AR 2010/1 Arhitektura, Raziskave Architecture, Research Domen Kušar NIHANJA PROSTORSKE PREDSTAVE ŠTUDENTOV ARHITEKTURE OSCILLATING CONCEPTIONS OF SPACE OF ARCHITECTURE STUDENTS ISSN 1580-5573 Ljubljana 2010 2010 / 1 AR 2010/1 AR Arhitektura, raziskave / Architecture, Research Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor ISSN 1580-5573 ISSN 1581-6974 (internet) http://www.fa.uni-lj.si/ar/ revija izhaja dvakrat letno /published twice a year urednik / editor Borut Juvanec regionalna urednika / regional editors Grigor Doytchinov, Avstrija Lenko Pleština, Hrvaška uredniški odbor / editorial board prof dr Vladimir Brezar prof dr Peter Fister prof dr Borut Juvanec, urednik / editor prof dr Igor Kalčič doc dr Ljubo Lah znanstveni svet / scientific council prof dr Paul Oliver, Oxford prof Christian Lassure, Pariz prof Enzo d'Angelo, Firence recenzentski svet / supervising council dr Kaliopa Dimitrovska Andrews akademik dr Igor Grabec dr Hasso Hohmann, Gradec mag Peter Gabrijelčič, dekan FA tehnični urednik / technical editor dr Domen Zupančič prelom / setting VisArt studio, Barbara Kovačič lektoriranje, .slovenščina / proofreading, Slovenian Karmen Sluga prevodi, angleščina / translations, English Milan Stepanovič, Studio PHI d.o.o. klasifikacija / classification Doris Dekleva-Smrekar CTK UL uredništvo AR / AR editing Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12 1000 Ljubljana Slovenija urednistvo.ar@fa.uni-lj.si naročanje / subscription cena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EUR za študente 10,60 EUR / student price 10,60 EUR revija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50 revija je indeksirana: Cobiss, ICONDA za vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articles revijo sofinancirata / cofinanced JAK, Javna agencija za knjigo RS Ministrstvo za šolstvo in šport RS tisk / printing Tiskarna Pleško Domen Kušar UDK 72.01 : 159.937.522 COBISS 1.02 prejeto 26. 2. 2010 NIHANJA PROSTORSKE PREDSTAVE ŠTUDENTOV ARHITEKTURE OSCILLATING CONCEPTIONS OF SPACE OF ARCHITECTURE STUDENTS izvleček Prostorska predstava je pomembna veščina dobrih arhitektov. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani razvijamo prostorsko predstavo v okviru različnih predmetov. Pri predmetu Opisna geometrija pa že od leta 1999 spremljamo tudi nivo prostorske predstave ob začetku študija. Za testiranje uporabljamo tako imenovani »rotacijski test« (Mental rotation test - MRT). Pogoji testiranja so vsa leta enaki s čimer zagotavljamo možnost realnih primerjav med generacijami. Dosedanji rezultati so potrdili že znane in dokazane razlike med spoloma. V opravljeni raziskavi je sodelovalo 1554 študentk in študentov. Rezultati so pokazali zelo majhna nihanja nivoja prostorske predstave pri uvodnem testu v letih 1999 do 2008. Rezultati, dobljeni v jeseni leta 2009 pa so pokazali bistveno slabšo prostorsko predstavo, ki pa je statistično značilna le za moško populacijo. Pravih vzrokov za ta padec ne vemo. Nekaj možnih je navedenih v članku. Zaradi težav pri razumevanju snovi, nas je zanimalo ali je prostorska predstava povezana za uspehom pri predmetu, kar pa je raziskava zavrgla. Odprto pa ostaja vprašanje ali gre pri nižanju nivoja prostorske predstave za osamljen primer ali za dolgoročni proces, kar bodo pokazale nadaljnje raziskave. ključne besede Opisna geometrija, prostorska predstava, rotacijski test (MRT), izobraževanje abstract The conception of space is a significantfaculty of good architects. At the Faculty of Architecture of the Ljubljana University, we develop spatial conception within the framework of various courses. Since 1999, on the Descriptive Geometry course, we have monitored the level of spatial conception at the outset of the course. For testing, we used the mental rotation test (MRT). Testing conditions have not changed, which ensures the possibility of real comparisons between generations. So far, the results have confirmed the already known and proven differences between the sexes. Some 1,554 students of both sexes participated in the research. The results of the introductory tests from 1999 to 2008 show very minor fluctuations in the level of sspatial conception. But the results achieved in the autumn of2009 exhibited a substantially worse conception of space, which was statistically characteristic of the male population only. We are not aware of the causes of this decline, but some possibilities are suggested in the article. Because of the difficulties of understanding the subject matter, we wanted to know whether the spatial conception was related to success on the course. The investigation disproved the hypothesis. However, the question remains as to whether this lowering of the spatial conception level is a singular example or part of a long-term process. Further investigations will answer this question. key words descriptive geometry, conception of space, mental rotation test (MRT), education Prostorska predstava je sestavni del človekove prostorske inteligence. Ta tvori skupaj lingvistično, matematično, gibalno, naravno, glasbeno ali osebno inteligenco človeško sposobnost. Žal je prostorska inteligenca v odnosu do ostalih podcenjena [Schaik, 2008, 8]. Čeprav jo javnost smatra za prirojeno sposobnost, so raziskovalci odkrili, da temu ni tako. Prostorsko predstavo namreč razvijamo vse življenje, proces pa je najbolj aktiven v mladosti [Gorska, 2005; Casey in sod., 2008]. Proučevanje prostorske predstave je relativno mlada disciplina. Intenzivno so se z njo ukvarjali nekateri psihologi, ki so odkrili več različnih področij dojemanja prostora. J.P. Guilford [1996] je ugotovil, da prostorska predstava zajema naslednje dejavnike: 1. orientacijo v prostoru, zmožnost zaznav tridimenzionalnega prostora in objektov, prikazanih na dvodimenzionalnem mediju, 2. zmožnost predstavitve tridimenzionalnega objekta na dvodimenzionalni medij, zmožnost določitve celotne kompozicije na osnovi poznavanja delcev, 3. zmožnost iskanja prostorskih rešitev s pomočjo skic, sposobnost izražanja v tridimenzionalnem prostoru po verbalnih navodilih, 4. zmožnost hitrih zaznav in obnašanja v prostoru. Medtem, ko je McGee [Gorska, 2005] združil te spretnosti v dve močni skupini: prostorsko vizualizacijo in prostorsko orientacijo. Razlogi za raziskovanje prostorske predstave so različni. Splošno znano je, da je dobra prostorska predstava nepogrešljiva v vsakdanjem življenju. Neobhodno pa je potrebna za določena poklicna področja kot so: arhitektura, gradbeništvo, strojništvo, vojska, nekateri športi, promet in drugo. Cilj teh raziskav je bil najti inštrumente za učinkovito vrednotenje prostorske predstave in hkrati tudi najti učinkovite metode za izboljšanje prostorske predstave. V bolj razvitih gospodarskih družbah so namreč ugotovili, da ima boljša prostorska predstava zaposlenih za posledico več inovacij, učinkovitejši delovni proces, kar se kaže tudi v finančnem učinku celotnega podjetja. V ta namen organizirajo tečaje, največkrat s področja opisne geometrije in uporabijo sodobne vizualne tehnike. Ugotovljeno je namreč bilo, da opisna geometrija ter inženirska grafika izboljšata prostorsko predstavo študentov [Saito in sod, 1998]. Ti tečaji so podprti s testiranji na začetku in koncu, s čimer se ugotavlja tudi napredek na tem področju. Vzporedno s preučevanjem prostorske predstave so se razvijali tudi instrumenti za merjenje prostorske predstave. Shepard in Metzler sta leta 1971 razvila tako imenovani rotacijski test (Mental rotating test, v nadaljevanju MRT) [Science, 1971]. Poleg tega testa obstajajo še drugi podobni (npr. MCT (Mental Cutting Test, razvit leta 1939), DAT (Differential Aptitude Test, razvit leta 1990), TPS ( Spatial Imagination Test, razvit leta 2003). Vsak od teh testov je specializiran na določen segment prostorske predstave. Razvoj računalniške tehnike je ta proces, zlasti pa obdelavo podatkov, bistveno pospešil, kar je omogočilo nova spoznanja na tem področju. MRT je bil tako podvržen razvoju, saj ga želijo izboljšati oziroma odstraniti vse moteče elemente. Suzuki in Shiina [1999] sta ga transformirala in prečistila test. AR 2010/1 Poleg tega sta tudi poenotila težavnost vsakega primera. Leopold in sod. [2001] so opravili raziskavo prostorske predstave študentov univerz v Kaiserslauterns Krakovu in Houghton (Michigan) in pri tem uporabili naslednje teste: MRT test, MCT, DAT in njihove rezultate tudi medsebojno primerjali. Pri večini testov so ugotovili razlike med spoloma ter tudi med posameznimi univerzami. Zaključni test po letu študija je povsod pokazal napredek. Vendar je potrebno tu poudariti, da je šlo za enkratno raziskavo in ne za raziskavo v daljšem časovnem obdobju. Dolgoročnih raziskav s področja prostorskih predstav ni veliko. Takeyama in sod. [1999] so raziskovali učinkovitost poučevanja ortogonalne projekcije leta 1995, vendar je bila raziskava omejena na dve leti. Poleg MCT so uporabili še druge manj pogoste načine testiranja. Razlog za majhno število raziskav je verjetno v tem, da je veliko dejavnikov, ki vplivajo na razvoj prostorske predstave generacij. Po drugi strani pa je za realno primerjavo potrebno imeti enake pogoje testiranja, kar pomeni, da so različne izboljšave testiranja vedno vprašljive. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju FA) smo tako že v začetku testiranj leta 1999 postavili okvir, katerega smo se pri testiranju ves čas držali, kar nam je omogočilo realno primerjavo generacij. Prav zaradi pomanjkanja tovrstnih dolgoročnih informacij smo se na FA odločili, da testiramo vsako generacijo novih študentov. Situacija na FA je specifična tudi zaradi tega, ker morajo študenti pred vpisom na fakulteto opraviti sprejemni izpit. Število študentov, ki se želijo vpisati na FA, je namreč skoraj trikrat večje od števila, ki ga fakulteta lahko sprejme. Preverjanje prostorske predstave (vendar ne z MRT) je sestavni del sprejemnega izpita. Raziskava, ki smo jo izvedli leta 2004 pa je pokazala, da imajo tisti študenti, ki uspešno naredijo sprejemni izpit, boljšo prostorsko predstavo kot tisti, ki ga ne naredijo [Kušar, 2004]. Ker je FA praktično edina fakulteta za arhitekturo v Sloveniji (leta 2008 so sicer odprli oddelek za arhitekturo v okviru Gradbene fakultete Univerze v Mariboru) lahko predpostavimo, da se želijo na FA vpisati tisti dijaki, ki se zanimajo za oblikovanje prostora (arhitektura, urbanizem, notranja oprema). Od te velike množice mladih iz vse Slovenije (ter nekaj iz bližnje okolice) pa se skozi sito sprejemnega izpita, prebijejo le najboljši. Tako lahko upravičeno predpostavimo, da predstavljajo študenti FA verjetno najboljši del svoje generacije na področju dojemanja prostora. Vsak dober pedagog z večletnimi izkušnjami pri pedagoškem delu je verjetno opazil, da so si generacije različne. Pri tem gre za razumevanje snovi, sodelovanje v izobraževalnem procesu in v končni fazi tudi za razlike med ocenami. Zakaj do tega pride, je težko reči. Verjetno je pojav povezan z dogodki v okolju kjer živimo. Nova informacijska tehnologijaje prinesla tudi nove vzorce obnašanja mladine. Tradicionalnih iger otrok in mladostnikov, NIHANJA PROSTORSKE PREDSTAVE ŠTUDENTOV ARHITEKTURE kot so na primer igre z žogo, skrivalnice in igre, katerih pravila in rekvizite si udeleženci izdelajo sami, je vse manj. Vendar so bile igre, kjer je bilo dojemanje prostora in odnosov v njem zelo pomembno, ključne za razvoj dobre prostorske predstave. Žal je splošno dejstvo, da mladostniki preživijo več časa za računalniki, s pomočjo katerega sicer lahko tudi izboljšajo prostorsko predstavo (različni računalniški programi to omogočajo), ni pa to nujno. Ne glede na razloge pa je za načrtovanje učinkovitega dela ključnega pomena pravočasna informacija o posamezni generaciji. Saito in sod. [1998] je tako ugotovil, da obstaja povezava med prostorsko predstavo, merjeno z MCT ter uspehom pri predmetu opisna geometrija. Zato smo želeli preveriti, ali bi bilo možno rezultate MRT, pridobljene pri nas, uporabiti kot koristno pravočasno informacijo o generaciji. V ta namen smo primerjali rezultate prostorske predstave z delom pri opisni geometriji. Kot realen prikaz uspešnosti posameznika pri predmetu smo uporabili rezultate kolokvija ob koncu semestra. Hkrati pa smo želeli tudi odgovor na vprašanje, ali je prostorska predstava generacije, ki je jeseni 2009 začela študij, boljša ali slabša od predhodnih generacij in kje so razlike. Odgovori na ta vprašanja, zlasti, ali se prostorska predstava zvišuje ali znižuje, so zanimivi tudi s širšega vidika izobraževalnega procesa in odnosov do (grajenega) okolja. Cilj vsake družbe pa bi moral biti razvoj prostorske predstave kot del že omenjene človeške sposobnosti. Metoda MRT je eden od vrste testov za ugotavljanje prostorske predstave. Na FA smo uporabili verzijo, ki smo jo dobili z National center for University Entrance Examination iz Tokya (Japonske), skupaj s ključem rešitev in ocenjevanja. Test je predstavljen na papirnih polah formata A4. Prvi del je namenjen seznanjanju z načinom reševanja. Nato sledijo testni primeri s podanimi rešitvami. Na ta način se študente uvede v sam postopek reševanja. Glavni del predstavlja reševanje dvakrat po 10 primerov. Pri vsakem primeru sta možni dve pravilni rešitvi. Čas reševanja je za vsakih 10 primerov omejen na 3 minute. Prvotno je bilo reševanje mišljeno na papirnih polah. V tujini so nekateri raziskovalci prešli na vpisovanje rešitev na poseben list [Gorska 2007]. Vendar smo dali prednost enakim pogojem reševanja kot so bili v prvih letih. Le tako namreč lahko omogočimo res realno primerjavo med posameznimi generacijami. Test vršimo v prvi polovici oktobra, ob začetku pouka na FA. Testna skupina so študenti prvega letnika, ki šele začenjajo svojo akademsko pot. Od leta 1999 smo tako testirali skupaj 1554 študentov. Leta 2000 testiranja zaradi objektivnih razlogov nismo mogli izpeljati. Podrobnejšo strukturo po letih in spolu kažeta Grafikon lin Preglednica 1. 19992000 20002001 20012002 20022003 20032004 20042005 20052006 20062007 20072008 20082009 20092010 Skupaj Vsi 164 128 118 153 144 163 164 179 178 163 1554 Študentke 88 66 67 89 81 94 85 95 102 106 873 Študenti 76 62 51 64 63 69 79 84 76 57 681 Preglednica 1: Statistika udeležencev testa. Spreadsheet 1: Statistics of the test participants. NIHANJA PROSTORSKE PREDSTAVE STUDENTOV ARHITEKTURE Grafikon 1: Struktura in število testiranih študentk in študentov po letnikih. Graphl: Structure and number of students tested by year. Ne glede na omejitev števila vpisanih študentov s strani Ministrstva za visoko šolstvo in razvoj Republike Slovenije, je število študentov, ki se vsako leto prijavijo za opravljanje predmeta Opisna geometrija, večje. To je posledica študentov, ki niso opravili izpita pri tem predmetu v prejšnjem letu in so ga želeli v naslednjem. Raziskava je tudi pokazala, da imamo vsako leto večje število študentk kot pa študentov. Ta trend je posebej izrazit v zadnjih dveh letih, ko se število študentov vztrajno zmanjšuje. Število študentov, ki so opravili test, je nižje, saj ga lahko opravijo le tisti, ki ga še niso opravili v prejšnjih letih (Grafikon 2). -wl -ituderttke -itudentl / ## # / / y # Grafikon 2:Število prijavljenih na opravljanje predmeta Opisna geometrija po letnikih. Graph 2: Number of entries for examination in Descriptive Geometry by year Za analizo prostorske predstave so bili študenti, ki so opravili MRT test, razdeljeni v 6 skupin: • Vsi povprečje - študenti in študentke vpisane v prvi letnik v letih 1999-2008, • Vsi 2009 - študentke in študenti, vpisani v prvi letnik leta 2009, • Ženske povprečje - študentke vpisane v prvi letnik v letih 1999-2008, • Ženske 2009 - študentke, vpisane v prvi letnik leta 2009, • Moški povprečje - študenti vpisani v prvi letnik v letih 19992008, • Moški 2009 - študenti, vpisani v prvi letnik leta 2009. Medsebojno smo primerjali naslednje pare skupin: • Vsi povprečje in Vsi 2009, • Ženske povprečje in Ženske 2009, • Moški povprečje in Moški 2009, • Ženske povprečje in Moški povprečje ter • Ženske 2009 in Moški 2009. Študentje opravljajo kolokvije pri predmetu Opisna geometrija po koncu zimskega semestra, to je konec januarja ter v februarju. Pogoj za nadaljevanje študija predmeta (opravljanje vaj) je pozitivno ocenjen kolokvij. Kolokvij sestavljajo tri naloge in sicer ena s področja dojemanja odnosov med premicami v prostoru (npr.: določitev najkrajše prečnice dveh mimobežnic), druga s področja zaznavanja odnosov med premicami in liki oziroma geometrijskimi telesi v prostoru (določanje preboda premice skozi lik ali telo) in tretja s področja odnosov med ravninami in telesi (presek ravnine skozi telo). Na kolokvij pa se lahko prijavi le tisti, ki ima pozitivno ocenjene domače vaje. Zato pomeni prijava na kolokvij hkrati tudi potrdilo, da je študent pozitivno izdelal vaje. Hkrati pa ima kolokvij tudi vlogo realnega pokazatelja znanja prvega semestra. Avtorstvo domačih vaj je žal nemogoče preverjati, medtem ko se na kolokviju lahko preveri znanje vsakega posameznika. V raziskavo smo vključili študente, ki so opravili kolokvij v enem prvih treh rokov in to ne glede na dejstvo, da so termini ponavljalnih kolokvijev nato razpisani še vsak mesec do julija in da zato del študentov opravi kolokvij kasneje. Rezultati Pri testu je sodelovalo 1554 študentk in študentov. Število testiranih je večinoma naraščalo in doseglo vrh v letih 2007 in 2008 (s 179 oz. 178 sodelujočimi). Leta 2009 je sledil padec na 163, kar je podobna vrednost kot v letih 2005 in 2006. Ta trend sledi številu prijavljenih na predmet Opisna geometrija, ki pa je še nekoliko večje. Na predmet se namreč prijavijo tudi vsi tisti, ki predmeta niso vpisali, test pa lahko rešujejo le tisti, ki so prvič vpisani k predmetu. Zanimivo je, da je število študentk, ki opravljajo test večje od števila študentov. Razlika je bila precejšnja v letih 2003-2005. Po letu 2007je opaziti izrazit padec števila študentov, medtem ko število študentk narašča. Največja razlika je bila v letu 2009. Test je takrat opravilo 106 študentk in 57 študentov. Praktično enako sliko pokaže tudi primerjava s podatki o prijavljenih na opravljanje predmeta. Grafikon 3:Doseženo število točk pri MRT po letnikih. Graph 3: Points achieved at MRT by years. AR 2010/1 AR 2010/1 NIHANJA PROSTORSKE PREDSTAVE ŠTUDENTOV ARHITEKTURE N Min. Max. Povprečje Stand. deviacija Moški povprečje 620 1,00 40,00 25,3435 8,01612 Moški 2009 56 8,00 40,00 22,8929 8,06942 Ženske povprečje 765 ,00 38,00 17,4288 7,25141 Ženske 2009 106 4,00 35,00 16,8491 5,91655 Vsi povprečje 1385 ,00 40,00 20,9718 8,55963 Vsi 2009 162 4,00 40,00 18,9383 7,30667 Preglednica 2: Statistika testa skupin. Spreadsheet 2: Statistics of group tests. Rezultati so pokazali relativno podoben nivo prostorske predstave z minimalnimi odstopanji v vseh letih do 2009 (Grafikon 3). Vrednosti se gibajo od 20,0 točk (50%) leta 2006 do 21,6 točke (54%) leta 2004. Povprečje za obravnavano obdobje znaša 20,7 točk (51,8%). Pri tem izrazito izstopa leto 2009, ko se je povprečno število točk znižalo in je znašalo le 18,9 (47,3%). Raziskava je pokazala že znano razliko med spoloma, ki je značilna tako za povprečje 1999 - 2008 kot tudi za leto 2009 (preglednica 2 in graf 3). Ta znaša v povprečju 7,5 točk oziroma 18,8%. Povprečj e števila doseženih točk pri ženski populacij i znaša 17,4 (43,4%) in se giba v razponu od 15,5 (38,8%) leta 2006 do 18,2 (45,4%) leta 2005. Pri moški populaciji se število doseženih točk giblje od 22,6 (56,5%) leta 2009 do 26,3 (65,8%) leta 2004. Povprečje znaša 24,9 točk (62,3%). Statistična primerjava skupin je sicer pokazala razliko med povprečjem 1999 - 2008 in vpisanimi leta 2009 in to v vseh treh skupinah. Statistično pomembna razlika pa je le pri moški populaciji, medtem ko pri ženski in celotni ta razlika ni statistično značilna. (Preglednica 3). Moški Moški Ženske Ženske Vsi Vsi 2009 povprečje 2009 povprečje 2009 povprečje Moški povprečje Pearsonova korelacija 1 - 967** ,229** -,171* 1,000** -,055 Sig. (enostranska) ,000 ,000 ,040 ,000 ,244 N 620 56 620 106 620 162 Moški 2009 Pearsonova korelacija -967** 1 - 944** 945** - 967** 1,000** Sig. (enostranska) ,000 ,000 ,000 ,000 ,000 N 56 56 56 56 56 56 Ženske Pearsonova korelacija ,229** - 944** 1 -,178* ,203** -,005 povprečje Sig. (enostranska) ,000 ,000 ,034 ,000 ,474 N 620 56 765 106 765 162 Ženske 2009 Pearsonova korelacija -,171* 945** -,178* 1 -,171* - 230** Sig. (enostranska) ,040 ,000 ,034 ,040 ,009 N 106 56 106 106 106 106 Vsi povprečje Pearsonova korelacija 1,000** - 967** ,203** -,171* 1 -,055 Sig. (enostranska) ,000 ,000 ,000 ,040 ,244 N 620 56 765 106 1385 162 Vsi 2009 Pearsonova korelacija -,055 1,000** -,005 - 230** -,055 1 Sig. (enostranska) ,244 ,000 ,474 ,009 ,244 N 162 56 162 106 162 162 Preglednica 3: Statistični rezultati primerjave skupin. * K°relacija statističn° p°membna na ravni °.°5 (enostranska). Spreadsheet 3: Statistical results ofcomparison between groups. ** Korelacija statistics p°membna na ravm °.°1 (enostranska). NIHANJA PROSTORSKE PREDSTAVE STUDENTOV ARHITEKTURE -VSi -ïludenti //7/>y/>7// Grafikon 4: Rezultati opravljenih kolokvijev (1+2+3) po letnikih. Graf 4: Results achieved at colloquium exams (1+2+3) by years. Rezultati pozitivno ocenjenih kolokvijev dajejo naslednjo sliko (Grafikon 4). Število opravljenih kolokvijev od leta 2001 pada do leta 2004. Nato sledi rast števila opravljenih kolokvijev do leta 2007. Po tem letu sledi padec števila. Leta 2009 pa je bilo število identično predhodnemu letu. Primerjava rezultatov kolokvija z rezultati MRT ni pokazala statistično značilne medsebojne povezave. Diskusija Primerjava rezultatov MRT in kolokvijev je torej pokazala, da ni statistično dokazane povezave med rezultatom MRT in uspehom na kolokviju. To po eni strani pomeni, da napor pri študiju da dobre rezultate, kar je pozitivna novica za vse s slabšo prostorsko predstavo. Po drugi strani pa delo pri predmetu ni odvisno samo od enega predmeta ampak tudi od zahtev drugih predmetov. To se je pokazalo tudi v letu 2009/2010, ko je bila nekajkrat zaradi »nujnih« obveznosti pri drugih predmetih udeležba na predavanjih in vajah minimalna. Kljub statističnim rezultatom je potrebno poudariti, da je povečani obseg angažiranja pedagogov pri delu s študenti težko statistično ovrednotiti, pokaže pa se v končni oceni študentov (uspeh na kolokvijih in izpitih). Zato je subjektivna ocena, ki sicer ni podprta s statističnim dokazom, vendar temelji na oceni dodatnega truda pedagogov, da predstavlja MRT pomembno informacijo o generaciji študentov, ki jo je potrebno upoštevati pri načrtovanju dela s študenti. Sklep Rezultati, pridobljeni z MRT, so potrdili razliko med spoloma tako v povprečju 1999-2008 kot tudi leta 2009, kar je primerljivo z večino podobnih mednarodnih raziskav [Shiina, Suzuki, 1999; Leopold in sod; 2001; Tutsumi in sod, 2005]. V letu 2009 je zaznati upad ravni prostorske predstave, ki je statistično pomemben pri moški populaciji. Razlogi za slabši rezultat študentov so lahko sledeči: 1. Skozi izobraževalni sistem se na FA prebijejo le tisti, ki imajo bolj razvite druge sposobnosti (pomembne za srednjo šolo in zlasti maturo). 2. Prostorska predstava zajema le del sprejemnega izpita, medtem ko se risanja učijo kandidati že med pripravami na sprejemni izpit. Del točk pri sprejemnem izpitu prineseta matura in uspeh v zadnjih letih srednje šole, del pa ustni zagovor. 3. Fantje se v mladosti ne igrajo več toliko iger, ki izboljšajo prostorsko predstavo (igre z žogo, razne druge igre in športi) oziroma v prostem času ne počnejo dejavnosti, ki razvijajo prostorsko predstavo (lego kocke, modelarstvo). Ali gre za osamljen primer, je še prezgodaj trditi. Zato bodo nujne raziskave v prihodnjih letih, ki bodo to tezo potrdile ali ovrgle. V kolikor gre za daljši trend, bo potrebno raziskavo razširiti na širši vzorec celotne populacije. Slabšanje prostorske predstave kot sestavnega dela človeške inteligence in sposobnosti namreč pomeni tudi slabšanje razmer na vseh področjih, kjer je ta vrlina nujna. Tu gre zlasti še za področje gospodarjenja s prostorom (arhitektura, urbanizem...), v tehničnih poklicih ter prometu. Ob enem bi bilo nujno potrebno najti mehanizme za izboljšanje stanja in to znotraj izobraževalnega procesa od rane mladosti naprej, saj je prostorsko predstavo najlažje izboljšati prav v času mladosti. AR 2010/1 AR 2010/1 NIHANJA PROSTORSKE PREDSTAVE ŠTUDENTOV ARHITEKTURE Viri in literatura Casey, B., in sod. (2008): Use of a storytelling context to improve girls' and boys' geometry skills in kindergarten. Journal of applied developmental psychology, 29. http://pcs. isiknowledge.com/uml/uml . Gilford, J.P., (1996): Personality. McGraw-Hill, New York. Gorska, R., (2005): Modern Research on Spatial Abilities - An Overview and New Results. 11th Scientific and professional Coloquium of CSCGCG: zbornik povzetkov, Varaždinske toplive, 18. - 21. September 2005, Croatian society for geometry and graphics, Zagreb. Juscakova, Z., Gorska, R., (2007): TPS test development and application into research on spatial abilities. Journal for geometry and Graphics, Vol. 11, Nr. 2: 223-237. Kožuh B., (2000): Statistične obdelave v pedagoških raziskavah. Filozofska fakulteta, Ljubljana. Kušar, D., (2004): Prostorska predstava študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljan. V. AR Arhitektura, raziskave: 66-70. Leopold, C., Gorska, R.,A., Sorby, S., A., (2001): International Experiences in Developing the spatial visualisation abilities of engineering students. Journal for geometry and Graphics, Vol. 5, Nr.1: 81-93. Saito, T., Suzuki, K., Jingu, T., (1998): Relations between spatial ability evaluated by a Mental cutting test and engineering graphics education. V: Proceedings 8th international conference on engineering computer graphics and Descriptive geometry, ICGG: 231-235. Schaik, L., (2008): Spatial Intelligence. John Wiley & Sons, Ltd Chichester. Shiina, K., Suzuki, K., (1999): Design of modified mental rotation test and its error analysis. Journal for geometry and Graphics, Vol. 3, Nr. 2: 211-219. Shiina, K., Short, D.R., Miller, C.L., Suzuki, K., (2001): Development of software to record solving process of a mental rotating test. Journal for geometry and Graphics, Vol. 5, Nr. 2: 193-202. Takeyama, K., Maeguchi, R., Chibana, K., Yoshida, K., (1999): Evaluation of Objective test using a pair of irthographic projections for descriptive geometry education. Journal for geometry and Graphics, Vol. 3, Nr.1: 99-111. Tutsumi, E., Schrocker, H., P., Stachel, H., Weiss, G., (2005): Evaluation of students' spatial abilities in Austria and Germany. Journal for geometry and Graphics, Vol. 9, Nr.1: 107-117. doc. dr. Domen Kušar domen.kusar@fa.uni-lj.si UL Fakulteta za arhitekturo 11 ml i T i|n li h mh 1 in in Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2010 9771580557000