S leso XIII. | Štev. 5?	TELEFON: UREDNIŠTVA 23.67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RaCUN 11.409	Maribor, ponedeljek IS. marca 1959	NAROČNINA NA MESEC. Prejeman » upravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din. tujina 25.— din	Cena din 1*—
Poizkusi za razbitje ČSR
Nova slovaška vlada pod predsedstvom dr. Sidoria — Avtonomija ostane nedotaknjena — Temne akci e za popolno uničen:e češkc-slovaško-ukra-jinske države — Predrzno izzivanje in grožnje dr. Karmasina — Nasprotujoče si vesti o položaju
BRATISLAIA, 13. marca. Na podlagi sporazuma med vodstvom slovaškega avtonomnega parlamenta In predsednikom republike dr. Hacho ter predsednikom osrednje vlade dr. Beranom ]e bila včeraj končno sestavljena definitivna nova slovaška vlada. Ministrski predsednik je postal dosedanji podpredsednik osrednje vlade in minister za Slovaško dr. Karel Si d or. Ostali člani vlade so: notranji minister predsednik avtonomnega parlamenta Martin Sokol, prosvetni minister poslanec Jožef S i v a k, gradbeni in prometni minister podpredsednik parlamenta Julij S t a n o, trgovinski, industrijski in kmetijski minister poslanec Peter Ž a t k o, finančni minister delegat Aleksander H r n č a r, pravosodni minister poslanec Friderik G e jz a. Nova vlada je že prisegla in prevzela svoje posle. Predsednik parlamenta je postal namesto dr. Sidorja bivši minister Te-planski.
AVTONOMIJA NI PRIZADETA novanje Sidorjeve vlade nov udarec Pra-BRATISLAVA, 13. marca. Imenovanje ge^ proti Slovakom in Nemcem na Slonove slovaške avtonomne vlade pod vaškem, ki zadeva enako boleče Slova-predsedstvom dr. Sidorja je bilo sprejeto kakor Nemce. Praga se zopet poslu-z zadovoljstvom tako v Pragi kakor tudi žuje Beneševih metod. Današnji tisk piše na Slovaškem. Dr. Sidor je bil ožji so- v še dosti ostrejšem tonu. Tudi dunajski delavec pokornega slovaškega voditelja j radio je pričel besno kampanjo proti Če-patra HUnke in kakor vsi člani njegove j škl in poroča na septembrski način o nove vlade vedno bojevnik za slovaško ! »grozodejstvih Cehov« proti Slovakom avtonomijo. Sidorjeva vlada je odločna ' *n Nemcem.
zaščitnica slovaških narodnih pravic, obenem pa tudi prav tako neizprosna nasprotnica vsake agitacije in akcije za odcepitev Slovaške od ČSR. S tem je zato podana tako garancija, da bo Slovaška ohranila neokrnjene vse lansko pridobitve, kakor tudi, da bo konec vsakega velelzdajalstva, ki more koristiti le skupnim sovražnikom tako Slovakov kakor Čehov.
RAZGLAS NOVE VLADE
BRATISLAVA. 13. marca. Nova Si-dorjeva vlada je izdala razglas, v kate- j rem poziva Slovake, naj se pomirijo in podrede konstruktivnemu delu za skupnost naroda in države. Pozvana je bila tudi Illinkova garda, naj se podredi disciplini novega položaja. Na vladnem mestu Izjavljajo, da se mir in red povsod vračata in demantirajo alarmantne vesti tujega, zlasti nemškega tiska. Ugotovljeno je, da je agitacija za odcepitev Slovaške od ČSR bila in je še vedno delo agentov tujih držav, ki bi rade razbile še preostalo ČSR in potem zavladale nad razbitimi deli. Pri tem igrajo prav posebno vlogo slovaški, v prvi vrsti bratislavski Nemci z dr. Karmasinom na čelu.
BRATISLAVA. 13. marca. Nova slovaška vlada bo Izdala drevi deklaracijo o položaju in svojih smernicah.
GOVOR IZDAJALCA TURČANSKEGA
DUNAJ. 13. marca. Pobegli bivši slovaški minister Turčanskl ie govoril včeraj po dunajskem radiu, ki mu je bil uradno stavljen na razpolago, ter pozival Sio-vake k uporu proti Čehom. Trdil je, da so Čehi pozaprli vse bivše slovaške ministre in poslance ter strahujejo Slovake z bajoneti. Končno je dc-jal, naj Slovaki vztrajajo, kajti pomoč ni daleč in bo prišla ob pravem času.
NOVA NEMŠKA KAMPANJA
DUNAJ, 13. marca. Nemški tisk napada Čehe zopet v enakem tonu, kakor Jih je lani za časa septembrske krize. Očita jim zlasti, da se niso ničesar naučili in so š:i tako daleč, da so se spozabili celo nad Nemci na Slovaškem in Češkem. Kl?ub demantijem iz Prage in Bratislave poročajo nemški listi neprestano o veliki nrpelostl in novih Incidentih. Tudi nemški tiskovni urad je izdal sinoči komunike, v katerem pravi, da pomeni Ime-
NEMŠKE GROŽNJE BRATISLAVA, 13. marca. Po zanesljivih vesteh se na nemško-sfovaški meji na veliko tihotapi orožje na Slovaško In deli med pristaše HHnkove garde.
BRATISLAVA, 13. marca. Voditelj nemške manjšine na Slovaškem, dr. Kar-masln je ponoči izdal komunike, v katerem naglasa solidarnost Nemcev s Slovaki in grozi, da bo poklical Hitlerja na pomoč, ako se nasilja takoj ne nehajo.
BERLIN, 13. marca. V tujem tisku razširjene vesti, da pošilja Nemčija čete na češko in slovaško mejo, se na uradnem mestu odločno zanikujejo.
NOVI NEMIRI V BRATISLAVI
BRATISLAVA, 13. marca. Preteklo noč so nastali v mestu novi neredi. Vodstvo Hlinkove garde je izdalo razglas, v katerem pravi, da dr. Sidor ni več vreden, da bi bil vodja garde in poziva Slovake, naj se novi vladi ne pokore.
PARIZ, 13. marca. Medtem ko poro. čajo Iz Prage, da je vladal včeraj na Slovaškem mir, trdiio nemške vesti, da so tam veliki nemiri. Tekom noči so položili Nemci v Bratislavi bombe pred več židovskih trgovin, ki so eksplodirale, a niso napravile večje škode. Včeraj je bilo tudi več incidentov, ki jih je povzročilo predrzno izzivanje Nemcev, ki so hodili po mestu v krojih nacionalnih socialistov in s kljukasto zastavo. Vesti, da so bili oddani na zastavo streli, niso resnične.
LONDONSKE VESTI
LONDON, 13. marca. Po sem dospelih vesteh, je mogoče trditi, da se položaj na Slovaškem od sobote do danes nikakor ni poboljšal. Napetost med Slovaki in Nemci na eni ter Čehi in praško vlado na drugi strani še narašča. Novi ministrski predsednik dr. Sidor je na poti v Prago, da se posvetuje s praško osrednjo vlado. Govori se tudi že o novi krizi in delni rekonstrukciji Sidorjeve vlade.
Zapiski
Josip Stalin
m
Odpor proti Nemcem v CSR
IZZIVALNO POSTOPANJE NEMCEV V BRNU IN DRUGOD JE VZBUDILO PRI ČEHIH ODPOR, KI SE JE POKAZAL VČERAJ V MNOGIH IZGREDIH.
BERLIN, 13. marca. Po
poročilih iz Brna so bili včeraj tam veliki protinemški izgredi. Bvnski Nemci so slavili namreč nemški »dan junakov« z raznimi nastopi in prireditvami. Pred nemškim hotelom »Hofmann«, kjer je bilo središče nemške proslave, se je zbralo velika množica Bellov. Zvečer je bilo več Nemcev napadenih in pretepenih. Tudi zastava s kljukastim križem je b?la Nemcem iztrgana iz rok in poteptana, Čehi so peli državno himno in I pretepli vsakega Nemca, ki se ni odkril.
V petek, 10. t. m. se je pričel v moskovskem staro-slavnem Kremlju 18. kongres ruske komunistične stranke, ki bo trajal po splošni sodbi dva tedna. Na programu so važne notranje m zunanjepolitične odločitve. Kongres vodi formalno predsednik Molotov, dejansko pa generalni tajnik Josip Stalin. Josip Stalin je po rodu Gruzinec, ne Rus, pisal se je prvotno Džugašvili in je bil rojen dne 21. decembra J. 1879. Bil je med Leninovimi sodelavci in je postal že leta 1920. generalni tajnik ruske komunistične stranke, po Leninovi smrti in obračunu s Trockim in ostalimi nasprotniki pa dejanski diktator vse ogromne sovjetske Rusije. Pri otvoritvi kongresa je podal poročilo, v katerem je med drugim napadel tudi velike demokracije in jim očital nepošteno igro z oboroževanjem, istočasno je pa opravičeval pomirjeva-nje z Nemčijo, kar je vzbudilo po vsem svetu veliko začudenje in senzacijo.
Politika Pija Xtl.
Rimski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča svojemu listu o smernicah, po katerih se bo novi papež ravnal: 1. Papež Pij XII. bo nadaljeval delo svojega predhodnika s sodelovanjem kardinalskega kolegija in državnim tajništvom. 2. Vatikan se bo trudil skleniti nov konkordat ali pa vsaj modu vivendi z Nemčijo, da bi bile tako zajamčene pravice katoliških duhovnikov in katoliških društev v Nemčiji. 3. V Italiji se bo Vatikan trudil braniti interese katoliške cerkve. 4. Vatikan bo obnovil diplomatske stike Združenimi državami. 5. Vatikan se bo trudil doseči združitev vzhodnih krščanskih cerkev z rimsko-katoliško cerkvijo. 6. Na čast Francije bo prihodnji evharistični kongrese najbrž v Nizzi, katerega se bo baje udeležil sam papež;
Angleži pod mikroskopom
V Angliji je bila nedavno ustanovljena peti nacionalno-socialistlčno himno, je na- družba »Mass-Observation« (Opazova-stal položaj tako napet, da je morala na- J nje množic), ki ima nalogo, da spoznava praviti red policija z vso energijo. Raz- nazore in razpoloženje najširših plasti merje med Čehi in nemško manjšino v angleškega prebivalstva. Družba je pri-Brnu je zelo napeto. Podobni dogodki so'čela razpisovati tudi različne ankete. Za
ca	irtia.n!	4..	^*	.v«>	■	.	u	....	...
Slišali so se ponovno klici, naj se vrne dr. Beneš, ker se bodo potem razmere temeljito spremenile. Demonstrirajoče množice so vzklikale tudi sramotilno proti Nemčiji in njenemu vodji. Ko so pa pričeli Nemci
se odigrali včeraj tudi drugod,
Nemške grožnje zahodu
SENZACIONALEN GOVOR DR. LEVA O NEMŠKIH ZAHTEVAH PO KOLONIJAH IN KOMUNISTIČ NI NEVARNOSTI.
BERLIN, 13. marca. Vodja nemške delovne fronte dr. Ley je Imel včeraj prvič, odkar se je vrnil iz Anglije, velik politični govor, v katerem je zahteval za Nemčijo kolonije. Kolonije pa mora Nemčija dobiti takoj, če noče svet, da zapade komunizmu kijub strogi nacionalno-sodali-stični organizaciji. Anglija in Francija imata desetkrat več kolonij, kakor jih po-
trebujeta, in tudi Nemčija je vsaj toliko zmožna kakor Anglija, da vzgaja divja ljudstva k civilizaciji. Ako so očitali Nemčiji, da je pri zedinjenju z Avstrijo In Sudeti raztrgala mirovne pogodbe, bo svet videl, da je Nemčija zmožna še vse kaj drugega, ko bo začela z uresničevanjem svojih zahtev po kolonijah.
Chambeilain pripravila svetovno konferenco
LONDON. 13. marca. Tukajšnji listi zatrjujejo, da namerava sklicati Chamberlain zares v London svetovno konfe-renco, na kateri jiaj bi se obravnavala in rešila vsa sedanja mednarodna vprašanja. Ako bi ta konfcreuca uspela, bi bila takoj nato sklicana svetovna razorožit-
vena konferenca. To Chamberlalnovo namero podpira tudi Roosevelt.
JAPONSKI VOJNI PRORAČUN.
TOKIO, 13. marca. Včeraj je japonski parlament odobril japonski redni in izredni proračun za japonsko ekspedicijsko
v Olomoucu in mišljenje in čutenje širokih ljudskih mas je značilno, kako odgovarjajo Angleži na vprašanje, kaj je najodločilneje za dose-ženje pozemeljske sreče. Od vseh odgovorov smatrata za to politiko 2, voditeljstvo 8, zabavo 10, javno delovanje 23, lepoto 34, enakopravnost 79, humor 80, verstvo 104. znanost 118 in varnost 129. Iz tega je razvidno, da ima staro angleško geslo »Safety first!« (Varnost pred vsem!) globok pomen. Značilno pa je, da je politika dobila samo dva glasova!
Nemčija In Balkan
Nemški gospodarski in industrijski krogi z veliko pažnjo zasledujejo trgovinske stike konkurenčnih držav na Balkanu. — Važne odjemalke in dobaviteljice tega dela Evrope so poleg nje tudi Italija, Anglija Francija, Belgija, Švica, švedska in USA. Strokovni listi opozarjajo na prirodno vlogo Nemčije v Podonavju in na Balkanu, kjer se je njihova trgovina, pristevši \ tudi Turčijo, okrepila od 375,000.000
vojsko na Kitajskem v skupni višini 160 mark I. 1936. na 556,000.000 mark I. 1937. milijard dinarjev, t. j. štirikrat več kakor' Lani je to razmerje ponovno poraslo je znašal proračun za 1. 1936/37.	|45 milijonov mark.
Resolucifa Italijanov v Franclji
V	FRANCIJI ŽIVEČI ITALIJANI ODKLA NJAJO POLITIKO FASITIČNE ITALIJE IN ZAHTEVAJO zBLIŽANJE MED OBEMA DRŽAVAMA
VERSAILLES, 13. marca. Organizacije protifašističnih Italijanov »L’Unione Ita-liana« in Francosko-italjanske lige so imele včeraj veličastno zborovanje v Versaillesu. V imenu 800.000 v Franciji živečih Habjanov zavrača resolucija krivične fašistične zahteve po Tuniziji, Korziki in Nici. Te zahteve izzivajo k vojni, ki bi bila pravi zločin, ker ni narodov na svetu, ki bi si bili po duhu, kulturni in jezi-
ku tako podobni, kakor sta si italijanski in francoski. Resolucja poudarja Cianov neuspeh, izvabiti iz Francije Iitalijane in poudarja, da je bilo v septembrski krizi 100.000 Italijanov pripravljenih, stopiti na stran Francije. Tudi ostalih 700.000 Italijanov ne želi zapustiti Francije. Končno se resolucija zavzema za vzpostavitev prijateljskih odnošajev med obema narodoma.
Kronanje papeža Pija XII,
SLOVESNOSTI OB OGROMNI UDELEŽBI LJUDSTVA V BAZILIKI IN PRED BAZILIKO SV. PETRA V RIMU.
VATIKAN, 13. marca. Včeraj se je vrši- I stola so bili zbrani zastopniki tujih vlad. lo na najslovesnejši način kronanje nove- rOb 10.30 je bral papež pontifikalno mašo, ga papeža Pija XII. Na trgu pred baziliko ob 12.30 se je pa pričelo na balkonu ba-sv. Petra se je zbralo nad četrt milijona zilike kronanje. Kronanje je izvršil naj-ljudi, v cerkev jih je pa bilo pripuščenih le j starešji kardinal, ki mu je izročil tiaro z
60.000.	Sprevod kronanja se je pričel ob j besedami: »Sprejmi tiaro in vedi, da si 8.30. Ko so prinesli papeža v baziliko, so oče, kralj in pastir sveta na tej zemlji in zatrobile srebrne trobente in pevci so za-.vikar našega Gospoda Jesuza Kristusa, k; peli himno »Tu es Petrus«. V kapeli .naj mu bo slava na vse večne čase«, sv. Gregorja je sedel papež na prestol in Pij XII. je izgovoril nato besede apostol-sprejel darila ter poklone kardinalov, nad- skega blagoslova in s tem je bila ceremo-Škofov in škofov. Na obeh straneh pre-jnija zaključena.
Foložaj v Madridu
ZADNJI BOJI S KOMUNISTI. NOVI NEMIRI TEKOM NOČI. DANES JE POLOŽAJ POPOLNOMA NORMALEN.
MADRID, 13. marca. Včeraj sta se v'sporoča, da je komunistični upor dokon-Madridu vdala polkovnika Marcello in čno strt. Včeraj ja zavaladalo v madrid-Bueno, ki sta vodila komunistično vstajo. 1 skih ulicah že normalno življenje. Vendar Pred vdajo sta se sicer hotela z obramb je bilo tekom noči na danes zopet nekaj nim odborom pogajati za pogoje, toda izgredov, ki so pa bili zadušeni. Davi je odbor je pogajanja odločno odklonil. Na- j poročal radio, da je položaj miren in da to se je sestal odbor pod predsedstvom i je gen. Miaja osvobodil 2000 republikan-Miaje k posvetu, ki je trajal od 17. do 22. ' cev, ki so jih bili komunisti zajeli in za-ure in izdal nato komunike, v katerem 1 prli.
USA za obrambo demokracij
ZANIMIVI KOMENTARJI K STIA1SONO VEMU PISMU V »NEWYORK TIMES«. SOGLASJE MED DEMOKRATI IN REPUBLIKANCI.
Maribor, 13. marca.
V	prvih treh mesecih letošnjega leta smo doživeli nenavadno politično aktivnost Varšave, ki je bila dolgo nerazumljiva, dobiva pa v zadnjem času vedno konkretnejše oblike. Ta aktivnost nam dokazuje namreč, da se skuša uveljaviti Poljska kot resnična velesila na čelu novega bloka, ki naj bi se pridružil dosedanjima dvema, osi Rim—Berlin in osi London—Pariz, ter zajel bližnji evropski vzhod od Severnega Ledenega morja do Prednje Azije in Sredozemlja. Posebno vidne oblike je dobilo to stremljenje ob priliki obiska romunskega zunanjega ministra Gafencuja v Varšavi.
Poljska je vezana s prijateljskimi ali nenapadalnimi ‘ pogodbami sicer prav tako z osjo Rim—Berlin, in sicer tu s pogodbo z Nemčijo in prijateljstvom z Italijo, kakor z osjo London—Pariz, tu s prijateljsko pogodbo s Francijo in prijateljstvom z Anglijo, skuša pa kljub temu voditi svojo lastno, oddvojeno politiko, ki ji io narekuje njen geopolitični položaj med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Stremljenje te politike je varovati do skrajnih možnosti vsestransko nevtralnost, v primeru nevarnosti pa poskrbeti za učinkovito obrambo, pa naj bi bila napadena že z leve ali z desne. Da bi dobila za to svoio nevtralnostno politiko čim trdnejšo in čim širšo podlago, skuša Poljska pritegniti nase še vse tiste države na severu in jugu, katerih položaj in interes je več ali manj enak njenemu. Te države so na severu Litva, Letonska, Estonska in Finska, na jugu pa Romunija in balkanske države z Madžarsko.
Interesi Romunije so popolnoma identični z interesi Poljske. Kakor Poljska, mora tudr Romunija stati na straži enako proti Nemčiji na zahodu in proti sovjetski Rusiji na vzhodu. Razen tega druži v zadnjem času Poljsko in Romunijo ukrajinska nevarnost. Razhajati se samo glede Madžarske, toda tudi tu opažamo v najnovejšem času zanimive znake spreminjanja položaja. Zdi se, da se na Madžarskem kljub vsem revizionističnim težnjam vedno bolj zavedajo naraščajoče nevarnosti, ki grozi madžarski neodvisnosti s strani Nemčije. Pod vtisom te nevarnosti bi bili v Budimpešti s poljskim posredovanjem baje pripravljen?, sporazumeti se /	tudi z Romunijo, račun pa naj bi plačala
/	v glavnem — Karpatska Ukrajina. Za ce-
no sporazuma z Madžarsko je Romunija po zunanjem ministru Gafencu baje že obljubila svoj pristanek na ustvaritev skupne poljsko-madžarske meje na Karpatih. S tem pa ne bi plačala samo sporazuma z Madžarsko, ampak bi se iznebila tudi ognjišča nove ukrajinske propagande. Zgraditev nove železniške, avtomobilske in vodne zveze med Poljsko in Pomunijo bi pa dala osi Varšava—Bukarešta še posebno prometno in strateško hrbtenico.
čez Romunijo skuša seči Poljska tudi še dalje na Balkan, kjer bi se novi formaciji pridružile ostale države balkanske zveze: Jugoslavija, Grčija in Turčija. Razen tega predstavlja v varšavskih računih posebno postavko Bolgarija, ki naj bi se z Romunijo prav tako sporazumela, kakor Madžarska. Na severu se pa naslanja poljska akcija na že omenjene baltiške države, t. j. na baltiško zvezo in Finsko. Zlasti Finska predstvalja tu izredno važno postavko v poljskih računih. Zdi se, da so prav v Helsinkih za varšavsko iniciativo najbolj navdušeni in da skušajo še s svoje strani vplivati na Estonsko, Le-tonsko in Litvo. To se bo pokazalo v konkretnejši obliki te dni, ko prispe v Varšavo tinski zunanji minister in takoj za njim eden izmed zunanjih ministrov baltiške zveze, najbrže estonski. Ta dva obiska se bosta izvršila po vesteh iz Varšave še pred Beckovim odhodom v London.
Poljski zunanji minister Beck bo zato* prišel v London že s konkretnimi načrti v žepu, in po vsej verjetnosti kot mandatar novega vzhodnoevropskega bloka, segajočega od severa Finske doli do bližine Afrike. Romunski zunanji minister Gafencu je pred odhodom iz Varšave že odkrito priznal, da bo Beck tolmačil v Londonu ne samo poljske, ampak tudi romunske težnje. Najbrže bodo izjavili isto zunanji fu^Mstri Finske in baltiških držav. Beckov obisk v Londonu in nato v Parizu bo spričo tega izrednega pomena in za nadaljnji razvoj razmer v Evropi so-odločilen.
Predvsem se je pa treba ob tem polo-
LONDON, 13. marca. Pismo, ki ga je objavil prejšnji ameriški državni tajnik Stimson te dni v »New York Times«, v katerem se je izrekel za takojšnje sodelovanje USA na strani Anglije in Francije, ako bi bili s strani totalitarnih držav prisiljeni v vojno, je v Združenih državah še vedno predmet živahnih komentarjev. Z vladne strani se presoja Stimsonovo pismo sicer le kot prispevek k javni razpčpvi
Novi boji v Palestini
JERUZALEM, 13. marca. Tekom včerajšnje nedelje so morale angleške čete vdakrat poseči v večji bitki. Tako so na cesti Jeruzalem—Jafa po kratki bitki ujele 50 arabskih vstašev, ki so hoteli železniško progo pognati v zrak. Do hujše bitke pa je prišlo v Transjordan ji, kjer je bilo libitih 40 Arabcev, na angleški
o tem problemu, vendar je izjavil sedanji njegov naslednik, državni tajnik Hull, da je zelo konstruktivnega značaja. Iz tega je mogoče sklepati, da vlada s Stimsonom soglaša. Zanimivo pa je, da soglašajo z njim tudi v republikanskih vrstah in da se ka£e pri tern vedno večja soglasnost v javnem mnenju Zedinjenih držav glede na njihove dolžnosti do obrambe svetovne demokracije.
strani pa je padel 1 častnik, 4 vojaki, tež ko ranjen pa je bil še 1 Častnik.
HAIFA, 13. marca. Pri včerajšnjem spo padu med vstaši in vojaštvom v Trans-jordaniji je bilo ubitih 45 vstašev In pet vojakov. Tri eskadrile letal so posegle v boje in razgnale upornike.
JERUZALEM, 13. marca, čete so ujele včeraj 58 teroristov, ki so hoteli podmini-rati železniško progo.
Franccska zunanja trgovina
PARIZ, 13. marca. Trgovinski minister 3entin je imel včeraj govor, v katerem e podčrtal ugoden razvoj francoskih financ. Po zaslugi finančnega m n.stra Paula Reynauda so se trgovinske razmere , znatno izboljšale. Francoski izvoz je znašal v prvih dveh letošnjih mesecih
2.016,000.000 frankov in je bil po kol čini za 22% večji od lanskega v istem času, po vrednosti pa 'za 33%. Primanjkljaj sc je v primeri s prejšnjim letom občutno zmanjšal. Pravkar so bili zaključeni ugodni trgovinski dogovori z Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo in Nemčijo, kar je obenem važen doprinos k utrditvi miru.
S PALESTINSKE KONFERENCE
j LONDON, 13. marca. Včeraj so se sestali voditelji palestinske delegacije v Lon donu na posvet z ministrom za kolonije Macdonaldom in državnim podtajnikom za zunanje zadeve Butterjem, da se z njimi posvetujejo o nekaterih spremembah drugega načrta glede ureditve arabsko-ž‘dovskega vprašanja v Palestini.
SKLEPI INDIJSKEGA KONGRESA
KALKUTA, 13. marca. Včeraj je končal ndijski kongres svoje tridnevno zasedanje ter izrazil svojo soglasnost z Mahat-mo Gandhijem. Nadalje je izrazil svoje simpatije tudi Arabcem v Palestini. Obsodil pa je angleško zunanjo poltiko, ki je bistveno omogočila fašistične uspehe. NOVE JAPONSKE ZAHTEVE V KONCESIJAH.
ŠANGHAJ, 13. marca. Davi so vložili Japonci pri šanghajsk? vladi novo noto glede režima v mednarodni in francoski koncesiji. Japonci zahtevajo pravico do hišnih preiskav, pa tudi. da se izda prepoved izvešanja zastav Kuomintanga.
PAPEŽEV BLAGOSLOV KITAJCEM.
ČUNGKING, 13. marca. Včeraj je prejel predsednik katoliškega gibanja na Kitajskem, Lun Sen, zahvalno brzojavko od papeža Pija XII. za vdanostne čestitke k izvolitvi. Papež pošilja celokupnemu kitajskemu narodu svoj apostolski blagoslov.
PRITOŽBE MANDUŽURIJE.
TOKIO, 13. marca. Mandžurska vlada objavlja, da je bilo v teku zadnjega leta na mandžursko-ruski meji 166 incidentov. Vlada je v Moskvi protestirala v 158 primerih, Moskva je odgovorila le na 51 protestov, zadovoljivo pa samo na 2. Od 1. januarja letos je bilo že 24 novih obmejnih incidentov.
TEKMOVANJE USA IN JAPONSKE.
WASHINGTON, 13. marca. Predsednik odbora vojne mornarice v ameriškem kongresu je včeraj objavil, da naj se Japonska še tako oborožuje na morju, bo Amerika vendar strogo vztrajala na razmerju 5 : 3 obeh vojnih mornaric. HOHENZOLLERNSKI PRINC V PARIZU
PARIZ, 13. marca. Pri včerajšnji spominski svečanosti v čast nemških vojakov, si so umrli v Franciji za časa svetov ne vojne, je bil navzočen tudi tretji sin biv. nem. cesarja, ki je vodil nemško delegacijo. To je prvič po svetovni vojni, da je pr šel v Francijo član Hohenzollern-ske hiše.
CIANO BO GOVORIL?
RIM, 13. marca. Tu se zatrjuje, da bo imel zunanji minister Ciano te dni govor, v katerem bo obrazložil stabšče Italije do španskih problemov in zahteve, ki izhajajo iz njih nasproti Franciji.
POPLAVA V LONDONU.
LONDON, 13. marca. Znamenito d:rka-lišče, na katerem se vrše vsakoletne dirke »Steeple Chase«, je bilo poplavljeno. Gladina Liverpoolskega prekopa je narasla in se je vodovje razlilo čez dirkališče. Boje se, da dirk, ki bi morale biti v bližnjih dneh, ne bo.
CRAMM HOČE V AVSTRALIJO.
KAHIRO, 13. marca. Nemški ter iški igralec v. Cramm je davi izjavil, da se želi udeležiti teniških tekem, ki se bodo vršile poleti v Avstraliji in Novem Zelan-du, če bo le prejel vizum.
ZMAGA ČSR V EGIPTU.
KAHIRO, 13. marca. Pri včerajšnjih ning-pong tekmah je zmagala češkoslovaška.
Vremenska napoved. Nespremenjeno, večinoma oblačno, mestoma padavine, še nadalje hladno, ponoči pa mrzlo.
Borza. C ur ih, 13. marca. Devize. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.62'/., Milan 23.14, New York 439“/,o, pragu 15.071/*, Berlin 176.45.
žaju vprašati, kakšno naj bi bilo razmerje 1 dokazujejo razne precej prikrite, a ne po-poljskega bloka nasproti blokoma osi polnoma skrite akcije med Varšavo in Rim—Berlin in Lcndon—Pariz? Idealna Londonom ter Parizom ter novejši stiki težnja bloka je slej ko prej popolna nev-j Varšave in Bukarešte z Moskvo. Pristop tralnost, ako pa bi razvoj dogodkov pri-[Madžarske k protikominternskemu paktu teral poljski blok pred odločitev, da bi j to harmonijo sicer moti, toda v Varšavi moral opustiti nevtralnost in se priklju- menijo, da bi se dale te motnje v primeru čiti na levo ali desno, ne more biti dvoma,' potrebe naglo in brez težav odstraniti, da bi se odločil prej za blok osi London— j	—r.
Pariz^ kakor za blok osi Rim—Berlin. To I
Ofenziva proti osistom
V	RIMU PRAVIJO, DA SO NASPROTNIKI OSI RIM—BERLIN—TOKIO PREŠLI IZ DEFENZIVE V OFENZIVO, NA KATERO JE TREBA ODGOVORITI.
RIM, 13. marca. V tukajšnj!h političnih krogih se obrača posebna pozornost na novo hujskaško kampanjo ruskega tiska proti Italiji, na Stimsonov članek v »New York Times«, na Hore-Belishevo izjavo v angleški zbornici in na desne stike med angleškim in francoskim zunanjim ministrom z ruskima veleposlanikoma v Lon-dopu in Parizu. Po italijanskem mnenju
dokazuje vse to neko vzročno povezanost in znak, da prehajajo nasprotniki osi Rim —Berljn—Tokio iz defenzive v ofenzivo, na katero je treba odgovoriti z novimi sunki s strani totalitarnih držav. Kakor se zatrjuje, je grof Ciano že konferiral s poslanikoma Japonske in Nemčije o tem vprašanju, ni pa še znano, kako si italijanska vlada zamišlja ta protisunek.
Wov te
Morilec Bajagič v rokah pravice
V	CELJSKEM HOTELU »UNION« SO GA SPOZNALI IN PRIJELI — OROŽNIKI SO GA PREPELJALI V KONJICE - BAJAGIČ ŽRTEV NESREČNE LJUBEZNI
Domač> zapiski
Pooblastila vladi
Finančni odbor narodne skupščine je sprejel važna dopolnila k finančnemu zakonu. Med postavkami ie tudi 16.800 din za apelacijsko sodišče in višje državno tožilstvo v Ljubljani, 156.540 din za osebne izdatke katoliških semenišč, bogoslovij in gimnazij, 500.000 din za podpore Zvezi fantovskih odsekov. Pravosodni minister ima med drugimi pooblastilo glede prenosa verskega zaklada katoliške cerkve v last in upravo cerkve. Sodnikom je prepovedano kakršno koli strankarsko vplivanje na podrejene ali druge uslužbence. Ukinjen je delni celibat za učiteljice, srednješolci smejo enako kakor pri Sokolu delovati v Zvezi fantovskih odsekov. Ceste Krška vas—Krško— Zidani most—Celje, Murska Sobota—Maribor—Dravograd postanejo državne, projektirane so nove Ljubljana—Jelenje —Sušak in Kranj—Jezersko—državna meja. S Prosvetno zvezo v Ljubljani bo sklenjen sporazum o zgraditvi in uporabi nove radijske postaje v Ljubljani In nove relejne postaje v Mariboru. Kmetijski minister lahko spremeni in izpopolni uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Najeto bo posojilo za izpopolnitev bolnišnice v Ljubljani in umobolnice v Novem Celju. Ministrski svet je pooblaščen, urediti politične zakone, državni uradniki in ostali uslužbenci bodo prejemali odslej nove prejemke takoj ko bodo napredovali.
Novo gibanje v Sloveniji
Kmetska mladina, ki se je v zvezi z mlajšo generacijo šolane inteligence zadnjih 10 let izobraževala v »Društvih kmetskih fantov in deklet«, je začela sedaj v društvu »Kmetska prosveta«, čigar delovanje je razširjeno čez celo Slovenijo, energično in živahno akcijo, ki naj s kulturno, gospodarsko, socialno in politično izobrazbo dvigne slovensko podeželje. Prejšnji teden je bila v Ljubljani važna seja vodstva »Kmetske prosvete«, na kateri so bila določena načela za bodoči razvoj tega gibanja ter sprejete or-gamzatorične smernice. Včeraj pa je bil v Mariboru sestanek »Kmetske prosve-te», katerega so se udeležili odposlanci iz bivše mariborske oblasti. »Kmetska prosveta« ima namen, postati važen faktor v slovenski narodni koncentraciji. Stopila bo v stik z drugimi organizacijami in gibanji, ki zasledujejo načelno iste smotre.
Slovenci in sporazum
»Napačno je mišljenje, da bi sporazum med Hrvati in Srbi škodil Slovencem. Nasprotno, Slovenci se bodo prav tako lahko okoristili z njim, kakor Hrvati in Srbi. Toda, če bi sporazum med Hrvati in Srbi ne privedel do želenega cilja, bi neizbežno najslabše odrezali Slovenci. Zato pričakujemo, piše »Obzor«, da bodo vsi slovenski politiki pokazali dobro voljo. pomagati k pravilnemu reševanju aktualnih političnih vprašanj ter tako prepričali hrvatsko in srbsko javnost o iskrenosti svojega hotenja.«
V aprilu - pristop k sporazumu?
Razpravljajoč o Cvetkovičeveni govoru v skupščini pige »Hrvatski dnevnik«. da se bodo prve priprave za sporazumevanje pričele šele v aprilu. »Videli bomo. kaj bo storil Beograd in koliko razumevanja bo pokazal za • velika vprašanja, ki se ne tičejo samo Zagreba. Časi. v katerih živimo, so tako resni, da vprav imperativno nalagajo Beogradu sporazumno rešenje hrvatskega vprašanja, ki ne sme ostati neurejeno.«
Dve iz Korotana
Skoro istočasno, ko je bil vodja koroških Slovencev razrešen in z odlokom prosvetnega ministra poslan na novo službeno mesto na Predarlskem. se ie preselil »Koroški Slovenec« z Dunaja v Celovec Po 19 letih je zdaj izšla prva številka na koroških tleh, tiskana v podjetju J. Leon sen.
Te dni smo poročali, da je bivši orožniški kaplar Milan Bajagič, ki je nedavno ustrelil svojega tovariša orožnika Joko-viča iz Oplotnice pri Konjicah, v pismu grozil svoji izvoljenki Žučkovi iz Tepanja, češ da je njegovo pismo našla neka deklica. Prepričali pa smo se, da smo bili mistificirani in da takega pisma Ba-iagič sploh ni pisal.
Veliko pozornost je zbudila včeraj popoldne aretacija morilca Bajagiča v Celju. Popoldne je prišel v Celje in najel
Ko se je vršila razprava, je naletaval zunaj sneg; ta sneg je prav tako naletaval na grob tako žalostno preminulega mladega dekleta, ki je moralo umreti, ker ni smelo ali pa ni moglo imeti otroka.
Lipoglavovi imajo doma v Vrholah manjše posestvo in več otrok. Krista je morala že s sedemnajstim letom v službo. Ko se je tako žalostno končalo z njo, je bila šele v dvajsetem letu. Služila je pri žandarmerijskem naredniku v Slovenski Bistrici, kjer se je spoznala z mladim mesarskim mojstrom Antonom Povhetom iz Slovenskih Konjic. Dekle je imela fanta rada, doma je pripovedovala celo že o poroki. Do tega pa ni prišlo. Okoli prvega marca je pisala Krista svojemu fantu pismo, kjer mu je povedala, kako je z njo in v katerem ga je — kakor je pripovedoval fant — prosila za nasvet. Fant se je oglasil zaradi tega pri bivši babici, Frančiški Ivičevi v Peklu pri Poljčanah. O ženski se je govorilo, da se ukvarja s to žalostno obrtjo, saj je bila že dvakrat obsojena zaradi mazaštva. Babica je rekla, da se bo dalo kaj napraviti, ter mu je naročila, naj dekle samo hitro pride. Dekle je že bilo četrti mesec noseče.
9. marca je Lipoglavova zaprosila za dan dopusta, češ da gre nekam v Celje. Naslednji večer pa se je znenada oglasila doma. Prihod je bil skoraj malo preveč nepričakovan in dekle ni prav nič vedelo povedati, zakaj je prišlo. Naslednji dan pa je Krista že ležala, dobila je vročino. Domači so silili v njo, naj jim pove, kaj je z njo, pa ni liot*ela nič povedati. Ko so jo nazadnje premagale bo-
Včeraj dopoldne je bil v Ljubljani občni zbor Zdravniške zbornice, ki ga je vodil predsednik g. dr. Valentin M e r š o 1. Iz tajniškega poročila g. dr. Jereba posnemamo, da šteje zbornica 607 članov. Uspešna borba za izboljšanje zdravniškega položaja je mogoča samo v strnjenem organizacijskem de!o-
Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor banovinskega odbora Rdečega križa. Zborovanje je vodil podpredsednik dr. Krejči, ki je obširno poročal o delovanju te človekoljubne organizacije. Žalostno je dejstvo, da ima od 408 upravnih občin samo 138 občin okrajne in občinske odbore ter 171 občin poverjeništva. Okoli 100 občin je še neorganiziranih. Lani je bilo v Sloveniji 11 bolni-
Mladi kipar A. Augustinčič je dovršil .iad dva metra visok kip »Rudar«, ki bo v prihodnjih dneh prepeljan v Ženevo in nameščen v palači Mednarodnega urada dela. Kipar je izvršil soho po naročilu min. predsednika D. Cvetkoviča, ki je bil tedaj še minister za socialno politiko, in ki je želel, da bi bila po vzoru drugih držav tudi naša država zastopana v palači dela z umetnino, ki na kakršen koli način simbolizira človeško delo. Minister je tako v izbiri motiva kakor v načinu obdelave prepustil kiparju vso svobodo.
Mladt, nadarjeni umetnik je s svojimi
sobo v hotelu »Union« pri kolodvoru. Toda Bajagič je imel smolo. V hotel so prišli policijski organi, ki so morilca po sliki spoznali in ga aretirali. Nato so o aretaciji obvestili konjiške orožnike, ki so Bajagiča prepeljali v Konjice, kjer se bo pričelo zasliševanje. Že pri prvem zasliševanju je Bajagič dejal, da je postal žrtev žene. Zaradi nesrečne ljubezni je izgubil službo in zaradi nesrečne ljubezni je postal tudi morilec.
lečine, so domači poslali po zdravnika, ki je odkril naravnost strahotne stvari, kako je neka mazačka odpravila dekletu plod. Prišel je še drug zdravnik; dekle tudi njemu ni hotelo povedati, kdo jo je razmrcvaril.
Takrat je Krista v bolečinah napisala pismo fantu, naj pride k njej:
»Dragi! Umiram od bolečin, zakaj ne prideš k meni? Za zdravnika bi rabila denar... Vrnila se bo stara ljubezen in poletela bova v zlato svobodo...«
Ali fanta ni bilo blizu. Prišel je šele zadnji dan, na Jožefovo, ko je domači župnik naprosil iz prižnice farane, naj molijo za Kristo, ker bo kmalu rešena trpljenja. Domači ga niso več pustili k njej. Še isti dan je dekle v silnih mukah umrlo.
Po nekem pismu, ki so ga našli pri dekletu, so dognali, da je dekletu odpravila plod bivša babica Ivičeva. Tisti dan, ko je dekle odšlo »na dopust«, jo je odpeljal fant na motorju iz Slovenske Bistrice v Pekel. Babica ji je odpravila plod za nagrado 400 din; denar je dal dekletu Povhe. Ali dekle je umrlo zaradi vsesplošnega zastrupljenja.
Babica je zanikala, da bi bilo dekle pri njej, dočim je fant priznal, da si je Krista nameravala odpraviti in da sta se menila z dekletom o tem.
Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval predsednik s. o. s. dr. Turato, je obsodil babico Ivičevo na leto in mesec težke ječe, Povheta pa na 3 mesece zapora, pogojno za dobo treh let. Oba morata plačati pogrebne in zdravniške stroške. Ivičeva se nikakor ni mogla spo-prijazniti s kaznijo.
vanju. V debati je med drugimi govoril tudi primarij dr. Mirko Černič iz Maribora, ki je zahteval razna pojasnila. V novi odbor so pri dopolnilnih volitvah prišli tajnik dr. Jereb, dr. Janez Schrott iz Ljubljane, dr. S t a n i m i r Vrhovec iz Celja in dr. J a n k o P i h-1 e r iz Maribora.
carskih tečajev, ki so izurili 371 bolničarjev in 4 samarijanski tečaji, na katerih je absolviralo 83 Samarijanov. V Sloveniji je 13.912 članov Rdečega križa. Podmladek je precej dobro organiziran. Na 357 slovenskih šolah sta bila koncem leta 25.702 člana. Rdeči križ je v Sloveniji vzdrževal 139 šolskih lekarn in 53 šolskih kuhinj, kjer je dobivalo hrano 3265 učencev.
deli naglo zaslovel tudi izven Jugoslavije. Sodeloval je skoro na vseh mednarodnih kiparskih natečajih, kjer je večkrat dobil prvo nagrado. Vendar pa iz različnih razlogov ni bila poverjena njemu tudi praktična izvedba osnutka, tako n. pr. za spomenik Skender-begu v Tirani. Poverjena pa mu je bila izvršitev spomenika maršala Pilsudskega v Varšavi.
Njegovo imenovano najnovejše delo je že odlito in kmalu bo krasilo palačo ustanove, ki je prevzela nase skrb za mednarodna delavska vprašanja.
Smrtna nesreča pri Mozirju
V	soboto je umrl posestnik Majerhold Anton star. iz Mozirja, ki se je ponesrečil pred dvema dnevoma, ko se je zvrnil pred tovorni avto pri Sp. Rečici pri Mozirju v jarek. Majerhold je dobil smrtne poškodbe, ostali trije sopotniki so bili laže ranjeni.
o. iz finančne službe. Na Sušak so premeščeni podpregledniki Josip Andiovec iz Loža, Mihael Cetinski s Kaple, Janez Šumandl z Radija, Edvard Turnšek iz Radoncev, Franc Valderštajn iz Gradišča, Janez Zvan z Remšnika in pomožni podpreglednik Anton Balian iz Roga-ševcev. Na Remšnik je premeščen podpreglednik Peter Karapandža ter podpreglednik Franc Velel iz Djevdjelije v Sv. Jurij ob Ščavnici.
o. V Buenos Airesu v Južni Ameriki je umrla v Mariboru zelo dobro znana 38-letna Pinica Marasovič, roj. Zunko-vič.
o. Delavska stavka v Mislinju. Te dni
je pričelo v Mislinju stavkati 170 delavcev lesnega podjetja dr. Arturja Pergler-ja. Delavci zahtevajo povišanje mezd in kolektivno pogodbo.
Celje
c. Karambol. Včeraj proti polnoči je tfozil iz Vel. Kanina pri Senovem po Mariborski cesti proti Spodnji Hudinji posestnik Mirk Fr. Nasproti je privozil po levi strani šofer N. P. iz Celja, in pred mesarijo Drofenik je trčil s hladilnikom v oje. Poškodbe na avto in konju znašajo 2500 din.
c. Umrli so:	19-letna kočarjeva hči
Einsiedler Marija v bolnišnici, včeraj popoldne je umrla 85-Ietna vdova in zasebnica Šrabočan Neža iz Trubarjeve ulice 7. Včeraj pop. so prepeljali iz Zagreba v Celje in pokopali na mestnem pokopališču 50-letnega knjigarnarja pri Kugliju v Zagrebu Suclierja Izidorja.
c. Požar. Včeraj dopoldne se Je vžgalo skladišče mizarja Kerina v Klavni ulici. Vžgale so se deske za pohištvo, ki so se sušile. Celjski gasilci so požar kmalu pogasili, škoda še ni ugotovljena.
c. Koncert Glasbene matice iz Ljubljane bo danes ob 20. v veliki dvorani Celjskega doma.
c. Tatvina. Včeraj dopoldne so vlomili neznani tatovi v trgovino Kegel v Gaberju in odnesli za 500 din blaga.
Plul
p. Požar v šlkolah pil Cirkovclh. Tukaj so zgorela tri gospodarska poslopja. Orožništvo je uvedlo preiskavo proti Mi-helaku Štefanu iz Cirkovc, ki so ga osumili, da je podtaknil ogenj.
p. V goreči koči se je nevarno opekel.
V	petek sredi noči je izbruhni! požar pri kovaču in kočarju Lampretu Jerneju iz Grdine pri Stoprcah. Ognjeni zublji, ki jih je podpihoval veter, so iznenada objeli celo kočo. Osupli Jernej, ki si je s kovaškimi žulji ustvaril prijeten dom, je v usodnih trenutkih pozabil na razbesnele in ogražajoče plamene nad svojo glavo, ko je reševal predmete iz žareče koče. Zajeli so ga plameni in ga nevarno ožgali po celem telesu. Bil je prepeljan
v	tukajšnjo bolnišnico. Pogorela koča ;e bila vredna 25.000 din, zavarovana pa je bila le za 10.000 din.
p. Vojaški razpored za mesto Ptuj. Razpored vojaških obveznikov, rojenih v • 1. 1889—1918, dajalcev živine in prevoznih sredstev za mesto Ptuj, bo v nedeljo, 19. marca, od 7,—12. ure v Ptuju na sejmišču. Razporeda se morajo udeležiti vsi sposobni vojaški obvezniki, ki so pristojni v Ptuj in bivajo v mestu ali v bližnji okolici, kakor tudi lastniki živine in prevoznih sredstev ter lastniki tovornih avtomobilov n motornih koles, ki bivajo na teritoriju mestnega poglavarstva.
»Nesrečniki, zdaj prihajate, ko smo krov tako lepo uredili!«
Pretresljiva tragedija mladega dekleta
Zborovanje slovenskih zdravnikov
Človekoljubno delo Rdečega križa
Kip rudarja za palačo v Ženevi
Maribor
Jubilejna bilanca Sokolske župe
Včeraj je bil občni zbor mariborske Sokolske župe, ki je bil posebnega pomena zato, ker je položil nekak pregled njenega 251etnega razvoja in delovanja. Izčrpna poročila, ki so ob priliki tega jubileja izšla v posebni publikaciji, nam nudijo zanimiv vpogled v pomembno delo mariborske Sokolske župe, ki združuje pod svojim okriljem vse sokolske edi-nice ob slovenski severni meji, jih vodi v njihovem udejstvovanju in vrši s tem važno narodno obrambno delo. Bogato gradivo »Letnega poročila za 1. 1938« nam dokazuje, kako široko in smotrno je zasnovano delo ne le na telesno vzgojnem področju, temveč tudi na narodno obrambnem, prosvetnem in socialnem.
Obenem nam omenjena knjižica nudi točen pregled širokega razmaha mariborske Sokolske župe same. Ob ustanovitvi v decembru leta 1913. je štela 8 društev s 569 člani, danes pa jih ima 88 z 11.790 pripadniki. Telovadbe se udeležuje 5775 Sokolov. Lastne telovadnice ima 19 društev in 2 četi, 31 društev in 8 čet pa ima svoja telovadišča. Župa ima mnogo smučarskih, strelskih, jezdnih in kolesarskih odsekov. 45 knjižnic
v župi včlanjenih edinic ima nad 15 tisoč knjig. Mariborska Sokolska župa sama je poslala na vsesokolski zlet v Prago čez 400 telovadcev.
Občni zbor je otvoril br. dr. M. Gorišek, starosta mariborske župe, in predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa ministru telesne vzgoje savezu in br. Ganglu. Občnemu zboru je prisostvoval tudi delegat saveza br. dr. Mladen B e 1 č i č. Občni zbor je tudi počastil spomin umrlih sokolskih delavcev.
Udeleženci so z zanimanjem sledili izvajanjem saveznega delegata, ki je orisal smernice in delovanje saveza. na koncu pa je mariborski sokolski župi iskreno čestital k njenemu 25-letnemu jubileju obstoja in delovanja.
Po sprejetju različnih predlogov, med drugimi tudi tega. naj se leta 1943 vrši v Mariboru jubilejni pokrajinski zlet ob 30-letnici obstoja župe, so bile volitve. Z neznatnimi spremembami je bila izvoljena dosedanja uprava s starosto dr. Goriškom na čelu, za podstaroste pa so bili izvoljeni L. Krajnc, dr. F. Šalamun in J. R o j n i k.
Stanovskozborovanje poštnih uradnikov
V hotelu »Novi svet« se je vršil včeraj popoldne občni zbor mariborskega pododbora združenih uradnikov PTT. Predsednik pododbora g. Matko Kumer, ki je vodil občni zbor, je uvodoma pozdravil med drugimi zastopnika združenja iz Beograda g. Džoka Pavloviča, predsednika ljubljanske sekcije g. Nejče-ta Šturma, upravnika, pošte Maribor I. g. Ivana Ortana, bivšega upravnika g. Irgoliča, gg. J. Kumra, Jelovškovo, Lei-geba (iz Celja), Pešiča, Hrvatovo. Spomnil se je umrlega tovariša in predsednika udruženja Mibajloviča in tragično preminule tovarišice Šafaričeve. V maii-borski pododbor je včlanjenih 30 pošt, šteje pa pododbor 180 članov. Poštni uradniki čutijo splošno pomanjkanje osebja, za kar ne zaležejo nič vse prošnje. Ko je bil v Mariboru bivši minister Ovrkič, mu je mariborsko poštno irradnlštvo izneslo svoj težak položaj, vendar pa je dobilo samo 3 nove uiradniške moči. Z novimi upokojitvami se ta vTzel vedno bolj veča. Poštni urad-
niki zahtevajo vrnitev doklad za žene itd. Napredovanja se naj vrše strogo in nepristransko in ne po zvezah. Poštarji so z velikimi žrtvami dogradili svoje okrevališče na Pohorju, ki je bilo polno v vseh letnih mesecih. Skupna vrednost doma znaša 537 tisoč din. Tajniško in blagajniško poročilo sta podala gg. Franjo Bemot in Franjo Urbič. Predsednik sekcije g. Nejče Šturm in poudarjal,- da mora ostati organizacija poštarjev strogo nepolitična in demokratična ter se kot taka edina boriti za pravice članstva. Zadnje leto je bilo samo 31 napredovanj (prejšnje 72). Organizacija se je borila za zvišanje prejemkov in snuje se socialni fond. Pri volitvah je bil izvoljen v ožji odbor kot predsednik g. Matko Kumer in gg. Jernej Cunta. Franjo Ber-not, Franjo Urbič, Miroslav Urbanc, Anica Vatovec in Lidija Alešova.
V resoluciji so poštarji soglasno zahtevali zboljšanje položaja, povečanje osebja in upoštevanje predlogov.
Podeželski trgovci o svojem položaju
Dvajseti občni zbor okoliških trgovcev se je vršil pri »Orlu«. Otvoril ga je predsednik g. Janko Kostanjšek, ki je pozdravil navzočega zastopnika ljubljanskega združenja g. Alojza Šmuca in številno članstvo. Spomnil se je lani umrlih tovarišev gg. Avgusta Peitlerja, Karla Swatya, Karla Dimnika, Ane Bogovičeve in Franca Jegliča. Nadalje je poročal o težkem položaju podeželskega trgovca (težke gospodarske prilike na podeželju, previsoke avtonomne doklade, prezadolženost trgovcev, konkurenco krošnjarjev in zadruge). Zahvalil se je biv. poslancu in ministru Mohoriču, ki se je edini boril proti novemu združnemu zakonu. Škodljiva in netovariška pa je tudi nelojalna konkurenca. Predsednik se je zahvalil učiteljstvu, ki ima na skrbi vajeniški naraščaj; škodljivo za trgovce je, da lahko odprejo trgovine ljudje brez trgovske izobrazbe. Okoliški trgovci so nadalje odločno proti morebitni veleblagovnici v
Mariboru. Tuje tvrdke naj zaposlijo samo domače potnike! Na koncu je poudaril predsednik še večjo potrebo stanovske organizacije.
Pri tajniškem poročilu je povedal g. Alojz Blagovič, da šteje podružnica 324 članov; od teh je 58 pomočnikov, 67 pomočnic, 30 vajencev in 16 vajenk. — Dohodkov je bilo 176:569 din, izdatkov pa 162.879 din. Šolski upravietlj v pokoju g. Cvetko je poročal o trg. nadaljevalni šoli, ki jo je obiskovalo 24-rl7 vajencev oziroma vajenk.
Pri volitvah je bil sprejet stari odbor s predsednikom Kostanjškom. — Lani je kupilo združenje od ge. Vukič v Frančiškanski ulici hišo, kjer bo imelo združenje svoj lastni dom. Za prihodnje leto je predviden proračun: za izdatke 38.000 din in za dohodke 108.000 din. ^
H koncu je poročal g. Alojz Šmuc o borbah in težkočah trgovskega stanu.
Zelena bratovščina za zeleno mizo
Včeraj se je v dopoldanskih urah vršil pri *Orlu« v lovski sobi 16. redni občni zbor podružnice Lovskega društva v Mariboru. Občni zbor je otvoril in mu predsedoval ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Pozdravil je navzoče članstvo, delegate zvez in predlagal udanostne brzojavke Dvorskemu maršalatu, ministru za gozdove in rude in banu dravske banovine.
Lani so lovci izgubili s smrtjo 13 članov, med njimi dva ustanovnika Božidarja Guština in Avg. Loschnigga. Na občnem zboru je potekla triletna poslovna doba odbora. Podružnica v Mariboru obstaja 18 let in je ena najmočnejših v
Lovskem društvu. Lovišč v Sloveniji je 992, od teh je eno ograjeno. Letna zakupnina, ki jo plačajo naši lovci za lovišča, znaša 1,5 milijona din. Ustanovili so fond Zelenega križa za slučaj nesreč lovskih čuvajev. V Mariboru se je lani vršil občni zbor osrednjega lovskega društva iz vseh krajev. Podružnica šteje 8 podeželskih odsekov (Slovenjgradec. Črna, Dravograd, Vuhred, Sv. Lenart, Sv. Jurij, Slov. Bistrica), nameravata pa se ustanoviti odseka v Selnici ob Dravi ter v Slov. goricah.
Tajniško poročilo je podal prof. g. Adoli Schaup. Zahvalil se je navzočemu g. polkovniku Petru Kilerju in vojaški
oblasti, ki je pripomogla društvu k urejenemu strelišču. Sledilo je blagajniško poročilo g. Rajka Boltavzarja. Skupni promet je znašal 123.990 din. Nato so podali svoja poročila ostali funkcionarji in zastopniki podeželskih odsekov (dr. Šmid iz Slovenjgradca, Prener iz Dravograda, inž. Krivočenko iz Črne. inž. Paher-
nik iz Vuhreda).
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika ravnatelj g. Bogdan Pogačnik.
Na koncu je bil predsednik društva g. B. Pogačnik izvoljen za prvega častnega člana.
Kmetska prosveta" v Mariboru
ODLIČNO USPEL SESTANEK KM ETSKO-PROSVETNIH DELAVCEV
f#1
Včeraj je bila v Narodnem domu širša seja »Kmetske prosvete« iz Ljubljane, ki jo je vodil namesto zadržanega predsednika Tineta Janharja podpredsednik g. Vladimir Kreft iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Sestanka so se udeležili številni pokretaši in prosvetni delavci s štajerskega podeželja. Posveta pa se je udeležilo tudi več pokretašev iz Kranjske, da tako skupno in sporazumno močno poživijo akcijo kmetsko-mladinskega gibanja na slovenskem podeželju. Kot gosta sta se sestanka udeležila tudi direktor »Večemika« g. Adolf Ribnikar in urednik g. Bojan Ribnikar.
Na tej širši seji KP ie imel daljši referat o ciljih in nalogah KP njen tajnik g. dr. Viktor Maček. V okviru referata se je razvila nato živahna razprava, ki je pokazala popolno soglasnost in enodušnost mlade generacije in prosvetnih delavcev, ki so nujno morali priti po vseh dogodkih do spoznanja, da je treba kreniti v javnem delu na nova pota in prekiniti z metodami, ki so Sloveniji prinesle toliko škode. V razpravi so med drugimi govorili ' gg. predsednik Ivan Kronovšek, dr. Rosina, šol. upravitelj Mirko Vauda in Franc Šolar. Poleg načelnega razgovora je bila še razprava o
organizacijskem delu, kjer je bilo. sklenjeno, da se v Sloveniji osnujejo okrajni odbori »Kmetske. prosvete«. V tem smislu sta bila izvoljena pripravljalna odbora za mariborski in ptujski okraj. Pripravljalni odbor za mariborski okraj tvorijo gg. Š u m a n A n t o n iz Sv. Marjete ob Pesnici kot predsednik in odborniki dr. Igor Rosina, Terčelj Franc iz Sv. Jurija ob Pesnici, urednika »Večer-nika« Bojan Ribnikar in France Gerželj, Novačan Ivan in šol. upravitelj Mirko Vauda iz. Sv. Marjete ob P., Ivan Janžekovič iz Košakov, Vinko G o r n j a k jz Slov. Bistrice in Ljubo Plomb e rgar. V ptujskem okr. odb. pa so gg. Joško T o-m a ž i č iz Sv. Bolfenka kot predsednik ter odborniki Janže Toplak iz Mesija pri Ptuju. Holc Franc iz Zagorcev, Šavora Ivo iz Središča ob Dr., Šolar Franc iz Zlatoličja in Jurij Cestnik iz Hajdine. Po potrebi se bodo ti odbori še izpopolnili; podobni odbori pa se bodo ustanovili še za druge okraje po Sloveniji, nakar bo »Kmetska prosveta« tudi organizacijsko pristopila k živahni akciji, ki je zajela slovensko podeželje.
m. Slikarska razstava v Beli dvorani Sokolskega doma. V Beli dvorani Sokolskega doma bo razstavljal na svoji prvi razstavi od 19. do 26. marca svoja dela (olja, gvaše, pastele) učitelj meščanske šole Zlatko Zei. Slikar bo razstavil nad 30 del.
m. Vladimir Skrbinšek odhaja v Ljubljano. Z novo gledališko sezono bo zapustil Maribor odlični režiser in igralec g. Vladimir Skrbinšek. Deloval bo v Ljubljani, dočim bo v mariborskem gledališkem življenju nastala globoka vrzel.
m. Zborovanje mariborskih planincev. 30. t. m. bo v lovski sobi hotela »Orel« občni zbor podružnice SPD v Mariboru. Pričetek bo ob 19.30. uri.
m. Predavanje za rezervne oficirje mariborske garnizije bo jutri, 14. t. m., ob 20. v fizikalni dvorani realne gimnazije. Vhod z Gregorčičeve ulice. S seboj prinesite oficirske legitimacije. Predavanje je zelo poučno iz sodobne vojne.
m. Preminul je v Mariboru g. Jurij Tušnik. Pogreb bo v torek ob 16.15 an mestnem pokopališču na Pobrežju. N. p. v m.!
m. Našemu sobotnemu poročilu o tragični smrti uglednega mariborskega dimnikarskega mojstra Ludvika Puclja dodajamo, da g. Pucelj ni umrl zaradi za-strupljenja z alkoholom, ker ga sploh ni užival, ampak ga je zaradi stare bolezni — bil je namreč že 15 let božjasten — verjetno zadela kap.
m. Vsak sedmi Mariborčan ima kolo. Doslej je bilo pri predstojništvu mestne policije v Mariboru prijavljenih nad 5000 koles. Računajo, da ima vsak sedmi Mariborčan kolo.
m. Materinski tečaj. Jutri, 14. marca, predava g. dr. Marin: Zdravniško stališče o spolni vzgoji otroka od rojstva preko pubertetne dobe. Izrecno poudarjamo, da je predavanje namenjeno tudi očetom in odrasli mladini. — V sredo, 15. t. m., se vrsta predavanj zaključuje s predavanjem ge. J. Levstikove: Tvoja govorica, mati, otroku svetinja!
m. Neprevidno kolesarjenje. Na vogalu Strossmajerjeve ulice in Vodnikovega trga je včeraj zjutraj povozil posestnik Štefan Grajner iz Rošpoha Marijo Vainger, ko je nameravala prekoračiti ulico; padla je z glavo na pločnik in za-dobila lažje poškodbe. Kolesar se je z njo poravnal.
m. Božjasten napad. Poškodbe na glavi je dobil včeraj popoldne pred hotelom »Orel« nadučitelj g. Anton Štumf iz Sv. Antona v Slov. goricah, ker ga je vrgel božjastni napad. Priletel je s pločnikom na železno ograjo.
m. Nezgoda pri nogometni tekmi. Pri
nogometni tekmi med »Rapidom« in »Železničarjem« si je izpahnil roko iz komolca tkalec Ignac Ahec; prepeljali so ga v bolnišnico.
m. Z motorjem se je zaletel v plot. V nedeljo zjutraj je vozil po Aleksandrovi cesti proti Pobrežju motociklist Per. Iznenada mu je pritekel nasproti pes, ki se je začel motati pred motorjem, zaradi česar je izgubil vozač oblast nad vozilom, se zaletel v plot, si prebil nosno kost in se ranil na čelu.
m. Ponesrečen vlom v kamniško občinsko pisarno. V noči na nedeljo so še neizsledeni storilci vlomili v občinsko pisarno v Kamnici. Prebrskali so vse prostore in stikali za denarjem. Ko so se hoteli lotiti železne blagajne, so storilci slišali korake nekega poznega v? ščana. Prestrašili so se in pobegnili.
* Krasna potovanja z luksuznim par nikom Jugosl. Lloyda »Kraljica Marija«. Informacije pri »Putniku«.
PLANICA 12.-19. III.
Kino
* Grajski kino. Danes veliki dramatski film »Pečat spovednikove molčečnosti«. Po nedolžnem na smrt obsojen.
* Esplanade kino. Sijajni francoski film izredno lepe vsebine »Poštarjeva hči« z Harry Baurom.
* Union kino. Danes zadnjič napeti film »Vstaja v Maroku«. Jutri izborni film »Nehvaležni ženin« z Danielo Darieux.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 13. marca: Zaprto.
Torek, 14. marca, ob 20.: »Partija šaha«. Red D.
Sreda, ob 20.: »Kralj Epid«. Prireditev drž. klas. gimnazije.
Četrtek, ob 20.: »Pygmalion«. Red C.
Avtor »Partije šaha« pri reprizi. France Bevk, znani gorišjii mladinski pesnik in pisatelj, ki je pod južnim soncem predvsem za mariborski oder spisal pri krstni predstavi prisrčno sprejeto meščansko družabno komedijo »Partija šaha«, je dospel v Maribor in prisostvuje reprizi svojega najnovejšega dela. v torek, 14. t. m. Kdor tega plodovitega pisatelja, ki je tudi v spremenjenih razmerah ostal zvest svojemu pisateljskemu poklicu, še ne pozna osebno, ima pri torkovi ponovitvi »Partije šaha« z Nakrstom v vodilni vlogi, redko priliko, da ga s svojim obiskom pozdravi.
Brad! mednarodni prvak Jugoslavije
SVETOVNI PRVAK JE S PREPRIČEVALNO ZMAGO OBDRŽAL NASLOV MEDNARODNEGA PRVAKA JUGOSLAVIJE — ZVEZIN PRVAK JE NOVSAK ALBIN (BOHINJ)
kega treninga z drugim mestom v mednar. konkurenci dosegel lep uspeh ter jc bil stilno jako dober, v okviru domačega prvenstva pa je postal prvak države. Klančnik Karel je dosegel med domačini največjo daljino — izgleaa, da je bil Novšak pri tretjem skoku malo prikrajšan — toda radi krajšega drugega skoka je padel na 5. mesto.
Skakalnica je bila v dobrem- stanju, o čemer priča malo Število padcev — 7 med 72 skoki, vsak tekmovalec je skočil trikrat. Vreme je bilo oblačno, tu in tam je tekmovalce oviral tudi veter.
Ob. 16. je na trgu v Ratečah tajnik JZSS g. Kunstelj razglasil rezultate:
Mednarodna konkurenca: 1. in mednar. prvak Jugoslavije Bradi Josip 347.1 (59, 58.5, 57.5); 2. Novšak (Bohinj) 316.7 (53, 53, 52.5); 3. Kohler (Nem.) 311 (56. 55, 54);
4. Jakopič (Dovje-M.) 308.5 (53, 53.5, 52.5);
5. Klančnik Karel (Ljubljana) 307.0 (54, 51, 53); 6. Pribošek (Ilirija) 293.6 (52, 50, 52.5); 7. Palme (Ljubljana); 8. Mayer (Nemčija); 9. Martič (Nemčija); 10. Klančnik Gregor (Dovje-M.):
V domačem prvenstvu je v i. razr. zmagal Novšak pred Jakopičem in Klančnikom Karlom, ter postal državni prvak, v II. razr. Florjančič (Ljubljana), v III razr. pa Razinger (Bratstvo).
Zimsko-sportna sezona se bliža kraju. Po prvenstvih v klasični in alpski kombinaciji je bilo v nedeljo v Planici mednarodno prvenstvo v skokih, ki se je, kakor se je pričakovalo, končalo z zmago svetovnega prvaka Nemca Josipa Bradla. Snežne prilike na 65, metrski skakalnici so bile zadovoljive, prireditve prihodnjega tedna pa je. JZSS odpovedal ,ker ni pričakovati, da bo pravočasno zapadla na veliki skakalnici zadostna množina novega snega. Nemci so že odpotovali.
Zanimanje za prireditev ni bilo baš največje, po poročilih iz Planice je tekmovanju prisostvovalo le okoli 300’ ljudi. Na startu se je javilo 19 tekmovalcev, med njimi Nemci z Bradlom na čelu, sicer med tekmovalci ni bilo tujcev. Startala pa je vsa elita domačih skakačev s Pribo-škom in Novšakom na čelu, ki sta dobila za to tekmovanje dopust.
Tekmovanje se je končalo z zasluženo zmago Nemca Bradla, ki je dokazal, da je vreden nosilec naslova svetovnega prvaka. Tako v daljini kakor tudi v stilu je močno prekosil vse ostale tekmovalce ter kar s 30 točkami razlike zasedel pred Novšakom prvo mesto. Nemec Holl je imel smolo, da je pri drugem skoku padel, ter je odstopil. Lepo daljino je dosegelj tudi Kohler (Nem.), a je radi slabšega stila šele za Novšakom. Novšak je brez vsa-
i samo prve četrt ure, nato pa se je razvijala aalje v znamenju prvenstvene borbe.
J Rapid je imel v drugi polovici kar od začetka lepo šanso za izenačenje, nato pa je vedno bolj prišel do izraza Ž. ter je v 36 min. dosegel iz kombinacije Ronjak-Eferl drugi gol, čeprav je Eferl v tem i času že več ali manj statiral radi blc-j sure. S tem je bila serija golov že tudi zaključena.
I Železničar je zasluženo zmagal. Predstavil je tehnično boljše in enotnejše moštvo, jako zaneslijva sta bila obramba in kril-ska vrsta, v napadu pa se je zopet odlikoval rekonvalescent Pavlin, Ronjak in junior Orel. Rapidovo moštvo je bilo manj povezano, odlikovali so se v obrambi Bar-
lovič, med krilci Fučkar, v napadu p» Bšumel in Bodcndorfer ter brzi Kreiner. Razmerje kotov 4:3 za Železničarja. Sodit je ss. g. Nemec'. .
OSTALI REZULTATI:
Čakovec: CSIv—Sla vi ja 5:1 (3:0) Kljub visokemu porazu je Slavija dobro zastopala mariborski spori. Sodil je ss. g. Kopič.
Celje: Atlekiki—Olimp 2:1 (1 :1). Sodil je ss. g. Bergant iz Maribora.
Ljubljanska skupina: Svoboda—Kovinar 4 :1 (1 :0), Reka—Jadran 4 :1 (1 :0). Hermes—Bratstvo 3:2 (2:1).
s V Pluju je domača Drava izgubila prijateljsko tekmo proti SK Gradjanskemu iz Čakovca v razmerju 0 : 8.
15. kolo državnega prvenstva
VISOK PORAZ LJUBLJANE V BEOGRADU - REMIS GRADJANSKEGA (Z> IN JEDINSTVA — DRUGOD ZMAGE FAVORITOV
15. kolo državnega prvenstva je
Prvi letošnji cross-country v Mariboru
Pri prav ugodnem vremenu je bil včeraj dopoldne 'na stadionu SK Železničarja prvi letošnji cross-country, na katerem so startali samo atleti 2elezničarja(!). Prija-javilo se je na startu 10 tekmovalcev, 5
seniorjev in 5 omladincev. .......................
Na progi 2700 m so se plasirali senior n sledeče: 1. Rolner 6.12, 2. Muraus 6,12,2,
3. Zupan 6,25, 4. Karlin 6,26, 5. Balgavi 6,37.
Juniorji-omladinci pa so si priborili na progi 1700 m naslednji vrstni red:
1. Grga 4,34,4, 2. Bačnik 4,45, 3. Maraš 4,52, 4. Pirhovar 4,53, 5. Ternovšek 4,54.
Cross-countrv jc prav dobro uspel ter je upati, da bo uvod v jako razgibano atletsko sezono.
Podzvezino nogometno prvenstvo
TABLICA MARIBORSKE SKUPINE JE POSTALA JASNA — PRVI TRIJE SO ŽE DOLOČENI — VČERAJŠNJE TEKME SO SE KONČALE Z ZMAGAMI FAVORITOV
Včerajšnja nedelja je bila prvi pomladanski prvenstveni termin v LNPm. Ker so se pomladanske tekme začele odigravali že v jeseni .smo tako rekoč že pred koncem tekmovanja. Po včerajšnjih tekmah so izpadli iz gornje skupine prsih treh Mura, Rapid m Slavija, ki so odigrali že vse tekme, a tudi v gornji hiši ni mnogo verjetnosti, da bo prišlo do izpremembe vrstnega reda. Prvenstvena tablica je trenutno sledeča:
9	6	3	0	21:7	15
8	4	3	1	12:7	11
9	3	3	3	20:17	9
II)	3	2	5	23:25	8
10	3	2	5	19:21	8
10:28 5
ČŠK
Železničar
Maribor
Mura
Rapid
Slavlia
10 1	3	6
ISSK Maribor—SK Mura 6:4 (3:0)
Maribor je imel včeraj v gostih v prvenstveni tekmi Muro iz Murske Sobote, ki se je pokazala v prav dobri luči. Moštvo je sestavljeno iz samih mladih igralcev, ki imajo gotovo še bodočnost, ako bodo dalje časa igrali skupaj. Predvsem se je izkazala krilska vrsta, dobra sta bila branilca, vratar pa je večkrat zod-bijanjem ustvaril situacije, ki jim pozneje ni bil kos. Hrbtenica moštva je slej ko prej Kukanja, dober jc bil tud* Čebulj.
Maribor se je potrudil le od začetka ter je pozneje, ko je imel zmago tako rekoč že v zepu, močno popustil, da so prišli gosti bolj do veljave in dosegli terensko enakopravnost Najboljša formacija je napad, kjer pa jc bolj odgovarjala desna stran. V krilski vrsti sta bila jako dobra Mali in Kornič, dočim jc Maleč za njima zaostajal. V obrambi je bil levi branilec boljši od desnega, vratarja na golih ne zadene krivda.
Maribor jc dosegel prvi gol šele v 38 min. po Vodebu, nakar sta v 39 in 42 min. dosegla Vodeb in Tičar še dva nadaljnja gola.
V drugi polovici se je Mura jako popra-via, kar kaže tudi rezultat, sam, vendar si je Maribor s tremi nadaljnjimi zgoditki zagotovil dragoceni dve točki.
Sodil je ss. g. Hobacher iz Celja.
SK Železničar—SK Rapid 2 :0 (1 :0).
Druga tekma med gornjima nasprotnikoma je bila mnogo bolj borbena od prve ter radi tega seveda na oko manj lepa. Nasprotnika sta se zavedala, za kaj gre, ter sto dala iz sebe vse.
V 42 min. prve polovice si je zvil roko Ra pidov napadalec Ahec, tako da je Rapid nadaljeval igro z 10 igralci, že pred tem
Ša je 2. po lepi kombinaciji Orel-Pavlin osegel vodilni gol. Igra je bila res lepa
glavnem prineslo pričakovane rezultate, I malo presenečata polovična uspeha Gra-djanskega (Z) doma in Jedinstva v Skop-lju. Ljubljana se je vrnila iz Beograda | visoko poražena ter je igrala pri tekmi precej podrejeno vlogo, ker je bil B5K v odlični formi. Da so se vrnili brez vsakega zgoditka, se vmiajo zahvaliti predvsem nerodnim napadalcem, ki tudi nekaterih zrelih šans niso izkoristili. Druga tekma v Beogradu in Zagrebu med Jugoslavijo in Slavijo (S) ter HAŠK-om in Zemunom kakor tudi tekma med Hajdukom in Slavijo (V) v Splitu so se končale z zmago favoritov. Posebno je bila napeta tekma med Jugoslavijo in Slavijo. Znani as Jugoslavije Aca Petrovič j si je pri tem v 31. min. II. polčasa zlomil levo roko.
| Rezultati tekem so sledeči: BSK:Ljub-Ijana 5:0 (3:0), Gradjanskl (Z): BASK 2:2 (2:2), HAŠK:Zemun 2:0 (2:0), Jugosla-vija:S!av»a (S) 3:0 (1:0), Hajduk:Slaviia (V) 5:1 (2:0), Gradjanskl (S):Jedinstvo 1:1.
Ligaška tablica bo do prihodnje nede-I lje naslednja:
BSK Hajduk
. Gradjanski (Z) . Jugoslavija
12
9
9
9
48:11
41:19
34:14
31:16
HAŠK BASK Jedinstvo Slavija (S) Ljubljana Gradjanskl (S) Zemun Slavija (V)
4 8 2 10 2 10 3 10
28:18
19:22
25:30
24:28
12:32
19:44
16:42
18:39
)ugos!avifa 2. v plng-pongu
Naša ekipa je v 9 srečanjih izvojeval* 8 zmag ter izgubila le proti Ceško-SIovaškt in zasedla za njo drugo mesto v svetovnem prvenstvu.
Naši reprezentanti so dosegli sledeče rezultate: Jugoslavija—Francija 5:0, Jugo-goslavija—Luksemburg 5:1, Jugoslavija-Egipt 5 :0, Jugoslavija—Velika Britanija 5:2, Jugoslavija—Indija 5:0, Jugoslavija--Litva 5:0, Jugoslavija—Grčija 5:0. Jugoslavija—Romunija 5 :0, Jugoslavija—Češkoslovaška 1 :5.
Ceho-SIovaki so premagali vse svoje nasprotnike ter dosegli svetovno prvenstvo. Jugoslavija je z enim porazom na drugem mestu, tretji pa bodo po vsej priliki Angleži.
PUNCEC ZMAGAL V MENTONU V turnirju v Mentonu je Punčec v finalu premagal Nemca Redla 11:9, 6:2, 6:6.
s Gradjanskl SK v Čakovcu je na nedavnem občnem zboru sklenil, spremeniti svoj naziv v Ilrvatski Gradjanskl SK. s Lahko-atletski troboj Beograd—Zagreb Ljubljana bo 11., 12. in 13 avgustav
27 22 20
20 i Zagrebu
Ssih
Letonski mednarodni turnir
V Kemeri se je turnir nadaljeval s 6. kolom, ki je obenem zaključno kolo v i Kemeri, ker se bo turnir v ostalih de-I vetih kolih nadaljeval v Rigi, kot smo to že poročali. 6. kolo je dalo sledeče rezultati: Bobk je premagal Hasenfusa, Bogoljubov pa Bezruška; remis so bile partije Apšeniek-Dreiberg iti Koblenz-Stahlberg, ostale partije so bile prekinjene ter bodo odigrane še v Kemeri. nakar se mojstri preselijo v Rigo.
Stanje po 6. ko!u: Stahlberg 5, Book 41/*, Szabo 4 (1), Flohr 3% (1). Mikenas 3 (2), Feigin in Melngailis 3 (1), Dreiberg in Bogoljubov 3, Apšeniek 2V.L Koblenz 2 (1), Solmanis l*/s (l).
Turnir v Amsterdamu
V 2. kolu amsterdamskega šesteroboja je Šamisch v lepi kombinacijski partiji premagal Struylaarta. Partija Landau-Koomen je bila prekinjena, v nadaljevanju pa se je Koomen prepričal, da pozicije ne more več držati ter je predal. Prekinjena pa je ostala partija Sonja Graf-Davidson, v kateri ima nemška prvakinja lepe izglede na zmago.
Rešitev križanke štev. 2V.
Vodoravno: jerebica, Eva, Ig, Sem, ruta, elabonet, ni, Aneta, in, car, pipa, ovitek, opereta, naraven, karat, rt.
Navpično : Jesenice, Evelina, ona, rama, ropar, bas, Vera, baron, pirat, ureditev, citat, Peter, Agata, akant	*
Darvile za azilni sklad PTU
ELAlNE HAMILTON
54
DETEKTIVSKI ROMAN
Reynoldsu je bila ta prekinitev zelo neljuba. Ravno je bil na tem, da dobi slednjič iz Hunta koristne informacije! Tam zunaj vendar ni moglo btii nič važnega, v hiši, ki je bila polna ljudi!
Motil se je. Nekaj je bilo zelo resno v neredu tam zunaj. Nekaj, kar je prisililo Jenkinsa. da je moral motiti inšpektorja.
Potrkal je na vrata, odprl, pomignil Reyno!dsu in ga potegnil v stran. V veži ie bila velika zmeda. Gostje in služabniki so se zbirali in govorili s preplašenim šepetom.
»Kaj je, Jenkins? Zakaj ste prišli« — Menda se ni nič pripetilo Vanu Ingram mu?« je vprašal prestrašeni Reyno!ds, ko je videl bledi in preplašeni obraz dečka za Jenkinsom.
Bojim se, da je to mogoče, gospod,« je rekel Jenkins bolj po tihem. »Nekdo je na naglem umrl tamle v tisti sobi,« je pokazal na vrata. »Ne vem še, kdo je to. Poklical sem takoj vas.4/
Rcynolds je hotel takoj poizvedeti, ko se h:poma spomni na Dala. Zdaj tu ni bilo mesta za dečka njegove starosti.
Položil le Billu roko na ramo.
»Povejte mi z desetimi besedami, Če ste kaj videli,« je rekel. »Jutri mi pa poveste podrobnosti, Dale.« Čudil se je, kako jasno in jedrnato je pripovedoval deček svojo prigodo v Ingramovem hotelu, potem je pa takoj pripojil, kar je opazil tukaj.
»Lepa temnolasa žena je pred kratkim časom prišla iz knjižnice in klicala na pomoč. Malo prej je bila tja vstopila in bila tam minuto,« je hitro razlagal Bill.
»No, in kaj je?« je nestrpno silil inšpektor.
Deček je zardel.
»Sploh ne vem, gospod. Malo prej je prišla prav po tiho s stopnic in stopila v knjižnico kakor tat, bila je tam minuto, nato pa je prišla veh . in preplašena klicala na pomoč.«
»Ali veste kaj o tem, Jenkins?«
»Ne. Jaz te ženske sploh nisem videl,« je odgovoril Jenkins.
»Pojdite tja noter. Dale,« je pokazal Reyno!ds na vrata sobe, ki jo je bi! pravkar zapustil, »in ostanite tam, ako bi vas morda potrebovali. Bister fant .ste.« 1
Šel je pred Jenkinsom skozi vežo med gosti k vratom knjižnice in zagledal Parsonsa, stoječega v skupini služabni-štva.
»Kaj se je zgodilo?« je naglo vprašal.
Parsons se je nervozno zdrznil.
»Gospod Richard Selcott je pravkar na naglem umrl, gospod. Gospa Selcot-tova ga je uašla pred minuto.« Parsons se je stresel in pokazal s prstom na vrata. »Tam notri je, gospod.«
Inšpektor je odprl vrata knjižnice in vstopil z Jenkinsom. Francoska okenska vrata so bila odprta in v sobi je bilo četvero ali petero ljudi zraven pisalne mize. Toda od vsega tega je videl Rey-nolds samo veliko postavo Norringtona, ki je držal telefon na ušesu.
Reyno!ds je skočil naprej ter mu iztrga! slušalo iz roke.
»Ne dotikajte se tega,« mu je rekel s poudarkom.
Norrington je zaklel in ga poskusi! odriniti.
»Ne delajte neumnosti!« je nahrulil inšpektorja. »Ravno sem telefoniral doktorju.«
Reynolds je vestno ogledoval telefon. Nikakega vonja ni bilo in vse se je zdelo v redu.
»Ali ste znoreli?« je vprašal Norrington. »Tukaj je človek, ki je naglo umrl,
vi	pa ovohujete telefon, kakor da jeste-
kleničica parfuma.«
Reynolds je zadržal odgovor, ki mu je silil na jezik.
»Kje je Vane Ingram?« je vprašal.
»Jaz nisem njegov varuh,« se je odrezal Norrington. »Kako naj vem, kje je? Najbrže tolaži Selcottovo vdovo.«
»Odgovarjali mi boste dostojno, gospod Norrington,« ga je svaril Reynolds z ledenim tonom. Ozrl se je. »Jenkins. recite slugi gospoda Ingrama, naj takoi poišče svojega gospoda in ga pošlje sem. Ne — počakajte malo!«-
Ozrl se je po ostalih, ki so bili v sobi.
V	svoje presenečenje je zagledal med njimi Pata Keppela, stoječega zraven Celije Burnettove in Leile Selcottove. Obe deklici sta bili resni, a čisto mirni. Malo dalje je bil Ouentin, pisatelj, in Norrington je sta! zdaj naslonjen na pisalno mizo z obrazom, obrnjenim proč od mrtvega moža v naslanjaču pri mizi.
»Gospodična Burnettova, ali bi bili tako prijazni in vedli gospodično Selcottovo gori?« je prosil Reynolds in čakal, da sta deklici odšli.
»Druge prosim, naj ostanejo, kjer so,« je rekel strogo Reynolds in zasuka! stikalo svetilke na pisalni mizi; bile so tri žarnice, vse tri razsvetljene.
»In zdai, Jenkins, iztaknite stikalo pri vratih!«
(Dalje srfadi.)
Ssodišia
Napad na strainika
Pred okrožnim sodiščem sta se morala zagovarjati 28-letni ključavničar Franc Kajzer in 33-letni mizarski pomočnik Franc Emeršič, ker sta ponoči 10. oktobra napadla policijskega stražnika Visočnika, ko je ta napovedal Emeršiču aretacijo. Emeršič in Kajzer sta suvala stražnika, in Kajzer mu je odlomil celo gumijevko; nadalje je Kajzer na vogalu Stritarjeve in Tržaške ceste javno ozmerjal stražnika.
Franc Kajzer je obsojen na 2 meseca in 15 dni strogega zapora ter 120 din denarne kazni, Franc Emeršič pa na 14 dni zapora, pogojno za dve leti.
De?avca je ogoljufal
Alojz Mihev je bil pred dvema letoma gozdar pri Šumski upravi v Črni. Začasna uprava razlaščenih gozdov je prodala papirnici v Vevče večjo količino lesa. Ta les so vozili iz gozdov na postajo vozniki, med njimi tudi Franc Rakovnik. Slednji je ugotovil pri izplačilu, da je dobil 785 din premalo plače. Zaradi tega je tožil Šumsko upravo. Mihev pa je predložil Šumski upravi v Crni dve
listini, eno za 200 din drugo za 140 din, kateri bi naj podpisal Rakovnik, da je denar sprejel. Zadnje je tudi Mihev s prisego potrdil pred okrajnim sodiščem.
Vsa zadeva je pa prišla na dan. Kakor navaja obtožnica, je namreč Mihev sam podpisal Rakovnika, da je zadnji prejel 200 din, obenem bi naj še Mihev pregovoril delavca Franca Vidmarja, da je podpisal Rakovnika za znesek 140 din.
Alojz Mihev je bil obsojen na mesec in 20 dni strogega zapora ter 240 din denarne kazni, dočim je bil Franc Vidmar oproščen.
Rubeža je prijel premočno za roko. —
Fred okrožnim sodiščem je bil obsojen M. Hrovatin, avtoprevoznik v Košakih na 300 din denarne kazni oziroma na zapor p o-g o j n o na eno leto, ker se je ob priliki rubeži zadrl nad izvršilnim organom, ga prijel trdo za roko in ga sunil iz kuhinje na hodnik.
m. Huda nesreča v »Kovini«. Kovinarju Ivanu Orešiču je med delom v tezenski tovarni »KoVina« padel drobec železa v desno oko, da mu je izteklo. Ponesrečenca so prepeljali na zagrebško očesno kliniko.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V nallb oulaslb stane vsaka beteda SO par; nalnuaifta orlttoibln« ta te oElase I« dl* fc.—. Dražb« preklici dool&ovania to ienltovanlski oglati din I.— bo boscdl. NaimanlSI znesek za te oelasa le din 10.—. Debelo tiskane besede se račaaalo drolno. Oetasnl davek ra enkratno obiavo znala din 2.—. Znesek za male oglase se ola£u|e takoi orl naročilu oziroma ea le voostatl * olsmti sknoal t naročilom ali na oo ooitnl položnici na čekovni račun tl. 11.499. Za *se □Ismene odeovore Blede malik oglasov se mora oriloiltl znamka ta 3 din
Razno
MEDARNA
Prva specialna trgovina za med. Ljubljana. Zidovska ul. o. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkušenejših čebelarjev po najnižii ceni. Na debelo in na drobno. 1346
JARI JEČMEN
in oves za seme, grahorico in vsa dsteljna in travna semena so na zalogi. Priporočamo članom ista nabaviti pri Kmetijski družbi, Maribor, Meljska cesta 12, tel. 20-83.	1642
PASJI KONTUMAC
Nagobčniki vseh oblik in velikosti se dobijo pri Kravosu, Aleksandrova cesta 13.
CEBELNI PANJ leseni, novi pisalni stroj, dober, poceni prodam. Koroščeva ul. 50.	1979
DAMSKE TORBICE!
Velika izbira in naiceneje pri Šterbal.	2084
DVA GOSPODA
•sprejme v vso oskrbo. Smetanova 51-1, Stegenšek. 2091
MLADEMU KROJAČU
IN ŠIVILJI
se nudi ugodna prilika za brez plačno izobrazbo kot delovodja z stalno mesečno plačo 2000.— in oskrbo. Udeležba na čistem dobičku. Znamko za odgovor. Ponudbe na »Večernik« pod »Eksistenca« 2094
NA DOBRO HRANO
se sprejme gospa ali gospodič na. Naslov v upravi. 2102
Prodam
Prodam par dobrih hribovskih
KONJEV
Informacije pri Alolz Žunko, Frančiškanska ul. 21, Maribor 2093
Posest
PRODAM HIŠO
vrt in pašnik, primerno za upokojenca, cena din 26.000. Sv. Miklavž 87. Hoče. 2097
KupIm
Kupim rabljeno
OTROŠKO HARMONIKO
Einspielerjeva 32. Vidme. 2092
KUPIM ŠOLSKE KNJIGE
rabljene, Srbohrvaščina. Fran coščina. Zemljepis za II. razred realne gimnazije. Aleksandrova 14-1, levo. 2101
Sobo odda
OPREMLJENA SOBA
sončna, mirna, se odda. — Strossmajerjeva 28, II. nadstropje. vrata 9.	1982
Pozor! Blizu kolodvora MEBLIRANA SOBA
se odaa. Vprašati Glavni trg št. 19.	2098
BOLJŠI GOSPODIČNI
oddam v centru sobo z vso oskrbo. Naslov v upravi.
2103
Stanovanje
ODDAM SOBO, KUHINJO z vodovodom in elektriko in sobo s štedilnikom. Pobrežje, Gosposvetska ul. 44.	2095
ODDAM SOBO, KUHINJO in del vrta. Sp. Radvanjska c; 18. Nova vas.	2096
Sprejme se
GOSPODIČNA
na stanovanje. Vprašati pri gosp. Linzner, trgovina, Melj ska ccsta.	2100
siutbo dobi
POSTREŽNICO
za celi dan iščem. Naslov v upravi.	2090
aaasHstsEaBB
Pomladanski
otročji plošči
od din 100'-
naprej se dobijo pri
I. TRPINU
Marioor, Vetrinjska 15
V	soboto
21PS
sem izgubil, na trgu Vodnikov trg, ali na sejmišču za pra&če
s tremi kamni
Najd telj nai ga odda prot1 doori nagradi v upravi lista
Razstava
bo v hottiu Zamorc od 7. do 13. marca
Ker bomo prodajali tudi proti dolgoročnemu odplačilu, priporočamo, da nas obiičete. — rrosti vstop skozi hotel Zamorc in Volk-marjevo ulico. — Razstava bo odprta celi dan tudi v nedeljo.
Širite ..Večernik"
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBJ
■BBBBBBBBBBBB
1
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubi soprog in oče, gospod
Juri| Tušnik
Pogreb nepozabnega soproga in dobrega očeta bo v torek ob 4. uri in petnajst minut iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, 13. marca 1939.
Globoko žalujoča soproga in otroci.
Pozor kino obiskovalci!
Od danes dalje predvajamo prvovrsten francoski film, vzor filmske produkcije, film prekrasne igre, vsebine in režije
PiSlitim
(NOSTALGIJA)
Romantična ljubavna zgodba po noveli nesmrtnega ruskega lirika A. Puškina, v režiji V. Turžanskega. Pretresljiva ljubezen mlade poštarjeve hčerke in carskega oficirja. V glavni vlogi:
HARRY BAUR_______________
JEANINE CRISPIN-GEORGES RIGAND.
KINO ESPLANADE
TELEFON 25-29
Nemški in francoski pojmi o državi
Na Ljudski univerzi je predaval univ. prof. g. dr. Evgen Spektorski iz Ljubljane o nemškem in francoskem pojmovanju države. Uvodoma je naglasil, da danes politično misleči ljudje presojajo to vprašanje bolj po svojem odobravanju ali odklanjanju kakor pa po objektivnem stanju stvari, za čemer stremi znanstvenik, ki skuša s hladno, nepristransko analizo priti do nekega stvarnega spoznanja in zaključka. In mogoče je prav, da ravno danes, ko se duhovi tolikanj ločijo vprav
v pojmovanju države, skušamo označiti razlike med dvema pojmovanjima države na stvaren, znanstveni način.
Tako nasprotniki kakor zagovorniki sodobne Francije kakor tudi Nemčije se danes v marsičem motijo, zlasti zato, ker ne poznajo dovolj preteklosti teh dveh držav. G. predavatelj je na zanimivih zgodovinskih primerih pokazal, kako je bil v prešlih stoletjih francoski in nemški duh medsebojno povezan, kako si je Nemčija marsikaj osvojila, kar je bilo plod francoskega duha, in kako se je obratno Franclja oplajala .z nemško miselnostjo. Tako bo n. pr. marsikoga presenetilo, da je vprav današnji nemški rasizem francoskega izvora, kajti prvi, ki je začel v Evropi govoriti o rasi, je bilo francosko plemstvo, ki je o svojih nekdanjih privilegijih govorilo, da so ti pač pravica »višje rase«. To plemstvo se je sploh smatralo za potomce Nemcev, in celo slavni francoski mislec Montesquleu se je smatral za Nemca, in v neki svoji knjigi govori o »naših (t. j. francoskih) prednikih«. Celo še v 19. stoletju je francoski romanopisec Flaubert napisal v nekem pismu: »prav za prav sem Nemec«.
Na drugi strani pa Francozi smatrajo pruskega kralja Friderika H. za svojega pisatelja, in vse francoske literarne zgodovine ga navajajo kot francoskega pisatelja. Berlinsko akademijo znanosti in umetnosti so vodili Nemci čisto v francoskem duhu, prvi predsednik je bil celo
Francoz. Zanimiv je tudi primer pisatelja Chamissa, po poreklu Francoza, ki se dolgo ni mogel odločiti, ali naj postane Nemec ali Francoz. Končno se je odločil za prvo in postal tudi nemški pisatelj.
Razlike v pojmovanju je ustvarila zlasti francoska revolucija, od katere prav letos mineva 150 let. S svojimi načeli osebne svobode in nedotakljivosti privatne lastnine je ustvarila temelje individualizma, ki mu mora služiti celo država. Po francoskem pojmovanju tvorijo državo posamezniki, do katerih pa država nima nikakih dolžnosti, tudi socialnih ne. Temelj nemškemu pojmovanju države pa tvori tako imenovani pruski socializem, o katerem je leta 1920. izdal knjigo O. Spengler (»Preussentum und Soziali-smus«). Ta pa izhaja prav iz obratnega nazora: posameznikov sploh ni, vsak Nemec je samo služabnik države, pa naj bo po poklicu karkoli. Državo je treba pojmovati kot zajednico (Gemeinschaft), v nasprotju z n. pr. angleško strukturo socialnega življenja, ki je tipična družba (Gesellschaft). Zategadelj so tudi Nemci odklanjali tuje ideje socializma, kakor je n. pr. Marxov, ki se naslanja na tipične angleške razmere. Nemški fridcricianski socializem se od tega bistveno razlikuje, in Hitler stvarno ta pruski socializem samo nadaljuje.
Kakor je bilo v preteklosti med francoskim in nemškim miselnim svetom mnogo dotikalnih točk, ni izključeno, da se bosta tudi v bodočnosti ta dva svetova zopet približala kljub vsem današnjim Maginotovim, Siegfriedovlm in celo zračnim linijam. Toda to so vprašanja prihodnosti, In razpravljati o njih, ni naloga znanstvenika.	m*s*
Ne pozabi naročnine!
Izd la in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, ne rručajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica t. — Telefon
, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se uredništvu štev. 25-67 in upruve šiev. 2§-67. — P«ši»i čekovni račun štev. 11. 409.