St. 9. V Trstu, v sredo 30. januvarja 1884. Glasilo slovenskega političnega društva za P gorsko. V o s £ ® bi S.1 «4 O3 S S ' •T lit—M * Mh. »EDINOST« izhaja a krat na tedan vsako trti« ln aabato o poludne. Gena aa vaa leto Je O gld., za potu leta 3 gld., za Četrt leta % gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tritii po S kr., v Gorici in v Ajdovščini po 0 kr. — Aarocftint, reklamacije in inserate prejema OpravnIŠtvo >vla Zonta 5.« Vsi dopisi oe pošiljajo UradiUKva »vla Tarrenta« »Nuova Tipografia viak mora Liti frankiran. Rokopisi Drez posebne vrednosti oe;ne vračajo. — Interatt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr. Državni zbor. Te dni so se v poslanskej zbornici pokali o Wurmbrandtovem predlogu, naj se nemški jezik proglasi za državni jezik; od obeh strani, desnice in levice, bile so v boju najboljše parlamentarne moči; obravnave so bile tedaj zanimive in pod-učijive. O prvih dveh sejah smo ob kratkem poročili uže zadnjic, danes dodamo Se glavne poteze is zadnjih Štirih sej. V Reji 25. t. m. so govorili poslanci Beer, Rieger, Wurmbrandt in grof Henrik Clam-Maitinic. — Prvi je skušal pobiti razloge grofa Hohenwarta, a bil je v svojih dokazih jako nesrečen. Sklicaval se ^e na zgodovino in cesarja Jožefa, ki se 1e z državnimi ukazi potezal za nemški ezik; a mož je pozabil povedati, da je >il cesar samooblasten i ne ustaven vladar, da sedanji časi niso več Jožefovi časi, i da se je ta cesar nazadnje sam ke-ssl svojih naredeb, ker je videl, da državi niso ugajale. Izvrstno je govoril dr. Rie-ger, rekel je mej drugim: Veliko važniših reči čaka obravnave, nego je jezikovo prešanje, 1 njemu se zdi, da se s tem pra-eanjem namerjava ljudstva vznemirjati. Nemški jezik ima v Avstriji stalno veljavo, katere ne more noben sklep državnega zbora promeniti. Od sedem jezikov v Avstriji je vsak državni jezik; le enega državnega iezika nikoli ni bilo. Aku.%i drŽava imela le en državni jezik, potem bi morala imeti češka dežela tudi le en deželni jezik, kar pa ni resnično. Enega In iBtega državnega jezika v Avstriji ni; v Dalmaciji in Istri govori država italijanski, v Galiciji poljski; deželni zbori govorć v deželnih jezikih. Država mora vsem Bvojim možem govoriti v jeziku, kateri umejo. Predlog zastran nemškega državnega jezika je kiobuk Geslerjev, namenjen, Slovane zatirati. Državni jezik bi se utegnoi primerjati z državno vero; nemški državni jezik zahteva nemško državo. Avstrije ni osnovala nemška prvotna dežela, ampak osnovala se je s tem, da ste Češka in Ogerska prostovoljno svoji kroni dinastiji Izročili. Nemci so naši državni tovariši in mi dajemo nemškemu jeziku toliko veljave, kolikor to zahteva celekupnost države; ne zahtevajte več. Ničvredno je ljudstvo, ki zadnje moči ne žrtvuje za svojo čast. Poslanec Wurmbrandt najmlajše svoje dete slabo zagovarja, da, celo umika se od njega; on pravi: Motivirani dnevni red, kakor ga je nasvetoval Groholski, sprejela bi njegova stranka slabše, nego brez motiviranja; njegov predlog ima namen, da se enakopravnost vseh narodov £o zakonu zagotovi, in da se Nemci s »m pomirijo, da se veljava nemškega jezika v zakonik zapiše. Govornik potem jako plitvo govori o zgodovinskih razmerah in geografičnem razširjenju avstrijskih jezikov. Vse te jezike mora država varovati, ali samo tam, kder jih ljudstvo govori (nemški jezik, to se ve da, pa povsod). Avstrija je, kar se tiče jezikov, naj svobodnejša na svetu (po Wurmbrand-tovih besedah). Nemški jezik je pravi in pravcati edini državni jezik v Avstriji, zato se ne smejo velike politiške stranke snovati na narodnej podlogi. Ako se pa zavrže jezikovni predlog, potem se pospešuje snovanje popolnoma narodnih strank, kar Avstriji ne bi koristno bilo. — Govornik ne podpira več svojega predloga, ampak prosi svoje rojake, naj ne glasujejo za motivirani dnevni red, ampak za dnevni red brez motiviranja. — Temeljit ta govor pač ni, ker en stavek druzega pobija. Govornik pravi, da mora država varovati jezike; kako pa more država varovati jezike, ako bi se dalo predstvo enemu jeziku, ki bi se oklical za državni jezik? Ako je le nemški jezik pravi pravcati državni jezik, kaj pa so potem drugi jeziki? — Kopileta so nemškega jezika Zakaj Wurmbrandt priporoča dnevni red brez motiviranja? Zato, da hi potem nasprotniki Avstriji in Slovanom Janko zagnali v svet tožbo: Glejte, mi smo vam prorokovali: »Das Deutschtbum ist in Ge-fahr«, zdaj pa je večina državnega zbora to potrdila, ker ni hotela priznati nemškega jezika za državni jezik. — Mi nič nemamo zoper nemški jezik, naj se Širi, lika, spoštuje mej nemškim ljudstvom, mi bomo tega veseli, a gospod Wurm-brand bodi toliko pravičen, da pripozna tudi nam Slovanom enako pravico, da bodi tudi mej nami slovanski jezik enako spoštovan, da bo imel tisto pravico, kakor nemški mej Nemci. In potem, kako more Wurmbrand govoriti o enakopravnosti vseh jezikov, ako zahteva, da mora biti nemški jezik edini državni jezik? Vsi avstrijski jeziki so državni j stiki, ne pa samv nemški; ker jezik znači narod, toraj če se kateri v Avstriji navadni jezik izključi izmej državnih jezikov, mora se dosledno izključiti iz Avstrije tudi narod, ki ta jezik govori; dosledno je zopet, da bi morali stanovati v Avstriji samo Nemci po Wurmbrandovej pameti. — Člen 19. državnih temeljnih zakonov pravi, da so enakopravni vsi jeziki; ako tedaj zahteva Wurmbrand nemškemu jeziku posebno pravico, BO-li potem vsi jeziki enakopravni? Izvrstno je govoril grof Clam-Mar-tinic, dokazal je, da k členu 19 državnih osnovnih zakonov ni mogoče izvrševal-nega zakona, ker ta člen postavlja splošno načelo o enakopravnosti narodov, po katerem se je ravnati državnemu, kakor tudi deželnemu zakonodajstvu. Tudi je cel6 dvomljivo, ali je mogoče rešiti mnoga prušanja o jezikovnih zadevah z izvrše-valnim zakonom. Boljše je, da se držimo sedanje svobode: »Enaka pravica vsemi« Govornik je bistroumno izpodbil očitanje poslancev Lienbacherja in Tomasczuka, da odsek neče državne celokupnosti, rekel je: S tacimi sumničenji ne moremo dalje; mi moramo drug o druzem misliti, da smo dobri Avstrijci. Državni jezik ne bi dal državi edinosti, ampak vladarstvo bi prevzel v državi. Govornik je kazal na dejanske razmere, ki ne dopuščajo nobene predru-gačbe o veljavi nemškega jezika, svari pa pred pripoznanjem državnega jezika, ker bi se s tem dala postavodajstvu v roke oblast, da bi se po okolnostih lahko drugače rabil; sicer pa predlog zapopada tudi predrugačbo državnega temeljnega zakona. V seji dne 26. t. m. je govoril najprej poslanec Rechbauer, ter trdil, da ima predlog ta namen, da se poležejo prepiri mej narodi, in vendar vsak vidi, kdor ima zdrav razum, da bi tak predlog, če se sprejme, moral užgati silne prepire. — Tega govornika je kaj dobro pobil dr. Gregr, ter mu dokazal, da predlogova pot drži do boja in razrušenja države. Njegov govor je napravil velik vtisek na obeh straneh zbornice. Govoril je Še dr. Magg, a nič novega ni povedal, le pretil je, da se Nemci postavijo na narodno stališče, ako se predlog zavrže. V ponedelek je govoril še poslanec Hausner, potem pa se je sprejel sklep generalne debate po dvakratnem^imenskem glasovanji, prvič z 171 glasovi proti 169, drugič pa z 174 glasovi proti 165. Za generalna govornika sta bila izvoljena Ple-ner in Czartoryski. Včeraj je bila obravnava izvršena; govorila sta še generalna govornika in oba poročevalca. Potem je bilo glasovanje in padli so vsi predlogi; predlog Groholskega. n.-i se preide na motivirani dnevni red, z 174 glasovi proti 167. Devet udov, mej te■ xiI ministri, niso se vdeležili glasovanja; predlog večine, naj se preide na navadni dnevni red, padel je z 184 glasovi proti 157, predlog poslanca Schonererja je dobil le 4 glasove; predlog manjšine, ali Wurmbran niki in policijski vodji na Dunaj, r da se določi, kako se ima postopati zoper soci-jalistične rovarje; poroča se dalje tudi, da izide cesarski ukaz, po katerem se začasno razveljavijo nekatere pravice združevanja in zborovanja in razne določbe tiskovnega zakona. Umor ribiča Kjoiota v Splitu je prov-zročil veliko razburjenost. Italijanska vlada mora to zadevo pojasniti v poslanskej zbornici. Italijanski konzularni opravnik v Splitu je prišel v Trst ter osobno poročal tukajšnjemu generalnemu konzulu, kateri poslednji je potem odpotoval v Split, da to zadevo na mestu preišče, prvi pa je bil poklican v Rim, da ministru Manci-niju dogodbo razloži. Hrvatski ban pojde te dni na Dunaj ali BudimpeŠt. da vredi nekatere važne zadeve. Dela ima polne roke, ker je mnogo predrugačiti in popraviti, da se uvede red v javno upravo in deželno zastopstvo. Uprava je v nekaterih krajih taka, da se ne sme dalje trpeti, neobhodno je potrebno, da se mej uradniki počisti. Meseca junija se ima zopet sklicati deželni zbor, da reši proračun, in ker meseca avgusta ugasne mandat deželnih poslancev, truli se ban, da si pridobi močno vladno stranko. V Hrcegovini je zdaj vse mirna; vendar pa domači vojaki še vedno zelo uhajajo čez mejo v Črnogoro. Vnanje dežele. Črnogorski knez je zadnjo soboto sprejel turškega poslane i Fedri beja, ki je prišel, da se dogovori zastran odstopa gu-sinjskega ozemlja; Ćrnagora zahteva brezpogojni odstop, in da se ne bo prelivala kri, tako, kakor se je to zgodilo z Ulči-njern. Miriditski knez Prenk je 26. t. m. po naročilu miriditskih glavarjev p išel na Cetinje in bilo je pod kneževim načelništ-vom posvetovanje, katerega so se vdeležili vsi vojvodi, serdarji in glavarji. Pri tem posvetovanji je bilo skleneno s zase-denjem Črnejgori odstopivše pokrajine čakati dotle, da zapuste to pokrajino turški vojaki. Moskovsko plemstvo je poslalo ruskemu carju pismo udanosti. Car je to pismo sprejel s posebnim zadovoljstvom in ukazal, naj se izreče zahvala moskovskemu plemstvu in generalnemu governerju Dol-gorukovemu. Na Italijanskem se je začelo Iredenti zlo slabo goditi. Glavni svoj sedež je imela v Napolji, kder je izdajala dva časniku »Pro Patriaa in »L'Italia degl'Italijani pod vodstvom Imbrlanija. A oba časnika sta propala zarad prepičle podpore. Okrožnica, v katerej Imbriani to naznanja, toži tudi, da ni imel uspeha razpisani nabor za sto karabinarjev, da bi se napravila Oberdankova kompanija, katera bi Trst Avstriji vzela. (Ena kompanija Lahov bi Trst vzela! To bi brez vojakov sami naši okoličani z mokro cunjo v morje zapodili.) Nabralo se je namreč po vsej Italiji le 4698 laških lir za to podjetje! Karabinarji za podvrženje Trsta se tedaj ne nakupijo, Oberdankove kompanije ne bode, Irredenta kakor društvo je umrla in sam Imbriani jej v okrožnici poje »De profundis«. Rumunci so napravili zopet škandal ter hudo razŽalili avstrijskega generalnega konzula. Odprli so namreč v Jašu ekonomični kongres, h kateremu je trgovinski odsek povabil tudi avstrijskega generalnega konzula Schlicka. Ko pa je prišel generalni konzul z svojim[tajnikom v zbornico, začeli so poslanci iz vseh krajev dežele kričati: Vrzite iz zbornice avstrijska ovaduha, mi ne potrebujemo tujih prič pri razgovarjanju o avstrijskej trgovinskoj pogodbi!« — Zaman seje prizadeval jaški župan pomiriti razjarjene duhove; generalni konzul i njegov tajnik sta moraia zapustiti dvorano. Jaški prefekt je sicer takoj šel generalnega konzula za odpuščanje prosit, a to menda še ne poravni razžaljsnja. Egiptovski namestili kralj je imenoval Gordona generalnim governerjem v.a Sudan ln emirju Abdel Schakoor ukazal, naj se podvrže, ponudil pa mu je deželo Darfur 8 tem pogojem, da ne bo oviral trgovine in zatiral robstvo. — Vse to utegne biti prepozno, ker po poročilih, ki pa niso še uradno potrjena, zasedel je ki ivi prorok uže Kartum. Na južnem Kitajskem vedno bolj groze domačini tujcem; v Hoitonu so morali Evropci pribežališča iskati pri angleškem poslancu, ker jih je množica napadla. Razmere mej Francozi in Kitajci so vedno slabše. Dopisi. Katlnara, 23. jan. Namenjen sem bil bolj obširno odgovoriti na dva dopisa iz Katlnara v »Edinosti«, katerih prvi je bil nekako meseca oktobra 1. 1., drugi pa v št. 6 t. 1. tiskan. Pa prijatelj mi je rekel, »nikar,« ni vredno; in poslušal ga bom, zato le nekoliko. Da je le nevošČljivost in sovraštvo obadva dopisa narekavalo, to je vsak čast. EDIN O 8 T. čitatelj lahko na prvi pogled razvidel, če prav mu razmere niso znane, in da je dopisnikov poglavitni namen, cerkveniku kruh vzeti, tudi je lahko spoznati. V prvem dopisu je pokazal, kako ga peče 80 Rold., katere cerkvenik od magistrata dobiva; v drugem pa uže kliče može na pomoč, naj vendar gledajo, kako se cerkov-nikova Žena v cerkvene reči vtika. Svoj namen more doseči dopisun, samo bolj pogostoma mora pero v žolč pomakati in svoje tu uŽe tako znano sovraštvo do cerkvenika in njegove iene po potrpežljivej »Edinosti* svetu naznanjati. In da se njegov zlobni namen še bolj gotovo uresniči, naj nikakor ne pozabi, na koncu svojega strupenega dopisa prav farizejskih besed pristaviti: •Glejte, kako se mežnarica v cerkvene reči vtika!« Pomagalo bo in doseže svoj namen, ako se prej ne obesi na kako — kljuko. »Mežnarieva žena se meša v cerkvene reči«, le-te besede vendar-le režejo na enej in drugej strani. V dosego svojega namena bi jih moral dopisnik večkrat ponavljati, ne pa tri mesece žolč kuhati, kolikor Časa je ninolo od prvega do drugega dopisa. Nekoliko je dopisnik svoj namen uže dosegel, ker nekoliko uŽe gori, le treba mu je skrbeti, da ogenj ne ugasne. Za kurjavo pač ne bo dopisnik ▼ zadregi, s to ga bosta uže preskrbovala — nevoŠČ-ljivost in sovraštvo. Za zadnemu enake dopise se ne bo manjkalo gradiva, no, pu saj sovraštvo je v volitvi pripomočkov — iznajdljivo. Jaz ne zagovarjam nobenega, ali dopisnika bi opomnil, naj vsaj iz spoštovanja do slov. časopisja bolj resnico poroča. Iz ene od babe nepremišljeno izgovorjene besede (kakor mi je poročal zanesljiv mož), pa »besno divjanje« na pokopališču napraviti, to je vendar pretirano. Le sovraštvo in maščevanje more kaj tacega. Pa dopisniku ni za resnico, ampak za škandal, magari ga mora tudi iz trte zviti, da bi mu v dosego njegovega namena služil. Mogoče je, da ta svoj namen doseže in cerkovnika odpravi od — kruhka in potem se ho dopisun v svojem hudobnem, žolča in sovraštva polnem srcu svojega velikanskega uspeha radoval, ali svet ga bo — zaničeval. V tej reči hočem bit,i pa uže veljaven prorok! Kovačnica le-teh dveh dopisov je dobro znana. Do zdaj se je kaj pregledalo, potrpelo, (kar je treba povsod), posvarilo, tudi ostro pokaralo, ako se je kaj napačnega opazilo, pa ne zaradi vtikanja v cerkvene reči od strani mežnarjeve žene, ker tega v resnici ni, razen da je bila, Ea uže pred nekoliko leti, pri opletanju rižev neko zmešnjavo napravila, za kar je pa od cerkvenega predstojništva zasluženo karanje in ostro prepoved, se v take reči mešati, prejela. Ako pa dopisnik še kako drugo vmešavanje v cerkvene reči vidi, ker več oči več vidi, naj to naznani cerkvenemu predstojniŠtvu, in zagotovljen naj bo, da bo tisto zabranjeno. Pa dopisniku ni za to, da se napake odpravijo, ampak nič druzega se nema zgoditi, nego cerkovnik mora službo popustiti. Le edino to more ohladiti njegov žolč. Ali človek, ki ima še nekoliko krščanske potrpežljivosti, ne vzame za vsak pregreŠek za vselej človeku kruha, kaj tacega more storiti le človek, ki ima enako dopisniku z žolčem in sovraštvom napolnjeno srce Dopisnika opominjam na stari, pa resnični pregovor: »Kdor drugim jamo koplje, sain vanjo pade.« Na enej strani bi se skoraj smijal dopisniku, ker v časopise vlači tako žensko. Ne, Katinarska mežnarica pač ni take česti vredna. Ako je uže kako besedo rekla, naj bi jo bil prav dobro pošteno oš tel, ne pa jej take časti skazoval. Ali na drugej strani pa mi je vendar srce žalostno, premišljevaje zlobno sovraštvo mej-- Nevolja me tudi grabi, premišljevaje. koliko druzega potrebnega bi bilo pisati, koliko koristnega pridobiti, škodljivega zabraniti. Veliko lepega in koristnega se je na Katinarl napravilo in se Še na-pravjja, kar bi bilo vredno poročati; ali ni ga — ki bi v ta dober namen pero pomočil. No, pa zdaj se je pokazal dopisnik, ali žalibog, le s pregrdim namenom, le grditi in svoje tukaj uže tako očito sovraštvo še svetu naznanjati.*) Iz Dutoiljanske občine, 16. jan. Razen mnogo druzih nadlog, ki nas tarejo, priklatile so se bile k nam tuoi bolezni. Umrl je nedavno na vročnici mlad mož, koga obžalujemo temveč, ker smo z njim zgubili edinega izvrstnega tenorista. Se nek drug mladenič boluje na tej bolezni uže skoro tri mesece. Da omenjeni ni padel pod smrtno koso, akopram je pet tednov ležal v popolnej nezavesti, *} Čudimo se, da se sicer spoštovanja vredni možjć tgubljajo v strasti. Čred. da se pa tudi sploh bolezen ni dalje Sirila, imamo se zahvaliti našemu vrlemu in skrbnemu c. k. okrajnemu zdravniku, gospodu Zenkoviču. Napel je gosp. lečnik vse moči, da se bolezen ni dalje širila. Tudi pri otrocih se je prikazala bila takozvana Škrlatina, ki je tirjala par žrtev. Ko bi se bila ta kužna bolezen dalje širila, moral bi se bil ustaviti pouk. Zopet nas je tu nevarnosti otel gosp. Zenkovič. Radi tega mu tukaj {.izrekamo presrčno zahvalo in priznanje prospči, naj nas še nadalje ohrani v očetovskej skrbi. Mnogo plačujemo šolskih naklad; radi tega hi se tudi visoka vlada I hko toliko potrudila, da bi nam knjige za ljudske šole cenejše tiskali. Siromašni oče mora ves dan trdo delati, da prosečemu otroku zadosti s tem, da mu potrebno knjižico kupi. Tako n. pr. stane »Začetnica« 24 kr„ ima pa le 1U3 strani; mož pa koplje ves dan za bornih 30 kr. Snj Živimo v veku, ko sta papir in tisk tako po cenil Akopram so dolge noči, vendar-le radi v miru spimo. Nepotrebno je toraj, da nas ponočno kričanje (ne petje) budi. Sicer so v trgovskem mestu neredi lahko mogoči, predmestja so pa vendar po navadi mirnejša. Tem bol) vznemirja pod slamo prebivajoče predmeščane, ako se v burji kresi 2g6 blizo njih streh, posebno sedaj, ko je sv. Ivan še daleč. Opozarjamo na te čine našo si. c. kr. žandarmerijo, da se stvar zaduši pri prvih pojavih. Pravijo, da olika dohaja iz mest na deželo, ne narobe! Is Materljske doline, 24. jan. Z zadnjim dopisom od tukaj nam je bilo priporočeno, da se vidimo pri volitvah, ki so se nam bližale in katere so zdaj uže minolel Takih uaŠa občina še ni dočakala, in to iz dveh uzrokov; prvič ker niso še nikoli tako moško volili, kakor zdaj. Radi tega je tudi izid volitve tak, kakor nikoli prej. Naj Številke govoril V III. razredu je volilo 172 volilcev, od katerih je dobila nasprotna stranka cela dva glasat V drugem razredu je volilo 130 volilcev; od teh so dobili nasprotniki 25 glasov; v prvem razredu pa je volilo 50 volilcev, od katerih je dobilo 11 veljavnih mož (l?j cel jeden glas. Volilci, kaj 8te naredili, vsaj vsakemu veljaku ste imeli dati So jeden glas, a ne vsem skupaj jednega! laj bodo delali ž njim? Kako malo je pomagalo vse potovanje in zapeljevanje, ves »šnops«, vsa »žajfa«, 11 veljavnih (1) mož, ki so se skušali v »Narodu« oprati, kateri list je postal mej slovenskimi listi, kar Je tržaška »Salo-barda« in »Piccolo« v Trstu. Tukaj se je pokazalo, kako veljavo imajo oni, ki jo hočejo imeti, in kateri bi jo po Bvojem stanu imeli, ako bi jo ne bili zanravili po lastnem vedeoji in delovanji. Naše ljudstvo je pokazalo, — in kako odločno! — da se ne da voditi za nos, kakor nekdaj; ono zna dobro ločiti ljuliko od pšenice. To pa naj bo nasprotnikom v poduk, kako se mora z ubogim ljudstvom delati, ako se hoče imeti njegovo zaupanje. Kdor hoče drugim gospodariti, mora najpred sam sebi dober gospodar biti; kdor pita narod s »pandolo«, z »osli« in jedna-kimi psovkami, ne pridobi si njegovih simpatij in zaupanja; kdor hoče naložiti ubogemu ljudstvu neznosljive troške, le da bi se on kakor pav šopiril s kmetskim! žulji, a pri vsem tem dela tako, da njegovo delovanje ne odgovarja niti dolžnostim stanu, niti potrebam naroda, ne more od ljudstva druzega pričakovati, nego ono, kar je dobil nekdo danes v Materiji. »Ljudski glas, božji g las,« pravi pregovor, in to naj si zapomnijo oni, katerih delovanje povsem nasprotuje narodnemu dobru Toliko naj zadostuje za danes; gradiva pa imam toliko nakopičenega, da se še večkrat oglasim, da ne bodo delali z našim ubogim ljudstvom, kakor s.... • z mehom«! Iz Čcpovana, 21. jan. Iz našega kraja nisi Še, draga »Edinost«, nobenega dopisa prejela, zato naj pa jaz začnem, da ne boste Vi in Vaši Čitatelji mislili, da tukaj spimo. Na novega leta dan je imela naša katoliŠko-politiČna čitalnica svoj občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni večinoma stari odborniki, njim na čelu čast. gosp. BI. Grča, ki se za napredek .in blagostanje naše občine neumorno trudi. Po zboru je bila mala beseda in tombola, katera je posebno veliko veselja In smeha privabila, po besedi pa domača zabava, pri katerej so naši pevci marsikako za-krožili. Odbor čitalnice se je svojega dela prav krepko poprijel, ter hoče največ za poduk ljudstva skrbeti; v ta namen je sklenol napraviti več nedel v sedanjem zimskem Času javna predavanja o kmetijstvu in drugih prostemu kmetu potreb- nih stvareh. Prvo predavanje je bilo odločeno na nedeljo, dne 13. t. m. Strahoma smo se bližali zbirališču, mislč, da ne bode nič poslušalcev, pa naš strah je bil f>razen. Uže prvega predavanja se je ude-ežilo nad 80 poslušalcev, pri drugem predavanju pa je bila soba skoraj natlačena. Pri prvem predavanju nam je čast. gosp. predsednik opisal nekoliko sedanji socijalni položaj. Potem opisal potrebo ceste čez »Spehovo Brdo«, katera bi vezala Cerkljanski okraj po najkrajšej poti z Gorico, ter predlagal v ta namen na visoko rainisterstvo peticijo, ki je bila jednoglasno sprejeta. Na to je gosp. učitelj A. Mlekuž opisal razne gnoje in Kako se mora ž njimi ravnati doma v hlevu, na gnojišči in na polju, da ohranimo v njem kolikor mogoče redilnih tvarin. Gospod učitelj je pri tem pokazai, da se je kmetijstva dobro izučil in tudi da ne zna samo otroke v šoli, temuč tudi odrasle v lepem domačem govoru podučevati. Včeraj je bilo zopet predavanje, pri katerem nam je gosp. predsednik razlagal uzroke vojne v Egiptu s krivim prorokom in kako reči tam stoje. Ljudstvo je to predavanje zelo zanimalo. Gospod učitelj pa nam je razlagal razno cepljenje sadnih dreves, ter zagotovil, da bode pri prihodnjih predavanjih poduk o sadjarstvu nadaljeval. Po raznih krajih naše domovine imamo čitalnice in bralna društva, pa veČina čitalnic je za prosto ljudstvo, ki je poduka najbolj potrebno, zaprta, ljudstvo na taka društva le mrzi. Ako hočemo, da bo ljudstvo napredovalo, moramo delati na to, da ne bodo imeli do inteligencije mrziote, ampak razumnejši možje in gospodje naj ljudstvo pri vsakej priliki podučujejo in k podučnim shodom vabijo. Ali bi ne bilo mogoče tudi po drugih krajih večkrat sedaj v zimskem času, ko ima kmet največ časa, napravljati podučnih predavanj? Libko hi se to zgodilo, ie nekoliko dala naj gosp. učitelji in duhovniki narodu v korist žrtvujejo. Pa tudi se v več krajih nahajajo drugi razumni možje, ki bi lahko pri tem kaj pomagali. Še nekaj o vremenu. Vreme Imamo sedaj v januvarju prav lepo, v adventu je bilo padlo nekaj snega, pa je skoraj uie ves skopnel. Takih zim, kakor jih imamo nekaj let sem, stari ljudje ne pomnijo. Za danes naj sklenem ta spis, pa v drugič kaj več, ako je Vam, gosp. urednik, prav. *) V LJubljani, 28. jan. Pogreb nepozabljivega vladike, dr. Janeza Zlatousta Pogačarja, v ponedeljek je bil velikansk, veličasten. CJže na vse zgodaj, k l|ubu slabemu vremenu, je hitelo ljudstvo z dežele in mesta pred škofijo. K sreči je pojenjal dež in sneg, ki je vso noč naletaval, in mestni delalci so naglo osnažili ulice in trge, po katerih je imel iti sprevod, tako da se je lahko dovršil ves spored, kakor ga je bil določil stolni kapitelj. Pogrebni sprevod je šel ob devetih izpred škofove palače skozi Spitalsko ulico mirno Frančiškanske cerkve, mimo »Zvezde«, skozi Gospodsko ulico, čez Novi trg, Hradeckijev mosl in Mestni trg proti stolnej cerkvi. Na vsem potu so gorele piinove svetilnice ta čas in štacune so bile zapi te. Vdeležila se je pogreba vsa šolska mladina javnih in zasebnih zavodov, velikega gimnazija in velike realke, pripravnice, sirotišč itd.; vsa ljubljanska društva, plemenitaži in njih služabništvo, Frančiškani ljubljanski, kamniški in novomeški, usmiljene sestre iz Ljubljane in Begunj, bogoslovcl in okolo 130 duhovnov z dežele in mesta, razne deputacije, deželna Vlada z namestnikom g. baronom Winklerjem na čelu, in drugi dostojanstveniki, višji In nižji uradniki, deželni odbor, mestni zastop, kupčijska zbornica itd. Sprevod je vodil premil. gosp. vrhovni škof dr. Zorn iz Gorice, navzoča sta bila tudi Tržaški in Mariborski Škof, 3 proŠtje in neŠteviina množica pobožnega in radovednega ljudstva. Cruo mašo je pel vrhovni Škof Goriški, govor pa je imel vladika dr. Ste-piŠnek. Zakaj da je moral biti govor nemški, menda Mariborski g. vladika sam prav ne v6. — Za Slovence je bila v nedeljo popoludne pri sv. Jakobu pridiga o ne-neprecenljivih zaslugah pokojnega knezo-škofa za vero in narod, čegar zvesti in darežljivi sin je vedno bil. Začetek njegovega vladanja pač ni bil z rožicami posut, ali vse je premagal. — »Et super niveiu dealbabor«, je bila njegova zadnja beseda; no, kar je rek^l s Psalmistom na smrtnej postelji, to se je dovršilo nad blagim, plemenitim pokojnikom uže davno pred, še v njegovem živenji. Večnaja mu pampitl •} Prosimo. Ured. Domače in razne vesti. Čestitim (|. naročnikom »Edinosti« naznanjamo, da se uprav-niitvo našega časnika nahaja oi /. /tbru-varja počenši v notej tiskarni {Nuova Ti-pografia) »via Torrente«. Tja naj se pošiljajo odslej naročnina in naročbenaznanil. Potrjen zakon. Cesar je potrdil tržaškega mestnega sveta sklep, po katerem se ima k hiŠnej najemnini pobirati 327, doklada. t Josip] Godina Verdeljakl, c. k. finančni višji komisar v pokoju in znani slovenski rodoljub in pisatelj, umrl je na nagloma včeraj, 29. t. m. ob 9'/, uri zjutraj v 76. letu. — Ta žalostna vest nas je toliko bolj presunila, ker je rajnki še le v soboto bil v našem ureduiŠtvu ker smo prav zdaj imeli drugo izdajo njegove zgodovine Trsta pod tiskom. Rajnki je spisal več zanimivih, manj ali več vrednih knjig; izdal je pred leti zgodovino Trsta in okolice, bil je sploh unet za napredek posebno tržaških okoličanov. Več o njem prinesemo prihodnjič. Naj še omenimo, da je zapustil 2400 gl. za ustanovo, iz katere bodo dobivale uboge vdove pri Sv. Ivanu letne podpore in eno tiskano knjigo oporoko. Pogreb bode v četrtek ob 11. uri zjutraj pri Sv. Ivanu. Delniško podporno društvo napravi v petek, dne 1. februvarja, v gledišču »Fenice« veliki ples, kateri se začne točno ob pol desetej uri zvečer. — Denarnica bode odprta uje eno uro poprej. Vstopnina znaša SO soldov za vsako osobo. — Udje, kateri sami ne pridejo po vstopnico, pošlje se jim ta po njihovem Eoverjeniku na dom. — Želeti je, da no-en ud ne izostane, ker Čisti dohodek ve* selice je namenjen pokojninskemu zalog* društva. Kakor vemo iz gotovega vira, vdeleŽi se tega plesa tudi mnogo tržaške odlične gospode raznih narodnosti. Pekovsko pevsko društvo »Jadranska Zarja« bode imelo jutri oh 4. uri popoludne v prostorih »Monte Verde« svoj letni občni zbor. TržaSke*« „Sokola" veliki ples V soboto, 26. t. m., v salonu »Zelenega hriba« je bil znamenit in sijajen. Udeležilo se ga je okolo 400 osob iz krogov slovanske inteligencije v Trstu, »Kolo« je plesalo 16 izbranih parov; moški v sokolskoj opravi, gospodičine v narodnih odelih, 4 Poljakinje, 4 Kosakinje, 4 oko-ličanke, 4 Činogorke. Plesali so precizno, in ker je bilo občinstvo kar navdušeno zarad lepote plesat ploskalo je, dokler se ni ples ponovil. Veseli pari so se sukali do ranega dne in vrli odbor »Sokola« je zopet pokaral, da umeje svojo nalogo, kako namreč postopati, da to društvo ▼ svoje naročje privabi mnogo mladeži v Trstu. Madkerada ženskega oddelka delalskega podpornega društva v nedeljo, dne 27. t. m., v okrašenej dvorani »Zelenega hriba« je bila k ljubu slabemu vremenu (dežju) in pa »Sokolovemu« plesu, ki je bil dan poprej, inočno obiskana; mnogo je bilo povabljenih; pri vsem tem pa se je prodalo do 340 vstopnic in utegne ženskemu oddelku ta veselica dati čistega dohodka 50 gld. — Mask je bilo do 50 (samih druiabnicj. Najlepše ste bili maski »>rokok6« in pa »marketenterca«; ti dve ste bili o polunoČi tudi obdarovani; prva je dobila srebrn braslet, druga pa zlate uhane. — Veselje je trajalo do 4. ure zjutraj. — To pot smo zapazili tudi mnogo krasno napravljenih okoliČank. Ples druitva »Auatrla« dne 28. t. m. v redutnej dvorani »Politema Rossetti« bil je jako močno obiskan; nad 150 elegantnih parov je plesalo četvorko, trajal je ples do belega dne. Tržaške novosti. Pasji davek.. Magistrat naznanja, da posestniki, koji Še niso plačali omenjenega davka, naj se po-žurijo. drugače se bode proti njim postopalo, kakor dotični zakon veleva. Pregledovanje kočij in konj. V petek popoludne je policija pregledovali javne kočije in konje in našla pet kočijažev, ki so prestopili dotične naredbe. Kdo pogreša ključevi V petek je nekdo zgubil šopek ključev; kdor jih pogreša, naj se prijavi pri uredništvu časnika »Adria«. Tatvine in policijsko. — Straža je ustavila Jukopa K. i/. Tržiča zavoljo tatvine; Dominika M. iz Pordenona zavoljo sleparije, in težaka G. A. radi razsajanja. Nož in pretep. Pek A. B. je bil v metežu ranjen v desno roko in vsled tega se zdaj nahaja v bolnišnici. BrezoviškaČitalnica bo imela dne 3. februvarja občni zbor s tem le dnevnim redom: 1. Nagovor predse Inikov, 2. poročilo tajnikovo in blagajnikovo, 3. vpisovanje novih udov, 4. Volitev novega preiiBedniŠtva z odborom. Zborovanje se prične po blagoslovu; potem bo domača zabava v spomin prve obletnice, kar živi EDINOST. mlado naše društvo. Vsi dosedanji dru-Stveniki naj ostanejo Čitalnici zvesti ter naj se potrudijo, da pridobe »bilo novih udov, katere vse uljudno vabi k zborovanji. Odbor. Politično društvo »Edinost*. Predsedništvo vabi vse odbornike, namestnike in poverjenike v sejo, katera bode v ponedelek, 4. februvarja t. 1. v prostorih del. podp. društva, Corsia Stadion, št. 11. Dnevni red: Rasprava o društvenem organu, preiskava, aii in koliko je resnice na očitevanjab v listu »Slovenski Narod« in eventualni predlogi, kako ima društvo postopati. Ob enem vabi podpisano predsedništvo uredništvo »Slov. Naroda«, kakor tudi vsacega druzega Slovenca ki more to dokazati, kar se godi v »Narodu« glede uredništva »Edinosti«, da odboru pismeno ali ustmeno predloži dotične dokaze.— Za predsedništvo: M. Mandič, podpredsednik, V. Dolenc, tajnik. Trst, 29. januvarja 1884. Letno poročilo telovadnega društva »Sokol« v LJubljani, \a društveno ddbo od 31. decembra 1882, do 31. decembra 1883. 1. — V Ljubljani. Založilo društvo »Sokol«. — Natisnil R. Milic. 1884, 8° 16. — Iz te knjižice se vidi, daje imel ljubljanski »Sokol«,jedno najod-ličnejših slovenskih telovadnih društev, v minolem letu častnih udov 9 a podpornih 201. Dohodkov bilo je gld. 2223.02, sedanje premoženje pa znaša gld. 2005.44. Ljubljanski Sokol, ki pri vseh narodnih podjetjih osobito pa veselicah s priznanja vredno požrtvovalnostjo sodeluje, Izvolil je v novi odbor za leto 1884 te le gospode: Ignacij Valentinčič, starosta; Srečko Nolli, podstarosta; — Josip Geba, blagajnik; Makso ArmiČ, tajnik; Josip Kuhar, Srečko Magolič, Josip Paternoster, Franjo Pečnik, Franjo Mulacek, odborniki. — Učitelja telovadbe sta gg. Mulaček in Mago-tič. — Ti gospodje so nam porok, da bode društvo tako napredovalo, kakor je do zdaj. »Sokol leti — visoko — krila nosi široko«. Nadaljevanje obrambe sledi iz važnih uzrokov Še le v prib. številki. Vabilo k veselici, katero priredi čitalnica v Sežani v spomin svoje desetletnice dne 2. februvarja 1884 v prostorih vitezaScaramangi. Program: l.Be-tboven, »Nočni mir« peva »kraški kvartet«, 2. Slavnostni govor, 3. A. Hajdrih: »V tihi noči«, peva »kraški kvartet«, 4. »Deklamacija«, 5. K. Mašek: »Lahko noč«, peva »kraški kvartet«, 6. »Gluh mora biti«, burka v jednem dejanji, 7. Ples. Pri plesu svira kvintet pod vodstvom gosp. Pei-nelta. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 kr. za osobo, za ude čitalnične pa 40 kr. K tej veselici uljudno vabi ODBOR Nov umor na Dunajl* Nek delalec je svojemu sinu vrat prerezal, in ko so ga vprašali, zakaj je to storil, odgovoril je: Zato da sem ga lakote otel. Največja trta na svotu raste v državi Georgia v severnej Ameriki. Raste Še le 18 let, pa meri uŽe po dolgosti četrt angleške milje. Na leto natrgajo z nje pet vozov grozdja. Nesreče. 25. t. m. ste v kanalu La Manche trčili jadrenici »City of Luknow« in »Sinila«. Poslednja se je potopila in je okoli 30 ljudi utonilo. Petarda v gledališču. V Kraljevem v Valahiji je zaduje dni večkrat igrala v gledališči neka judovska družba in gledališče je bilo še precej polno, vendar se je pri poslednjih predstavah mej ploskaujem Čulo tudi žvižganje. 21. t. m. pa je mej predstavo na galeriji počila petarda, ki je šest ali sedem osob ranila. Strah je bil nepopisljiv in le policiji se je zahvaliti, da se ni pripetila večja nesreča. Župan in občinski svetovalci iz zbornico vrženi. Kako zelo je ljudstvo na Italijanskem izomikano, kaže ta le dogodek: Občinski svet mesta Mignano blizu Na-polja je zaduje dni sklenol nov občinski davek. Zarad tega je nastala velika nezadovoljnost mej ljudstvom. Ko je imel zadnji četrtek občinski svet zopet sejo, prilo-mastilo je mnogo meščanov v zbornico ter zahtevalo, naj se mestni očetje precej ra-zido. A ko so se ti temu branili, zgrabili so prilomastnikl najprej župana, potem S a svetovalce in vse iz zbornice pometali, iunaj je čakala množica, krobotala se in žvižgala. Zakaj so boljše od drugih sredstev? To prašanje smo večkrat slišali, ko je prišel govor na tako imenovane lekar-niČarja Ji. Brandta švicarske kroglice. Le zato, ker ne delajo na nagloma uriske, kakor soli, grenke vode, miksture in kroglice, ne slabe čev in tako še boli život zapirajo, ampak čev ne dražijo nad potrebo, miške krepi in ščasoma rabo zdravil nepotrebno store. Dobivajo se škatljica po 70 kr. v znanih lekarnicah. — Pri kupovanji naj se dobro na to gleda, da je na Škatljici za etiketo bel križ v rude-čem polji in podpis Ricb. Brandt. GosmMii ii trovuske stvari Poštne hranilnice. PoŠtno-hranilnični urad na Dunaji, kateri — odkar je v Avstriji uvedena poštno-hranilniČna služba — uredbo te službe korak za korakom, vendar držeč se gotovega smotra ali konca, neprestano dopolnjuje s tem, da tu svoje dozdanje ravnanje in rokovanje popravlja, tam kak nov postopek poprijemlje, ukrenil je zopet neko tebtovito navedbo, katera bodek vložnikom zarad svoje posebne priležnosti kaj ustrezala. Do zdaj namreč je bilo zapovedano, naj bi vsak vložnik enkrat na leto (iti sicer v obletni dan svoje prve vložbe) poslal poštno-hranilničnemu uradu na Dunaj svojo vložno knjižico za to, da se vanjo vpišejo obresti, kar se jih je do 31. dne decembra prejšnjega leta nateklo in počenši od tega dne glavnici prištelo. To je bilo zapovedano zarad tegn, da bi se vpisovanje obresti v vložno knjižico porazdelilo kolikor je moči na vse leto in tako poŠtno-hranilnični urad ohranil kake preobložhe z delom prve dal po novem letu, ko ob zavrŠevanji poslov bivajo itak vse roke polne dela; ali omenjena zapoved je imela v sebi to nepriliko in težkočo, da bi vsled nje bilo vsakemu vložniku enkrat na leto po več ali manj Časa ostajati brez svoje knjižice, kar bi mu torej branilo mej tem na-njo novcev vlagati ali nazaj prejemati; in ta čas utegne — če vzameno kak bolj oddaljen kraj n. pr. v Dalmaciji, — iznašati vendar le po kakih 14 dni. Zeleč to ubraniti narejeno je zdaj, naj celo več treba ne bode vložne knjižice c. kr. poštno-hraniiničnemu uradu zarad vpisovanja obresti pošiljati. Namesto tega pošlje poštno-hranilnični urad vsakemu vložniku po tem — ko doteče leto, vendar najpozneje dva meseca po obletnem dnevi njegove prve vložbe — • nakaznico« glede obresti, katera slove na njegovo obrestno imovino, kolikeršna se mu je natekla do 31. dne decembra meseca prošlega leta, ter je veljavna na dva meseca. Le-ta obrestna nakaznica odvzame se vložniku — dokler teče ta dvomesečni rok, — o priliki, ko kake novce vlaga ali kako vračilo prejemlje, pri katerej koli hiralnici, ki mu nakazani iznos obresti kot obrestno imovino v vložno knjižico vpiše tako, da bode počenši od 1. dne januvarja tistega leta obresti nosil. S to kaj praktično naredbo se doseže, da bodo vložniki svoje vložoe knjižice neprenehoma pri roki imeli. — Samo tedaj ko bi kak vložnik po zamudi prejete obrestne nakaznice v dveh mesecih, dokler ostane veljavna, ne prinesel k nobe-nej hiralnici, ali pa, ako bi vložnik — ko mineta dva meseca (po obletnem dnevi njegove prve vložbe novcev) — ne dobil nikake obrestne nakaznice, — samo v teh dveh slučajih je treba, da vložnik knjižico poštno-hranilničnemu uradu pod pri* poročilom pošlje, za kar pri vsakej hiralnici zastonj dobode primeren zavitek; poštno-hranilnični urad tedaj obrestno imovino v knjižico vpi&e in potem knjižico vložniku nazaj polije pod adreso, kakor jo je le-ta posehe povedal, ali ka-koršna se vidi iz knjižice same. Razumeva se samo ob sebi, da vložnik nikdar ne izgubi svojih obresti, niti tedaj, ko bi knjižice poštno-hranilničnemu uradu celo ne poslal, ter ne dal si nikdar obresti vpisati va-njo; kajti poštno-hranilnični urad obresti v vseh okolnostih na vložoikovem tekočem računu v imovini pripisuje in glavnici prideva, ali vendar je vložniku samemu jako v prid, ter si mora želeti, da mu se obresti leto za letom v knjižico pripisujejo. Železnica Hrpelje-Trst. Gotovo je splošna radovednost, zvedeti kaj o napravi Železne proge Trst-Hrpelje-Kozina. Le tej radovednosti ustreči, kolikor je sedaj mogoče, namen je tega dopisa. Prav natančno mi ni mogoče Še črte naznaniti, ker zemljemerci merijo na široko, zato naj le glavno potezo naznanim. Od sv, Andreja (prostor, kder je bila razstava) bode izpeljana zgoraj arsenala Sod cerkvijo sv. Jakopa po sv. Mariji lagdal. zgornjej in spodnjej (pod Monte-bellom) pod Polveriero nad Kicmanjem in Borštoin, po BotaŠkib stenah memo Drage pol Nasircem v — Hrpelje-Kozino. Pod cerkvijo sv. Jakopa, t. j., nižje doli proti morji, bode nekako izpetjana tako, da pride v zgornjej sv. Mariji Magd. k pristavi barona Sartorija (Villa Caro-lina), katera je gotovo znana mnogim gospodom čitateljem. Od početka je bilo namenjeno, da bode progo izpeljana po sredini le-te prekrasne pristave in po iz-gled no obdelanem vinogradu viličarja strokovnjaka Colioud-a. Ali kako bi dovolil baron uničiti svoj prekrasni cvetličnik, za katerega je tisoče potrosil, in s kako žalostjo bi gledal g. Colioud uničevati svoje mlade trtice, katere mu v kratkem času obilo refoška obečajo, s katerim bi meščane za obilo denarja oskrboval! Go-vorć tedaj, da sta se omenjena gospoda obrnola do ministerstva 8 prošnjo, naj bi se proga ne napravila po njunem posestvu, ampak nižje doli potisnola, ter sta baje ponudila veliko svoto sa odškodnino. Govore, da je bila nekoliko prošnja uslišana. Posestvo prvega ne bode takneno, ali drugemu vendar nekaj malega vzemć. V sv. Mariji Magd. spodnjej črta pretrga pristavo gosp. Zakrajška, kder nekaj lepih latnikov podrć, in pa gosp. Mandelca, vendar pohištva niti prvega, niti druzega ne bodo rušili. Dalje poj de spodaj tikoma Papjeka (konjedersko pokopališče — bolj prav: peč, ker sedaj mrhovino žg6, kar pa mnogo stane). Grič pod Polveriero [shramba vojnega strelnega praha) »Brda« proti Ricmanjem prodr6. Izpeljana bode dalje nad vasjo Rlcmanje in tako zgoraj Boršta, ter pride nad gradom »Fiinfen-berg« v stene nad Botačem- Tu, dragi čitatelj, pa le poetoj in premišljuj, kako bode po le-teh strašno romantičnih pečinah hlapon drdral. Pa tehnika, ki se je s Predarlskim prodorom sijajno izkazala, bode si tudi tu pomagati znala. Tu steno odvaliti — tam drugo z krepko škarpo nadomestiti — to imajo tehniki za malenkosti. Bomo videli. Vsekako bi našej radovednosti ustregel, kdor bi poročal daljno izpeljavo do Kozine. Postaja, — postaja, kde bo? le to prašanje se večkrat ponavlja. Tudi v le-tej se nič stalnega ne zna, ampak le ugiblje se. Istina je, da so Katinarci i bližnji si. ministerstvo prosili, naj bi se kde v bližini napravila, ter je posestnik g. Franer ponudil brezplačno ves prostor, v katerem bo črta izpeljana (in to je velika daljava;, ako bi bila profinja sprejeta. Govore pa, da so enako profinjo tudi Borštljani napravili. Kde bo tedaj postaja, to se ne ve še. Skoraj gotovo bo sredini mej Ključem in BorStom. Tudi Brav. Prijatelji vsejedno ostanemo, omo imeli pa »vsak pol«, kakor nekde na Kranjskem. Zemljemercev je baje mnogo. Soditi se more to potem, ker v Ricmanjib je vmeščen tak sd svojim osobjem »Abthei-lung II.« (ne bom hudomušen radi švab-skega napisa v slovenskih Ricmanjih). V Ricmanjih je tedaj št. II.: pred le-to mora biti gotovo št. I., in za št. II. mora biti št. III. in dalje; kde, ni ml znauo. Za sedaj naj bode s tem nekoliko vsaj radovednosti postreženo, ko pa opazim gotova dela, poročal bom o njib. Zdaj le Še toliko, da merijo, na vse nretvege merijo in v zemljo zabijajo kline, katerih bo k malu več, nego hrastičev. A. R. Znižanje vosnine za ljudi na južnoj železnici. Kakor poroča »Fremdenblatt«, na-rnerjava južna železnica voznino za ljudi na vseh potezah od meseca maja t. 1. po-čenči zelo znižati in sicer v vseh treh razredih in pri vseh vožniah; po novih tarifnih postavkih bi se iz Trsta na Dunaj platilo tretjino manj, nego se plačuje zdaj. Trgovinska pogodba mej avstrijsko-ogersko državo in Italijo se prav zdaj obravnuje in jako vspešno napreduje tako, da se je nadejati k malu nje sklepa in podpisa, ako kaj posebnega vmes ne pride. Predloži se potem državnemu zboru v obravnavo. Železnične tarife. Ministerstvo trgovine je odgovorilo trgov8kej zbornici v Pragi glede znižanih tarif za prevoz sladkorja iz Češke in Moravske v Trst in prekomorske luke, da se uže dotična pogajanja vrBe in da se bodo v kratkem tarife določile. Nova (rta plovitve. Južna železnica se je nekda pogodila s parobrodnim društvom Ward & Holzapfel iz New-Castle, katera je pred kratkem tukaj osnovala pod imenom: »internacijonalna črta« novo parobrodno zvezo mej Trstom in Ameriko, da hode to društvo odslej v prvih desetih dneh vsacega meseca odpošiljalo od tukaj po en parobrod v Novi York in iz Novega Yorka pa v zadnjih 10 dneh vsacega mesega poen parobrod v Trst. Ako bi bilo Več blaga za Ameriko, društvo odpošlje vsak mesecod tukaj še drug parobrod v Novi York. Obenem bo to društvo vzdrževalo tudi redno parobrodsko vožnjo mej Trstom in London-New- Castle-om. Voznina za vse te črte po kopnem in po morju bo najniža in so dotične tarife uže pri mlnisterstvu, da jih potrdi. — Ta novi naprava je velike vrednosti za Trst in za vso državo. Petroljevo Čistilnico na Reki so zaprli. Petrolje iz nje je bilo tako slabo očiščeno, da skoraj ni bilo za rabo in so bile vsled tega pritožbe splošne; polfg vsega tega pa tudi ni mogla s ceno tekmovati z drugod očiščenim petroljem; to jn Rki na veliko Škodo. Rusko petrolje. V ponedelek je prišla ladija Silfide z ruskim petroljem iz Ba-tuma v Trst. Na poti je še več ladij v Trst in druga pristanišča sredozemskega morja. Petrolje se je preiskalo in našlo, da je jako Izvrstno. Ker je poleg svoje izvrstnosti tudi ceneje od amerikanskega, prične se brez dvombe k malu jako Živa trgovino Ž njim. Poljedelsko društvo bode imelo svoj letni občni zbor v nedelo 3. februvarja ob 11. predpoldne v malej sobani borsnega poslopja. Novi postni urad se odpre 1. febru-varjem t. 1. v Dolenji. Prevrtanje goro Sv. Bernard. V Parizu se je ustanovilo društvo, katerega namen je, da se prevrta velikanska vgora sv. Bernarda in se tako Francoska, Švica in Italija zvežejo s železnico. 14. t. m. so napravili banket, katerega so se vde-lelili strokovnjaki in sklenoli, stopiti za izvršitev tega velikanskega dela v dogovor z francosko, italijansko in švičarsko vlado. Tržno porodilo. Kava — cene vedno više, vkljub ome-jenej kupčiji. Sladkor — mlahova kupčija. Sadje — brez spremembe. Olje — prav tako. Petrolje — cena jako trdna uže nad 13 gld. DomaČi pridelki — zanemarjeni. Seno — gid. 120 do gld. 1 00. Borsno porodilo. Borsa nekoliko manj živahna, kurzi so Sli nekoliko nazaj zarad mnogih likvidacij, stanje pri vsem tem trdno in zdravo. Dunajska borsa dne 29. januvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 40 » Zlata renta......100 » 45 • 5•/, avst. renta .... 94 » 85 » Delnice narodne banke . 848 » — » Kreditne delnice .... 307 » 50 » London 10 lir sterlin . . 121 » 30 » Napoleon....... 9 » 62 » G. kr. cekini......5 • 71 » 100 državnih mark . . . 59 » 40 » Poslano bivSemubrezovlSkemu županu Jožetu HoteŽ-u. Kar prašate v vašem »poslanem«, rad otorlm, da namreč potrdim, kakor vedno vse, kar pišem, tako tudi ono. kar sem o vas pisal. Mojega imena pa vam ne smem povedati tukaj, ampak kje drugej, - ako Želite. Ako vam ni prav, pomagajte si dalje! Podpisavi naznanja p. n. {občinstvu, da bode odprl v četerlek 31. t. m. krčmo v via del Toro, v prostorih prejšnje gostilne al »Isoleta vecchia« pod firmo: »An-demo de Franc*, poprej veseli Kranjc. Imel bode izvrvstna isterska vina, Černo in belo po najprimernejši ceni, zraveu tega prav dobro kuhinjo in dobre kranjske klobase. V to sverho priporoča se vsem svojim prijateljem in zrancern, da biga pogostomo obiskali. Ob enem naznanjam, da me bodo 2. februvarja počastili naši izvrstni slovenski pevci. Z spoštovanjem Franjo Bule, »k veselemu Kranjcut. Nova tiskarna Via Torrente^št. 2 v T riti. 100 vizitnic od 60 do 80 sold. i00 kuvertov z firmo f. 2,70 Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najnižjej ceni. Najdeno!!! Po neutrudljlvih Študijah se je ko-nečno dr. pl. Benden posrečilo, napraviti Mazilo za lase, od katerepa se more reči po vsej pravici, da odgovarja svojemu namenu. V prav kratkam fiusu pomnoži in okrepča to mazilo lase in brado in brani izpadanje las. Iznajdnlk jamči za gotovi uspeh. Cena za lonček mazila 2 gld. Dobiva se pravo proti predpošiljatvi zneska edino pri iznajdniku Dr. pl. Bendsn, v Pragi, Salmovi ulici 7. (13-3) EDINOST. Brez te varstvene tnamke, postavno zavarovane, Ima seto zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter retmatizem, trganje po udih, bolečine v krtii ter Uvcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd , malo Saša iSe se rabi, pa mine popolnem trganj*, kar dokazuje obilno zahval Zahteva M__ naj se samo ur.vetu zoper (Vkratv*. znamka.) trganje po dr Malih tU s traven stoječim tnamenjenem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hrfpavost vratobol, S rane in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr [oristncjši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20—17 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke ln bezgavne otekline 1 atekl. G0 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne amele bi ae v nijednem gospodinjstvu pogreSati in ao se uŽe tisočkrat sijajno osve-dočlle pri zabasanji Človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih. BkaŽenem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj a 6 Skatljami 1 gld. 5 kr. RazoSi Java te le jeden zavoj. Naročila iz dežela izvrtt se tako) v lekarni pri „samorogu" Ju!, pl. Trnk6czy-ja na meMnem irgu % Ljubljani. Praktikanta iz dobre hifie, kateri je dovršil spodnje srednje šole ter je zmožen slovenskega i nemškega jezika, sprejela bi slovenska tvrdka v Trstu. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: P. S. poste restinte v Trstu. 3-2 Neprevarljivo I u*p«h garantirani Znesek do bi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč Itoliorantluni (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti plesevosti in izpadanju las. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah Hiter u»p»h! po gld. 1.50 in stekle-nieah za pcskušnjo po gld. 1. Dobiva se : J. Grolich v Brnu (Brunn). - V Tratu pri Pavlu Rooca. - V Gorici pri G Crletcfolettl V Zadru pri K. Androvich. C Sllhavy, Flmae. Nobena prevarat 10-9 Tam se tudi dobiva pristna Grallobe«« karpatska uatna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust. narejena i?, zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, atektenlca po 60 kr. m-mm DAMI, katera hoče imeti dobro se podajajo životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga noroČi pri meni in da pošlje mero. Nma. HI. Miil|er na Dun*jl I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis Heinrichshof). ■V ŽIVOTNI KE lastni izdelek po najnovejfiem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvan« od f. 7 naprej. Pariški životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f-meoski životniki s priponkami od f. 10, barvani od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, tr.ijljivi, držeči formo, brez da bi Želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni, _ Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo. Kedor išče pomoči, Kder r.i nič več ponagalo. pomagali so prvi in edino pravi, 59 krat odlikovani IVAM HOFF-ovi izdatki za hrano in zdravilo iz slada, kateri so ozdravili na stotisoči hudi po zdravnikih uža popolnoma zapuščenih ter so jim dali živen) e in zdravje. (Lastne besede ozd ravljenih.)_ Ivan Hoff-Dva sokolada iz slada. Jako redivria in krapilna zi vsa slabotne In na živcihbo-lehne ljudi. — ./ako okusna in priporočljiva, kder je uživanje kava prepovedano. l/, kilogr. pa;et gld. 2.40, gld. 1 60, in 1 gld. — Pri m>S:mji naročbi rabat. Nezdrava kri, hemoroide, onatnogloat, aiab želodec, vse te bolezni zdravi Ivan HofT-o»ft piva ii sladovega isletfku Id celi v rtlud.iju, k. bi bil loiitfni zsjuull vsako Toeelje d>» jedače. A pomod Je treba ozbiljao rabiti, /.dravuikt s. prisilili Iv.m Hotf.vo pi»o iz alaiovega izletfku in njegovo gokolado Is slada, kakor luj bol i Me ridivno in zlravilno »reiitvo; zi pljudn« bolezni koncentriram mleček iz glada, aa pomanjkanje krvi Sokola ta iz aUia, n lažje prano bolezni bombonu iz slada itd. Dokazi za veo to so mnogi dvorni diplo nI, kolijiie, priznanj* zdravnikov in zalivale ozdravljenih bolnikov. Edinemu iznajdniku in izielovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, c. k. dvornemu založniku skoro vseh evropskih vladarjev, gospodu IVAN-u HOFF-u, c. k. svetovalcu, lastniku zlatega križca za zasluge s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, Dunaj, tovarna I., Gratjunhof, Braunerstrasse 2, Zaloga tovarne in pisarna: Graben, Braunerstrasse 8. Veleoenjioi gospod ! Antwirp*n 12. septembra 1883. V p-ilngi dobite d;«t frinkiv, in Vm prouin, dl mi poSljeto za to svoto sladovega konconiri-ranega izločka. Ivan HofT>'o zdravilno pivo pijem uia 6 lat. jaz ga dobivam rodno iz Amsterdamu. Jaz Vam ne moretn z besedami izreči, kak uspeh ja napr.iv lo to pivo v mojej druilni. Jaz in moj sin nisva več mogla tečno Jssti, 110 spati. M >ja Udi jo bila nirvozni in blidična; Val livaneki in zdravilni balzam — tako imenujemo Val izloček iz «lada — nm ji z>pj- p 1 pol m na ozdravil. Kako dobro je vleokocanjenl knrz Anton Hohen iollerski, kraljeva vUnicost, *i Vain je dal zlato svotinjo za zaslugo ouazil: Nobenemu se na priatva tako dobro n ipis nvetinjo »bone mnrenlU, nogo Vam. Kralj Danski j« tudi rekel, da je sam poskusil zdrivilno m >č Ivai UolTovega izlečk t iz si vda pri Habi in svtjej druilni. — Jaz ln moja drulina snio čitali v«3 Vali uimiuih iu Va n volči no dol*« livonie v korUt človeltva. Imam čast priporočati se Vam s u nebnim spoltovanjem Val hvalotnl pl. W..tphal, major r. s. zdaj tukaj, Hotel wien. Kakor postransko ntO Vara sluli to le: Dva lati som trpel *a bronlului katar iu sulico v golt&nau, tazo, da nisem mogel *oč glasno govoriti. Prvi dunajski p-ofesorji so me poslali v Gleiohmberg in v Nizzo, iz N'laze prliedll 'ačel sem rabiti Valo izvrstno zdravilno pivo in javiti moram Vara na čast, da som po Ivan Hoffoveiu zdravilnem p;vu p>piinorn.i ,»kno in d» »» dobro počutim. Prosim Vas torej, da mi polljete 2S steklenic zdravilne pivo, a kilogr. lokoUde iz slada in 2 molnjioi bonbonov iz sladnopa izlečka in znamujom s posebnim ItovAiiJarn: Frana Half. tovarna za molke obleke in trgovina so suknolu Mariahilferstrasso Nr. 69. Uradno zdravlino poročilo. C. k. centralni odbor itd. v K"lensberg-u. — Iv in Hoffovo zlravilno pivo iz Bla*»vega izločka pokazalo se je kot Iivrstno krapčalno sredstvo. Major Wlttg«, poslanec kralj, pruskih lazaretjv. ft.B. pravsga Ivan HoiToveR. idravllnega piva Is .l.d.veKa Izlečka: 13 steklenic gld. O.Ofl. 28 ste-uBlie klanio Kld. 12.08. stoklanio gld. 25.18. — Od 13 stule >io na zgoraj so pivo poSljo franko v bilo. Za poliU&tBV iz Dunaja: 13 stcklanlc gid. 7.21, 2S steklenie gld. 14.60 L8 ateklenio gld. 29.10. Ij2 kilograma lokoUde Iz .lada I. gld. 2.10 II. gld. 1.(30, III. 1. ,Pri močnejlih uaročbah dovoli so rabal.) Koncentrirani tladovnl izleček 1 steklenica Kld. 112, 1|2 staklenloe 70 Boldov. Bonboni Iz .lada: 1 molnjica «0 soldov (tudi 1)2 ali 1|4 molnJice.> Haročbe pod S gld. vredno.tl .o ne Izvrlujejo. Prvi, pravi, sluz razjtapljajoči Ivai HofTovi pr.nl bonboni lz «lad» v modrem jiapirju. Pri kupanju naj se odločno terja tako. OPOMIN. Naj so tirja le prave Ivan Hoff-ove izdelke iz slada z varoralno marko pri 0. k. trgovokej lod-niji avstrijak-j in ogMkeJ zabiljoiano (slika iznujdnika). Ponarejenim Izdelkom drugih manjkajo zdravilna aeliltfa in pa niso prav napravljeni, kakor Ivan Hoff vi i/.dolki iz slada iu vteguejo to ej, po izreku v »dravnikov, celč Ikodovati. 18-13 Glavno zaloso v Trstu ima: Franc Ks. Princ trnove« n;i Akvedotu. V Ljubljani: Peter Lassaigg, v Gorlol: O. Ckristo/oletti, v Mariboru: F. P. Holasek, na glavnem trgu, vPtuJI: J. Kasimir, lekarnar, v Culjl; J. Kupferschmidt, lekarnar. The Singer Manufacturing&C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar dohi se Originalni Singer-jev šivalni stroji in to brez povišanjn cene. S*oro^t%» «laj«> za pel lel, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent 13—13 V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. v Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodelna pomoč ln nI treba mnogih De-sedi, da se dokuže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo ln preženejo prav kmalu najtrdovratniŠe želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na rranictK proti črevesnim boleinira in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10—10 Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na »vetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti t Oorict, v Trstu v lekarni B. Zanetti i G. B. Rovis in G. B. Faraboschi. ena steklenica stane 90 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. S- J. PSERHOFER-jm Krogljice za čiščenje krvi, Kfi '.rZ'Pno tT*™" jo skoro ni bolezni, v kateri ne bi bile te krogljice skazale svojo čudovito zdravilno moč. V najnevarnejših slučajih, v katerih ni pomagal ule noben lek več, pnma-gale so jako naglo te krogljice. I ikatlja a 15 krogljioaml2l kr., I tavoj 2 G Skatljlcaml gld. 1.5, pri nefrankovani pošiljatvi s pošto gld. 110 (Manj nego I aav«) ae ae razpošilja Veliko število pisf-m je došlo, v katerih se vpotrebljevalci krogljic toplo zahvaljuje zarad ozdrnvljenja po raznih teških boleznih. Vsak, kedor je le poskusil enkrat ta lek priporoča ga dalje. Mi podajamo tukaj nekatere od mnogih za- Waidhofen «. Ybbs, 24. novembra 1880. Javna lalfvala. Vaša blagorodje 1 Od leta 1862 trpel sem na hemeroidah in zadrževanju vode; jaz sem rabil tudi zdravnike, a brezus- pešno, bolezen je postajala čedalje huja, tako, da sem po nekoliko časa močno trpel na trebuhobolu (vsled stiskanja črevesja) nisem imel več teka in kakor hitro sem vzel kaj hrane k sebi, nisem mogel več obstati, vsled napenjanja, teškemu sopenju, kašljanju, dokler nisem naposled začel rubiti Vaše čudodelne krogljice za čiščenje krvi, katere so mepo- Jiolnoma rešile skoro neozdravljive bo-ezni. Zarad tega nimam besed, s katerimi bi se mogel zadosti gorko zahvaliti Vam in izreči Vam moje priznauje. S posebnim štovanjem Johan Oelllnger. Vaše blagorodje 1 Ker sem bil gotov, da so vsa Vaša zdravila tako uspešna, kakor Vaš imenitni balzam proti tmrtlji-nami, kateri je v moji družini odstranil marsikatere ozebke, odločil sem se, vkljub mojemu nezaupanju proti univerzalnim lekom, da s6 poprimem vaših krogljic za čiščenje krvi, da s temi malimi kroglji-i'ami bombardiram moje u2e zastarele hemoroide. Jaz prav rad priznavam, da sem po 4 tedenskej rabi Vaših krogljic popolnoma rešil uže zastarele bolezni in da jaz zdaj Vaše krogljice svojim znancem najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da javite te vrste, a brez mojega polnega podpisa. Dunaj, 20. februvarja 1881. Spoštovanjem C. v. T. slm, da mi zopet po^ krogljic. Visokim spo Bieliti, 2. junija 1874. Velecenjeni gospod Pserhofer! Pismeno moramo jaz in mnogi drugi, kateri smo bili po Vaših kroglicah za čiščenje krvi ozdravljeni, izreči Vam najtoplejšo hvalo. V mnogih boleznih so pokazale Vaše krogljice čudodelno zdravilno moč, kder so bila vsa druga sredstva neuspešna. Pomagale so temeHito pri krvotoku pri ženskih, pri nerednem krvnem čiščenju, pri zadržavanju scavnice, pri {;lhtah, slabotnemu Želodcu, krču v že' odcu, omedljevici in mnogih drugih boleznih. Z vsem zaupanjem Vas toroj pro-zopet pošljete 12 zavojčkov )kim spoštovanjem Kari Kauder. Vaše blagorodje 1 Srečen sem bil, da sem slučajno prišel do vaših čistečih krogljic, katere so pri meni čudeža delale. Trpel sem mnogo let na glavobolu in omedljevici, neka prijateljica mi je dala 10 vaših krogljic in teh 10 krogljic me je popolnoma ozdravilo, kar je pravi čudež. Zahvalivši se Vam, prosim, da ml pošljete 1 zavojček krogljic. Pistka, 13. marclja 1881. Andreae Paar. Csenev, 17. maja 1874. Vaše blagorodje! Ker so Vaše krogljice za čiščenje krvi mojo Ženo, katera je trpela mnogo let na kronični bolezni v želodcu in na trganju po udih ne le ---" —ipak ji podelile tudi novo c, ne morem se vstavljati proti trgamu, , na vsak način Amerikansko mazilo hitro in sigurno delujoče, ______________ najboljše sredstvo proti vsem boleznim v udih in trganju, kakor so: bolest hrb-tanca, trganje po udih, Ischias, krč v želodcu, nervozni zobobol, glavobol, trganje po ušesih Itd. W gld. 1.20. Anatarinska voda za usta °rRVa iTj G. Popp-a, obče znana kakor najboljše sredstvo za vzdrževanje zob. 1 sklenica gld. 1.40. _~_ Esenca za oči bod f • K°merlh™sen » vvi krep&mje in vzdrževanje vida. Bar V originalnih steklenicah po po gld. 2.50 ln gld. 1.50.__ Kinesko mijlo za toaleto J'STpK v mjilah, po rabljenju katerega se koža napne in postane gladka, kakor baržun ter jako prijetno vonja. Jako je izdatno in se ne posuši BV komad 70 soldov Prah za izvoščike poz^un^izirstiMek proti kataru, hripavosti in kašlju s krčem. BW 1 škatljica 35 soldov._ Balzam proti ozebljinam ™č let sem prinoznano najsigurnejše sredstvo proti ozebljinam vsake vrste, kakor tudi proti jako zastarelim ranam BV en lonček 40 soldov__ Živenjska esenca (Prager Tropfen) proti pokaženemu Želodcu, slabem pre-bavljanju, bolečinah v spodnjem delu trupla posebno dobro domače sredstvo. BV \ steklenica 20 soldov. otele smrti, am mladeniško mo„ prošnjam na enakih boleznih bolnih' in Vas prosim, da mi zopet pošljete 2 zavojčka teh čudodelnih krogljic — — zetju. Spoštovanjem Blaalua 10 pov-pisstek. Ribje olje (Dorsch) - 1 steklenica gld. 1. vrste. Prah proti potenju nog. £"av^0h4; nog in iz tega izvirajoči smrad, vzdržava obuvalo in je po skušnjah neškodljiv. Cena 1 žkatljice 50 soldov. Pate peetoraleod Gtforf^ev.l!inopo Lf v ftviui oic eno najboljših in najpri-jetniših lekov proti sluzu, kašlju, hripavosti, kataru, prsni in pljučni bolezni, bolečinam v goltancu itd. obče poznan. ttT 1 škatlja 50 soldov. Pomada iz Tonokinina Jl^fiS priznana po zdravnikih kakor najboljšo sredstvu, da se povzdigne rašča las. pr 1 krasna velika škatlja gld. 2. Univerzalna čistilna sol titk^vo- sebno dobridoniači lek proti Blabemu pre-bavlje'*anju in dotičnim bolečinam, kakor rtlavobolu, omedljevici, krČuvŽe-1 icu, rezavci, hemoroidam, zaprtju itd. BV 1 zavoj gld. 1. 12 9 Vse francoske specijalitete so ali t zalogi, ali pa se pa zablevanjc hitro in najceneje preskrbo. ™ arv Odpošiliatve po pošti pri zneskih od gld. 5 le proti ■■ siljatvi denara s poštno nakaznico pri većih zneskih tudi s poštnim povžetiem poprejlnjej potnim PQVZI Univerzalni plašter;traKl7u in vsekanju, nevarnih olesah, tudi zastarelih, perijodično ponavljajočih se odprtjih na nogah, trdovratnih odprtjih žlez. raznih koBtnih bolečinah, pri črvu na prstih, pri odprtih in vnetih prsih, zmrzlih udih, odprtih ranah vsled trganja iu enakih boleznih mnogokrat skušeno sredstvo BV 1 lonček 50 soldov ™■Laatnik, druAtvo »EDINOST« — Izdatelj ln odgovorni urednik: josip MILANIH. Nova tiskarna V. DOLENC ▼ Tr-m;.