obertiiij V sbili narodskih v f reci Odgovorni vrednik Ur. «Jatte« MSleitveitt —— Tečaj Jt. sredo 23. junia (ranoletna) 1852. List 5 / Zlatí cas (Zdravica za napev.) Sej se niso pobegnili Zlati časi vsi od nas; Dosti tacih bomo vžili, v 7 Ce edinost ho pri nas. Sej v nebeski vezi zlati Glasi noć in dan done: Da naj z bratam brat se brati In razpertja naj mine! Pervo pa, kar imamo o tem povedati ? je da omenjeni pomoček pomaga le pri tacih kravati, ktere so že eno ali vec telet imele, in pri kterih se je po teletenj vnetj godi telečnika ali maternice po kar se večidel takrat y ali prisadu z ara si če je krava teško teletila in ? je pomoc sirova in silovita bila, pri kteri se lahko kaj v tranjih delih poskodj Take krave z m materničnim ust se Sej nam zlato solnce sije, Zemlja blaga tud rodi, Terta kolčja se ovije : Zlato vince nam zori ! jem se scer pojajo, pa vunder jalove ostanejo. Ali je to notranje ustje zarašeno, ali ne, je lahko prepričati. Zdravnik ali scerpameten člověk naj si namaže desno roko s čistim maslam ali oljem in naj seže ž njo skozi nožnico krave noter; ka zavnik (to je pervi perst zraven pavca) naj steg y y Polne čaše zdaj nagnimo Naj vesel bo vsak zmed nas Vsi neslogi odrecimo : Tako pride zlati čas ! i njen derzí in ž njim naj skerbno in rahlo okoliiše dokler do neke mehke jamice ne pride, ktera je maternič i ustje. Noht mora biti porezan^ da ničesar ne rani. se ve da J. D Je našel tako ustje naj poskusi s kazav Kmetijske skusnje. nikam skozi to luknjo naprej v telečnik ali mater nico priti. Zamore to lahko storiti, je znamnje, da ustje ni zaraseno. Ce pa ne more naprej, je znamnje, (Nekaj noviga zastran krompirja). V časniku daje zarašeno, in zavolj tega vbrejenje ni mogoce. Se je pomoćnik na to lahko vižo prepričal, da je ustje zarašeno, zamore ravno tako lahko po y ^ ^ t/ f v ✓ Stajarske kmet. družbe (Wochenblatt der steierm. LWG.) sebere novo obdelovanje krompirja ki je takole popisano: „Krompir se sadí po navad- magati, takole: Od najdene jamice naprej naj tiší » Dim, le bolj saksebi, in cel. Berž ko perje (krom pomoćnik svoj perst vedno okoli sukaje počasi in pirjevec) za 1 čeveljzrase, se po navadniin okoplje. skerbno naprej tako, da pred ere zrašek in da stébla v po- pot v maternico odprè, kar lahko čuti poveći vot v ktero je s perstam přišel. Ko je pomoćnik Namesti ga pa vdrugič okopavati, se dobi kolesa proti zemlji zavijó, in s perstjó zakri líni enili tednih se stébla spet vzdignejo 5 pa se v drugič ravno tako položé in z zemljo zakrijejo. belkaste žleze. jmi , v Aiciu jc o pciďiúiii pxiďci* nu jc puuiutuiiv zrašek prederl, přiteče enmalo sterjene kerví in Skusilo se je to v 3 verstah različno. zemljo zakrile pervi versti se krompirjeva stébla niso z da kje drugod na Ta pomoč je lahka, samo tega se je varovati y 5 v drugi so jih zakrili y V se je tega le enekrat vadil in to strani s perstam ne pred^re; kdor poskusil, ne bo tretji versti pa so jih, ko je perje pol čevlja ve- vkljub vsim tukajšnjim gubám prave poti zgrešil, ker tista jamica, od ktere smo že gori govorili, je na debelo s perstjó liko zraslo, skerbno v zemljo položili in za 2 pavca osuli; to se je večkrat ponav ljalo dokler krompir ni cvesti začel. vsako teh trojnih verst se je vsadilo »10 krompirjev. Přidělalo se ga je v pervi drugi 680, v tretji 5200. versti 450, v gotovo kazalo, kje se ima zaraseno ustje predreti. Je ustje moćno zarašeno , se mora precej s silo pre dreti, ceravno je živina pri tem zlo nepokojná. Da se prederto ustje vnovič ne zarase y naj se dobro s kakošno ćisto, neosoljeno mastjo na maze, ali pa lojena sveca, ki se je poprej enmalo Velik razloček ! Skušnja je vredna posnéme (Nekaj noviga zastran jalovih krav). Včas- Pri ognji zmečíla, v to luknjo vtakne in noter le niku Tiroijske kmetijske družbe je bil pred ne- ž&ti P«sti. kimi leti od zvedeniga zdravnika pomoček nasveto van kaj storiti, da se jalove krave sopet vbrejijo. Ker v poslednjim listu Solnograške kmetijske družbe nek kmetovavec po mnogih skuš njah moćno hvali ta pomoček , ga naznanimo tudi Jiašim živinozdravnikam in kmetovavcam, ker je Jahak za poskušnjo. V tem obstojí vsa umetnost, ktera gotovo po maga y ako v zarašenim ustju vzrok jalovosti. Le sledeče opomnimo: 1. To se stori le takrat, kadar se krava poja. 2. Krava naj se terdno kam priveže in tako na kakošno steno prisloni, da jo en ćlovek, ki v njeno levo stran roke oprè, mirno deržati zamore. 198 Prav je, če je več pomočnikov zraven, kjer ta vsako saboto večer mestej operacija zna včasih pol ure terpeti. s terdno metlo 3. Je to storjeno, se pelje krava k biku. Vbreji ostergati vali omesti pomesti, in , in mesto, kjer se kuri, ob pravim času dimniki se pa ne vselej pervikrat, ampak večidel se le v nekih tednih, ko drugikrat k biku pride; takrat pa skoraj gotovo, če le ni kakošna druga napaka Ce se oginj napravi, se ne smé nikoli s vejami tako velik slamo, treskami ali smrekovimi narediti, da bi y\ v • pri peci vun gal ? jalovosti kriva. Ce bi treba bilo, kravo tretjikrat dolgimi dervami. Tudi se ne smejo v péči . i* • • • v ■ • • . • • __ • AV. I _ _ 1 _ _ _ v . . # • , « , • tudi ne s pre« . _ AV. v biku gnati 5 naj se pred preise: ali se ni ustje in spet zaraslo in bi ga treba bilo, spet predreti. ri péci mokre derva susiti vneti. Tudi se ne smej ? stoli , na peci se znale 4. Če je le mogoče, naj to storé vajeni živi- pohistvo prebli klop scer nozdravniki, ki bolj varno znajo ravnati, kot drugi tega nevajeni Ijudjé. se oginj naredi, ou mui» pu^iv/uau^ u u mi bc uc utegnilo kaj vžgati. Če stoji ognjiše per leseni vroci peci postavljati, in preden se mora pogledati če se ne steni, se mora Hako se ognja o h v ar o vati. Ker se vedno več od nesreč sliši, ki jih oginj snjih lukinj naredile prišla in ga vnéla. . Če se maslo večkrat pogledati, ce niso misi kak da tako žerjavica do lesa tii in tam, in večidel po nemarnosti, vzrokuje in hišo za hišo na beraško palico devl ja, mislim mnogo bravcem in bravkam „Novic" vstreči, ako jih opom nem,vkako ravnati, da se nevarnost ognja odvèr ne. Če bom tudi marsikaj gospodarjem in gospodi njam že dobro znaniga povedal, vender ne bo nič če se po nepotrebno rečeno, ker potrebna reč se nikdar druga mast narediti špeh raztopljuje, se mora ali slanina, ali kakošnj m aj h °ginJ xi m i/Um, od kteriga se ne smé proč iti, in v raz pokani ali od zvunaj mastni posodi se ne smej te reci nikdar raztopljevati, tudi z mokro žlico ali ku havnico se ne smejo mešati, ali z lučjo blizo priti moke, župe (julie) y ali vode pri kuhanji v tako mast deva, se mora od ognja vzeti. Ako bi sena prevečkrat ne ponovljaja. ta mast vzgala ? 1. Če se od doma, ali zvečer spat gré naj se se ne sme vode prilivati, am tićj pak naglo s pokrovam pokriti. Oljnati firniž 1 t 1 f I • V t « I ' . . lim, smola se ne smé v hiši kuhati, ampak dali j y vse skerbno ogleda, ali je na ognj i si h vse varno. Kuhinske vrata in mesteje v pečeh naj se zapro, proč na prostim prostoru da nobena mačka not ne pride, ktere so že mno (Dalje sledi.) gokrat oginj zatrosile. Pogleda naj se tudi, ali za kresanje ognja kaj ne varnim kraji. pomanjkuje, in da je vse na 2. O kresanju ognja se mora paziti, da se tilo ali cunder, ali goba zopet dobro vgasne ne po ¥ sebno da vnetilo ali žvepljenka na nobeno upaljivo reč ne pade. cc Slovanski popotnik Spisuje Fr. Ceguar. Pervi del „Glasoslovja si ova r kih j srleichende Lautlehre der slavischen Mundar © ten) slavnija dr. M i kl v • se ravno tiska Dunaj 3. Goreča sveča ali treska se ne smé nikoli obsegel bo 35 pol y sama pustiti, in če se ponoći luči potřebuje, naj se X»/ na kakošno ploso, ali lončeno postavi* na varin kraj, skledo, ter naj bo tako zavarovana, da psi, mačke ali miši do nje ne pridejo. Če je treba, da se luč kam obesi, ne smé na niti ali motozu, ampak na 5) Serbske novine", ki izhajajo v Beligradu in se vseskozi prav verlo poganjajo za Slavene , govore o časopisu „Pravd jejo, nalogo on osa", ki v Zadru izhaja, in obžalu-da edini slovanski pravdoslovni časopis, ki svojo tako lepo spolnuje in kterega Horvatje tako radi železnim svilu (dratu) viseti. Na kmetih ali kjer berejo, ima na Serbskem komaj 2 scer se treske žgejo, naj se spodaj posoda z vodo mu j naroenika, akoravno za pol leta cena le 2 gold, in 30 kr. Nadalje postavi, da gorece oglje va-njo pada. Otrink pri pišejo te novine: „Naj ne odvraća Serbov predsod od sveci ali oljnati svecavi naj se ne pusa prevelik, tega lista zato, ker je z lat pisan. Nas je y to ker tak večkrat na nevarne kraje odskoči. Tudi pri je dosti; saj tudi vtrinjevanju se mora gledati, kam otrink pade ? da berej y naše knjige, bratje Dalmatinci radi kupujejo in ktere so s cirilico pisane. Serb! se pohodi; se majn se smejo otrinki iz vtrinjalc bi imeli v vzájemnosti nasproti priti Med Jugosla skoz okno metati. 4. (nadilje), v golo lučjo se ne sme nikoli pod streho v en ci ali Kraj veni se mora priznati, da so plemeniti bratje nasi S nam najlepše pokazali, in da nam divo, pežderje, hleve, skednje preja , pode, ali kjer je pre ali slama, seno, otava, ali vedno bolj kazejo, kako nam književna ju venska vzájemnost in približevanje k njej pri biti žaganje, ali druge take upaljive reci, še majn pod slamnate strehe iti. Vselej se mora vzeti svetilnica ali laterna, 5. Če je treba Zavolj te so oni na oltar položili prevelike zertve svo jega prosto-narodnega jezika , samo da se nam pribli pa ne s popirnatimi sipami ali brez šip. žujejo. Le malo Serbov ali Horvatov je, ki bi zdaj ne y da se ob kužnih boleznih v zamogli dobro razumeti „N hlevih ali štalah kadi, se lonec z ogljem na mokro „Šolskega prijat u itd y „SlovenskeBčelw , Bog zivi Slovence ! Tako posodo postavi, ne pa nasuhkraj ali pod, kjer bi se je treba, da se tudi trudijo od svoje straní Serbi in H lahko vnélo, in vatj in dosegli borno kjer ga psi, mačke ali otroci pre kucniti ali prevreči ne morejo. 6. Pipe in smodke (cigare) se morajo le z ve liko skerbjo stresovati. Tudi naj se ne gré nikoli z in ker je prekoristna zelj namen v jeziku knj nem. Pisatelji in novinarji naj se za to potrudij To zelj in misel je V ze mnogo rodoljubov mnogokrat izreklo goreco fajfo ali smodko v hiev, skednje in pod streho y m J tudi mi izrečemo" X»/ ¥ ^vv 1UJ11/ WII oiiiuuivu V lilt/ v ^ oat>uujL/ 111 puu ou UilUj * iu< ali v kamre ali izbe, kjer je predivo itd. Še po na Dunaj Med slikarji, ki so ti mesec svoja delà ocitno postavili, je tudi Slaven Klimk y vasi ni varno z njo hoditi, ker znajo večkrat majhne kteremu kritikarji o tej umetnosti slavno prihodnjost iskre iz nje pasti, in veliko nesrećo narediti. Po sebno nevarno je pa, in je že veliko his v pepél obetaj Ban Jel y ačić je sam vse sole ogledal in se ako se še goreči konci smodk proč veržejo, prepričal o njih stanju. Sostavil je tudi odbor za silno djalo brez da hi se bili popolnama vgasnili bili. 7. Tako v mestu, kakor na deželi se morajo potrebno olep mesta Zagreba, in je v ti namen Jelačičeviga zaklada" 16.000 fl. posodil 199 —• Ban Horvatski se je pri ministerstvu kakor » krepko potegnu! za narodni Pravdonoša" naznaui jezik pri sodništvih tako v Reki kakor v Dalmacii in vsa (?) je nada, da bo njegova beseda obveljala je to tudi v korist cesarstva. čane, in v neki sobi je tudi pet ali šest majhnih podo barskih izdelkov, ki sta jih slavna umetnika Kanóva in Thorwaldsen iztesala. — Poslednjič sim se peljal ker z tr Dubbane-tam še na izhodno st »an města > poldru £0 uro daljee, veliko in prav lepo cerkev Matere božje, kí V Moskavi na vseučilišču se je ustanovila ji Maria tolažnica (Maria-Trost) pravijo, ogledat. stolica vshodnihjezikov: sanskritskega, hebrejskega, arabskega in perskega; za profesorja je z voljen adjunkt kasanskega vseučilišča ki 9