga v Hogu. se v stvarjenih rečeh v idi iu ume. tudi njegova večna moč in bogstvo.
V elovckovo seree je ludi zapisana postava, kteri se niliee ne more odtegniti. Kolikorkrat jo človek prestopi, mora bodeče zelo vesti čutili v svojim sercu. \aj tudi ise strahovaveti glas vesti zadušiti iu mu uiti. ker od eniga do dmziga posvetniga veselja leče. ga vender ne muc za zmirej pripraviti k molčanju, tudi v celim morji zemljiških slast nc zatopiti. Ko ravno misli v goljftvim miru zaspati, se eerv vesti spet zbudi, ter ga grize in peče neusmiljeno. iiiii m- po noči nc po dnevu ne da pokoja, kakor prerok Izaija pravi: ..Grešnik nima miru". Ta glas vesti tedej oznanuje vsakteriiuu človeku, de tisti, ki je uno ojstro postavo v njegovo seree zapisal, je neskončno svet in pravilen. ki hudo sovraži iu gotovo vselej kaznuje. Bog sam človeku 11 i k u k o i ne pripusti, de hi si misel nanj popolnama iz glave zbil; ako iicspametin človek noče misliti ua Boga kakor piiljuhiga in usmiljeiiiga očeta iu uiti služiti v ljubezni. mora pa vender misliti nanj kakor o|striga pravieuiga sodnika, in s»- tresli pred njim. v kteriga roke pasti je strašno.	(K. si.j
f*#.«##* o y o spoti a misijonarja •Jožefa G oslnerja.
Iz Koroška. grud. Odkar sim poprejšnje pismo ;»is.il. je ži veliko Nilove vode doli steklo iu se je že ma.-ikaj zgodilo, od (odi odpraviti se pa nam je pri vsili posni|s|ijah naravnost nemogoče iu Im morebiti se dolgo ne-iiiogoec. Dvakrat me je hotla smert zgrabili, pa usmiljeni Bog ji j.- zapovedal. de naj odjenja s svojo koso. ravno ko je nila /•■ terdo namerila, mi glava odsekali. Pcrvikral je bil nami- nameril krokodil, teršai in velik kakor hlod. Sel sim namicc oh vodi se sprehajat, in sim bukve bral, kar se zver proti meni zažcuc. Zapazil sim pa še o pravim času io sim svoje oko v njegoviga v peri (deti Vugenstern iu deu scinigeii); tega izdajavski diakon ni mogel prenesti, ki s-,i»| rop le ueprevidama iu potuhnjeno napada, iu je k;.koi blisk naglo v vodo i rešil. Nahijctno dve puši iu ru-dreo kapico (taihiis) obesimo na palico k vodi. Pošast se prav blizo spet iz vode pomoli iu prav zvesto tulita, če je la oiln u reč človeška glava ali kos rudečiga mesa (oboje mu |e namreč v seč). ali luim! iu sviiičenka iiiii jc ferčala skoz zatiluik. Zmaj si- znak zverne in z rumenim delam odzgorej se v vodo potopi, klera ga je dalje odnesla. Neke dni pozneje s(J ga dalje doli mertviga ob bregu nusli. —
Nekiga Iepiga dne me mcrzlica zgrabi, ki me je nektere dni obiskovala. Jezik, ogledalo želodca, mi je rekel, ako hočem tega telesniga neteka izgnati, dc moram želodec očistiti. Izgnal sim tega neteka; prišlo je pa sedem družili, in tako je bil poslednji stan sedemkrat hujši meni perviga; nasledovala je namreč disenterija v naj višji in naj uevarniši stopnji. Ojster post, zapečena žgana juha iu vroča rajževa voda, to me je zopet ozdravilo. I u zdaj smo vsi, hvala Bogu! čisto zdravi in zadovoljni, kolikor zamore riba zunaj vode zadovoljna biti.
Doli s llartuma je prišel gosp. Da ni tiger, ki gre v Kvropo, tle bi spet enkrat vidil svoje ljudi iu svojo domačijo. Imel je zraven druzih iiiieuitnost tudi slonova zoba za novo spominsko cerkev na Dunaji. Kmal za njim je prišel neki zdravnik, ki je bil skoz Hi meseov v llartumu v službi, in jc pravil, de prečast. gosp. Mat. Kirchncr-j a večkrat inerzlica nadlega — mi pa smo tukej kakor z želczjcm priklenjeni — tukej nam Bog pomagaj! — Koroško še nikoli ni toliko ljudstva vidilo, kakor zdaj. Paro-brodi kakor razdraženi sem gori pihajo; jadriinih ladij vsake verste slehern veter k nam pripodi. ki so napolnjene s kationi, bombami, pušami. sabljami, svinčenkami. .smodnikom. sviucam. šotorji. konji, živežem in Ijudstvam brez števila. Prišli so poslednje dni. njegovo kraljevo veličanstvo Said paša i Kgiptovski). Sofokar paša. Selim paša, Mohniud paša. Izmail jiaša itd. z več tavžent soldati. . . Sel sini se njegov imu k. veličanstvu Saitl-pašatu poklonit. Vstopivši sim svoje veselje razodel. de njegovo k. veličanstvo s svojo pričujočuostjo Sudan osrečuje in razveseljuje ( kakor me jc hil hišnik naučil I. Naletel sini ga bil serčno veseliga: zakaj neki konj ga je bil s svojim čudnim merdaiijeni v tak smeli pripravil, ile se je še zmiraj smejal. Presekal mi je kmal besedo, rekoč: Tebi je treba kamel iu jih ml mene hočeš (njegov hišnik, ki nam je bil prav dober, mu je bil že vse naše okolišinc dopovedal). Res. k. veličanstvo, sini mu odgovoril, to je naša prepo-nižna prošnja iu nar veči dobrota, ki nam jo za zdaj za-inoreš skazati. Ali zdaj. je rekel, kakor sam vidiš, jih sam premalo imam. Nato sini se poslovil ter odšel, on pa se je čez konja dalje smejal, tle sini ga šc dolgo slišal.
Ogletl po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Ministerstvo za nauk iu bogočastje je v svojim dopisu od 5. t. m. na naznanilo zastran kat. ljudskih šol otl I. 1h.*)5 za šolsko prizadevanje na Krajnskim posebno pohvalo izreklo. To naznanilo, pravi visoki dopis, je prav veselo: z veseljem smo vidili iz njega, dc se šolstvo na Krajnskim ne le z napravo novih duhovnijskih sol zmiraj Imlj razširja, temuč se ludi ob enim v svojim zno-t ran jim iu zunanjim stanu mnogotero zbol jsiije. \ imenovanim letu ste bili v novo napravIjcui 2 poglavitni soli, potlej T trivialnih. 15 šol za silo. iu 24 nedeljskih učilnic, rčeništvo jc pridobilo T učenikov -M in :» pomočnike ( pod-
) ker o sol>;\ii pisem.i. zumoreiiio tudi šolsko opombico čast i ti m bravcam v prevdarek pristaviti. Nekteri sj u cenika, kije že tako dosti »lisnjen. še bolj .stisnili, in pišejo u č n i k namesto ii cenik, ker mislijo. de je oče ni k lo kar učence. Mi le ntir-li ne poterdimo. iu sicer i/ naslednjih razlogov ne: I. Beseda o cen i k utegne kje izpeljana biti i/, -učen" kakor ad-jectivum (der die Belehriing srhon al> Kertigkeit hat). zmed učenih, ker učenik mora tudi sam učen biti (tako tudi prof. Me-itlku): le taki zamorejo namreč učeniki biti. Nasproti pa ravno prilog učin (učni. pndučni otroci), i/, kteriga ucnik izhaja, utegne po lasiuii jezika pomeniti tudi taciga. ki ima sc le učen ali podučevan biti: tedaj bi bil učni k ravno nasprot temu. kar se hoče s stisnjenim učenikam doseči, 2. Ako je pa tudi učenik i/, učen kakor praviga ..parlicip. pass." izpeljan, to me ne kazi. ker lastnija slov enskiga jezika ima veliko enačili besed, v kterih je pri terpivni (pa>s.) obliki djaven (acliv.) pomen. n. pr.: plačan list. rojen list. Kojenice. zahvaljena pesem, m več enacih. Po misli g. prof. Metclkota (Recens. z. slov. \Vorterb.) tukaj ludi zategnjeni zlog — i k za djavni ali aktivni pomen
učenike); učeneov število se je naraslo v vsakdanjih šolah za 2384, v nedeljskih pa za 1218. Verh tega je veliko število novih farnih šol v osnovi; tudi je že poskerbljeno, za neko število šol v duhovnijah, v kterih še ni po pravilih vredeniga nauka. Dalje je s pohvalo rečeno, de k ta-kiuiu šolskimu napredovanju mnogo pripomorejo učeniški zbori in mnoge napravljene šolske bukvarnice. V spomin je vzeta tudi lepa edinost med duhovstvam in učeništvam in potrebna nasprotna pomoč k povzdigi keršanske olike. Pohvala je razodeta poslednjič tudi nad pomnoženim številam posebnih šolskih pospeševaveov itd.
Razgled po tiersanshhn svetu.
..Kat. list** pravi, de so se imeli zagrebški kardinal in nadškof dans na pot v Ilim podati, in de bodo popotvali skoz Ljubljano, Terst in Benetke. — V I.e vo v ti je 25. u. m. umeri. v. č. g. Jan. žl. Bohe tisk i. posvečeni škof in veliki namestnik kardinala Leviekiga, metropolita kat. rutenske velike školije. — Sveti Oče Pij IX. so v 10 letih svojiga vladanja sv. cerkve že milijon in pet sto tavžent tolarjev iz svojiga lastniga vbogajme razdelili. - V Merauu je pred nekimi tedni rokodeljsk pomočnik v bolnišnici v katoliško cerkev prostopil, in od tega časa je zadovoljiti in vesel, desiravno nima upanja ozdraveti: znana reč je namreč, de v katoliški cerkvi je dobro umreti.
-	V K a z a 1 v i e r i I Casalviera \ na Rimskim je neka 23 letna Katarina Fanelli že več let ljudi slepila s svojim laž-ujivim razodenjem, prerokovanjem, zamaknjenjem, prikaznimi itd. Apostolski sedež pa je s svojo navadno previdnostjo uud to reejo čul. iu po razodetih slepilih je slepivka na 12 let v ječo obsojena. — V T a r n o p o I u v Galicii so jezuit i v začetku šolskiga leta svoje sobivališe zopet v posest vzeli, šolo začeli in imajo v svojim plemeniškini konviktu že 30 učeneov, tudi njih več iz slavnih poljskih boljšakov (aristrokatov). — \a V i r-temberškim več duhovnov v zvezi z imenitnimi nc-duhovni ueko pristavo z zeinljišem naprav Ija za odrejo zanemarjenih otrok, ktere vodstvo mislijo kakimu duhov.skiniu redu zročiti. — Tudi v Kolinu so sklenili, znamnje Marije Device ncomadežane pred nadškofovim dv orani postaviti.— Koli ns k i kardinal in nadškof G e i s s e I Im mende v Rim popotval. kjer se bo ravnalo za to. dc bi se D uus Skotus (Doctor subtilis) za blaženiga razglasil.
—	Berlinski listi so v kratkim iz Loudon-a to-le na-/uanovali: ..Pri protestanških ljudeh sc velika nejevolja vzbuduje zavoljo 10 letne deklice, Alice Race, ktere oče je bil protestant in po njegovi smerti je njena mati. kato-likinja. svojo hčer iz protestauške rejenišnice vzela, de hi jo katoliško zredila. Protestanški vikši pa so hotli otroka prideržati in so to reč sodnii zročili. ktera je odločila, de postava nima pravice. materi iz verskih ozirov ujeniga otroka odtegovati. Voss. Zlg. pristavi: ..soduijski sklep se mora vsakimu nepristranskimi! iialorcu, človešk iu praven zdeti, vender se ne manjka gla>ov (protestanških). ki ter-dijo. de bi se bila dala postava v prid protestanštva razlagati". K temu pristavi ..Katbol. Anzeiger v Berlinu: Tako izlaganje postave ( ki jo tudi nu Pruskim imamo) v prid protestanstva je bilo uiidaii iz Neuzelle-a naznanjeno. kjer je bila neka mati v ravno taki primeri celo za-perta. in ravno sc sliši, dc je prav v enakim naključji v Schvvedt-ii neka katoliška mati mogla na 3 dni iti v mestno ječo. in z njo tudi njeni še čisto majhni otroci, iu sicer zato le: Stareji sinček je hil z dovoljenjem protestan-škiga varita firofa) v katoliško šolo dau. policija pa ga je iz katoliške šole vzela iu v protestanško peljala, fant pa je sam od sebe zopet v katoliško šolo šel - zato so mogli v
razločuje. Tudi saj nam ni znano. de bi kje na Movenskim
beseda učni k v rabi bila. in ako lo ni. bi ne bilo prav, brez
posebno tehtnih razlogov gladko in lahko l»<->t*ihi v manj blagoglasno spremenovali.
ječo. Se celo učenikti katoliške šole neki žugajo, mu pravico učiti vzeti, ker je uni fant pervo noč. ko jc bila njegova mati v ječi, pri druzih otrocih, ki so v šolski hiši prebivali, prenočevanja iskal in ga našel. — Take vojske večkrat imajo katoliške vdove med protestanti.— V Rim je prišel pred nekaj časam v. č. Bataillou, škof v Kiios - u. (in part.) in apostoljski namestnik srednje Avstralije, ki je že 20 let v tem kraji misijonar. On je to divje ljudstvo s tem pridobil, de se je njili navadam pod-vergel. k njih praznovanjem iu zhoram hodil, ter je vsako priložnost v to obračal , njih vraže in prazne iu smešne šege razdirati. Poslednjič je prišel čas, de je pognalo seme. kakor v evaugclii ženofovo zerno. ki ga je v posnmskih shodih in družbah sejal. Ves otok \Vallis je kcršaiisk iu gori v ljubezni do katoliške cerkve. Po 20lelnim delu je hotel g. misijonar sad svoje delavnosti svciimu Očetu -kazati. in je prišel s 3 mladenči od ondot v Kim . ktere je propagandi zročil. de i»i se za duhov sivo izučili, ker le potem zamore v kakim kraji keršanstvo globoke korenine pognati, ko se začne domače duhovstvo odrejati. Bili so ti mladenči 20. grud. tudi pred papeža z njih škofam vred pušeni. iu so jim prinesli tudi darov iz svoje daljne domačije. Zročili so tudi sv. Očetu pismo v svojim dmuaciuskim jeziku, v kterim med drugim pravijo: ..O nas Oee Pij IV! daj liani misijonarjev, de gredo v na>o ubogo domovino. Veliko lepiga smo vidili v Kvropi. lepe liise. lepe oblat ila, dobriga živeža: ali tega ne želimo, zadovoljni smo > svojo revšino; da naj se nam pa saj prava vera!" itd.	Na
Francoskim se močno razširja družba za posvečevali j« dne Gospodov iga. k kterimu se tudi silo stari šaloiiski skof šteje. I niilun je iiekimii prijatlu v cerkvi pokazal kamnito plošo. rekoč: ..Tukaj je moj nadgrolmik. ki sim siga dal sam napraviti: bogat sim bil. ko sim pred 30 leti škofijo nastopil, vender jc to edini izdajik. ki sim si ga sam zase privolil: na ta kamen sim dal napis izsekati. kteriga samiga želim na svojim grobu imeti". Prijatcl se nagne in bere: ..S p o ioni s c, de dan Gospodov posvečuješ!"	V l.o-steri t h i el - u na Angleškim je nedavno \ i kari g. K II o-vvell v katoliško cerkev prestopil. Ou je imel upanj«- ua višje stopnje priti v svoji prejšnji veri. vender ga vse to ui moglo zaderževati. de bi nc bil k nam prestopil, ko jc spoznal, de je v zmoti. — V Jeruzalemu je leiu> število popotnikov toliko, de ni kam z njimi: do velike nori jih pričakujejo nad 10.OOO. Posledujiga grudna jc hil vkladni kamen za ondotno romarsko hišo položen. kteriga so poslali z Dunaja kardinal Rauschcr in ima napis: Piis |»e-regriiiantibus ex Imperio Austriae. .MIKVCI.VI. — V s vel i zemlji je latinski patrijarh >pcl imenitno svelise pridobil za katoličane, namreč, tako imenovano duplino sv. Janeza kerstuika v pušavi. Ta duplina je ua verlm stermc pernic hriba Juda ob tcrchiutui dolini. Bila je nekdaj ondi cerkev. ki je pa razdjana; bister studenc i/, nje izvira, ki je obseiičcvan otl šeutjan/.evih dreves. V lih krajih je sv. Janez kerstnik uaj veči del svoje mladosti prc/.ivcl. iu v s\o-jili odrašenih letih pokoro ozuanoval. Ze je družba llozjiga groba v Kolinu nekaj denara patrijarliu za olepsaujc tega svetiša poslala — llartumu je umeri kapuciuar O. J ust. apostolsk misijonar, ki seje grede v misijon k g. Mu saj a-tu pri narodu G al a. med deževjem v llartumu mudil. Mcrzlica ga je zmagala, kije bila po deževji posihuo huda. Tudi piše g. misijonar Gostncr. de sia v listopadu šla nek francosk iu drug grešk kupec skoz Koroško, ki sta v Nilovih slapovih prišla ob \>e premoženje. Imela sta zraven družili dragotiu tudi pitomiga uilskiga konja. Veči del slapovja sta bila ze srečno prehodila, kar ladija na rob sredi vode trosi iu se razbi|c v taki naglici, de tudi zveri. ki je bila 3000 gold. vredna, nista mogla oleli. iu sta komaj komaj svoje življenje unesla. Zgubila sia vcrli ic«a še 30 tavžent piastrov (3000 gold. j goioviga denara. --
Lepši dom.
(na pokopališu.)
Vse tiho je. mir sladki tu kraljuje. Serce netrečno tu 6e vpokoji;
Veliko scer v tem kraji jih stanuje. Al vsaki spehan v mali hišci spi.
Vse materno krilo v tamoto zdvilo, Vee solnce ne bo vam svetilo.
\i treba, dragi, več vam zdihovati Pod težo stisk, nesreč, ki nas teže
Ni treba se pred smertjo več vain bati Prestali njeni srečno strah ste že.
Skoz groba tamote prišli ste v svetlote. kj«'r ognete lahko se zmote.
Ve> prost je duh. meso ga več ne moti. I'i>tiu.-iil v spanji v zemlje prahu gaj
krr dokončal odločene je poti. Počiva v postlji groba merzliga.
Megla se zgubila k' je duha mamila. In smert ga verig je znebila.
Ne zapeljuje več ga pozeljivost.
Sveta ne vabi več ga grešna slast;
Ne vleče več ga v brezno zapeljivost, In več ne tare ga tamin oblast;
So strasti zdivjale, za večno nehale, ki pred .-o krog njega divjale.
0 .-rečni kraj. kraj serčno zaželeni. Al zame tud' prostora kaj imaš?
>ied hribciki na tratici zeleni. Tud meni enkrat hišico skopaš?
I) daj obljubiti, de smel bodcin priti V naročji si tvojim počiti.
/-■ solnce »e zapadu približuje. \ »»černi nekes že se rumeni.
In kmal*« zvezdic ceda razsvitljuje Neba širja\e > svojim luceami;
Po kratki |>« noči dan lepši napoči. S tem nehajo časi tekoči.
I.«* kratka pot je. ki do groba pelje, ko kaplica na veji človek je ;
l.e n lilo jenja svetno vse veselje. In mala lii>ii*.t se nam odpre.
Ze moči >olzica. prijatlov c lica. Iii krije na- zi-mlje kopira.
..n..*..n..
MMrobtine.
\e preklinjaj! — Tirolskim listam se iz Dunaja piše grozovitim dogmlha. Na postaji železne ceste št. 02 je hil stražnik, ki ni maral ne za lloga ne za ljudi. Preklinjal iu hogokletstva je govoril . kakor kje Ic satan sani. Za \-aki nič je velikrat strašne kletve bruhal zoper Boga. Vsakimu se jc do njega studilo, nihče se mu ui hrez sile bližal. Knk ru t spel tako \ delujoč pri vratih sloni, — nepre-vidama pa oinolkne iu ve* očerni! kmalo pristopijo drugi gledat, kako de se več ne gane. in — hil je mertev. Oči si» mu grozno ven šterlele . tudi jezik mu je iz (ist molel! — Nihče ni hotel njegov naslednik hiti. pripoveduje novi stražnik. Reče pa moja žena: Pojdi ti na postajo: ako jc on klel. hova pa midva pridno molila, in mala njivica, ko jo bo\a dohro obdelovala . nc bo več osata rodila. In tako je bilo re- itd.
P o si pri nejeverskih Indijaiiili. Post ima tudi pri nejeverskih prehivavcih v \tueriki veliko veljavo, kakor piše angleški popotnik Sclmoleraft. Zlasti ga imajo za dober pomoček k siečuimii izidu imenitnih del iu početij. Vsak mladeiiee -e poterdi za tek svojima življenja z dolgim postani. — m kleri neki celili T dni čisto nič ne vžijejo. Po-
stijo se tudi v vikši starosti, zlasti vojvodi, preden gredo na vojsko. Spomladi pa imajo vesoljni post eniga celiga dnč. Vsi so prepričani, de post je prav močno všeč naj vik-šimu duhu, ki ga manitos imenujejo, pa tudi de moči in čednosti človeku obnovljuje. — Tedaj že zdrava pamet divjaka uči, de je post dobra reč.
Družba za kerše vanje ne verskih otrok. Ta družba šteje znamenito število rimskih gospa, in je bila I. 1847 vstanovljena in meri zlasti na kitajsko. V pomoč služijo spreobernjeni rojaki, kteri se v zdravilstvu podučijo, zlasti za otroke in potem z vsimi potrebami oskerbljeni od hiše do hiše med nejeverci hodijo, kjer najdejo bolnih otrok, se v pomoč ponudijo, in uboge neverske matere rade zro-čujejo bolne otroke prijazniinu zdravniku. Ako se mu po sreči izide, de otroka ozdravi, ga previdnosti Božji zroči, kaj de bo z njim. Ako pa ni nobeniga upanja , ga ozdraviti, reče zdravnik vode prinesti iu ga kersti ter sprejme v naročje katoliške cerkve. Na tako vižo je bilo I. 1855 samo v kineški okrajni Sučieti 173,593 neverskih otrok ob smertni uri keršenih, ki zdaj v družbi angelov Boga hvalijo iu pred njegovim tronam zu svoje dobrotnike na zemlji prosijo.
Zet in tast.
Zet. Povedati vam moram, de z vašo hčerjo, ki ste nti jo v zakon dali, ni kar nič več rinjati. S svojo prepir-Ijivostjo in svojoglavnostjo mi živi pekel v hiši dela.
Tast. Tako? Ali niste nič poskusil, de bi svojo ženo zmodril?
Zet. Vse sim skušal, z dobrini, s hudim. — nič ni pomagalo.
Tast. Tako! Zdaj pa povejte moji hčeri, kar je moja misel iu moj svet: „Ako sc precej ne poboljša in le še enkrat k kaki pritožbi priložnost da, kratko in malo po moji smerti ne vinarja za menoj ne dobi, — ločil jo bom iz dedišine!
Zet. Čez 8 dni spet pride in tast ga vpraša: „No kako je, se je moja hči poboljšala?" — Zet: „Vaša hči jc kakor angele, nc vošim si boljši žene. Odkar ste bili tisto zažugali. živini kakor v nebesih". (Schtzg.)
Jliti darovi*
Za a f r i k a n s k i misijon:
Ternovska predmestna fara brat. denara 04 gold. — Jernej kralič 4 gold. — O. I.. Stupica 5 gold. —
Za indijanski m i s i j o n :
G. I.. Stupica 5 gold. — O. k. Fabiani 2 gold. — Z a in i s i j o n gosp. Olivieri-a:
Iz Noviga mesta 2 gold. —
KBuhorshe zadeve.
V	ljubljanski škofii. Duhovnijski namestnik v Dolih. g. Jož. Malic, je imenovan lokalist v l esnicah; Dole so tedaj od 19. t. m. razpisane iu prošnje zanje se do v. č. novomeškiga koleg, kapitclna po navadi oddajajo, (i. Fr. S t rojin, kapi. pri stari fari v Loki. pride za lokalista v llotič. — l.okalija koroška B e I a jc 15. t. m. razpisana, za ktero se prošnje tlo slav. posestva Blejske grajšiue po navadi oddajajo;— ravno tako Z al n a, za ktero se ravnajo prošnje do vis. c. k. krajnske vladije. —
V	goriški nadškofi i. 9. t. nt. je umeri fajmošter kriškig. Jož. S lej k o v letu svoje starosti in 5«. mašništva. Oskerbnik je imenovali pomočnik rajnciga, g. Mat. Les kovic. Patrou izpraznjene fare so Ipavski dekan. — ti. Jernej Kuga t to gre iz Copriža v Turjak.