ffWEl GLAS NARODA
je L \ \lovanje. Skušaj lil	1 A	W\/X/jL X	ro poŠti naravnost na dom
Imeti a ^ naprej plačano. I	rfJ . „ rjt	^	fH_te
1	<3-4	^ill	List"slovanskih delavcev v Ameriki,	ClTMTE, KAE VAB ZANIMA
Q	——■■■__•m^irti m Bec—« O— »ImttCT BeyUIWf g&tfc. 1X1 »t »k« P—> Q<ti— m »t«» itwfc. M. »„ «d4» Art »t C—«1 te* »r«. 1CT._I	" i	s=
No. 63. —	^__(Telephone; CHelsea 3-1242)	NEW YORK, FRIDAY, APRIL 2, 1943. — PETEK, 2. APRILA, 1943	VOLUME LL — LETNIK IX
ZRAČNI NAPAD NA SARDINIJO
Včeraj je največje krdelo ameriških letečih trdnjav—bilo jih je baje okoli 100 —iz Afrike poletelo nad Sardinijo in strahovito bombardiralo Cagliari, ki je veliko pristanišče in ima več vojaških letališč. — Druga skupina ameriških bombnikov pa je napadla dva osiška konvoja in potopila, ali pa poškodovala sedem ladij.	~	~
Ruska fronta
Rusi napredujejo na Kavkazu
Zelo razbite m utrujene nemške armade, ki niso mogle zlomiti ruskega odpora ob Done-cu, so bile poklicane v ozadje, da se zopet izpolnijo ter nanovo po&krasijjo svojo srečo. Rusko poročilo pravi, da so te čete več tedmov noč in dan napadale, pa niso mogle doseči nobenega uspeha.
Medtem pa so Rusi priičdi močno ofentzin-o na Kavkazu ter z veliko silo napadajo Nemce db severnem bregu Kuibana. V svojem prodiranju ia Anas ta-sevska so Rusi zopet osvobodili več vaai Ln od/bili več- nemških protinapadov. Navzlic velikemu blatu Rusi na Kavkazu stalno napredujejo pod poveljstvom gen. M as leni kova.
Po dodgem času naznanja neko poročilo v©Hke aretilerijske boje zapadno od jRo?tova, toda na fronti ni nobene posebne iz-prememlbe.
V okolici Harkova se Rusi še vedno nahajajo na zapadnem bregu Doneča in jih Nemci € svojimi laski nUcfcixtrjie more-jo vroči iz njihovih postojank. V teh bojih Rusom največ pomagajo topovi. V hribih pa so pripravljeni protitafnčni oddelki in čakajo na povelje, da ?e vržejjo na sovražnika.
Na fronti ob Doneeu je mogoče opaziti, da nemška zračna sila pojema im "Pravda" pravi, da so Nemci od novembra, od časa, ko so Rusi pričeli svojo ofenzivo iz Stalingrada, izgubili najmanj 3000 aeropla-nov.
Dva francoska rojalista še vedno zaprta
Severna Afrika.—Dva Francoza, ki sta pomagala ameriškim četam, ko se izkrcale v Alžiriji, sta še vedno v preiskovalnem zaporu, ker sta bila osumljena^ da sta -nemara sodelovala pri umoru Darlana. To ste Jean Cordaer in Henri de Astier de la Vigerie. Oba sta rojalista, ki ibd rada videla, da se v Franciji obnovi monarhija-
Predsednik pričakuje razgovorov z Rusijo
Washington. — Rusko-ameriška konferenca o tekočih in povojnih problemih in zadevah je bila napovedana včeraj po predsedniku Rooseveltu. Predsednik seveda ni povedal kje ln kdaj se bo ta konferenca vršila. Tudi se je skrbno ognil vsake omembe glede tega, kdo bo zastopal Rusijo pri konferenci, Stalin ali vnanji komisar Molotov.
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Jugoslavije
cu stoje, a obnoviti obrat je nemogoče, ker je bite več-ma strojev ukradena in poslana v Nemčijo.
Nemci si prizadeva jo nabrati dovolj surovin, da b[ vsaj velike tekstilne tvornice v Para-činu zopet začele obratovati; i-sto velja za žefiezne in jeklene delavnice v Smederevu ob Donavi, kjer že zdaj popravljajo rečne tovorne ladje. Dvoje manjših obratov v Lakov kn izdeluje nekatere avionske dele, toda možnosti teb dveh delavnic so ome jene.
Odpor in nasilje s strani jugoslovanskih patriotov sta se na Hrvaškem tako razširila, da marijosnetni ministrski predsednik Ante PaveKč, zdaj le še zelo redko" naščdpa f javnosti. »
Vojaško sodišče v Ljubljani
Domače jugoslovansko časopisje poroča dne 18. februarja, da je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo Ante Furušič, ki je pripadal (komunist čni tolpi teroristov in se udeležil napada na italijansko divizija "Maccerta".
*
Vojaško sodišče v Zagrebu
Deutsche Zeitung in Kroa-tien poroča dne 27. februarja, da je mobifino vojaško sodišče v Zagreb« obravnavalo zadeve proti:
Ivanu Karliču, članu komunistične stranke in sekretarju cestne organizacije, daua 1 je navodila za protidTŽavno delovanje in posredoval med okrni iu vrhovno komunistično stranko na Hrvaškem;
Rado Kbnčarju in Rrasnko Mučnjakfu, ki sta prirejala v švetiih stanovanjih komunistične sbode in se bavila s komunistično propagaaido.
"Vsi trije so bili obsojeni na
ranrt in ustreljeni »
Sabotaža na železnicah
Madžarski čatsopis Nepszava poroča dne 17. februarja, da je na hrvaškem odseku železnice med (Zagrebom in Budimpeštoi zopet vspoetavljien varen in reden promet. Ukrepi vojaške o-blasti «o uspeli j sdaj že ves teden ni bilo nesreč afi poškodb na orogd med Koprivnico in Kri-ževci. Nasip je zdaj v redu, tako, da ni več potrebno, menjati vlak.
*
Deutsche Zeitumg in Kroa-tien poroča dne 20. februarja, da je potnici in tovorni promet med Zagrebom in Grikvenico zopet odprt.
Promet med Lj»eskovico in Nešicami je prekinjen. Postaja; ' Ktipjak je za ves promet zapr-1 ta. Vagone in pošikike se sprejema le do poštarje Škrad. Pro-daja-potniških listov za Slatino • je. tettfuvljensi; tovorni promet pa se nadaljuje.
Nemci o izgubah upornikov
•Reuter poroča iz Londouiia 30. marca, da nemški radio trdi, da je bilo v teku pobijanja '' komuni stične revolucij e " v južni Hrvatski tekom nekaj tednov ubitih 13,000 upornikov.
*
Nacisti groze, da bodo uporabljali strupene pline
Office of "War Information rv New Yorku poroča, da je general B. Bidder, vrhovni povelj iiiik nemških čet v Jugoslaviji izjavil v nekem govoru v orožarni v Kraljjevu, da bodo Nemci uporabili strupene pline proti Četnikom generala Mihajlo-viča.
*
Nekaj o Giovanni Savo, ki je podlegel ranom. ki jih je povzročil atentator
Giovanni Savo je bil v Splitu dobro znan fašist, član po-italijančene rodbine Savo, ki je pocestnica velikih, železnih tovarn v Dalmaciji. Mladi Savo. zloglasen fašist, je po italijanski oknpaosji Dalmacije izvajal krvavo strahovlado m zato tudi zapadel zasluženi kazni—smrtL Split je mesto, ki v zasužnjeni Dalmaciji ne odpušča niti italijanskemu okupatorju niti narodnim izdajalcem.
Rodbina Savo je vedno zahtevala, da se Dalmacija priključi Italiji—lahko je torej razumeti, i zakaj so Spličaui tako ravnali z j izdbjaloem. Najbolj značilno ( je, da je bul nfcoj iz\*ržen na fašističnem shodu, katerega so se smeli udeležiti le pristaši fašistične stranke in da je bil žrtev eden od najglavnejsih predstavnikov fašistične oblasti v Dalmaciji in v Splitu. Pomočnik fašističnega federalnega predstavnika je v fašistični Italiji najvažnejša politična oselbnost v vsafiri mestni upravi. Dalmatinski rodoljubi in partizani, vdani ideji Jugoslavije in Slo-iranstiva, z neizprosno doslednostjo kaznujejo izda jalce m odpadnike. Ta politični umor v Splitu je velike važnosti in značilen za upornost jugoslovanske Dalmacije proti okupatorju. —
JIC.
*
Položaj Jugoslovanske industr je
V zadnji številki tednika Newsweek, se nahaja naslednji članek:
Zdaj, ko je grožnja ifzkrca-n ja na kontinentu ustvarila sredozemsko fronto, si nacisti otbmpno prizadevajo — brez vs&-i kega »speSva^ — da bi povečali produkcijo industrije na jugoslovanskem ozemlju.
Letalska tvornica v Kraljevo ni za nobeno rabo več, ker jo je general Mihajlovic pred svojim umikom v gore popolnoma porušil; tvornice za , m uničijo
iiTJ Wiini rrvsi+ivri i oil tr TTrftmiTMnr
-Napoved o lamterenci je dail predsednik časnikarjem^zbranim pri običajni časnikarski koenferenci v Beli hiši. Dejal je. da sta on in angleški vnanji minister Eden tekom medsebojnih razgovorov in posvetovanj utrla pot nadaljnim razgovorom med raznimi predstavniki združenih narodov.
Predsednik je rekel, da je bil dosožen med njim in Edenom popolni sporazum o vsem, kar se more smatrati za tekoče politične in vojaške zadeve t«r glede drugih vprašanj, izvirajoči iiz vojne in tikajočih se sedanjih in bodočih problemov in zadev.
Predsednik upa in pričakuje, kakor je dejal, da 'bo mogoče v bližnji bodočnosti pričeti enake razgovore z Rusijo, kakor tudi z ostalimi združenimi narodi.
Kaiki določni zaključki niso -loiidfo oil j-lah raatoavoirjcrc,
kor sporazum o splošnih vprašanjih, je dejal predsednik, ki
je tudi Efamignit, da bodo razgovori med združenimi narodi bržkone resultirali v splošnem gentlemansikem sporazumevanju raje nego v formalmh ne-pr i stranskih paktih.
hočete bLti didaktičaii, ter bi radi zapisal stvar v šte-'\ilkaih," je deoal predsednik, "tedaj na j rečem, da so bili vsi dosedanji razgovori med združenimi narodi 95% uspešni z o-zirom na sporazumnost pri konferencah — to ne pomeni zgolj Britancev, četudi so vključeni tudi oni v tem odstotnem primeru.
''To je v resnici presenetljiva iizjava, toda je resnična," je pridodal predsednik, ki je obenem tudi povedaJ, da se bo koncem aprila vršila nekje v Združenih državah konferenca, na kateri se bo raizpravlja-lo o povojnih problemih prehrane. Državni department je povaibil na to konferenco 38 narodov.
LEWIS ZAHTEVA 6 TJBNI DELAVNIK
New York. — John L. Lewis ye položil pred antracirtne ope-' ratoarje zahtavo šest-urnega de-lovnika z»a premoga rje, Lewis zaJhteva seveda tudi dvadolar-Ski povišek plače za premogar-je na polju trdega premoga. Konitrakt majnerske unaje na antracitu bo potekel 30. aprila. Istočasno bo potekel rok časa, do katerega so Obljubil ostati na delu premogarji na polju mehkega premoga. Lewis še vedno v raizgovorih <z operatorji glede plač in delovnih ur premoga rje v v severnem predelu apallačijskega pogorja, kakor tudi z južno skupino lastnikov premogorov.
Popravek vesti
rlzrtaji ^Gilas Naroda" od 30. marca je bila ponatisnjena vest pod naslovom, 4' Kralj Peter svari Jugoslovane pred prezgodnjo revolto," in v tej vesti je bilo rečeno, da je šel Cvetkovie v druižbi Kreka in drugih na Dunaj, kjer je bil podpisan pakt sporazuma z osi-ščem. Obveščeni smo, da bi g. Krek ne mogel biti minister ako bi bil med onimi, ki so podpisali omenjeni pakt in ker nimamo več pri rokah vira dotične vesti, naj sltužijo te vrstice v popravek omenjene vesti, nam-reč, ^da dr. Krek na (bil član misije. ki je šla na Dunfaj in podpisala pogodbo z Nemčijo.
Fotič na konferenci
•j Jugoslovanski poslanik pri j ameriSki vladi v Washingtociu, j Konstantin Fotic, ima v Londonu več konferenc glede jugoslo-! vanske vnanje politike. Rusko
■	stališče in mnenje na teh kon-
■	fereacah tolmači jugoslovanski L posJaniik Simič, ki je prišel na-^ lašč v ta namen iz Kuibiševa v
London.
Reporter, ki je šel na ulice " izpraševati ljudfi o tem kaj mi- ! si i jo o poročilih, ki opisujejo in olbelodanjajo nacijska grozo-dej-tva, je dobil vsakovrstne ( odgovore ali večina vprašaniih jeibilo mnenja, da vsega kar se dog&jaja niti še ne vemo, ker naciji so zmožni vsega in se bodo poslližiii tudi še i>odlegših sredstev, če treba, da dosežejo svoj ciilj ali pa, da se maščujejo za svoje poraze in izgube.
V Detroitu so od vsakidi štirih oseb, ki so bile vprašane, da podajo svoje toetadevno mnenje, tri odgovorile, da so taka poročila večjidel propaganda oziroma, da se bo tako izkazalo, ko bo konec vojne.
Zdi se, da mnogi ljudje ne morejo verjeti takim poročilom iz roiztaga, ker se je po zadnji svet^\ni vodni pobijalo govorice in dejstva o grozodejstvih češ, da so te bile izmišljene zaradi propagande. A v zadnji vojni ni bilo kratkovalovne- ' ga rad ja, po katerem bi mogle I prihajati podtalne vesti direktno iz zavojevanih krajev, kakor prihajajo sedaj. Poleg tega Nemci naravnost razglašajo svooo tiranijo rtad Poljaki, Židi in drugimi ljudstvi, katere bi radi iztrebili, da napravijo prostor za svoje ljudi iin tako razširijo svojo oiblast.
.Masaker ciganov v Vilni
* London, 28. marca. (ONA.) Ciganski vodja, Kviek, ki je pobegnil iz Poljske in prispel na Srednji Vzhod, kjer se je pri-! družil poljskim četam in postal' korportol, je povedal, da so na-! ciji pred nedolgo masakrirali vt Vilnu na Poljskem dva tisoč ciganov. Kviek je dejal, da na-fiji nameravajo iztrebiti vse Žide in , vse cigane v evropskih deželah, ki jih imajo oni pod svojo oblastjo.
lUiAU UUXjI^AU \J UU U XIO X* llA rUAUUlLA
0 NACIJSKIH GROZODEJSTVIH
Kakor je proiiašla novinarska agentura Free Press, je v New Yorku največji odstotek ljudi, ki verjamejo poroči Ioni o naeijskih grozodejstvih.
Reoorter. ki ie šel na ulice	* v
Bombniki so Caglfiari napadli ob belem dnevu in napravili veiliko uničenje v pristanišču in na ilotališčih, od koder je os išče dobivalo vojni materjal v Afriko.
Bombniki so zadeli le na malenkosten odpor in vsi so se vrnili. Bombniki so nad .mesto pri-leotli kmti'Iu popoldne ter so naglo odložili več tisoč bomb.
Uradno poročHo naznanja naslednjo od bombnikov povzročeno škodo: 5 trgovskih parnikov potopljenih, dve obrežni ladji zadeti., 19 majhnih ladij poškodovanih, pomoli, železniška po-staija in industrijski kraji v razvalinah. Na Decktnomanim letališču je bilo ob časiu napada 115 aeroplanov, od katerih jih je bilo 44 poškodovanih. Zade to je bilo podtzemsko Skladišče bencina in je pričelo goreti. Na ■Moinserrato letailišču je bilo 34 aeroplanov, od kateriih jih je balo 12 uničenih.
Bombniki so v zračnem boju poleg t^era še, uničili 14 osiških za.?ledovatniili aeroplanov, ne da bi sami. intfell iegube.
(Nadaljne vesti o operacijah na afriškem bojišču so na drugi strani — Op. nred.)
UNIČENJE JAPONSKE LADJE V TEMI
Od nekod iz Nove Gvineje.— Zadeti ponoči v 'gosti temi kri-žarko. ki pluje z vso nagliieo Ln v vijugasti črti, je težavna naloga zp eno samo letalo, toda
kapitan Fridlerik Wesc.be, iz Roselle, N. J., pillot leteče trdnjave je završil bas tako nalogo, ko je sam napadel mal japonski konvoj, sestoječ iz štirih ladij, ter zadel največjo kri-žarko v konvoiiu. Kmelu potem -so prišla tna glavni stan poročila o rešilnih čolnih, ki so plavali po vodi nedaleč od ma«4ta, kjer je Wescihe bombardiral križanko.	/.,
Jajponske protizrane krogle pa so tudi zadele Weschevo letečo trdnjavo; ena krogla je celo povzročila ogenj v prednjem delu bombnika in Wesche je brez radija in brez luči skušal doseči prvo letališče ali bazo, ki je »vedel zanjo, toda ni mogel pristati. Obrnivši se s svojim pofltvarjenam bombnikom nazaj proti morju, je kapitan počakal zore in potem spet poizkusil pristati na svojem letališču, kar se mu je tudi posrečilo, četudi ni šlo prav gladko.
V poročilu generala MacAr-thurja je (bilo rečeno, da je do-tični konvoj z vso naglico od-brzel oroti domači bazi. 1>dje-križairke «© brzedvoma hoteite dostaviti japonskim četam po-trHbni materija!« pa jim je Wesche to preprečil.
Rusi iztirili detet nemških vlakov .
London, 31. marca. — Radijsko poročilo iz Moskve se glasi, da so ruski guerilci v Ukrajini iztirila devet nemških vlakov v zadnjjb par tednih in pri tem so uničili 6 lokomotiv ki 87 vaganov, ki so biM napolnjeni z vojaki, ki so bili namenjeni na
Bolničarke ameriške zračne sile pripravljene, da opravijo svojo dolžnost za slučaj napada s strupenimi plini.

"GLAS NARODA"
_ca «r rma ni>rm>_
Ownaa ud PablMttd bj Skxv«nlQ FibHafate* Oanp&aj, (▲ Gorpantlan) frank SafeMr, PrMideat; Tpun Hod« Ti—mi m; Joeepb Taplia. See. Hm ac Mmi oC Om eorpontk« addr—ot »bora tflkwi; ti« WB8T ISttt 8TRBBT, NSW YORK. M. X.
50th Year
f*eiaa Naroda" la iMMd amy day except Saturday«. Snday* tod Holiday*.
Bobacrtptlaa Yearly ta.	Adverti—aiuut m .........—t
Za celo lato valja Vat aa Ameriko la Kanado I«.— ; aa pol leta fS.—j aa Četrt lata *l-00- — Ba New Tork črto leto «T.—; sa pol leta $8*0. Ea tau—atio ca celo leto |7—; m pol leta fSJO.
"Glaa Naroda" lahaja reakl dan IsraenH eobot , nedelj In praaalko*.
IILAS NABODA", ti« WIST lftfc MHUli, NEW TOBK. H. T. Telepbooe: CHetoa t-lMS
Angleško časopisje o 27. marcu
FRIDAY, APRIL 2, 1943
S O N A R T
REKORDI
Lepe Melodije!
St. M571—Na Marijane, polka Kje so moje rožice Matička pegla—polka Doqneaoe DnlTerdtj tamburica orkester
Rt. M575—Terezlnka polka
Na planlocah—valček Jerry KoprivSek ln orkester Za t oz. cenik Id cene ploU ee obrnite na: JOHN MARSICH. Inc., 46$ W. 42nd St, New York
RAZGLEDNIH
*	*	v '	*
Pile Ann* P. Krasna
VSIANOYLH5N L UW
KLIC VSEM SLOVAKOM!
zasissane potrebe -bodi zrtražem
s tvojim ljudstvom v mislih in v dejanjih.
MSlovaai! V naših rodnih deželah bije;jo naši (bratje smrtno boiibo -proti najstrahotnejšemu ■soviiteaniira slovanskih ljudstev. Neži (bratje brez okLevanga žrtvujejo svojo kri, svoja življenja, svoje najbližje in najdražje za sveto stvar ohranjen ja in o-svobojenja svojega ljudstva in svoje dežele. In k v»aan, svojim slovanskim bratom, «e obrača~ jo, iker prioakiojejo vašo (pomoč!
"lini v tej nri je naša prva dolžnost do naših bratov, da, jim nudimo naše sodelovanje.
"Bratje Slavami! Odločilen moment borbe svobodbllrubečih ljudstev proti f^sističnim nem-Sdm usužngevalcem je prišel. Iniciativa vojaških operacij je zdaj trdno v rokab borbene zve-550 USBB., Anglije in Amerike. Srca vseb Slovanov 90 prežeta z občutjem ponosa spričo hrabrosti rdečo armade in sovjetskega 'ljudstva. Sovjetska uni-1 ja je premagala V3e težke pre-j izkušnje in adaj vodi veliko o-j fenzivo, katera čisti z roške zemlje nemško fašistično gnilobo. Hitlerjeve armade zadoibivafio neprimerljive udarce in trpe nenadtanestne i^nbe v moštvu Ln matmjtalu.
'* Bdeča armada prizadeva Hitlerjevi vojni mašini udarec za udarcem, onega hujšega od drugega. Zgodovinska amaga rdeče armade pri Stalingrad 11 je zrahljala in stresla vojaSko moč Nemčije in njen »"h vazalov ter nas je privedla bližja h končnemu porazu HHIerjeveev.
"Junaška boiiba sovjetskega
ljudstva je amogočila A-tygliji in Ameriki, da sta ae pripravili za končni boj. Na Sredozemlja je bila vzpostavljena baza aa vojne operacije proti vitahirai centrom Italije in Nemčije.
"Oela dbai Evrope od Norveške do Grčije je dostopna za aktivne operacije od strani sil Zid roženih narodov. Porazi, ki so jih doživele Hitlerjeve armade na sovjetstoo-nemaki fronti, «0 pokrepil« borbo za osvoboje-nje v vseii po Hitlerju usirenjenih deželah Evrope.
44 Ura zmage svobodoljfulbnih ljudstev nad zasovračenmn Hit-lerizmom se bliža.
"Toda na telj poti do zmage nas čakajo se velike borbe. Ker v Evropi še vedno ni druge fromte, mora Rdeča armada sama nositi vse težko breme voje-vanja. Sovražnik se upira divje in bo poislkttšal tfadati človeštvu novih in fondih ran. tZa/to morajo biti tem odločnejši udarci zadani Hitlerju in njegovim vazalom in zato mora biti zmaga dobljena čimpreje."
Konec prihodnjjič.
m mm
Nova zaloga knjige: Modern Encyclopedia
Mnogo To^ajkov je nas vprašala ako je mogoče še dobiti knjigo: "'Modern Eneyckype-(v angleškem jeziku), ki smo jo oglaševali pred dvema letoma Ravno zdaj je izšel novi zvezek Enclopedije. ki je raz-žiitjen tudi na to, da vzame vpo-štev dogodke in osebnosti, ki so prišle v javnosti v letu 194?1. 1942. Knjiga vsebuje 1,180 strani, 1,100 stik. in rizb in je trdo vezana v platnu. Črke in tisk je popolnoma nov. Knjiga tehta 3 fante. Stane $3.98. Po-
štmnta in zavarovalnina plačani. Kdor med rojakom želi sedaj to izdajo Modern Encylope-d» — leta 1943, naj jo naroči pri: — Knjigarna'Slovenic Pub-lishing Company, 216 West 18th Street, York. -
Vseelovansik odlbor v Mo-ekvi. kateri tje bil organizirain v poletju leta 1941, je organiza-oijo -slovamskiai intelektualcev vseh političnih in venskih nazi-rani in prepričanj im k te^j orga-nisjaciji 90 prikljitoene slovam-ske skupine v različnih kradib sveta. Cilji Vseslovanskega gi. banja so najbolj} razvidno iz a-pela, katerega je moskovski odlbor pred nedavnim naslovil na Slovane po vsem svetu. Ta epe! je objavil Sovjetski informacijski urad in v prevodni ?e
glasi r
"XaBim bratom SHovanom v Združenih državah, v Angliji, Kanadi, Atvstraiiji, Južni Ameriki in v drugih deželab!
4'Dragi bratje: Rusi, ITkra-' jintei. Hrvatje. Slovenci, Slove^ J ki in Bolgari Beiorusi in Polda^ I ki, Čehi in Srbi, Macedonci in j Karpato-Ukrajinca!
"Svet je v plamenih in te . plamene so podkuriii blazni Hit^j j Ierjevi psi, ki z ognjem in me-! eem reducirajo slovanske deže-I le v zotae smrti . . . TVOJO de-' želo, Slovan!
I "Prisluhni! Oez široka ozemlja cez morja in oceane se sli-; ši stok muieeni'h ljudstev. To so i tvoji brtatje in ?*stre gineci v suženjstvu!
"Slovan! Neglede kako da-[leč od tvoje gvete rodne grude i te je vrgli usoda, v teh Časih ne-
je nahajal pred vojno. Zahtevajo uvedbo sociaftne .sigurno-|sti in enakosti. Iteinvec, ki izdeluje orožje in poljedelski delavec, kjrrtečki in tovarniški 5$o<ji eo v Amgl i ji predknet na> |vt-«jega splošnega spoštovanja ifontalit-ota vsega naroda se je I predm^gačila v srderi večge praivienostL
*
Berlin je zaoed širiti vesti o velikih vojaških silah katfcre so Nemci nastanili v južni Evropi. Nove divizije s poeebmn orožjem <0 bile poslane na grške otdke. Nemiki radio odkrito priznava bojazen pred invazijo na Balkan katero pričakuje fikoei Grčijo ali pa prtfko Turčije in Bolgarije. .
'M oreška propaganda širi vesti o pošiljanju čet v cilju, da bi prepričala svet o dobrem c&anjo evojiih priprav na ob-rarrfbo evropske trdnjave. .
Stavka vomlkov v Montrealu končana
Montreal, Kan.. 31. marca— Stavka voznikov basov in poulične železnice se je po dveh dneh stavkamja zaključila, ker je (bdi dosežen sporazum z oziram na pravico unije vazndkov, da sama posreduje v zadevi obnove kontrakta in sploh aa^ stopa svoje članstvo pri kafcr-šnifhkoln pogajanjih. Družba Če pristal« na to. da pripozna^ va unijo voznikov kot polno-moono posredovalko zla' v njej vključene deD&vee, oziroma voznike.
"" III imumiii I—IIIII 1 1 j Studenec Blagoslova!
300 SVETIH MAi LETNO, u Uv« In mrtve član« Main* Zveze. Članarina aa vMko eaebo 2Ivo ali umrlo 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti.) Uplilte Vate sinov« vojake.
OKUŽBA SV. PETRA KLAVERJA u afrlkantke mišljene Department Q 2?*	_ St. Louie. Mo.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
TJNITED STATES
t oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OBDEB,
ako je vam le priročno
■ • k«- ■ 1
IZ ČASOPISJA POD
KONTROLO OSlBCA.
iSarajevsiki "Novi List" priznava da je Nemleeim in njihovim ^ta^lkim sSugam spodletelo in da je njihov pritisk na narod biwfc moei. Časopis po-ix>ea o naredbi, da bo policija pre\"zela vsse zasebne radio a-parate v cilju, da izloči poslušanje kratkovalovnih inozemskih radio postaj. To je odkrito priemanje, da navzlic grožnjam in krutim kaznim narod še vedno posluša oddaje iz Londona in Moskve. Zato poskusa oblast preprečiti širjdnje resnice in vseh .takih veeti, ki bi mogle prepričati narod o zmagi zaveznikov. Razlagajo pa svoje postopanje na zanimiv način, namreč da gre za "narodov blagor."
London pnctžrvlja že četrto leto vojne a bodi vtistih časih, ko je bala sreča vojne Angležem najbolj nasprotna, ni ni-ikdo oviral naroda pri poeluša-[nju sovražnikovih radio oddaj. Jasno je, da so se nemški računi zamešali in da nekaj ni v redu. Pn lko svojega lastnega radia širijo Nemci ploho laži, s katerimi upajo zadušiti v srcih pod jarmi jenih narodov upanje na zavezniško zmago. Toda narodi se jim nočejo ukloniti in tudi ta metoda bo ostala brezuspešna.
"Pjsti TTirlaip" piše o razmerah v Beogradu in poroča, da draginja eiiovifco narasla. Obed brez vina stane v dobrih goetilnah 500 dinarjev, a v krčmah drugega reda 200 din. Ledene coklje prodajajo po 700 dinarJ:jv. Dobra obteka po 14 tisoč dinarjev. Dešlež slabega koruznega kruha je 265 grainoK- dnevno. Ukrepi proti prelkupčevanju na orni borzi so izredno ostri.. — (JIC.)
VESTI LONDONSKEGA RADIA
Glas Mladih Slovencev. —
Govornik poroča Slovencem v domovini o razvoju socialnega napredka v Veliki Britaniji Najznamenitejši učenjaki razpravljajo o možnostih razvoja, druištrra, Častopisje in revije, •raamiajajo o domači i«n mednarodni obnovitvi. Angleži nočejo, da bi po vojni svet zašel v iftte razmere, v katerih se
trajali d»5ge tedne, zdrobile v južni Hrvaški komunistično re-irolfco, katero je podnatila So-vjjtska Rusija."
SKDITI BOJI WED
GU2&ILCI IN NACIJL
Obsežne bitke med jugoslovanskimi patrioti in nemškimi vojaškimi silami, so danes predmet raasgovarov v dobro informiranih balkanskih kro-jgih. V Beograd so prispeli številni transporti svežih nemških čet.	'
V gjverni Srbiji so guerilci pognali v zrak železniški most blizu Kragujetvca. V južni Srbiji pa se bi je jo oporni patrioti z neotfbjmi in bolgarskim oddelki na 35 milj doigi liniji od Niša do Pirota. I Strokovnjaki za balkanske zadeve si Razlagajo prihod do-zdag ^e nedolooeninga števila 5Tvežib nempkrb čet v Beograd kot dokaz zato, da pripravlja nemtsko vrhovno poveljstvo široko zasnovano sporaladno o-fenezifvo proti erbaikim gueril-cem.
Na grške otoke j?, prispelo veliko število agentov Gestape, ki odvajajo vse sumljiv?' osebe v koncentracijska taborišča na grški celini. Scflnmsike utrdbe so dobile močna ojačenja.
KUPUJTE
CJMTED STATES WAR SAVING*' BONDS In STAMPS
NEMIRNA JUGOSLAVIJA
United Nation Information Office, poroča 30. mtaroa.
Vstaška ohlaet poroča, due 23. marca iz Zagreba, da se vo-j&Ske sile v Bosni osvobodile utrjeno oporišče, ki je bilo skoraj 12 mepecev obkoljeno in oblegano od jugodkxvaiifiklh gue-riloehT. .
Nekje drugje so vstaši, skupaj z drugimi silami o&išča, odbili partizanski napad na neko vas in trde, da so ob tej priliki tttrtrtili 700 guerilcev. Priznavajo pa, da »o imeli tu-jdi sami pri obrambi tega kraja velike izgube. — 300 vojakov oeišea in vataaev padlih. *
j Bolgari so uvedli po nem-I Skem vzorcu v svojih okupacijskih. oddeJldh l* propagandne kompanije"; .njihov namen jej da pobijajo soivražno propagando in širijo med prebival-Eifcvom! "boflje razumevanje" za osišce v eplosnem, prav posebno pa za yofiticne cilje boi-garake okupacijske sile.
Te propagandne edinioe so «e udeležile nekaterih vojaafeib operacij, izvedenih od bolgar-s&e vojsk« na ozemlju zasedene Brinje. .
BOJI V JUGOSLAVIJI.
Nemtska vrhovna komanda je izdala uradni komunike, oddan preko berlinskega radia in objavljen po Associated Prep®. V ietn poročiki trde Nemci, da so TsaduHill del uporniškega gibanja v južni Hrvaški (kar so
cesto javili) besedilo tega U-radtoega komunikeja, v kolikor se, tiče bojev v Jugoslaviji je naslednje:
"Nemške in hrvaške čete, v sodelovanju z oddelki italijanske vojske, so v teku bojev, ki so trajali mnogo tednov, porazila komunistično vstajo v južni Hrvaški To vstajo je bila podnetila Sovjetefca Rusija. Na vzlio vremenskim ' neprilikam in velikim terenskim težkocam t[(r navzlic spretnemu načinu bojevanja upornikov, smo uspe S, da popolnoma zloaniniio organizirani odpor. Zajeli zaloge orožja in prehrane. Le {tnali ostanlki komunističnih todp eo uspeQi, da pobegnejo v
visoke gorske predele.'* *
Nemška vrfhovna kotnanda trdi, da «o vojaške sile osišča po dolgih bojih, ki so trajali več tednov, »drobile gnerilake revolfce v južni Hirvaški. V ejii svojih redikih vesteh o delovanju jugoslovanskih patriotov, pravi nemški kammnike dne 30. marca.
"Nemlabe in brvaške čete so v sodelovanja z qdinicami italijanske armade v bojih, ki so
Š THE NEW ENCYCLOPEDIA of tj ™ MACHINE SHOP PRACTICE
K	Spisal mani profesor na Stevens	^
CQ-	Institute of Technology v andeMinl	- ^
O	Gkorjre W. Barnwell
N	^mm^^^^^^rn Podlago E® meha- ^
■ nično r na nje si
knjigo. Ta velika
Poj a snu je vpora- ^ bo vsakega stro> pl Ja, orodje in me- ^
ln rizb. 676 str.
^	Cena $1.98 N
Z Ne slede na U, ali «te iele pofetalk. Vam be te Intfea ?? ^ selo koristna ln mnogo vredna. NABOClTE JO DANES! C
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
»16 WEST 18th STREET_NEW YORE CTH
.^^■^^»■^^.^.^^^.Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
11A WM+ IMh BW1	IX«« Vai>V W V
ROMMEL DOBIVA POMOČ PO ZRAKU
rečne stroge oboli Ooed el A karifta, kakiih 16 mild severne od Gaibesa. Amerikanci stalno, daai počasi, prodirajo od El Ghuetitarja proti vzhodm in se bodo združili z Angleži. N>a kraju, kjer prodirajo Amerikanci pod poveljatvom generala Pattona, je feldmaršal Rommel na gosto posegal polja z minami, vsled •česar je prodiranje zelo ovirano.
Feldmaršol Rommel je vče-rad v svojem dnevnem povelju na svojo armado zopet oenamil
Hitlerjevo poveflje, da se mora armada boriti do zadnjega moža. Rommel sam najbrie ve, da je njegov poraz neizogiben, toda ga hoče zavieči kar najbolj dolgo.
Zavezniško vrhovno poveljstvo v Afriki naznamoa, da osi-šoe naglo pošilja ojačenja feld-maTŠalu Bommelu po zraku. Zavezniki pa so poslali v zrak močno zračno brodovje, da to pošiljanje prepreči, obenem pa tudi prepreči da se nemška armada ne bo mogla umakniti iz Tunizije.
Da Nemci m Italjani dobivajo po zraku ojačenja, so izvedeli Amerik anei od 700 Italijanov, ki ao jih vjeli pri EI G<uet-taruu. Nekateri ujetniki so po-vedali, da se naflraj&jo v Afriki komaj 10 dni.
Angleeka osma armada je prdbek nemško obran^bo severno Od Ondrefa in zaalednje be-Žečo armado daRje proti severa. Boji »e vrše okoli posušene
NOVO POVABILO STALINU
Predsednik Roosevelt je na svoji časnikarski konferenci v torek omenil, da npa, da ibo v kraitkem prišlo do sličrnh razgovorov o vojnih in povojnih zadevah, kakoršni so billi med angleškim vnanjim m|inis!trom Anthony Edenom, predsednikom, državnim tajnikom Haillom, državnim podftajnikom Wellesom in dn^imi visokimi vladnimi nradnSki, tudi med Združenimi državami in sovjetsko Krasijo.
To je že drago povabilo predsednika Rooeevelsta Stalinu, da bd se setftala in razpravljala o vojnih Ln. povojnib zadevah. Predsednik Roosevelt hi rtad z Rrasijo dosegel popolni spora-7tim. da bi bila zveza med zavezniki bolj popolna in bolj trdna in da bi bili izdelani načrti za povojni svet.
" ' Prvič je 'bil Stalin povabljen, da se sestane s predsednikom RooseveHom in angleškim ministrskim predsednikom Winstonom Cfourahiilom na zgodovinski konferenci v C&sa-blanci. Tedaj je ceio predsednik bil pripravljen priti na konferenco v Egipt, morebiti v Aleksandrijo ali Kairo, ako bi se hotel Stalin sestati ž njim.
Na to povabilo je Stalin odgovoril, da je preveč zaposlen z vojno in da zaradi tega ne more Hi iz Rusije.
Sedaj pa so boji v Rusiji zaradi velikega blata skoro popolnoma vstavljeni in fronta je staibiliz rana. Navzlic temu, daj so »spackni zavezniki ravno s«da(j zapleteni v veliko pomladan-. sko ofenziv^, je predsednik Roosevelt pri vsem tem pri volji iti na novo konferenco in npa, da bo tudi Churchill prišel in da si bosta tudi Stalm ali pa Mx>kxtov mogla vzeti toliko časa, da prideta na konferenco, da se razgovore o najvažnejših zadevah svojih dežel in dežel celega sveta.
Po zatrdila predsednika Roosevelta so Združeni narodi že ''skupaj" 95 odstotkov. To je, pravi predsednik, čudovito, pa resn čno. Prav gotovo so skupaj v eni toSri, ki je za v«« nao"važnejša za vse bodoče načrte—da premagajo svatfega nai-vegjega skupnega sovražnika — Hitlerja in uničijo nacizem in fašizem.
Ako govori predsednik o 95 odstotkih skupnosti med za-vezn^ki, tedaj vel}ja ta skupnost v prvi vrsti za vojni napor, da je os išče zdrobljeno. Je pa še mnogo drugih stvari, v katerih je skupnost potrebna kjagti v mnogih drugih zadevah še ni skupnosti in ne sporazuma, pa je s kopno »t ravno tako potrebna, ko v dejanski vojni. To skupnost ali edinost pa je mogoče doseči samo na skupnih razgovorih in posvetovanjih, ne pa z izjavami posameznih vlad. In to je mogoče doseči samo na podlagi pogooev, ki so za vse vlade sprejemljivi.	«
Predsednik Roosevelt si že dolgo prizadeva, da bi dobil Rusijo h konferenčni mizi, toda izgleda, kot da Rusija svojim zaveznicam ne zaupa, najmanj pa zatrpa Angliji. Stalin je ja-ko previden in se ne bo vničemer vezal s kakim dogovorom ali pogodbo, ako do države, s katero se bo pogodil, nima popolnega zaupanja.
m Po prvi svetovni vojni je bil sklenjen mir brez Rusije in ne glede »na njo. Todk mir na svetu ni deljiv, zanj so odgovorni vsi, ki so sedaj zapleteni v veliko vojno.
Ker bodo največjo odgovornost po sedamo i vojni nosile Združene države, Anglija in Rusija, morajo biti edine in složne ne samo v vojni, temveč tudi po vojni in za to je treba že sedati izdelati skupni načrt. Osvoboditi bodo morale zasužnjene nlarode in jim pomagati pri obnovi njihovih držav ter pred vsem skrbeti, da bo za d&l&šo bodočnost odstranjena vsaka nevarnost novega svetovnega požara
Zato predsednik Roosevelt vidi, da je že sedaj tudi za povojni čas potrebna popolna sloga med Zdrnženimi državami. Anglijo in Rusijo ter je zopet izrazil svojo željo, da na prihodnjo konferenco pride tudi Stalin.
Daneta Veiiika Britanija ne stoji fveč satma v boju, temveč je zaveznica Rusije in Aimerifce. Namesto da bi čakali na invazijo angleške zemlje, govorimo in čakamo na invazijo Hitlerjeve Evrope. Vsak dan prizadeva naše letaDstvo nsmfeki industriji in nemikfsniu trans-plortneinki sistemm ogromno škodo.
TVed dveani leti smo si stav-lali le vprašanje, kje in kam bo udaril Hitler. Zdaj rassmo-trivamo, katni bodo udarili za-v+tzmiki. Po zavzetju Tunizije, bodo krenile zavezniške sile bodisi na Balkan, bodisi v Italijo, alti pa morda v jnžno Francijo. Zmaga zaveznikov je sigurna — vprašanje je le, ali jo bomo dosegli letos ali šele prihodnja leto, ali pa morda šele čete dve leti. .
Toda dan zmagoslavja bo pričel in takrat narod v tej zemlji ne bo pozabil na zasluge jugoslovanskega naroda, na pomoč, izkaaano zaveznici stvari v najtežji uri in kltinb temno, da ni bil zadostno pripravljam na vojno. — (JIC.)
Angleško časopisje je dne 27. in 28. marca posvetilo neštevil-ne čfanke spominu na 27. marca.
Angleški časnikar Harrison, govordo o te naši obletnica, je dejal, daT je 27. tmarec eden izmed najvažnejših preokretov v tej vojni.
Eležeile so se bile podale druga za drugo, eajmo Anglija je še stala pokonci. V tem trenutku je Nemčija, hoteč pomagati Italiji,, z vso svojo grozno težo pritisnila na Jugoslavijo in zahtevala od nje, da vstopi v tripartitni pakt in nastopi proti svofcim . lastnim prijate-ijem.	i
Odpor Jugoslavije je mnogo poamagaf zaveznikom. Jugo»lo-vansfei narod je nadaljeval svoj boj kljub tamu, da je bila njegova vojska poražena Prikoval je na evoja tla veliko število sovražnih divizij, ki bi bile mogle slttžiti osid&u v Afriki, ali pa na Ruskem Sabotaža pa je podirala mostove in rušila transportne zveze,
Od tistih časov sem, so se razmere povsem predrugačSle.
*OLM NABODA" m Stm
Kratka Dnevna Zgodba
FRIDAY, APRIL 2, 1943
TmwwmihjiH
i V PEBMABIOI
"AMSBIŠKA ' i • SLOVENSKA LOtA" |
m TUJafeoe skdefe '
slovenske pesmi:
I.	Pod oka km — tnoffki eter t bari.
ton lamMpsvom S. FMdrm — molki zbor
3.	Lahko nofi — molki «bcr
4.	OtoSkl zvon — mefa.nl zbor fl
5.	Pomladnska — mešani tbor, * |l
bariton Mnonp«rom i. Ura t. — za wb ipevt, oott
In mttanl zbor , 7. Lira II. — m. m«tani »bor S. Al tan taki odmevi — za mofld ta Zenakl »bor. z bariton Mi« moiipevom t. Kanta ta Iz pnima 126 — meikt i	tbor
10. 80« — za. aamoopov«, malaai zbor in zpremljcvanjam Klasovi ra
II.	Psalm 29 — za zamoapev«. n»e-
Banl zbor in opremiJerznJ« _ rtazovlra ali orgel
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To so koncertne pesmi za moške In neftnne share, katere Je »glasbi! in t samozaložbi Izdal MATEJ L HOLMAR. organist In pererodja prt sr. Vidu, Cleveland. Ohio, mi
Naročite to zbirko pri:
KNJIGARNI 8LOYKNIC PlIBL.
COMPANY «1« W. lttb St.	New York
f « '
Nepotrebno trošenje denarja V vojnem častu je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vale dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trošite denar po nepd^ trebnem.
„ ...... . „ .. t
jaki rra fronti in delavci in delavke po tovarnah in povsod.
Hitlerju bo precej težko »ni-eiti in potisniti k tlom nartod, ki hoče za vsaiko ceno napredovati.
direktorji Ln fotografi, ki so napravili filme za predstavo slike "Stalingrad" in "Obleganje Leningrada."
Vdova Antona Oehova, Olga ivnipper ČeihOva je bila tudi nagrajena in visoko nagrado je dobila priznana baletka Je-katerina Geltser. Najstarejši člani moskovskega, umetnega gledališča so bili tudi nagrajeni.
Kljab vojne s>e rusko lijod-stvo živo zanima za kulturni ' napredek in za nove pogave na raznih poljih umetnosti in li-. ttrature. Nagrajenje odličnih umetnikov v Rusiji ni zgolj zadeva akademij in umestaios>tinih j Jklulxv, ampak »e zato zanima vse ljudstvo od kraja, ter vo-
PE&DO JtJVANBC: ^
ZJntnJ ......................M
Slovanska ....................»
PETKU JEREB: Pelin rote: VASILIJ 1CIRK: Podoknir*........M
KORKO PRELOVTO:
Le enkrat le ................
Slara dela ..................M
HR. VOLARlO: Retanrin; JOB PAvOlfi: Potrkan pkm ....«JI
135 STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim Pino mižali eeaei
Orlovske Uast (Vedeplvee) - M
SlsTensU nkerdl, II mM *
Mikih ikMf (Kari M Trik Metel tel (Olasknna Ma- ^
j v ^M^Z^gZČ* m
mi^Ji-i, P[ml zn mladino • ktnrir* ^
Dre prsmi. (Pidtm) sa ndU zbor In solo................—■
^iTlal^i,' ^cufai mr), tt STecek, maiki akarl -. M
ZA TAMBCHCI:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podjkrari Slovenskih narodnih pesmi sa tambnriee, zloiil Mar koBajnk,.............
""rllkl dS^XSSS iLl- M
Bom M na pMAM. (»**>■ ^
^podpori *_.... „,	1	Jt
ZA C1TU:
Pednk an eltre. — • — <KeieU*l> ---
ZA KLATIM:
Bori pridejo. - KmMis - ... M
P
PEVSKIM
*
ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI i KALLTE.
slovenske pesmi	j
Zbirka a narodnih pea*
Izdala Glasbena Matica t
Cleveland«*.	B
Cena — ILM
Emil AdamU—16 JUGOSLOVANSKIH ? NARODNIH PRSMI ra moikl ^ zbor.........................*
&R8T NARODNIH PESMI sa * tki zbor ....................
SEST NARODNIH PRSMI uac ^
Ijw| zbor	™
. 1
, Prane Ventarlnl-SEST MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV ......M \
Perde Jnranee—IZ MLADIH LET. moSki zbori .................
----—	I
I Peter Jereb—OSEM ZBOROV (me-
tki In metanl) *........ M ]
* _ <
Moški zbori
oskar dev:*	]
BarClca; oj, moj local A i Kam ml, fantje, dre* t raa poj-
1 demo .«.»•• ••••••«.••••••■ "R
>	•	' ''	1 . OSKAR DM V:
.Siefino. Unbca mola; Ko ptifi-r • ea na tuje gre; Soči; MoJ očka ma konjička dva; Doblr sem pisemce: sioto; J« Tpikalla h»č 41
L
. EMIL ADAMIČ:	,	1
l ' Modra derojka (belcAranJaka..Jd
j Vso noč prt potod ...........M ;
Jorjeva .......................JU
Hodi Micka domo; Kaj druge- I ga bočem; Edrariea ........JM
>
1 VASILIJ MIRK In A. OROBMING: Vetrič; Pe gradini ..........M
Cleveland. Anten Bobek, (bas. Bar
Hager. Jaoob Beenlk. Qirarrl, Anten Nagode Lorala, LoaU Balant, Joka RanOs Toonpstown. Anten Klkall OBRGON: _
Oragnn a tj. J. Kobmr PBNNSILVANIa: Bsessmsr. John Jevnlknr Oonemangb. jI. Bnmvm Oorerdale In okolica. Joe. Psternei Ezpott. Lenls SnpnaBi , Parrell. Jerry Okora forest City, Mntk Ksnh , It. Blodnlkar
Wrwmebnrg. mnk Novak Homer City, Pr. Perenebab
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, John Pelnnto Krayn, Ant. TanbeO Lnaerne. frank BaUoon Midway. Ju^ Žnst
Ptttaborpb ln okonca. Philip Prw»
Steeltna, A. Hren	i .
Turtle Creek, IV. SthHlw West Newton. Jcwnk Jovaa
WISCONSIN. MUwanbea, West a Ilia, f>. dbnk
WYOMING: Bock Springs. Lenls Ti il r Otamoodvllle, Joe RoUm
Tenk uilnMk fadn potrdile sa see . wrmava *sut na—a*
flAU-OBNlA:
tea francleoov Jneeb I easbls
colorado:
Pneblo. Peter Cnlig. Waisenbnrg. ML d. Rniek _
INDIANA:
Indianapolis: Fr. Markioh
ILLINOIS:
Obteago. J. Be»«H
Oleem. j. Pablaa iChicaao, ohsve
■a nilaola i
JoUet, Jennie BamMeb La Salle. J. Spellen Masco utah, Martin Dolar ie Nortb Chicago la Wanksgan. HMk Warbsk	, .
MARTLAND:
Kltamlller. fr. Voanplvw U1CHIGAN: * Detroit. L. Pleaher
minnesota:
Cblsbotm, J. Lukanleb ' Klj, Joe. J. Peehel Bvalecb, Lonle Goads
..Uflbert, Lonle VeeeeJ
MONTANA:
Roundup. M M. Paelaa Waaboe. L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlo*
VBW TORE: Brooklyn, flntfceaj Bret Gowuda Karl 84» t ska Little Pane. Pv^lMs Woroeetcr, Peter Reds
moot lurwn«* rnoe tnm
£ VA2NO za naročnike
Poleg naslova Je rasvldno do kdaj Imate pUčano naročnina Prva Itevllka pomeni sseaec. droca dan ln tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln itraikov, Ve« proetmo, da skniate naročnino pravočasno poravnati. Poinjlte naročnino naravnoet nam ali Je pa plačajte natemo sastopnlkc v Vaiem kraju ali pa kateremu lame* eastopolbov, kojlb Imena so tiskana a dcbeUnrf črkami, ker so upravičeni obiskati tttdi dru«s naselbine, kjer Je knj naMh rojakov naseljenih Zastop*k ho Vam tsroMl potrdilo ea -plačano naročnino
Nikolaj Ivanjilč usedel in je napisal pisuie železniški upravi. Pisal je, da ne more te-g-a več gledati, da vozi vlak po je zeru, da je to (naravnost 2&0-čiifcfko, zakaj led je začel že pokati. Čez štiri ckni nato so prišli orožniki m Nikolaja I van ji-ca so «pv »teknili a postelje, in ga J odvedli, jaz pa &em prišel v čuvajnico prav sredi jezera.
Obsodili so me, da sem nao ral podntvi in ponoči videvati in poslušati drdrajooe v Itake, ki je v njih sedelo na tisoče mladih vojakov, kateri so imeli doma matere in neveste. i
Led pa je kot meni v posmeh pok al in včasi h je zabobnelo -krog čuvajnice, kakor da bi streljali s topovi.. .
Nekega jutra sem odkril veliko, doltffo in široko razpoko na ix?du, ki je bil na tem naesta le šr za -meter dcfloel.
•Brtzojavil sem na kolodvor v d Mirovaju. Obljubili «0 mi, da bodo koj poslali inženirje. Pa ^ je ^ inadalje bobnel led in so 8 se še nadalje prevažali vlaki z n nič hudega sshitečimi ljudtma. f Včasih mi je biio, da bi biUete- -k<»l proti vlaku in zakričal: 4'Stoj!"	L
Obljinbljolnih rnženirov ni bi- 11 lo, južni vetrovi so brli zmeraj S tbolj tt-pli, led je bil razpočen'J vedno bližje tračnic. A spet in j • bDct so hrmneli vlaki -mimo 5 mene. .	|<
Neikoč ponoči sem se mah o- j1 ma prebudil. Bilo je ko da bi l bi H. vojaki prav tik nnene ostre-1f lili z najtežjim topom. Led se T je tresel pod rntojimi nogami. 7 Pogledal <sem na uro: zdaj zdaj * bi moral priti prihodnji vlak . s oetamii. Neprestano je grmelo pokalo in škripalo krog mene. Bil je en. eam pekel po-kajoo^ga se ledu. Zgrabil sem za plašč in ermiknil v škornje. Stopil sem pred čuvajnico. Zunaj je eijala mesečina, da je bilo svetlo ko ipodne\i, k d se. je mokiričajsto lesketal.
{Nenadoma eo ee mi la*?je n«-| jezili pod kučmo, po hrbtu m« Ji mmlo aprejoltelo. Kakih teri eto tmetrov od čuvajnice se mi je režal odsvH lune iz jezera — voda.
tEHanil sem takoj k brzojavni napravi, pr»ti » mi ko v rasrfbičanem plesu zabobneli po tipalniku. Braojarvil sem eno in isto: ^ Ulstavit© vlak! TJstavite vlak!" Pa ni bilo nobenega odgovora. Niti ne potrdila o sprejemu brzojava. Kakor nor sem: tulil v telefon. Nahoe se md ini odzval..
Planil sem k čuvajnice. (Porogljivo je zrla podoba lune iz vode,, ia temne vodene plodkve, kjer so plavali kosi ledu. Tračnice so neizprosno vodile T črno vodo, signalni drogovi 00 kakor razi orni jene vžigalice viseli niadol, žice so tvorile obupen klobčič. .
tLesje ao se mi jeasBi pod kučmo. Hoteli sem klicati, kričati, tuliti, pa m bilo glasu iz mojega grla. Skušal sean obiti veliko jatrrfc) v Dedu, da bi preprečil vožnjo vlaku. Kar gore nagrmadenega ledu so me Ustavile, plezal asem oež nje, padal, a vse je bilo zamaiL — V vodi so plavali (kosi ledu, vse je grgrak) in vrelo krog mene in! groiei raspokfwii led.
Hrttoenje se je Mižalo. Spet sem hotel zavpiti, a moj klic' je zamrl v grmenju. Vlak ^e kakor dcig zmaj vozil, s«m pomislil. Že «em zaslišal po-j šastno sopihatnje lokomotive, te spoamal, da vlak ne vo-| «i počasi, «mpak da hrami s stokikxm^trsko brzino v jamo. ledu. V VBgo«iih m bilo loči,'
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
td daje poljudna navodila, kake geetaU
ameriški državljan.
Pofcg vpralanj. ki Jih navadno sodniki stavijo pri izpita za dr-tavljanstvo, rsehnje knJUlca Se v tL delu nekaj važnih letnic la agodovlne ZedlnJenlb drtsv. v ITI. driQ pod naatcrom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenih drtav, Llncolaov govor v
Getty»burpn. Predsedniki Zedinje-nlh driav ln Poedlne drfave.
Cena knjltid Je
•amo 50 centov.
in ae dobi pri: BLOVEXIC PUBLISHING CO. ti« Went 18th St. New Perk
----H
IZ L ONT>ONSKE OA RADIA. H
line 25. marca so javile nem- 1 ške radio postaje, da 90 utrdbe . na grški obali in na vseh važnejših. grških obokih dograje-
ItalianskoTieittška podajanja v zvezi z ogromnim zneskom, katerega Nemčija dolguje Ita- , li ji, so zašla na mrtvo točko in 'so ustavi jena. .
Italijanski delavci posipajo iz Nemčije svojim sorodnikom preko kliringa vsak mesec svo-j. p rihranke; ker jih je 300,000 je izplačevanje zelo težko in pcčasno — italijanska vlada mora tako vsak dan potrosit približno 7 milijonov lir,, kar znatno povečuje inflacijo. Ita- ; lijani so baje zagrozili Nem- 1 eem, da jim bodo v bodoče pošiljali manj hrane.
------1
UMETNOSTNE NAGRADE PODELJENE V MOSKVI
Etne 20. marca so bile pode- ! 1 jene umetnikom na raznih po-ljih natgrade, ki so znašale *v skupni visoti čez pet milijonov rubijev. Nagrade so bile podeljene za izredne doprinose umetnikov tekom preteklega leta. Sklad za te nagrade je bil ustanovljen ob priliki 60 obletnice rojstva premierja J. Stalina .
Med nagradenimi umetniki so posamezniki iz ^seh različnih narodnosti Sovjetske Unije. Ukrajinec Aleksander Kor-neišuik je bil nagrajen ker je spiral kritično dramo "Froto-ta"; to igro predvajajo v eti-' rih moskovskih gledališčih. ' [Rus Leonid Leopoff, ki je spisal igro "Invazija'' je tudi dofbil naigrado in ravnotako KonStairtin Simonof f, ki je spi-. sal igro, "Russiam People*' katera je bila predvajana tadi v Nevr Temini. , Med nadaljnimi nagradsniki 1 je bil poet iz Ukrajine, Rvlke-ski; poljska novel istka Wanda ^ "Wasfle-w^ka, ruski pisatelj l Aleksej Tolstoj; armenski skla-1 datelj Aran Hačaturian, ki je skoanpoaiiral baletno skladto "Gasame" in še več drugih l skladateljev im- pisateljev. i Nagraje<ni so bili poleg drn-: gih umetnikov tudi filmpki in gledališki igratei, kaikori tudi'
; KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING GO.
i I 216 West 18th Štreni	New Yortt N.Y,
ludje so spali in so sanjali o materi, o nevesti v Kktrsku, v Caričinu, v Vjatki —brezskrbni fantje so drveli v smrt.
Vrgel sem se v sneg in skril obraz mied dlani. Bližalo se je hnotmeoje topotanje, nato gre-ganje ^šumenje in sikanje, na to tišina. 0daj je p rišlo tisto grozno. Ko sem odprl oči, sem vfcfai, kako sta zadnja vagona počasi zavozila v globino.
[Pofrean je vlak izginil? in fc 11 jim mladi fantje, ki eo bili spali. Ledenomrzla voda Baj-I kafekega jezera jih je objela, globina je ubijajoče segla po njih mladih srcih, i V tej uri »o postaii moji lasje beli ko sneg. Kamor koli eem 'se ozrl, povsod sem pod ledom videl stisnjenje pjsfci smrti. Spotenal sean, kaj je groaota. J; VaoiKg Porfirovič je končal in ae zazrl v daljo. Spet so se .mu zaprle cJK, sprlfo podobe iz
'njegovih sporni nov.
piedla in prišla mu je na mar blatna mieeJI: telbi nič je ukazal, naj se čez jezero položijo trač- • nice. .
iMoj predstojnik, stari Nikolaj IvanjSč, si je ves divji ru- < val brado, ko so dan in noč, vlaki dovažaid. pragovnike in1 tračnice. NeneJhopna so se iz tovornih vlakov valili hribi sa-; ntega jekla in lesa, imeniri so prihajali in so resnih obrazov| vrtali v led na jezeru, ki je >bil mestoma tudi po dva metra debeL Iz luknj so spravljali na <lan velike ribe in si jih na ražnju pekli v tej ledeni pustinji.
Nekega dne, bilo je okrog Božiča, je oddrdral prvi vlak s ( tisoč mladimi ljudmi čez led. Nikolaj Ivanjič je vts bled in| stis-njenih ustnic strmel za dol-gint Vlakom, ki je hrumel naravnost čez jezero.
Tako se je odslej dogajalo iz dneva v dan, iz noči v noč. Na sto tisoče in&adiii ruskih fantov »c- je prepeljalo čez bteeteSo varljivo plo.skev jezera, ne da <bi čutili, da je pod njimi tisoč metrov globoko brezdno z neštetimi lačnimi velikimi ribami.
Spet in s-pet se naju z načelnikom poiaSčala groza ko so v ledenonitizlih nočeh speči ljudje sanjajoč o #rvojili materah in nevestah, brzeli mimo naju.
Tedaj s»va občutila bližino smrti, ki je stiskala pod ledom svofje bele, od mraza okorele roke.
Takrat, goapod, sem začel eii-kati, ne da bi-se bil tedaj tega Učil. Videval Ln slikal se*n Mnirt, ki je prežala pod ledom. Podnevi sem moral gledati siuejoloe <=e obraze v (vagonih, ki so mislili, da imajo pod nogami ^vetsto, zanesljivo zemljo domovine, a ne globokega je-ac-ra z iaičnkni ribami. .
(Ko je prišla pomlad in po zapihali toplejši vetrovi, se je
(Nekega spomladanskega ve-čera sva sedela z Vasilijem! Porfirovičem in sva kramljala.1 Beseda je dala besedo in Vasi-' lij mi je tole pripovedoval:
Brl sem železniški uradnik' na postaji Mirxna.ia olb Baj-j kajskem jezeru — tako je začei ta ruski sliilcar v kavarni Orlando di Laisso v Monako vem. Oči so mu zamišljeno zrle V dajjo in so se koj nato zaprlie, ko da bi v duhiu zagledale grozotno sliko. .	.	i Brio je v času rusko-japon- « <-ke vojne, ko so se mi lasje v eni sa&ni uri obeleli. Da, v eni sami uri, gospod! Vasilij Por-firi/vfc si je » trudno kretsnjo pogladil bele lase, pri Čemer gem občudoval njegove bele roke, ki «0 se z nedosegljivim mojstri?4Tom slikale grozotne poddbe. Njegove slike, ki nj-io bile pritmerne slabotnim živetim, so povsod vzbujale pozornost. . _
Vse svoje- slike ustvarjam na podlagi samega opomina, zakaj grozoto «em doživel tako, kakor je nemara še nihče ni do^ živel. In iz te grozote je na-' s. tal a moja umetno6i, saj nisem bil prej nikoli slikal in se tega tudi nisem učil
Torej — bil sem železniški uradnik v Mirovaji. Nedaleč cd kolodvora razteza velikansko BajkaUko jezero, ki je šest vit^t dolgo, in ©to in petdeset rv-rst široko in je videti kot morje s svojimi viharji in valovi sredi eibinske pusče. Na severnem bregu živijo velikanski morski psi in jezero je zaradi množice rib po vsten svetu znamo. Dan in noč so hrumeli prevozi čet v Irkutsk in prisiljeni so bili. da so narejevali ovinek več ko tisoč vrst krog jezera, kar je povzročalo več dni trajajoče zakasnitve.
To je pa »do dražilo ruskega vrhovnega poveljnika ki inru je na vzhodu precej slaba
Smrt v Bajkalskem jezeru
in zoib za zob, toda kazen po zakonu m pravici mora zadeti Mae one, ki so grešili, vee one, ki so krivi zločinov.
Obirajte imena vseh Nemcev in Italijanov, ki so krivi zločinov, in imela vseh njihovih po-magalčev. Zopišite si v«e podatke, kar jih morete dobiti. N"(jihov položaj in poklic ter •ofbdast, kateri pripadajo. Ne bodo ultekli zasluzeni kazni.
'Zbirajte plakate in objave, ki »poročajo o Ubojih našega ljudstva.
GOVOR Dr. KUHARJA
Blizu svoje vojaške poštojamke se ameriški vojaki na Kitajskem vozijo z vozovi, ki
jih vilečejo kuliil
(JIC.) — Dne 28. marca je dr. Kuhar na londonskem radiu posvetil del svojega govora v slovenjšČini spominu kardinala Hinsleva, našega toplega prijatelja, ki je bil tden izmed najbolj znanih in najbolj 4poiitovanih (ierkvenih dosto-.ja nstveni kov.
iKo je ves svet pozaibljal na nals, je on na svetovnem forumu zahteval pravico za na«. Iz-gribili smo v njem velikega pri-; jatelja..
V drugean delu svojega govora razlaga dr. Kuhar zadnji ! Churchillov govor o povojni i ureditvi, in nadaljuje potem: Po Številu smo med vsemi J oboroženimi narodi v tej vojni najmanjši. Mi ne zahtf varno ni« dragega nego pravico, golo pmvieo. Naj ne gre oko za oko
K. MISLER:
AMERIŠKI VOJAKI NA KITAJSKEM
■GLAS MABQPA" h Ww Tart '
FRIDAY, APRIL 2, 1943
Nov film o guerilskih odporih
opere njeigovo ime in reši gue-ritce ter pogubi narijsko posadko.
Karen Stenegaipd (Ann Sheridan) je v svoji vnefcoeti za o-^vobojenje Norveške naravnost i krasna in oelo potem, ko jo [brutalno oskruni nemška bešti-1 ja, ne izgriba v svoji tegobi razsodnosti, arnfpak vzdrži ravnovesje vs*ih, ali njen oče, trski zdravnik, je tako razljuten in razžaljen nad tem, kar se je zgodiJo njegovi ljubljenki, da nbije naeija, ki ga sreča kmaln po zločinu storjenem« nad njegovo hlčerjo. Iz tega se razvije' maščeivanje nacijev in odpor prebivalcev.. .
▼WAWOTUIMH L. vm
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMUEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorfen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam zenojepuni tv«u™ini o*« j« i«fcr»i ium*
j v .	ret tiaoč s Lik ■a— nmjhnlji« biltioe lUkft—
dežel, provinc-navaja površino, U zbirka je taka popolna, da Je za vsakega ae»
prebivalstvo, glavna mesta i„ •^ffiLTrZ^tU^^U
kraj na zemljevidu.	Evropa (dan«t), osrednja Evropa (ob Izbru-
hu vojne), Angleško otoftja, Francija, Nea»-
Seznam meat in trgov-navaja 'Ua. Italija,	HoUndaka, Belgija. a»ed-
f	| • • j »	Suve&ka. Danska. 1'nija sovjetskih soeja-
ime kraja, Okraj, in državo, pre- ll«tftnlfa republik. Bolgarska, Rumania, Joro-
bivalstvo in kraj na zemljevidu.
J	*	Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijska aiafj« In
Zastave vodilnih držav—v pol- ^^^T'jT^^T'	i"
, . r	ponska. Paeiflk Jul na Amerika (tercrnl del),
nih barvah, vsega skupaj 5O; ce- Jnžna Amerika (Joinl del), Afrika, Severna
1	Ua«,	Amerik«, Kanada. Združene države, Mehika, O-
!a vrsta narodnih barv.	vednja Amerik« In Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKe ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
-SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	Jk
Ta atlas, U sam sebe popravlja, Ima namen	/ | ■ ■	§~S\/\r
refiiti marsikatera nasprotujoča si Tpraftanja.	■■■■ V m C-'CistUM-r^T
U nastanejo s raznib raXKornrib. Strani so	A ^mJ
■kladlMe svetovnega znanja tu podajajo raa-
•einoet zemlje, prvin* Močnega nesuu, pokra-	PO POŠTI
Jlne iq ploboflno oceanov in Jraer, dolgost naj
rialj&lh rek ln prekopov, porrSlne pojrlarlrnlb	V URADU — 35 CENTOV
otokor la visokost sretoviilh cora Tn so od jo-
»orl n« mnoga današnja vpraianja.	^^^^■Mlllilllllllil...............................
--- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovettic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N, Y.
GOVOR G. JUKIČA.
(JIC.) — V teiku. londonske sadio oddaje v srbohrvaščini je govoril G. Jukič naslednje:
Po polomu Francije je Hitler odikrito priznal, da je bila vsa njegova zunanja politika osnovana na prevari. Svoj največji uspeh na tem polju je doeo-gol ko je o priliki oboroževanja Nemčije prepričal zavezaii-nike, da večajo vse te vojaške priprave edino le Bus i ji — sicer trdi on, bi mu tega ne bili nikdar dovolili .
Zdaj si Hitler mnogo priza-l detva, v sejati zmešnjavo in nezaupanje v vrete zavetnikov in v tem cilju širi laži in zlobne govorice. NVjrrtški generali so najbrže prepričali Hitlerja, da -bi se Nemčija utegnila še resi-j ti iz zatrat<\ ako se ji posreči
razdružiti zaveznike — kakor j* to nekdaj s tako velikim uspehom storil Friderick II. To je vzrok sedanje splošne diplomatske ofenzive nacistov.
Goetobcte se je začel obračati na vse strani, ko da v cirkut^u deli poklone občmstvu. Eden iamed (njegovih časopisov v Stockfholmfu naglasa, da je pričakovati za bližnjo bodočnost fiklep kompromisnega miru mod Nemčijo in Rusijo, da se je pokazalo, da moreta druga drugo premagati Ono, kar zavzamejo Rusi pozimi, jim poleti Nome i zopet iztrgajo
Amierikancem Goebbels zatrjuje. da je Velika Britanija prepustila vso Evropo boljse-vikom.
Aimerikaneem in Angležem se akwpaj prilizuje, še malo drugače in jim razlaga, da je €<di?na želja in cilj Nemčije ta, da bi Evropo rešila boljševizma. . 1
Totla nawizem se bo zavozljal v «voje lastne zanjke in se v njih zadušfil. Ali ram. morda ni znano, da se Ribberatrop in MnsSolini nista mogla pobotati v noibeni took i svojih razgovorov?
ZAHVALA
Najina dolžnost je, da se tem potom najlepše zahvaliva mladini pevskega društva "Domovine" ki so naredili poslovilni večer 25. maroa v Slovenskem domu za najino beerko Pauline Shufbel
Ona se je odločila, da gre —---
sDužit Striuu Samm v Marine Corps. Komaj je minilo tri tedne, ko sta se poslavljali od dama Fired. Konicam, ki je sel prav z veseljem služiti Strica Sama.
Zelo je lepo, fantje in dekleta, ki ste pokazali, da iste jo zares radi imeli. Odnesla je lepe spomine od vas, ki vas gotovo ne bode pozabila. .
Zato se vam prav prisrčno zahvaliva in želiva vam obilo uspeha na društvenem polju.
Slučajno so imeli pevsko društvo "Slovan" vajo in so Paulini zapeli 3 pesmi, ki so upale do srca vsakemu. Zato se vam najiskrenejse zahvaliva za krasno pettfe. .
Tudi Mr. L. Zakrajsku se na^prisrčneje zahvaliva za v srce segajoči poslovilni govor, ki (na* je ganil do soiz.
Nisva pričakovala da ste jo tako radi imeli. Pokazali ste dragi prijatelji s krasnim pet-jean itn lepim govorom »te se poslovili od nje, saj je tudi ona ljubila najbolj glasbo in petja j
OcJšTa je in odnesla lepe epomine od svojih prijateljev.
Teibi Pauline pa želiva, bodi pridna, poštena, z vero v srcu hodi po svetu, in sreča "bode vedro s teboj. V upanju, da 'prideš srefina in vesela nazaj, kakor si odšla, te iskreno pozdravljava.
V«em naročnikom "Glasa Naroda" pošiljava iskrene pozdrave.
George in Paula Shutte, Glemdale L. L
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime -----
St., ulica ali Box št.--
Mesto in država ----
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK
KUHARSKA KNJIGA:
_ /
a Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
OA
Stane samo
^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"®
Recepti bo napisani ▼ sngleikem jeziku; ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posvbno ▼ navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in ae hočejo ▼ njem čimbolj lzvežbati in izpopolniti
Warner Brae, bodo ikmalu začeli kazati nov film "Edtge otf Diarkness" v katerem nastopata v glavnih vlogah Errol F!lyn in Anm Sheridan in kateri prikazuje podtalno im aktni^ alno borbo norveških gueriloev, proti nacijem.
Slika se prions raBvijjati s pojavom naci jakega izvidni-aikega letala, ki opazi, da vihra na pd9to,iai^ki nacijske garni-zije v trgu Trollness uorveeka za9taf\-a. O tem je hitro ofove-eoen glavni tstan ksnalu priplujejo k obrežju Trollntesa na cijske kdje, poitne vojaštva, ki je takoj pripravljeno na boj a se nima s kom boriti, ker v oe- i lem trgu ni nobeno žive diufc*\ kot neki ponoreli siromak, ki prileti Nefenoetn nasproti in nekaj jim pove. Xaeiji skušajo od njega kaj izvedeti o za^po* nftni uganki anrtvega trga. a ko vidijo, da jim ne more biti v korist na noben način, ga kratkomalo ustrele. .
Xacijstki stotnik po kratkem pregledu isituacije diktira poročilo v katerem prarvi, da se je v trgu oči vi din o bila bitka med domačimi guerilci in naci-ji in posledica je bjla, da so pobili dm s: drugegn do zadnjega moža.
(Film seveda poda ozadje cele stori je spopada in izida boja, v katerem so zanagali gue-riici, ki so sicer utrpeli težke izgube, a so re>ili večino žensk in otrok s t eni. da so zavzeto obrežne ladje in oolne. v katere so naložili ženske in otroke, preden so se sipapadli z naciji.
Guerilci sami <so po končanem boju pobegnili v gore s svojimi ranjenci in z zalogo, ki so jo pofbriii v garaizijKkejm vtanu.
Zelo napota je .^lika" t^kom prikatzovanja Taavijanja cele
stvari. Nemarnosti, katerior se izpostavljajo guerilci s svojim podrtahiim delovanjem so realistične in ravno ta'ko je dobro podan tip tvorničarja, ki mir j? bife njegova trgovina vse in je bil zato pripratvijen sodelovati z naciji v viseih oeirih. Še ko je videl bet*xn in odločen odpor svojih rojakov, je tekel proti njim in jih zmerjal z boliševiki. a njegov glas ni iprfSel daleč, ker napije j prodirajoči besni patriotje so jra enostavno pohodili, kot izda-jak«, kar je tudi bil
Tragično je podan tip mliade-ga Rizlinga Stenegarda (John Beal). V njem je upodobljena vsa tragika izdajalca svojega naroda in svoje dežele. Dočkn je njegova ses-tra dn&a guoril-skega podtalnega gibanja, je on zaničevan kot peb tako pri naoijih, katerim mora služiti, ker iz pais ti ne more več ubežati, kakor pri svojih lastnih Uudeh, ki tmru ne zaupajo in ne verjamejo niti tedaj, ko jih zares hoče odrvrnti, da ne bi korakali naravnost pred nacijske skrite strojnice, ki bi jih vse požele v nekaj minutah. Njegova zadai ja gesta — ker radi te ffeste ga naciji na mesta ubijejo — končno vsaj deloma
H-T a s k e n t-m
Ruska povest iz dni velike lakote.
Napisal: ALEKSANDER NEVEROV
33
ADiika je na postaji pogledal strojevodji prijetno v obraz. X rad je skočil z lokomotive. Za vagoni je počepnil, se se-21)1, potegnil iz laptov trak, a raztrgane lap te vrgel v stran. Nogavice je p navezal s trakom ter jih je vrgel preko ramien. V sajasti kaipi an bos je šel na bazar. Ni hotel takoj kupiti kruha za prvo ceno. Trjyoval je pri raznih branjevkah, kakor mužiki, ki kupujejo koaija. Povsod so bile enaike oeaie. Strašno rad bi jedel, posebno, ko je gkdai cele hlebce kruha Pogledal je še enkrat na skrit tisočak in kupil precejšen kos belega kruha. Snedtl ga je polovico, postal je težak, sopi-iial je in utrujeno piwnislU. ' Dtovollj. Jutri pogtem o&taJo.
Mimio so nesli na noeiMcaih mruižika. Miška je pogledal njegovo rušo brado, modre hlače, gode očrnele pete in vsrkal v sebe tujo bolest ter pomiloval umrlega .
Vsekakor sem srečen človek. Ta je umrl in jaz se peljem dalje.
Za pt stajo so sedeli mtižiki, babe, stared, dekletca — prava lačna Čreda. Miška je vpraišal dvoje muzdlroiv: "Kam se peljete!" .Mužiki niso odgovorili. Miška se je razsrdil:
44Zakaj ne odgovorite?,'	I
tki en izmed mužiikov je odgovoril:
"l)aj mir, pofoič. BovOlj imava svojih skrbi."
"Štiri dni $ |pimo že tukaj — ni nam do razgovorov."
Drugi mtažiik je pripomni):
Miška pa je rekel,, kakor veliki, pravi mnžik:
"Tudi jaz stm čepel po postajah; ponoči sem v stepah sam samcat prenočeval, peš sem hodiL" . ... , "Kako si vendar hodil?"
"Kako? —Šel sem, kakor se hodi. Sila me je primoraia.." I (Vračaš, a i?am ne veš kaj," so razjezili mnižikL
Miška si je popravil f taro očetovo kapo in je začel pripovedovati, kako so ga zapustili tovariši, kako je prenočil ena n *"< >am samcat nara\-nost. v stepi, a drugo v čuvajnici in nikogar ni bilo ž njin* Nato je naletel na strojevodjo, sodruga Kcndratjeva, ki ga je vzel k sefbi na lokomotivo, ga napojil - čajem iz svojega čajni k a in auu dal nekoliko kruha. Če bi bilo več takih ljudi, bi se že davno Msi pripeljali.
•Miška je pripovedoval mimo ^ prepričevalnim glasom in zato zdi 1 večji, kakor je bil v resnici. Mužiki so ga pazno ]>oslušafli, zadinji so se pomaknili bližje, gledali so pripovedovalcu v obraz. On pa, zadovoljen in «it, je mahal z nogavicami, #tal, sredi (ntažiikov kakor majhen pridigar, ki je utrjeval poslušalce v veri in vlival v njih ude bodrosst za nedokončano nadaljno pot. Vsled siploanega zanimanja omamljen se je bahal.
"Grem in sedeni na lokomotivo." , "Na kakšno lokrKn*>tivo?" 4'K sodrugn Kondratjevu."
Obniiil se je in šel.. Pogledal je še enkrat k inužikom m <pamiis!til: — Gotovo mi zavidajo.
Dve lokomotivi sta *e premikali, žvižgali, vagoni so se odicepljali, odbijači so uJarjali. fV>leg žvižgov lokomotive ^o žvižgali kretiniki z majbiiinri pBŠtalkami. Ko je zagledal Miška eprevodnika z dvema steklenicama za pasom, je rekel: "Hej, sodnig, kam gredo lokomotive?" "K materi v hlinoe," je odgovoril: sprevodnik. . "Ah?"
"Da, da, — ah."	i
Ol>a sta se smejala.
Sprevodnik je šel dalje, a Miška je stal z bosimi nogami na toplih tračnicah. Mimo je šel rdečevojmik s puško. Miška je hotel z njim govoriti.
"Sodrug, koliko je ura?" "Koliko pa želiš?"	\
"Ali je že dve popTdau?"
"J*S je." odgovoril rdečevojmik. "Dve veliki in trije n.ali."
Miška »e ni jezil; šala jo se z njim in on sam se šali. Vče-laj je zavžil nekoliko strahu danes, (ko se je natf?deil kruha, je bolj vf sel. Dolbro bi bilo, če bi ibilo vsatk dan tako.
Poleg čuvajnice je stal kretnik z medenim rogom v rokah. Kog .je bil očiščen, a kretnik z veliko brado ni imel srditih oči. Miška je stopi flbiižje k njemu in je vsled dolgega časa rekel:
"ISodrug, ali kupiš nožič?" "Kaj hioičem ž njim?" "Mogoče ga za kaj pirabis.'' "No, pokaži ga"
Predno mra je dal nož, je Miška pobral debelo trsko. "Poskusi, kako je oster. Kakor britev je."* Kbretnik je poskopsil, nož je bil oster. "Ga niisii ukradel?"
Miška se je čutil užaljenega. To je (njegov nož. Pokojni oče ga je p rinesel od vojakov. In oe bi ne bil v sili, bi ga za nobeno ceno ne prodajal, zakaj takšnih nožev ni več, posebno ne tukaj. Oelo v BuzuLuku ni najbrže taksnih.
"V kakšnem Bntruluku?"
"Mesto je to, manjše od Saanare." !
Dolgo »ta pogonnariala. JVfcška ni prodal noža. No, sedaj ni bilo tako potrebe. Tki in taim je stegnil' roko in prosil vbogajmie, nastavljal staro očetovo kapo in mimo, prav nič žalostno je govoril:
"Dajte košček krdha."	2
Kričali so nad njim.
Idi k hudiču. Človek nima mam pred vami, kakor pred kakimi psi."	• * •- • -
(Nadaljevanje prihodnjič.)