"-PROS VETA LETO—YEAR XI GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE to, IU., pondeljek. 16. maj« (May 16). 1927. Urwt&iâki la MM a Lawndals A* Offles rf l^bltoaUos» T*^ Hoïi®, A* * NAPETOST HB ¡JM0SLAIU0 MITMJJO tisti prinašajo rasne vsnemir-ljive veeti, ki aa pa na dajo dognati« ¿a ao resnične. — Parlament je pa kljubtemu ' na počitnicah. Ljubljana, Jugoslavija dne 30. aprila. (Irrirno pitano). — Napetost med Italijo in Jugoslavijo le ni minila. Časniki ao polni vznemirljivih vesti, ki se pa ne morejo dognati, če so resnične ali lainjlvo. Te vesti vznemirjajo tudi ljudstvo po Sloveniji, ki živi blizo italijanske meje, ker bo to ljudstvo prvo občutilo grozote vojne. Navzlic temu položaju, pa jugoslovanski parlament ni prav nič vznemirjen, * temveč je na počitnicah in prepušča vladi, da rešuje krizo po svoje. Človeku se zdi, da je tako, kot je bilo v stari in gnili Avstriji pred ia-gruhora svetovna vojne, ko avstrijski parlament ni imel pravice ziniti beaede. Kakšna zunanja politika se izganja za kulipami, tega na ve živ krst. Ljudstvo bo mogoče zvedelo, da je vojna pred durmi, kadar bo iadaba odredba za splošno mobilizacijo, ki bi pomenila obenem, da so diplomatje s svojim znanjem pri kraju. Bodočnost je negotova in ee ji ne zaupa. To pokazuje program za gradnjo železnic. Ta program obdaruje tudi Slovenijo z mnogimi novimi železniškimi progami. Današnja diplomacija v evropskih bur$£9» nib ne izjema. Svetovna vojna jih ni prav nič Itučiik, kakor ni izučila diplomatov drugih evrppej-skih držav. Diplomacija mora biti tajna, vojne se pa ogneš, ako se zanjo pripravljaš. To je najvišja modrost vseh evropej-skih diplomatov. Zato se nI treba prav nič čuditi, ako aa gsade železnice, ki so strategičnega pomena. Klerikalci sicer lažejo slovenskemu ljudstvu, posebno pa slovenskim kmetom* da so oni tisti faktor, ki so dosegli pri vladi, da se grade te železnice iz gospodarskih vzrokov in da bodo služile potrebam ljudstva, kot so lagali, pred izbruhom svetovne vojne leta 1914. da je bila njih zasluga, da »e je zgradila bohinjska železnica, ki je tekla na Gorico in v Trst, dasi je bilo jasno kot beli dan, da je bila ta železnica zgra* jena iz stnategttnih vzrokov. Neumno pa je, da se vzpričo takega položaja -zunanji minister še vedno trudi dobiti zveze z Mussolinijem zaradi tiranske pogodbe, išče naklonjenosti in pomoči v Franciji in Angliji, mesto da se direktno obrne na ligo narodov. Mussolini išče oborožen konflikt, kajti Muesolinf razume, da so njegovi dnevi šteti, ako ne provocira nekaj, kar zopet obrne pozornost od njega in zopet omami sestradane italijanske ljudske mase. I)o tega spoznanja mogoče pridejo tudi še naši diplomatje. *amo da ne prepozno, kajti če pride do konflikta, bo .ljudstvo *opet daritveno jagnje. Ddsvfcs v AagUji uhto* vaje (. un. rato Prekomorski polet od godon; slabo vreme Lindbergh težko čaka; morda pojde danes. Drugi tekmeci so ae skregali s promoterji, končno so ae pa le pomirili. Silni viharji na Atlantiku m zadržali pilote. New York, N. Y„ 15. maja — Prekooceanski polet ameriških tekmovalcev iz New Yorka v Pariz, ki je imel začeti včeraj, je bil odgoden za dan ali dva vsled prevelikih viharjev na severnem Atlantičnem morju. Cim se vreme izboljša, se takoj dvignejo v zrak najmanj trije tekmeci. To se zgodi morda že jutri. Danes so imeli tekmovalci letalske poskušnje na Curtisovem in Rooseveltovem letališču. Več kot 30,000 oseb se je zbralo v pričakovanju, da eden ali drugi letalec odleti proti Parizu. Zla- sti so se množice zanimale za mladega in drznega Lindberghs, ki je bil večkrat v zraku in u-prizarjal razne letalne trike * svojim velikim monoplanom. Lindbergh je zelo nejevoljen vsled slabih vremenskih poročil; enkrat je celo dovolil poročilo, da ne bo nič čakal, vihar ali ne vihar, toda na prigovarjanje drugih se je premislil. Chamberlin in Bertaud sta se v zadnjem hipu sprla z lastniki letala, ki so aranžirali njuno tekmo. Slo je radi finančne zaščite za njune žene v slučaju, da se jim pripeti nesreča kaxor se je Francozoma; nadalje se š^ niso sporazumeli, kako se ima razdeliti nagrada med lastniki in pilotoma., Pozno v nedeljo zvečer je bilo poročeno, da sta se obe stranki sporazumeli glede vseh spornih vprašanj. Knmtlla «nije radarjev v Illinois« Resolucije ia razprave o pravilih. — PoHtičar na konveneiji in druge. Peoria, 111. — (Izvirno. L. Ro-gel.) — V pondeljek zjutraj je pričela seja ob devetih. Predsednik Fishwick je omenil, da je v soboto imel besedo odsek za pravila, ko je bila seja zaključena in da se je razpravljajo o IV. členu, in da je odsek naznanil, da ima več resolucij, ki so za odpravo subdistriktov, toda odsek se ne strinja s temi reso* lucijfmi. $ teh resolucijah ae iib država* JRfel^ft mjpMt j* ¿«i« obširna debata, a kon-gneš, ako aa zanjo pdpmaU. g j blk) ^ Mo od-V tem oziru pa ne delajo jugo-slovanski mpleapatje prav nobe- seka. Predloženo je bilo poročilo poverilnega odseka, ki po-roča, da sta William Hogan in Tjorton od lokalnega društva Štev. 992 umaknila svoj protest proti Frank Corbishleyju, delegatu lokalnega društva štev. 992. Odaek je priporočilna se Corbishleyju pripozna sedež. Poročilo je bilo sprejeto. Odsek za pravila je nato poročal o nedeljnih resolucijah, od katerih Jih je bilo precej zavr-ženih in o katerih so bile krajše in daljše debate. ' Popoldne je predsednik Fish-wick predstavil kongresnika Rathbona, ki je bil izvoljen za državo Illinois. Rathbone je go-vorll o rečeh, ki so v stisku s premogovno industrijo. Njegov govor se bo tiskal in razdelil. Za nJim je govoril Jsck Zim-ford, organizstor orgsnizaclje pekovskih delavcev. 'Zimford je apeliral na rudarje, da naj jim pomagajo v boju zoper velike družbe s kupovanjem unij-skega kruha. Naznanil je, da Cikalka delavska federacija Je otvorila radlo-postajo WCFL, ki je na razpolago tudi rudarski organizaciji. Na to je zopet poročal odsek ■ prišel tatriiaal la Rail debatirajo v Ženevi Vodja sovjetske delegacije sprejel poziv na javno debato glede vrednosti sovjetskega In kapitalističnega 2eneve, Švica, 14. maja. —-Ruski sovjetski delegat Sokol-nikov je včeraj na mednarodni gospodarski konferenci dejal, da mednarodni privatni trueti ne prinesejo zaželjenega socialnega in ekonomskega miru. Edi« nole organizacija sveta na temelju socialističnih principov more prinesti mir. Sovjeti pa nimajo nU peoii temu, ake se začasno organizira sistem mednarodnih kreditov. V teku razprave se je Sokol-nikov zapletel v debato z ameriškim delegatom Roland W. Boy-denom. Boyden je dejal, da Američane veseli, da Rusija dela socialistični eksperiment namesto Amerike. Rusom nihče ne brani, da le bavijo s tem eksperimentom, in če se jim obnese, dobijo priznanje. Medtem pa zspadne evropske dežele vsekakor ostanejo pri kapitalističnem sistemu, dasi Jih zanima, ker boljšviki poskušajo narediti rusko ljudstvo srečno na nov način. Francoski delegat in znani finančnik Loucheur je' pozval ruske delegate na javno debato glede primerjalne vrednosti sovjetskega in kapitalističnega sistema. Yalerijan Ofoolcnskij Oslnskij, vodja ruske delegscije, je poziv sprejel. Agrsrna komisijs konference je izdelale resolucijo v prid kmetskim kooperativnim orga-nizacijam. V resoluciji je rečeno, da bodo kmetska kooperativne društva povečala svojo koristnost, če pomnože svoje od-noftaje s kooperativami konzu-mentov, ker na ta način lahko izpodrinejo prekupčevalce, ki zs pravila, nakar Je prišel na ---y ï^tTs svojim poročilom odsek stoje med pridelovalcem in od- odbornikov. Na1i««^m P0^^0 "edbg^ddegiaa^w'^kerjs " iz ^bičks Coolinsvilla se je čitala postavka za postavko in bila je vsaka posebej sprejete. Ko je pričels razprava o ustavi člen IX. prve točka in člen XII., sedms točka, je predsednik zaključil popoldansko seja Ameriški delegstje se zsnimsjo ze to reeolucijo. Komercijelna komisijs je sprejele resolucijo za "povratek prave svobode v mednsrodni trgovini" In nsgleše, de omeje-venje uvoza In izvoza škoduje vtem delelsm. ti zaprli župnlks. Rim. 14. maja. — "Popolo di Roma" poroča, ga 1 komiteja aa obdria vanje Stikov 1 latinsko Amerike. __* Washington, p. C. — Prvi je obsodil CdpUflaeJUUogg^tlmso-novo politično petsto v Nikara-gvl. Mercer & J ahnst on. predsednik Narodnega državljanskega komiteja za stike s latinsko Ameriko, &atei^g* častni predsednik je senator Norrie. Akcija, ki jo Je, pod vzel Henry Stimeon, oeebni aaetopnik predsednika Coolidga, ia s katero je prisilil liberalna elemente v Ni-karagvl priznati Adolfo Diaza kot predsednika in odložiti orožje zaradi grožnje z orožjem Združenih držsv, "zasluži obsodbo vsakega Affltrlčana, ki se "spominja izvora njegove lastne vlade," je menili Johnston. V svoji precej obširni izjavi pravi Johnston da je nemoralno za ogromno silo ameriške vlade, da se je moč porabile za vsllje-nje Diese kot prsdaednika v NI-karagvi. Johnsten izvaja nadalje, da Je po latinski Ameriki razširjeno mneafo da ja Dlas Izdajalec, "La Prensa." Ust, ki Izraža mnepje latinske Amerike v Združenih državah, je proglasil Diaza aa javnega razproda-jalca svoje detelj Oni, ki ga poznajo tesneje, so prtoričanl, da nima Čuta sa javno mbValo. To jasno obsodbo po organizaciji ameriških liberalcev, ki je bila ustanovljena, da je na stra-žl^prptl. IrapertjaMstifcUm paletami odobrujejo ha -tihem latinski diploq^tja v Waahingtonu. Ti diplomat)« strmijo, kako hladno so pripravljeni Cool id ge, Kellogg is^Stimson v odsotnosti kongraaa pričeti neevtorlsi-rano In mpalavno vojno proti večini v Mtkaragvi/ Johnston opisuje Diaza kot porednega dečke, ki je postal predeednifc s pomočjo tuje oborožene alle. J^hn h ton nato citira govor, ki ga je govoril Herbert Hoovpr latinskim diplomatom, zastopajoč im republike Južno od rake Bio Crende. Hoover je ob tej priliki rekel: Kakor smo ee mi posvetili Individualni svobodi, nad katero ne emejo gospodariti drugi indlvidujl, ravnotako zahteve naš Ideel svo-bodo za vsak narod, nad katerim gospodarijo drugi narodi. 8timson je pismeno obvestil generala Moncada, poveljnika II-berelnlh sil, da gs Je predsednik pooblastil mu povedati, da Diaz nadzoruje volitve lete 1928, ds Diez ostane ta čas predsednik, de se zahteve splošno razoboro-ženje dežele, de se bodo volitve vršile pravilno in da so ameriške sile pooblaščene sprejeti o-rožje onih, ki so ga pripravljeni odložiti, vštevši vladne sile. in de bodo oni s silo razeborofteni, ki se nočejo raroborošltf. To je isjava osvojitve pod grožnjo vojne. Kongres ni bil ää tt s ptfltlkl. Ur * Ml. d. bo J«t.|'"£r(Mi ^ n|lUM M S msjs. — K«*evslno moštvo l* stslno ns delu v «»kolišču tegs mesta pri odpošlljsjnju ljudi v vsrne kraje, ker vods, ki je u-drls čez nssipr, stslno naravi« Moakva, 16. maja. — Danes so bile v Moskvi velike demonstracijo proti Angliji. Rdeče čete so Čuvale angleško poslaništvo. Na nebrojnih protestnih shodih so bile sprejete resols-clje, ki zahtevajo bojkot angleškega blaga. Sovjetska vlada Je poslala ostro protestno noto v London. V splošnem se pričakuje prelom med sovjeti in Anglijo v najkrajšem Času. London, 16. maja. — "The Daily Mail" poroča, da so lsgi-noll načrti najnovejšega modela submarlnov is uradov angleške edmiralltete povzročili vpad In |)reiskevo v prostorih Areosa, sovjetske trgovske misije v Londonu. Vladni uradniki mislijo, da so načrti prišli sovjetskim atašejem v roke. Kljub iskanju in rasstreljenju vseh tajnih shramb v poslopju Areosa niso še našli pogrešanih načrtov. Ženeva, Švica, 14. maja, — Sovjetska delegacija na mednarodni gospodarski konferenci je izjavila pred poročevalci, da je angleška vlada udrla v poslopje sovjetske trgovske misije v Londonu zato, ker hoče na vsak način imeti prelom s sovjeti in najbrž ga tudi dpbl. DrugI vzrok je, ker bi toriji radi uničili dober vtis, katerega je sovjetska Rusija naredila s svojim smernim stališčem ns ekonomski konferenci'. London, 14. maja. — Ruski (n angleški diplomatje potrjujejo, da je prelom med Veliko Britanijo In Unijo sovjetskih republik danes bližje kot je bil kdaj poprej, odkar Je bila sklenjene trgovska pogodba med obema sl-leme v letu 1921. Policijski svedrovci so še vedno na delu v poslopju Arcoss, kjer je glavni stan sovjetsk« trgovinske korporacije. Policaji, ki so vse premutali, menda Ae niso našli "manjkajočega dokumenta" angleške vlade, radi katerega je minister Joynson-Hicks, najreakcijonarnejši izmed vseh torijsklh ministrov, odredil vpad na podlagi sumnje, da je dokument v rokah ruske misije. Včeraj so policaji raz vrtali In razstrelili več "tajnih jeklenih shramb" v poslopju. Kaj so našli in če so kaj našli, ni šs znano. Arthur Henderson, eden voditeljev delavske skupine v parlamentu, ie včeraj sahteval v zbornici, de minister Joynson-Hlcks pojasni, zakaj je policije navalila v sovjetsko poalopje. Minister je odgovoril, da je prejel v sredo «večer neke informacije, ki so ga napotile, da je odredil preiskavo, ki še ni končana. DoklscJe preiskava v teku, ne more reakritl dotičnlh informacij ; on upa, da bo v stanu to storiti v pondeljek. Namestnik sovjetskegs poslanika v Londonu Rosengolz je včerej vložil pri zunanjem ministru Chamberlainu pismen protest proti policijskemu vpadu. Roseogols obtožuje, da Je prvič kršena trgovska pogodba med Anglijo In sovjeti, ki daje sovjetski trgovski misiji Imuni-trto, drugič ae londonski detektivi prekoračili vse meje dostojnosti, ko so prisilili ženske v trgovskem ursriu ns telesno preiskavo. • londonski listi namigujejo, da je prelskavs morda v zvezi s komunistično propsgsndo ns Kitajskem in v Indiji. ~ Vodstvo Arrosa je suspend!« rslo vse poslovanje |x>družn!ce v Londonu, dokler Je policijska preiskava v teku. Jezero poplave «Ara éez nasipe In zaliva Beat najet novih okrožij Se seli* tih, ker Je voda napravila velike razpok line na naalplli ml* alalpIAke poplave. Zopet bo 200,000 ljudi pognanih is domačij. Reka MtaaonH narašča. - New Orleans, Le„ — Velikensko Jezero 14. itysjs. mialpišk« Nov pelree v Hercegovini Tli m sate ee pontfvn« prized et a. Ilelgrsd, JugoalevlJe, 15, msjs, — Danes Je bil nov' potres v Bosni In zapadni HrblJI, Tudi v Hulgrsdu so se stresi« hiše. Me-t^rijalne Škoda Je velika. l/ondbn, 14. maja. — Hud po« (resni sunek Je včerej povzročil smrt mnogih oseb v Hercegovini, kakor brzojavlje poročevalec "Daily Maila" iz Bslgrsds. poplave, ki pok r i ve "evernl d*» Mft(lte Treblnje, Moster in Sto-Louisisne, se stalno premlks |mc m<) triM-lsi. južno proti Mshiškemu zalivu, medtem ko je del velike poplsve v bližini Bsyou d«*s Gleisese udri čez nssip« ter zslil tri okroljs Vsekčss ps se pričskujs, da zs-lije povodenj še kskih šestnajst Panike ne borzi v IteHInu, Berlin, 14. meje. —- Ne berlinski borzi J« včerej izbruhnil* paniks, ki Je hudo udsrils šp«- občin, ki so sedsj le delno pod M«»*- Delnice so nagle padla vode. Zalltege novega ozemljs1*" InvestorJI so Izgubili pr*ko bo tedsj 225 milj n* dolgo ter milijona dolerjev ___ vprüin ¿s svet. Ž5i ISl SÏ na Amerika bojkotirala smeri ške produkte. SflSN ft fes škof )t eslsl V MeMki korni dolini", »>«» poplsvs nspra-vi|s nov«* škorlf v znesku denrt milijonov dolsrjev. I Mavri pri utrjevanju nsaipov mi ns več krajih bili prisiljeni Opustiti dele, ker je voda vm hitreje nsrs KITAJ II VEČ Dono POLJE ZA IZKORIŠČEVALCE V Kita ju nI več dobiti delaveev, ki bi delali skoraj saetonj. — l^ka poročila prinašajo mornarji Is Kltaja. Ws*hlngton. D. C. — Mornarska unija ob Pacifiku poroča, da so časi minili, ko ao Kitajci delali skoraj zastonj, in da se Dol-Isrjevl perobrodni drušbi ki vozi v Orijent, ne zdi več varno zai>osliti kitajske mornarje na ladjah, ki prevešajo ameriške oborošene aile v Kitaj. > Dollarjeva parobrodna črta Je kupila precejšnje število vladnih trgovakih ladij po zelo nizki ceni. Na teh ladjah Je imela kitajske mornarje. Zdaj je pa ta kompanija izigrala patrljotično potezo In ponudila te ladje v najem kot vladne traneportne ladje za previtanje vojakov in vojnih potrebščin. Prva ladja, ki Je bila Izpremenjens v transportno ladjo, Je bil parnik "Preeldant Grant". Ali preden je pamlk odplul is Ban Kranclacs, so morali Kantoncl s parnlka. ki so tvorili del njegovega moštva. Dokler so bili Kltajcj ponltnl In pohlevni in so delali skoraj zastonj, so vedno dobro došll Doltarjevi kompanijl. Zdaj pa parobrodna druftba ne zaupa ved Kitajoem, k| so prlvrtencl narodne kitajske stranka. Kompanija se nsmreč boji, da so kan-tonskl mornarji ¿¡eni Kanton-ske unije mornarje^. Računkll so, ako so ti kitajski mornarji okušenJ s radikalnimi idejstnl, tedaj »e lahki) dogodi, da poto-praebu In ladje s vsem vred, kar je na njih. Kitajski laalHJa hm- . takrirall 9000 eeak Vae preblvalelvo m sata lleniang v provinci ftantung na nevera pomorJimo In hlle pošgane. Peking. 14, maja. «- Semkaj je prišla vest, da Je ermada Itanditov pomorila vse {¿«bival-ce mesteca Henšang v provinci ftantung in nieato uničila s ognjem. Herišsng Je Imel okrog 3000 prebivalcev obojega spola z otroci in stsrcl vred, In ssmo 80 oaeb je ušlo amrtl, Banditje ao oblegali mesto pet dni, nsksr ao strll odpor prsbi-velcev In vae poklali, Očividci, ki ao ušli, pri|H>vedujeJo o gros- . nih prizorih, ki ao se odigravali j med maaakerjem. General Cang-čungčang, ki kontrolira provinco Rsntung, Je poalsl vojsške čete nsd bsndite. Ker Je ako|;sJ vse ermada province na fronti in v toojii a Kantoncl, imajo stare banditske tolpe proste roke In -terorizirajo prebivalce, da Je strah. "ftelezna" Poljakinja mora e zapor. Chicavo. — Mrs. Kva Hubl-jalewa»ki, ki je v četrtek nama-hala ducat reatruHteleznišklh ne-meščencev in |Nit policajev, Je bila drugi dan obsojens na $10 dfAarne ka/ni /a svoje "junaštvo". Ker ni imela denarje, mora ka/«Mi odalutitl z zsporom. Oblastveni organi niso al ort II sveje dolžnosti. l ondon, 14. maje. — Konven _ r'js delevskih šen v Angliji ki If^stovski "kmetaki sindikat. »« jt vršila U teden v Huddera-fieldu, je v^arej sprejele s Ml trlaAovi proti 74 resolucijo, s ke-ro apelirajo . na ministrstvo ja\nega zdravje, ne j dovoli 'ir« 2plečne in neomejene informacije glede kontrole porodov 'i« vseh javnih klinikah. la ie U aa akrira v hribih, kjer Mea lea CU y, 14. maja. — I* med petnajstih nsdškofw in škofov katoliške cerkve v Mehiki je temo eden ostal v detail. ter zaliva pokrajino. N. tisoče v ljudi pa se Je te l*aelllo asmih v i . višje krsje. ksmor |v»vodenj Kioe» l i|y, Ia.. 14. msjs.-p-prsv gotovo ne dr»se*e. Poplsvs reke Miasouri se nsds- New Ort»sn«. Ia., 14. mlJjt^ V H Wk°,,H' dn,t,n J# — Več kot 1,000,000 akrov ro-dovite zemlje lio pod vodo veli-kegs poplsvljenega Jezer s, pred Wa»hlngU»e. D, C.'^ 14. msjs dosete višek |K)pleve Mehi1— Kontrlbucije miaiplškemu re bilo prisiljenih ixseliti se, ko Js vods rallia njih domsčije, MtUe Bork. Ark^Tukejšnji listi menije. In Mertíneeu, go- _____■ vemer drteve Arkansas. Je po To je Frenciapo Orozco Jim Inez, ški lallv. inurvjuvu tupsna Moyeerje In nadškof il Öusdsiajare. ki ss *vi>et!k! prlpov««liijeJo, H¡|HMMI||vae severns l^uisisns ped vo-;gs kriis V*h«»dne t\rUv so f»ri Armad ni In nevalnl|llfnemu skladu so dosegle vsoto ^o^o nsd njims. ds Je $1 l,'l64.Mlil, poročs ursil Rdeče- nJl|U S7-«t «k IE lILI€1119flftir -vrni brez oemmm MBL JE MRTV A.' Rimski papež j« izdal okrožnico na škofe rimaku kar toiiake cerkve. V tej >kroznii£ apelira na škofe, da pricno 4 križarsko vojno proti slabim knjigam in slabemu čtivu v spiosnem. V svoji »kroznici navaja svetopisemski iz- ¿•«k: "Vara brez dobrih dal je mrtva" Cerkev sama je pokazala, da se ni ravnala po tem svetopisemskem izreku, ko je bila v polni moei, in se ne ravni tudi ni duhovni so biagoslovljali armade, ki so odhajale na bojne poljane morit, pofcigat, ropat in izvrševat še druga hudodelstva. <€aanflkl so poročali, da je papež dal svoj blagoslov itali janski armadi. Ubite vojake so naali na bojiščih s svetinjicami in «kapulirji okoli vratu. Te sva-♦nn jice in Škapulirje so jim prodajali redovniki in redovnice, ceft, da so blagoslovljeni v Jeruzalemu in na kateri drugi božji poti in imajo ¿uradi tega čudodelno moc, da obvarujejo onega, ki jih nosi, pred sovražnimi kroglami Cerkev ni torej ničesar storila za preprecenje krvavega klanja, ampak je še podžigala svoje vernike s prodaja svetinjic in skapullrjev k večjemu klanju in opustošenju. Vojna se pa gotovo ne pridtava med dobra dela, kajti katoliška cerkev sama to prizna v svojih litanijah. Zakaj je cerkev podžigala k vojni, ako v svojih lita?» nijah moli za preprecenje vojn? Zakaj je papež zopet eitiral svetopisemski rek "vera* brez dobrih del je mrtva", ako cerkev ni ničesar resnega storil« za preprecenje vojne, ampak je še blagoslovljala one, ki so šli morit poaigat in ropat, a obenem jih še spodbujala k mori jam. ker so njeni stebri «redovniki in redovnice) proda jali svetin jfce in skapulirje vojakom, odhajajočim na po kolj, ako triavar katoliške cerkve res misli, da je vera brez dobrih del mrtva'* Ali misli glavar te cerkve povedati« s tem, da vsi oni delajo pokoro v peklu, ki so odeli na bojne poljane, ali misli samo pokazati, da je cerkev pretkana diplomatka. ki se zna vedno prilagoditi razmeram. raihinjajoča na nerazsodnost velike ljudske mase. Minilo ¡e komaj nekaj tednov, odkar so pod vodstvom View, P», — tfte ni jfia^ mu nt na», da bi eniaki uram vmerilie vimi malo znali, kako je in kaj sa godi v South View namreč na Xbntouru So. L Saj voljen in pisal *em mu v zapor, da bo imel še drugo obravnavo, ali on mi je odgovoril, češ, da mi hoče vse povrniti, samo da „ru pustim pri miru. Rojaki, varujte se takega človeka. Ravno v naši okolici je napravil "good businesa". On spreminja svoje ime neprestano. V Billingsu je bil na primer trikrat in je prenočeval krat pod drugam imenom inrča bo potreba, bom se drugih 36» kajti gorje nam premoga*-jem. ča se paemei premogovnim baronom, da uničijo Cnited Mine Workers. Istega 1 so tudi večina vsi stari garji. ki so bili v stavki lata 1910-11-22 in njik sinovi. Pittsburoka premognkopna družba a» bo odianjakt a svojo umazano taktiko napram premaganem, mogoče bo trn boj trajal še nekaj lat. na bo pa dob» Ijen m premogarje brez skup» nega naetopa 'nas vseh garjev, tona v interesu vseh premogarjev j«. da delujemo splošno stavko nas vseh premogarjev, če hočemo, da ne nemo enkrat pravi podzemeljski sužnji. Te vrstice sem napisal v in- la. '»n ji ža, katerega se-ja pa ni hotel dati postavne o«dtv«J 3fejela ja drugega «riUega. ^ ji je pomagal ubiti moža Oht sta zdaj obsojana na mri i električnim tokom. Smrt za smrt ja ie »ednu etično -in justično pravilo onih. skrhe za Bed. ,0 pajadinem na. rilcu lahko rečemo, da je abnur. malen, bolan na možgani n ali zločinsko razpoložen vsleti ^ noHti. Ksft pa na.i rečemo a ko-lektivnem morilcu — državi? črnsko razpoložena? V mnogem slučaju tvega morilec svoje iaat-formativne i veha stavkovnemu no življenja kajti vsak oapauts odboru iz zapadne Penne, ki nai jih blagovoli upoštevati in pi loži ti umjskim uradnikom V pretres. Veselilo bi me pa* da se se kdo drugi oglasi iz ganiyrjranih okrajev premogovnega polja in poda svoje nje. — Tako se godi nam. delavcem, *anizaeija deluje za vse, ne sa- ki se borimo za svoj košček kramo za nas. . ha. — Martin Kaaic. član dru- itavkokazov je največ črnih, štva st 427. saj oni ne pridejo delat, oni pridejo, da stavko zlomijo. : Lin-«•nlni predsednik Amerike jih je rešil iz suženjstva, jim dal Hvobado enako nam. Sedaj vidimo, kaj nam vračajo, (slabo ¿a dobro). Pa poglejmo naš beli narod, naše rojake, ali jih ne vidite ko skebajo? Ali jih ne poznate? Skeba poznaš eno miljo daleč. On ne izgleda kakor člo-v«kf Pa vsaj eno ja dobro za njiH čednost, ki so jo mogoče prinesli iz starega kraja, da se vidijo radi sami sebe, po novi-nah sirom Združenih držav, ako bi bil toliko znati z rojaki, da bi vsakoga Htavktilomilca poznal ___ po imenu, bi jih priobčil v e»imor8i ¿r «ovaH. in Pbljaki. Pi. — Lepo zahvaljujemo za oglas in opis v ProsvetL Naš koncert je Pa. — Osemnajst let sem žačlan a. N. P. J., pip še nisem ogiasil v javnosti to sam aa namenil napisati par vrst a načrti pustih razmerah. Pittsburgli Coal Co. še vedno o-bratuae svoj rudnik pod odprta delavnico. Delavci so zastraženi od hampanijskih deputijev katerih je baje celo 116« čudim ie pogledati, ,-voril in nas navduševal, naj Slovencev minlim da ni drugih razen P. firoznikav čul ¿K*m sicer, da je m nekdo drugi, sil nisem siguren. Polagoma se bo žs izvedelo, ia je rasnica. ( Z društvom prefcef napredujemo. Bolnikifv nimamo preveč, kar je razvilino ® glasila, da vedno več plManm nego dobimo izplačanega. Tu imamo štiri društva, namreč S. 5H F. J., 9. S. P. 2., J5. K. 3. in tudi močno S. P. D. Condnr, katerega ustanovitelj *em bil jaz dne 18. julija. S9S& Štelo je 73» članov z vplačili po M centov, sedaj pa imamo okrog W članov. Pa-zahiti torej ae smemo, da bomo imeli «» a goljufu. Isntana. — V št. I Prasvets sera čitai. da iščejo , _ trdno drtimo, da je popolnoma nekega zlikovea. ki se ie .zdaiai ",,r*ino ñtAvkn prepričan, da bo zmaga naša. Ko za Franka Platiuka ter je opeha- ,rati — /»"ipatiàko «tav ie odšel pa «mo ostali pri sta ril nekega rojaka v Psoriji. 0I.Jkn' pr*v<* nttM * kl *** rem in nič ne vemo, kaj bo iz za vs»»to I25«K Ta pricek je tudi cerkvenih stebrov (duhovnov) i*vr*iü njeni verniki zaio]^ . — ^ ^ jf| mmmM ^ siai^o. obsojanja vrni no lak) v sosedni repuhiiiti — Mddbl Delavci m dobili ukaz «hI kom- di mene za enako vsoto in na ki. Napadli so potninki vlak in poklali ¿ene in otroke, pamjel da morajo zapustiti kom *nak način. Samo pri meni se In fio ianas ni papei izdal ie nobene okroánice na škofa! ^an.»vanja v desetih *» mogel izdajari pod drugim ~ i: u.* - i i u- 1 i_t « . dneh Mekateri so ie odšli na vse imenom, ker ga poznam m vem, - mehiške ali katere drug» - v kateri hi dajal, da ohao- «tr,m> kamori(t kdo mrt|N< (iru^da je to Pramaetov Franes ia ja to slabo dalo, kar to delo pokazuja. da mehiški katoli- gi pa Aakajo, ia pride šenf «¡P'idmil na FCrsajskem Njegovo eani nimajo vars. Tudi na n»)b«n dmg način ni dal zna- •*evsek. De- menja od sebe, da hi pr.^lasil katoliška puntari« v Xehi>,,M ^ ^ stsaavaaj \»»U ^ v rainiku in je bil pognan . . ... a . ri .... . v . , morale (tru2ine t malimi otroci ¡HM* r»*sa .menom z vse rojaki iz ki za sehke graftiuka. ker abijajo m mora lene m otrok«»>r ^ pntdiati p« malih s.»han. -»tega srsja. Drugi ro,aki: in se vpirajrv posvetni oblasti, ki ja po naukih cerkve kster* je postavila uaija xa Frank. Upm sli Icm Pndbev- *tavl;ena od hoga. dNtiae. ki ne b»wfarim»*le kam i- pastem.'Ta pav«*m ti. Tu je hvaleinost kompantjo 'sled tega. da ae bo kdo juune. Xs dajstva govore, (ia glavar katoliške cerkve nekaj ¡»to, ker ima ji delavci groma- "J«* HtosaA ljudi t iumpom. drugega pripoveduje v teoriji, v praksi pa trerkav, katare ■ milijone m milijone. • Zlikovea moram *e jaz m»lt\ glavar ja on, nekaj drugega irvHuj* in otiobrava. Taki» • PMl^fn*ki imajo v*enov«e>d »P«Hati. ta ne ba te kdo prišel -_____«-...- • : #„ „„ ____• . . , . svoje igunfe. ki fshija ljudi na «s limantes. Vleak je pet éev- pap^zeve okro¿rM», kot je ta, mova prepn«»ajo tjudi. ki r obraa. ne^alna stavka bi nam dala več j T M&mtl aa m gMfc. energije in spanja Aa Tn^nin li^ll HiBjiM najprva pa dober nastop, kar J*;Seveda ne zna slovensko, doms, glavno pri vsatt stavta; medtem dm ^ italijJin(llln M ^^ ob- ko bi ie pn ompatiski načelnik hoče le tako pre- kmalu pojavih omahljiva, neka: abio4wum fc,fc.pl,f, ^ h. nastala prava infuzija, nnvc ^4ke s pr^ sebno če pomislimo, da je po-| rt(>vljj4jliim| ab<,iflrot,tvu z *j«jL Vpr.,^" ^ t??^ zon h le premogar u trdega pr-moga in uiti z mehkega, ki imajo te m določen ali n*«*nločen v »roherga imajo učitelja, čas podpisane pogodba, fe na ta ki «e j« včasih pisal SovaJk. se-način si premogar^ca satja m. **J P» * mu mora reči: signor pila ^ ofenziva, ti pridobila ^sd malčki v Soli vifcti re poetaiaake in nutf aave A»belo fašistično palico ia tako Plttsburgh Taal C* ie vadi f 111 J *trnk* m m9ti bai prati prsmoganki orgariaa. * wtr»vll,ktl ** ^ Um« ciji sest let zapravila ja is mili- P1***!» ta 5ava«o. ako a mo ■n Jane, da ja uniči, m t« tudi nam I vestmarelaadekim premogar baajrifca. Iz m pa "raba misttft. da ja f% daje vera, da unija ai tako da it «pan gnriiki (me tudi pamaaace, da' «laha, kskor j« oikaia i lave i.ilignf mdelaJ ara, ki ts#« ijev m d**et paleev. belega. srng1»ga hrsaa. ruiavih las. t*-la "«port" ia prebrisan, dober v analsAk) sil slovenski atnavi tudi gavar prav énhrn. "trsai. ikupsi navijanja. sem ie 21 mesecsv V West 'je peCai m let. 7. rnaidbo ^ a vettlL*«. Visoki politični gospodje, ki se trudijo za blagor Amerika bi radi zdramili zaspane državljane, M se ne zmenijo za volilna praven. katero jim je Bof dal, odkar je krata, naj vzame tri doijp žirfcs." T« j« rtmedura So. I Seraedura No. 2: Na vsak^ volišču naj stoji -prajzfajtar ia kaže junačk» mišice vonlium. zraven naj pa stoji katona mek» in menca 44blask Itottom ' a lilce. Bsmedura Nb. 1: Na vsaJt» voliiču naj sedi vedeževanj » napove vsakemu debelo ki j« lahko debela laz. «j Povprečen volile« na ve razlilf? Aka vse to Iras zdrsm «v iz spanja, tedaj «stane * Sary Sunday, ki «aj vse ce pošlje na prifcs*îji veiik: tek zjutraj aa éuo pekla. • • • rei liai^M vprašana Doba počitnic M bliža ' om. ki m dobili tri sweece fT s plačo, da se lahko edpelj*:^ w*tm* Uh | »opoldne prosti. Neki unij*ki odbornik izjavlja, da bi b»l" lahko veliko več uslužben-Cn' ob «obotah popoldne prostih, bi bilo delo pravilno razdeljeno. ¿"pel eden bvtlegar obit v Očem. rhicago. — John Castonero, ^»tilničar v bližnjem Ciceru. ki r> vm pogrešali od 7. Januarja v Atnerlki, ne rabi nobene šole naučiti se brati in pisati slovensko, na to je nepotrebno sklicevati se, da nismo hodili v šole in ne znamo tega jezika, ne moremo znati itd. Jaz sem se naučil treh jezikov, slovensko brati in pisati in nemško brati in pisati sem znal, predno sem začel hoditi v trirazredno ljud-kega sem se pa začel učiti ko sem prekoračil 38 let, toda ne v šoli, temveč iz nemško angleškega slovarja in iz navadnih časopisov. Ne znam sicer tako per-fektno kot vi, ki ste obiskovali tukajšnje kolegije, toda znam pa toliko, da mi ni treba reči: Tega jezika ne znam, bil sem finančni tajnik več let pri lokalih U. M. W. of A. in vodil vso tozadevno koregpbndenco v splošno zadovoljnost. Pri tem sem se toraj prepričal ,da slovenska mladina tukaj Ameriki ima prazen izgovor, da ne znajo tega jezika; znajo ga, to vem, ne vem pa koliko jih je, da ga znajo. Lansko leto sem dal dopis v javnost v ravno tem smislu in mi je odgovoril eden, in to je bil br. D. Lotrich iz Chi-caga, in priznati moram, da njegov dopis je bil boljše urejen kot moj. In ravno tako zna slovansko br. R. Zavertnik, toraj je nesmiselno trditi, da ne zna. Jaz sem mnenja, da vsak izmed vas, kdor ima normalno razvite možgane, zna slovensko govoriti, brati in pisati. Jaz mislim, da vzrok je drugje, in ta je, da nam hočete v svoji domišljiji impo-nirati, češ, poglejte nas, mi znamo angleško, vi pa ne; vedite toraj, da ni vaša zasluga, če ste se izšolali v angleškem jeziku, temveč to je usoda, katera je nanesla, da so se vaši starši izselili iz svoje domovine in se naselili med angleško govoreče ljudi. Sicer pa ni treba biti toliko ponosen na amerikanizem, ker izvzemši Kalabrežev so Ameri-kanci najbolj nazadnjaški narod, kolikor se namreč lahko reče o delavskem razredu. Vsakega drugega človeka boš prej nagovoril, da bo pristopil v delavsko unijo, kot Amerikanca, in čimveč stoodstotnega amerl-kanizma ima v sebi, toliko bolj je nepristopen za kaj dobrega v njegovo korist. V slučaju delav-nkih stavk so 100% Amerikan-ci prvi, ki se izneverijo organizaciji. Oni nimajo v sebi potrebnega odpornega duha, ne delavskega prepričanja, ne osebne časti; jaz sem prepričan, a-ko bi sami trdi Amerikancl kopali premog, da bi delali za dvs dolarja na dan. Vsaka zdrava kritika je njim radikalizem. a-ko ni človek zadovoljen, da bi precej Dalje povdarja. bj-at R. Zavertnik: Otroci Slovencev bodo ostali Jugoslovani, tudi če ne znajo slovensko govoriti. _To je otroška domišljija, po mojem mnenju govorica razločuje ljud Ali ne aimpatizira vsak človek bolj s svojim rojakom kot pa z drugim, in to ne samo mi, tem več vsr drugi, v tem ni izjeme Ako pridemo v hišo, k nekomu kateri trdi, da je bil rojen Slovenec, toda ne zna govoriti slovensko (oziroma noče), temueč samo angleško, ali se bomo počutili kot da smo pri rojaku Nikakor ne, temveč počutili se bomo, kot da smo pri tujcu, smo v resnici. Ako pa bi prišli v hišo k človeku, kateri je bil rojen, }recimo Anglež ali Nemec ali kaj drugega, pa bi nas obgo-voril v našem maternem jeziku se bomo pa počutili domačega kot da smo pri'svojem rojaku Tako smo mi in tako so vsi drugi narodi brez izjeme. Dalje povdarja br. R. Za vertnik, da zamorci govorijo sa mo angleški jezik in kljub temu so ostali zamorci. To pa je resnica in se mora priznati. Toda kako naivna je ta primera! Zamorci morajo ostati to, kar so bili, ker oni so Črno pleme, . m pa belo. Dalje oni niso imeli nobenih Časopisov v svojem jezi ku, ako so sploh- imeli razvit književni jezik, in vrhu vsega tega so bili v sužnosti dve sto štirideset let, predno so bili rešeni ; torej je nemogoče, da b znali kako svojo prvotno besedo. Tudi od slovenske mladine upam, da nobeden nI mislil pričakovati, da bi gojili slovensk jezik tako dolgo dobo kot so živeli zamorci tukaj v Ameriki toda pričakovalo pa se je, da bodo gojili jezik svojih očetov vsaj tri, štiri generacije, posebno v večjih slovenskih naselbinah, kjer imajo Slovenci tako krasne narodne domove in tako razvito izobrazbo; in kljub temu se mladina pogreza naglo v val amerikanlzma.t Slovenci, smo vajeni poniževanja, ker smo bili vzgojeni v rimokatoliškem duhu, toda da nas ponižuje naš rojak, in sin o-četa, kateri je toliko naredil za nas in še dela za našo izobrazbo, to je pa skrajno žalostno. V slučaju potrebe se še oglasim. Martin keval. e bil v petek najden zako- prj trdem delu stradal, precej '>d privatno garažo hile št. mu povedo, da Je "radkal Ne toliko i no. privatno garažo—m —^------■ VV..30 st. Roke in noge je Vem sicer, kaki so po drugih dr-FM zvezane In žakelj potegnjen) lavah, toda za tukaj vem kaki F« glavo. Truplo je že P t rohnelo, da je nemogoče dojeti, kako je bil umorjen. Cs- rentah ['"n. ro je bil pod obtožbo, da je Imeli L-H prohibičiTzakone. Mrs. dni potem jih ni ^ kna l.induska. lastnica garaže. To Je vse, kar Je doslej zo.no o i revi, da so neznani možje »a-i umoru. garažo 29. decembra. Imeli so notri dva avta m*«** "Hrbtenica" na odru v Export u. Export, Pa. — Kakor se prebuja vsaka stvar v naravi, smo oživeli tudi ljudje, fctarl In mladi. Pričeli smo z lepo In pomembno igro • "Hrbtenic^", ki Je ravno v tem burnem času zelo pripravna k naši proslavi desetletnice društva "Jadranska vila" št. 317. Pred desetimi leti so napredno misleči Slovenci naselbine Exporta uvideli potreb-no, da ustanove društvo, v ka terem bo dovolj prostora za vse slovanske delavce. Kakor druge napredne naselbine, je tudi naša stopila v vrste naprednega elementa Slovencev v Ameriki. Leta 1917 dne 17. januarja je bilo ustanovljeno društvo "Jadranska vila" št. 317 s sedem najstimi novimi člani in z dvema starima. Od tistega časa je društvo rastk) in se množilo od leta do leta, tako dA je bila naselbina Export lahko ponosna nanj. Sedaj ko bomo obhajali drsetletnico obstanka, društvo Šteje sto članov v odraslem 4n devetdeset v mladinskem oddelku. Poročano je že bilo, da se bo slavnost vršila v Poljskem domu. Ker smo Jzprevideli, da o-der ne odgovarja našim potrebam. smo dobili drugo dvorano, in sicer v Mechanic Hall. Tudi velike udeležbe iz drugih naselbin pričakujemo. Vabimo sosednja društva iz White Valleyja, Delmonta, Blickvilla. (Ma rid ga, Pleasant Valeyja, Rentona in Kandersa ter celo iz Verone, čeravno so precej oddaljeni. To je prva slovenska Igra v Beli dolini, zato pa vabimo vse, staro in mlado. Kdor bo videl igro, vem, da mu ne bo žal, kajti vloge so vse v dobrih rokah. Osebe so: Očeta Heljana igra Alex Skrlj; Kati, njegovo ženo. Roži Hkrlj ; Kozi, njuno hči, Kila Kovači*; Luco, deklo pri tteljanu, Jenny Ben iger; Ivana I>vorška — fttefan A Tončka. Seljanove ga sina, Voojen Ah H J, Žagarja. Pristav, Martina Bing-I ja — John Podgoršek, Kopitarja — Paul Wuea, Mika Cejsar ja — Joseph Beniger, Rudija, muzikanta, John Fatur, Dugana, jamskega delovodjo iui Anton Kovačič. Bratski pozdrav vsem članom S. N. P. J. — Jaaeph Beniger. predsednik društva. Zabava, shod in predavanje Colllnwoodu. Prihodnjo soboto večer dne 21. maja priredi soc. klub št. 49 J. S. Z. domačo zabavo v prid ohijske konference J. S. Z. Zabava se prične ob sedmih zve čer v spodnji dvorani Slovenske ga delavskega doma na Waterloo cesti. Igra BarbiČev orkester» Vhod pri stranskih vratih. Vstopnice se dobe pri članih kluba št. 49 in pri Max Slanovcu, 528 E. 152 St. Prihodnji dan v nedeljo dne 22. maja se vrši zborovanje ohijske konference. Pričetek ob devetih dopoldne. Popoldne se vrši pa shod v glavni dvorani s sledečim sporedom: Predsednik shoda sodrug Matt Petrovich; deklamacije in žive slike: a) '•Delavec" — živa slika z dekla- — aodrug Coff; b) "Stro-živa slika — mrs. Coff; c) 'Hlad" — živa slika — miss Horvat. Glavni govornik sodrug Frank Zaiti; tema njegovega govora je: "Ameriški Slovenci v kulturi in politiki." Naslednji torek ali sredo večer se bo vršilo predavanje o Kitajski in njeni revoluciji v Slovenskem delavskem domu. Predaval bo sodrug Frjmk Zaltz. Predavanje se bo vrMo V mali ali pa v spodnji dvorani. Vj2Ptek večer ob osmih dne 27. maja se vrši javni «hod pa v S. N. D. na St. Clair cesti. "Boj med staro in novo Mehiko" bo predmet, o katerem bo govoril sodrug Zaitz na tem shodu. Predsednik shoda Anton Garden. Zadnji govor aodruga Zait-za v tej seriji v Clevelandu bo na West Parku v soboto večer ob osmih dne 28. maja. Shod se vrši v S. N. D. Predmet govora na tem shodu bo 'Preteklost In bodočnost naših podpornih or ganizactj". Slovenske delavce in druge Jugoslovane vabimo, da se udeleže teh prireditev v obil-em številu. —■ Odbor. WSHI » 1 maeijo Ji'7» Smrtna kosa. Terre Haute, Ind. — Dne 17. aprilja je tukftj za vodenico umrl John Ratajc v starosti 44 let. Tukaj zapušča soprogo In 6 o-trok, od katerih trije še obiskujejo šolo, in enega brata. Pokojni John je bil tudi eden ustanoviteljev drultva št. 221 S. N. P. J., in bil zvest član do smrti. Bil je dober Človek, prijazen, tudi pomagal je, če je le mogel vsakemu, živel je pa le doma pri družini, katero Je ljubil. Zato ga bodo težko pogrešali. Pogreb Je bil cerkven. Ce Je bila tudi njegova volja, mi ni znano, vem pa, da cerkve ni obi-skaval. To sem napisal, ker nasprotniki 8„ N. P. J. pravijo, da se krati pravice in svoboda katolikom. Ali nI resnica, če v žlv-jenju ne zasluži nebes in ne mara za cerkev, kaj ga treba mrtvega nositi notri? Z denarjem si ne more kupiti nebes, še manj pa s prošnjami, saj pravijo, da Bog ve tudi v bodoče, če bi kaj* pomagalo čemu bi ga kaznoval! Seveda g. župnik, če-ga kdo dobro namaže, reče, da se e s pokoril, ve pa ravno toliko kot jaz, namreč nič. Člani društva smo ga spremi-I vsi z zastavo In regalljaml In mu položili lep venec v zadnji pozdrav. Naj mu bo lahka ameriška gruda, družini pa moje sožalje. Da še le sedaj to poročam je vzrok, ker sem mislil, da Is» ka-t*H drugI, saj dHaJo se nekateri, da so vneti za društvo in jed-not«». Ko pa umrje društveni brat, pa ga ni, da bi napisal par vrstici "Nekdo" me pa še "fi-kaa" v A. H., aamo rato, ker jazh A K ranče v: PETELINOVA SMOLA "Picka, na, na kurica lačna!" je klical Janez Petelin svojo pernato družino, da bi jo pre-štel kakor slednji večeri Vse so se na mah zgrnile okoli njega, več dvanajsteric iz Kokodajao-vega caratva: čopke, grahke lia-ke, kokatice, kokoričke in ohole orpintonke. Samo ena se ni od-svala njegovi vabi. "Kje je neki Ciba?" se je fteniirno vpraševal in tovestil ženo, da jo je pomagala iskati, čeprav brez uspeha. Janez Petelin je bil pred lati grajski vrtnar in perotninar. Tu se je na vzel ljubezni do oper jene živadi. Brž ko se je oženil in se udomil, al je pomalem nabavil več kurnikov in jih napolnil s pisanimi, pestrimi putami In piškami. Čislal jih je, kakor čislajo zbiralci svoje kamne, vivčke, znamke, škatljice, pečate, razglednice. Slo mu je sa vzorec več nego za korist. "Sosed Sega je nekaj stikal okoli vašega dvorišča, morda jo je on iztaknil," mu je namignil vaški Šaljivec, pavliha, menda iz osve-te, ker se mu je Petelin večkrat roga!, govoreč: "Pavluha nima sluha! dokler mu kdo trebuha ne nabuha." Iz strahu, da ne bi še katera izginila, je Jane^-ponoiM veel puško, nabito a svincem, in se postavil h kurniku. Straži! je in strašil tatove, ki pa jih ni hotelo biti od nlkodeN Drugo noč je zopet zaman preial. In ta njegova strast za kakoši mu js zagrenila vso arečo v življenju. Kako neki Je to prišlo? Ob noč je bedel, ob dan pa'spal. Tako je naneslo, da mu je toča zatela zrel» pšenico, ki je radi zaspanosti ni mogel o pravem času spraviti. Mlatev je bila za letoa opravljena. Minil je sveti Lo-vrenec — prvi Jesenec, in v deževni noči si j» nalezel Petelin vnetje predušnikov, da se ga ni mogel več odkrlžati. Žena se mu je skujala, šla je v pustiv, češ, da jo mož zanemarja radi uboge kokoške! Povezala je culo ter odrinila k staršem. "Bog ve, kam hodi na noč? Mislita res, da pohajkuje samo okoli kurnikal" se je izgovarjala pred matevjo. Tedaj je hotel Janez postat! pameten: samo še nocoj, "Samo še nocoj," si je dejal kakor igralec, ki bog ve kolikrat v zadnje stavi, ali pijanec, ki se bo jutri odrekal kozarčku, ali divji lovec, ki ne more ukrotiti svoje razvade. Ker hiša ni bila zastražena, mu je neznan nepridiprav ukral 1500 dinarjev. Upnik je zvedel, da mu toča potolkla Jn da Je okradaf! dal mu je zarubltl več predmetov. Malo udeležbe ffri dražbi, alab izkupiček. Petelinu se je zazdelo, da ju opazil na sosednem gnojišču perje svoje čibe. Ponoči Je splezal čez vrtno ograjp, h o toč zasačiti kaj sumljivega. Sega pa je začul ropot , in sluteŽ kraj Ijivce na vrtu, sprožil puško. Petelin je dobil šibre tja, kamor ga solnce ne greje. Po štirinajstih dneh j« okreval. In glej čuda! Ciba je prikorakala pr<«l hlev, Za njo se Je pri valilo dvanajst žoltih piščancev. Seveda, na "jrlajtu" Je valila ta čas! "Joh, prejoh," se Je praskal *etelin /.a ušesom, 'kdo bi si bil mogel misliti, da Je Ciba na gnezdu! In ffHte si, koliko nad-og mu je zadelo zavoljo te prc-dicane pute. Tako Je, če ne znaA prav prereniti vrednosti stvarem. Ampak kaj si morem /.daj? Majhen vzrok — velike posledice." Martina: NŠŠ KEMIK Boljšega tipa za oder si nI mogoče misliti V ljubljansko dramo bi ga postavila, naj pripoveduje pred množico, in bi uživala ob aplavzu. Ce ga vprašate, koliko ima križev, vam po kaze levo roko z razrogačenim prsti in kazalec desne roke, da ne veste, ali kaže kazalec deane na levo roko, ali pomeni en križ Sama zvijača — šest jih Ima vedno je pokoncu, bolezni skora. ne pozna. Kadar hoče povedat kaj zabavnega mežika s obema očesoma, nato jih široko odpre in vas strmo gleda, gleda, kakor da hoče čisto natanko spoznat vaše duševno razpoloženje. Zelo me ima rad. kakor jaz njega. Ko sem odhajala v drug kraj, bi ga ia slovo najraje poljubljaj toda se mi je zdel št preveč navihan.. Opustila sem raje. Torej — recimo, da sem zda. še v njegovem laboratoriju in smatram vse podjetje za: nas Pri nas kopljemo svinec. Pr vas? Pa da, to je nekje v Sloveniji. Zanimivi postapallšči sa radovedneže «ta pralnica za rudo in laboratorij. Le-ta prostor je še najbolj privlačen, ker sivolas kemik vedno skrbi za zabavo. Oni dan mu veli ravnatelj, k je prišel prav kar ves zasopel is rovov s karbjdovko: "Stavite m lampu kot Vas u ovu peč, jer neču, da ovdje u radionici lak varim drugim. *rak." Gospod rav natelj je mislil pri tem na dige-storij, laboratorijsko pripravo sa odvajanje strupenih plinov. Nt, kaj je ukrenil stari čika? Svetiljko Je res postavil v malega gašperčka, kjer Je bilo še polno žerjavice, Da ste videl izraz njegovega lica, ko Je javi ravnatelju, (ta je svetiljko Že po stavil v peč in da se bo skoro raztallla! Pa ga gleda," gleda nekaj sekund, kakor da ne razume, a potem, kaj jo hotel? prasnil jo v smeh. Smejali smo se tudi mi drugi. A svetlljka ni bil* skoraj nič pokvarjena. Tako Je, če z« nalašč bratski Jezik narobe razumele. Koncem lanskega leta je za finale našega kemika bolel zob. Zares! Tretji kočnik kemika'v desni spodnji čeljusti. Dva dni je trajalo junaško prenašanje bolečin. V soboto, po njegovem prepričanju, srečen dan, se Je /.supal zobo, kako bi rekla, saj diplomiran doktor ni bil, da zobo-dercu. Užaljen In Jexen Je bil stari gospod zaradi Mečin neizrečeno, Tuhtal Je na vse stra-ril, kako bi se /.maščttval nad kočnlkovo škrbino. Ko mu Jo je mejste-deree prinesel v kleščah pred nos, še ni vedel, kako In kaj bi; Plačal Je, zahvalil se nI. Sredi cesfi se je uitavll, še enkrat olajšano pljunil ter zafel ogledovati zob v roki. Počasi so se mu razlezle gube obraza. Kar dvakrat Je poklmal in jo Je ubral nsprej, — Bila sem na isištl po dopise in seru ga opazovala skoil okno. , Znajte, kaj je podjetniškim iMsdnikom (»ripoveddval drugo jutro! Kvo: "Dobro |H»znate moj Jekleni možnsr «hI kovača Pavla z enakim tolkočein. Najbolj trdno rudo zmeljem lahko približno v »olnčni prah. Toda če vttndarle nisem še nobene rude atolkel tako na drobno, to preklicamo škrbino sem pa; skrba<» sem |s>-bral ves prah v papir in sem ga še tisti vefer na savskem mostu prepustil vetru, Kako to In za-kMj? Ko vstanem na sodnji dar; od mrtvih, tega zoba na noben na'-in nečem imet I v ustih, »omislil s«. Je, kako mu Je|Trom|,a naj poje .kolikor hoče, graščakovsln Rudolf, študent vi„.KM dosegla, da M pontal mestnih šolah, ob nekih počltnl cah povedal zgodbo kraljice Kleopatre: če bi bila ta afriška vladarica imela malo manjši nos, modroval golobradl učenjak. moj zob še enkrat cel!" ,Svilo prepričan o tej trditvi, je fstpuhal s svojo pipo v labors torij. kaj napišem. To Je pa res "že- politično lice starega ave- Popravek k pravilom Heve- Umrli člani --Vj JOSIP OZANICH. Ked l.odge. Mont. — Dne 29. aprila je za vedno zaspal naš Član Josip Ozairich. Bolehal jo že |>ar let In sedaj ga je pograbila pljučnica in ga umorila. Pokojnik je bil 'mirnega značaja in jako priljubljen v naselbini. Pripadal je k društvu "Solnce" št. 81 S. N. P. J. In H. B. Za-Jednlct. Obe društvi sta mu priredili dostojen sprevod k zadnjemu počitku ter položili vence svežih cvetlic na njegov grob. Pogreb se Je vršil v nedeljo popoldne na Red Lodge pokopališču. Josip Ozanlch je je bil rojen 1L oktobra 1864 na Brodu, Hrvaško. Bil je krojač. V Ameriko je prišel 1. 1900 in se naselil v Rosiynu, VVash. L. 1920 se je priselil v Red Lodge s svojo družino. Preteklo je ravno pet let istega meseca, ko mu je umrla soproga, sedaj zapušča tlv« sinova VVIlJema in Josipa in dve omoženi hčeri, ki se nahajata v Detroitu, Mlch., In nekaj Irugih sorodnikov na Roundopu, Mat«, 1 V imenu društva "Solnce" l*-v rekam sožalje vsem sorodnikom, tebi sobrat Josip pa miren počitek. Obenem se zahvalim tudi srbskemu društvu, ki se je udeležilo sprevoda s zastavami in a tejn pokazalo bratatvo v društvih. Rojaki, ki še niste pri nosnemu društvu, ne odlašajte, da ne bo prepozno. Pristopite k Slovenski narodni podporni jednoti, ker ona vam daje na raspolago, ds se zavarujete kakorkoli želite, Ona je najboljša |n največja slovenska jednota v Ameriki. Pozdrav! — K. Krsnoanlk, predsednik. -r — NAROČNIKI POZOR! Znamonjo (April 30-1927) pomeni, da vam je naroênlna p* tekla ta dan. Ponovite J« pravočaano, di tir HiU m ustavimo. Ako lista na prejme* tej jo nogote vstavljen, ker al Ako je val Uot pla» tai In «a no prejmete, jo mégalo vstavljen valed napil—g» m. elova, pilite nam doplanieo h navadite atari In novi Malo?. Nail zastopniki m nA dr* Kvant tajniki In dragi msUmI* klf pri kateri* lahke ptakte naročnino. Naročnina sa oolo lete )o M.00 in ia pal Ifta pa fUI. člani S. N. P. J. doplačajo sa pel leta 11.00 In m cela lain U.M. RíiRHito C -> h I a^i flfo IA m lata $6.BO, pol leta IUI, m Za Evropo stana aa pol lota •4.00, sa voe lete pa liM. Jednlk stans sa Bvrapa fl.TO. podtalno. Naročnina poli jote m afcalsv i t/PRAVNIiTVO "PROSVETA" MI7 B. Lawndala Ava, , CHICAGO. ILI» nij'\ ker ne pozabi, kaj Je prvk pisal in tisto ponavlja kot papiga, kako Mfca čits na stroške drugih in kako se ji fin smeje! Kje je pa tisti zanimivi materi jal» katerega je obljubil, da rte-piše o meni ? Pozdrav čitateljem 'rosvete. —- Fr. 2*gar. la Utatl T NareM m M mA utonile v Indiji. Madras, Indija. M. maja. ~ Petdeset ooeb Je utonilo, ko se , e med viharjem prekucnil brod ■ katere jo ladala Ia Ima aa prodaj ta dobilo povsem drugačne po- lariduk* federacije H. S. P. J. tejte. I'»l objavi pravil rievelandnke TresnHI Rudlha," Je sklenil fade reel Je H, N. P. J. je bil ti- naš kokošar, "tvoja stori Ja o tisti Kleopatri pa vendar nI tako trsjmsta. Mladi svet je da od h « ti m«)«. PsvsIm drultvo "aiovsa", konrsrt ds« Itf. ms js v llrvstsksm dimu, Bo ChlrsgŠ Orkssler tf. N, P. J.- Konml R mis-dlfisko igro dfi« 'd'J. maje v dvorssl N. N, P. J. Piknik dr u Al »s «i. I S. R. f. I, da« Iti. junija pri Vidmarja v Willow Mpriafsu. Piknik dr u Alva "Carls", dna «7. Je-nijn pri Vidmarju v Willow Hprlngtu. Mladinski »ddelrk dr mM»» S. N. P. i. « i Mr m m piknik v Ia (Jrangs par» ku, Korsal Prasarva, dna 81. julija. Piknik draMva "Ivea" šl. TO i. R. R. J. dna 4. julija p H Vidmarju f Willow Rprlngau. gvata alavanaklli «rfanirartj. piknik dna ti. avgusta pri Johnu Widmar-Ju, Willow Mprlnft. OPOMRAt Ako priradM VaAa«s dru-Atra al osnovana v forajam aasnama, sporoJIto datum In drag« padat k« na nastavi JOR* PUT«, IMA M. Raalna Ave. NAROftTt m ftJtJIOO •AMKRI4KI SLOVKNCL* Pel Lep dan je lian«« zunaj, soTn-c« «i j« kot bi bila pomlad im a razpnadla eden Zunaj igrajo solnem j tankih razpredenih uncicah, »tri metulj *» je ¿budii zimskega spanja. poletel nasproti. V slad prevelika joče »vetlatoe «o mu o® ¿i. .ia je padel, srvav ivja. Lap dan je dan«* t «t koče ob tiaočerh b kaj m mehko tudi metulju, v du^ Ai. Ban in raci, če j« r-esmaa, da «j« Alinea «rvdl zimskega Ivj*.. Tvoja podoba mi j« *tate * (iu* vse lepa, polna pa ikege cvetje. Ljubil *?m j» vse. «to nad samega Svojo dušo bi isAil v tvojo, da bi bilo eno amo telo, «na m1. Narava, zakaj niai ravani z balo odejo, 'la bi podobe 'mtaia čista. obraz: m mi ¿doli ■a ja lesketalo v llcah na mid. Srmái da bi Smehljajoči vino Svat pesmi ja jokaia Bogat sem bil, pa «o mi stvo v zali. Prav a« imelL ima v «i i ko, ia več mu naaeesjo solncu ¿«bal«. Oni ps, ki ima malo, mu te ti «tu vzamejo, kar pravico do življenja imajo samo oni, 1H kaj imajo, ¿«daj Mm ravan, cerkvena miš, pa ma ni življenj», mj zunaj ¿ni junaki .... P® tja deleč kot ja Ovijanja ljubeča «ca, ki bije a na paaaaji Ljubezen na abato j i nji» ... IjUr- uživa- rni- Nisem ljubil samo tvoja» leee, temvsč tudi tvojo dušo tvoj veeell smeh. Pa ja: Kdor ja rajon pod zvezdo, ama samo ljubiti ,, in ljubljen biti. in Bil Mm bolan. V no* pa siaa m« ti dotaknila z balo roko in mi smehljaje dejala: Dovolj ja pokore. Ivja m ja raztopilo, kakor o pomladnem solncu in duša ja ugledala novo tivljenje, Vstala ja od mrtvih. Hvala ti tisočsra, deva ljubezni ... • Tam v dalji pojejo zvonovi vstajenje. V m ja praznično na novo oživela. Po livadah kiijejo zvončki in tulipani rude pa bregovih. Sredi zimskega epi je rodilo vstajenje duia, življenje. Hoja duia poje spev Tebi o v Zvonovi z Umazano da m pe- ihphbim la hutfše, vrzi per kamenjev v njo. ftazkrinkaj jo kot v lanugo. Potem bade* moi na ometu AJelujo. batijjl kamnov v življenju poštenih, gladkih eÜ ro- TW AUS: MAU KLATEŽ TOM SAWYER »VI POGLAVJE. ~--^Êf^ttÊHÊHt peev zgrajenem KA • en in pol akra dobre zemlje^ Štiri sobna i*—* hiša e jam in Idet. Velik kokosnjak in velUca átela. BHI^1 i^?* ljava povsod v poslopju, maiinovili se nahaja v Mich. nigfan ceno. Ogteeite ali pfsfttg niku. John 2MI S. 59th A} Cicero, HL—(Adv.> in razmislim. kam pH in opezu- sivkasti hlap, ki se dviga na oai strani hriba, daei je na Osi strani, kristalno jasno. Jeli tam močvirja»- hi dviga megio sebe? Pa saj ta ne more biti megla, to ja morda kak velik pater. Med ugibanjem done rob klanca in takoj spada ni vodni hlap late l&Minapat leta K2I e Cin* ¥ dalji ja veliko industrijalno vali sa dvigajo nad njim in kvišku kako nične sila, s» uetavijajo v višini, KU2EM MIRI t L P. J. : ■mm pritiskajo k je pod njimi. Ponekod m MMi je dim sivorumenkeet te šviga »ffiT^vf "jvgg, goreči jeziki se oblizujejo i» izgubljajo. Vse pa objema nakupičena masa fffase, j katere tu pa tam TU. mor a i o biti noge ¿trle vrhovi neredno reavrščenik in bruhajočih dimnikov. Tam je nadetropje poslopja, ki plava dimu, od okna se odbijajo aolnč-ni žarki, se leekeceja» in obeevajo • ■valovje dima. Velijo ta groza in aočntje občutim do onih, U iive pod plaetjo duše m tete z menoj? Kje sem? Gotovo ---- -— — —---— v vicah. Morda sem potoval 'dima. Na nekem kraju dim ni ■ • »_fa Lu «il ■<" in «un ■■■ Jt— mim ■ mimo peida ter sem videl divji peklenski ples, kateri me is utrudil, da sam poetal brezčuten ali de aera izgubil vse ude. Da bi mi bila ostala vsaj gteva: saj vendar mislim, možgani nareka-jo rokam, da sesajo k nogam. Teaaa otešnost se me loteva, da bi ae reajokal. V sedem se, da razmislim« kaj se je zgodilo z menoj. Resnično sem moral postati hrez&ten. saj sem vemlar hodil. ^edaj sedim, segam, sli ne donelem nič. Vse je uničeno, ' samo zavsat mi ja ostala. Da bi se vsaj zdanilo. Prepričal bi sa rad. dali aisem izgubil pogleda. Silim oči k naporu, skoraj zdi. da vi «te tam v daljavi hlap svetlobe. Kakor bi mi lahka sdpica prevevala dušo ae vzrado-stim, ko vidim naraščanje siv-kastega svita v vedno oba imej-tem svodu za srebrno belo svetlobo se valovijo rumenkasti iarki. ki jasproetirajo vdiča-sten bliid^ da komaj odtegnem oči od nikošnega sijaja. Ogie-dujem pečiaaete vrhove gora. pod njimi zelene j v : proetrte kakor pernica na ri polivajo sive pečine, po kipeče na4 širnimi planjavami travnikov ia polja ter vrtev z bivelišči. Vse vprek se vijafo steze ia pata. struge studencev in potokov. Somalije čujem ia v oni mierv odkoder prihaja 4um. opazim jesao zagaajaaje valov rekai ki kite naprej m zapravljajo prostor drugim ter ss prepirajo med aeboj Oh reki ae vije gladka ceste; Iz dalje ji ste dim proti sebi in tele tedaj epa-a «edini eb cesti naklonjea jai ~ tako gost in tem vidim grupo stavbi Gotovo j* f MlVmtM I, , .MAJ««^^ D,. J trgovsko sredsece. rod S ao- v vznošju. hriba razvrščena krasna bivališča; ni jih prav mnogo, gotova pa so srečnejše ljudi. Vprek griča se vije gladka cssta, pa kateri drsi avtomobil v klanec proti (Bode prUintejlO KNJIŽEVNA MàTTl &1LP.3L Znanost te vedno ne ve točno, v kateri pokrajini naše zemlja je ¿ival prvi človek. Sedaj pa pri baja iz Indije vest, ki utegne mi nekoliko objeeniti to interesent-no vprašanje. Dr. Guy C. Pllgrim, nadinten-dant indijskega urada, objavlja namreč, da je našel v Biiaepuru, ob vgpešju himalajskega predvmovja, spodnjo čeijuet fosilne antropoidne opice, ki je pe njegovem mnenju eden aaj starejših pr«*dn i-kov človeka. Ta opios ja morala fcveti vsaj pred milijon teti, zagotavlja dr. Pflgrim» ki je jen. da izvira človek tdnih indijskih opic. Dr. D. Mattkey. član muzeja v Bfew Torka, ja pretakal btlapunko najdbo in je iz-javiL da je ta aajdka velike veš-eoati sa proučevanja pračloveka. Dr. PUgrim je te kta mi.lw AK ste že začeli ...