14. štev.
V Kranju, dne 3. aprila 1915.
Leto II.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K |2—, za četrt leta K 1—. Za vsa druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju, lnserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9~vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj "•S"««^. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Velika noč.
Velika noč — čas preporoda!
Narava si nadeva praznično obleko, prespala je zimo in sedaj se kinča, da dostojno pozdravi novo, mlado življenje, da dostojno praznuje vstajenje.
Nežno in mehko zelenje drevja, žvrgoljenje ptic in tisoč pestrih pomladnih cvetk oznanja, da je vstal Izveličar in žnjim vse življenje.
Tako smo vzkliknili druga leta. Toda letos! Kakor je praznik miru udušil grom topov, tako bo tudi praznik vstajenja udušilo pokanje pušk, žvižganje šrapnelov, grom granat. Kosi razstreljenih fortov frče v zraku, lomijo se puške, na tisoče ljudi umira gladu, tisoči padajo od sovražne krog-lje in tisoči so daleč proč od domače grude, na tujih tleh, v tujem vjetništvu. Žalost in jok vsepovsod! Tu manjka moža, tam očeta, brata, ženina, sina — ves svet je postal dolina solz — v dvajsetem stoletju, v stoletju probuje in kulture in človekoljubja!
Ta slika je tako gorostasna, tako strašna in pretresljiva, da se nam nehote vzbudi misel,daje vse to le začetek preporoda za ves svet, osobito pa še za našo domovino in njene narode. Sovražniki na desni in levi, pritisk od zgoraj in spodaj, skoraj ves svet se je združil, da nas uniči, da nas potisne nazaj v trdo zimo, v smrtnonosni spanec. A čile so moči in jak je narod. Upira in uprl se bo tej nakani združenih sovražnikov in ostal bo veličasten in mogočen, kakor je veličastna in mogočna pomlad, kakor je veličastna in mogočna večna narava, ki hodi svojo pot, ne oziraje se na medsebojno sovraštvo narodov in držav. Vstal bo
: in s podvojeno silo nadomestil izgube, ki so mu ' jih prizadjale sovražne moči. Izravnal bo nastale vrzeli in prelite solze bodo pospešile njegov raz-; voj.
Takih misli praznujmo letošnjo veliko noč in ; lažje bomo prenašali ogromne žrtve in lažje po-: zabili na potoke krvi, ki smo jO' prelivali, da j osvobodimo ljubljeno domovino, ljubljeni narod. Združimo vse sile, da preprečimo nakane naših sovražnikov, da se izjalove njihovi načrti. Naj bo bojni grom pesem ob zibeli, katere se bo spomi-! njal narod na veke. Naj nam ne izginejo nikdar iz spomina strašni dnevi letošnje Velike noči in z 1 neodoljivo silo naprej, dokler ne izvojujemo zmage j nad vsemi sovragi, dokler ne dospemo do resnič-; nega preporoda, do resničnega vstajenja. Potem ; se bo začelo tudi za nas lepše življenje, kakor smo je živeli dosedaj. Bodočnost naj bo naš up, ki nas naj tolaži v teh težkih dneh — ona bodočnost, ko bomo res mirne duše in veselega srca vzkliknili: „Krislus je vstal", ter nam bo donel odgovor nazaj: „V istini je vstal!"
-.-
I
Dardaneie.
Ves svet je ostrmel, ko se je februarja meseca raznesla vest, da namerava trojni sporazum napasti Dardanele ter zasesti Carigrad. In skoro nič manj se ni svet čudil, ko je ruski zunanji minister Sasanov izjavil koncem februarja v ruski dumi, da »približuje turško-ruska vojna Rusijo vedno bolj odprtemu morju." Prvo kakor drugo je tako dalekosežnega pomena in v slučaju zavzetja Dardanel in Carigrada nastanejo lahko tako temeljite izpremembe, da je potreba, to vprašanje nekoliko proučiti.
2e stoletja se trudi Rusija, da bi dosegla glede vprašanja Dardanel kaj uspeha. Toda vedno zaman. Leta 1805. je sklenila s Turčijo dogovor, da slednja odpre ruskim vojnim ladjam morske ožine in da jih zapre vojnim ladjam vseh drugih držav. A ta dogovor je bil veljaven le toliko časa, dokler ni Turčija jmela političnih koristi od nasprotne ukrenitve. Že 1. 1807. je ovirala ruske trgovske ladje in dovolila angleškemu brodovju prehod v ruske vode. Leta 1833. je dosegel ruski car od Turčije nekako kot protiuslugo za pomoč, ki jo je poslal turškemu padišahu v Egipet, da zapre morske ožine vsem drugim velesilam in dovoli prosti prevoz le Rusiji. A tudi ta dogovor ni imel realnega uspeha. Kakor hitro se je Angliji posrečilo postaviti Turčijo pod evropsko varstvo in torej Turčija ni bila več vezana na Rusijo, je moral car dovoliti, da so dospele angleške vojne ladje pred Carigrad. Obenem pa je moral pristati tudi na to, da so se morske ožine zaprle za vse vojne ladje, torej tudi za ruske.
Pa tudi ta določba je bila za Rusijo le bolj na papirju. Kajti, kakor hitro je Rusija leta 1854. prišla s Turčijo v konflikt, je zadnja kršila pogodbo in tudi Francoska in Anglija, kot zaščitnici mednarodnega prava pozabljata na svojo dolžnost in pošiljata svojo vojno brodovje v Crno morje.
Od tega časa nadalje se Rusija ni več trudila, doseči od Turčijo kake posebne ugodnosti glede morskih ožin. Že Goriajnov, ravnatelj ruskega državnega arhiva, je nekoč povedal, da Rusija ni nikdar uživala koristi iz svojih pogodbenih pravic, ker so iste podvržene enaki usodi, kakor vsi drugi diplomatični dogovori in so le toliko časa koristne, dokler se jih ne uporablja. Zato pa tudi Rusija pri mirovnih pogajanjih po krimski vojski ni več obstojala na separatnih določilih, nego je izdelala dva načrta, enega glede odprtja morskih ožin in drugega glede zaprtja istih. Tudi ko je knez Gorčakov porabil priliko nemško-fran-coske vojne v to, da skuša ublažiti poniževalne določbe pariškega miru, se ni dotaknil dardanel-
I
T
K.
Guy de Maupassant:
Doživljaji Valterja Schnaffsa.
Dalje.
V kako strašno nevarnost bi se podal, ako bi se pokazal s to čelado v sovražni deželi!
Ako bi srečal kmete, surove kmete, ki bi sovražnega vojaka gotovo takoj kakor psa pobili na tla! Gotovo bi ga masakrirali z gnojnimi vilami, lopatami, sekirami in kosami. Pobili bi ga z divjo jezo premagancev.
Kaj, ako bi srečal franktirerje? Ti divjaki brez postav in discipline bi ga ustrelili v svojo zabavo, iz kratkočasja! In že se mu je zdelo, da stoji ob zidu in vidi vase obrnjenih dvanajst puškinih cevi, z okroglimi malimi luknjicami, ki strme vanj.
In ako bi celo srečal francosko armado? Avantgarda bi ga smatrala za poizvedovalca, za predrznega, nevarnega štreberja, ki poizveduje na lastno pest — in ravnali bi ž njim kakor zasluži! Slišal je že posamezne strele v grmovju skritih vojakov, medtem ko je stal na prostem polju čisto sam, in čutil je že, kako se mu kroglje zadirajo v meso, ter ga preluknjavajo kakor sito.
Docela obupan se je torej zopet vsedel. Videl ni izhoda. Nastala je med tem noč, težka, temna noč. Niti ganil se ni, le stresel se je pri vsakem najmanjšem šumu. Zajček, ki je strahopetno priskakljal mimo, ga ie pognal skoro v beg, skovikanje sov mu je tr^afti srce, ter ga navdajalo z mrzlim strahom, ki jcbolcl kot telesne rane. Odprl je na široko debele oči, kakor bi hotel prodreti tmino in vsak trenotek si je domišljal, da sliši korake.
Po neskončnih urah, polnih peklenskega strahu ' je zagledal skozi streho izpod korenin, da se ' dani. Neizrečno se je čutil olajšanega, živci so 1 popustili, srce mu je jelo utripati mirneje, oči so
se mu zaprle: zaspal je. I        Ko se je prebudil, je stalo solnce že visoko.
Moralo je biti že krog poldne. Nič ni motilo grob-; ne tišine na širnem polju in Valter Schnaffs je doznal, da ga muči neznosen glad.
Dvignil se je in stopil par korakov, a nogi sta ga komaj nosili. Vsedel se je zopet in začel j iznova premišljevati. Dve do tri ure si je belil I glavo, kaj naj bi storil, sklenil je vsak trenotek I kaj drugega in zopet obupaval, zmučen po tisočerih naklepih, ki so pobijali drug drugega. Naposled je vendar prišel na misel, ki jo je smatral za logično in praktično. Paziti je hotel, če bo šel mimo kak kmet, ki bi ne bil oborožen. Tekel bi mu nasproti ter mu dal razumeti, da se mu da vjeti.
Snel je čelado, ki bi ga bila lahko izdala, ter vtaknil glavo kar najbolj previdno skozi luknjo.
Videti ni bilo žive duše. Daleč zadaj na desno se je dvigal dim iz dimnikov male vasice. Dim, brezdvomno iz kuhinjskih ognjišč! In na levo, na koncu dolgega drevoreda se je dvigal grad z mnogimi stolpi.
Čakal je do večera in glad ga je čimdalje bolj mučil. Slišati ni bilo daleč na okrog drugega glasu kakor k večjem krokanje gavranov ali za-dušno grgranje v njegovem trebuhu.
In zopet je noč objela zemljo. Zleknil se je v svojem skrivališču in objel ga je nemiren spanec, spanec človeka, ki umira gladu.
Jutranja zarja ga je spravila zopet pokoncu.
Začel je iznova opazovati. A kakor včeraj je ostala pokrajina tudi danes prazna in Valter Schnaffsove možgane je objel nov strah: strah,
da bo moral umreti gladu! Videl se je, kako leži na tleh svojega skrivališča na hrbtu. Živalice, razne male živalice, hite na njegovo telo, ter je oglodavajo. Lezejo mu pod obleko, da lažje dospo do mrzle kože. VeliK govran mu s svojim ostrim kljunom kljuje oči.
Postal je skoro blazen. Mislil je, da se mora zgruditi, da nikdar več ne vstane. Že se je dvignil z namenom, da se vsemu upre in plane v vas. ko zagleda troje kmetov, ki so s senenimi vilami na ramah šli na svoje polje. V trenotku je zginil zopet v jarek.
Ko pa je večer zatemnil planoto, se je napravil poten strahu in utripajočega srca na pot v grad. Zdelo se mu je namreč bolje, ako se pokaže tam kakor v vasi, katero si je predstavljal kakor kletko polno tigrov.
Okna v pritličju gradu so bila razsvetljena. Neko okno je stalo celo odprto in izpuhte-| valo močan duh po pečenem mesu. Bil je to duh. I ki našemu Schnaffsu ni šel samo v nos, nego se-| gal tudi globoko v njegovo notranjost. Duh, ki je imel nepremagljivo privlačno silo in ki ga je navdal z obupno hrabrostjo.
In hipno, takorekoč nehote se je prikazala njegova s čelado pokrita glava v odprtini okna. Osem služabnikov je sedelo okrog mize in večerjalo. Naenkrat pa je zastal nekemu dekletu grižljej v ustih, čaša ji je padla iz rok in oči so ji strmele v neko stvar.
Vsi pogledi so sledili njenemu.
Zagledali so sovražnika! Moj Bog! Prusi napadajo grad! . . .
In začul se je samo en krik, eden iz osmih različnih glasov sestavljen krik strahu. Potem pa je vse planilo pokonci, nastal je direndaj, suvanje semintja, mešanica, ki je silila beže proti durim v ozadju sobe. Stoli so padali, možje so prekucavali
skega vprašanja in istotako tudi v Sanštefanskem miru ni v tem govora. Rusija je bila pač prišla do prepričanja, da je pravno stališče postranskega pomena in da je vse odvisno le od razmerja moči in od tega, katera velesila obvlada Bospor in Dardanele.
Stališče Rusije se zrcali tudi jako dobro v besedah carja Aleksandra L, ki je rekel, „da so Carigrad in morske ožine ključ do njegove domačije in ako hoče biti v tej svoji domačiji resničen in neomejen gospodar, ne more pristati morda le na mednarodne predpravice, ampak treba je, da ima ta ključ popolnoma in brezpogojno v rokah."
Stremljenje Rusije je označil že državnik Daškov I. 1829. Povedal je, da bi Rusija, če bi pri razdelitvi Turčije ne dobila Carigrada, morala skrbeti vsaj za to, da zavzame ob obeh straneh Bospora ležeče vtrjene postojanke. Tudi takratna mirovna komisija je spoznala, da ni umestno prepustiti morske ožine močni velesili. Slično je bil izjavil.tudi ruski minister Nesselrode I. 1833. Menil je, da je treba spraviti Turčijo pod ruski protektorat, ki naj skrbi zato, da bo vedno onemogla in slabotna. Potem bo Rusiji mogoče imeti v neposredni bližini dovolj vojaštva, ki bi v danem slučaju kot prvo in najmočnejše takoj lahko zasedlo morske ožine.
Kakor je pa Rusija napenjala vse sile, da postane gospodarica Bospora in Dardanel, prav tako so se trudile ostale velesile, da preprečijo to nakano. V prvi vrsti sta bili ravno Anglija in Francija, ki sta z diplomatičnimi intrigami in tudi z vojno silo vedno prekrižale ruske račune. VVel-lington, Palmerston, Beaconsfield, Salisburv in vsi drugi angleški državniki so se krčevito držali načela, da na noben način ni dovoliti otvoritve morskih ožin. Wellington je dal tej politiki prav jasno obliko, ko je brez ovinkov izjavil, da se Bospor in Dardanele morajo vsekakor zapreti Rusiji, ker bi bilo sicer morebitno vojno pozorišče preod-daljeno od angleških pomožnih virov in preblizu ruskim močem. Te resnice ni ovrgla niti otvoritev Sueškega kanala niti poangleženje Egipta. Nasprotno, zadnje dejstvo je še bolj podkrepilo načela angleške politike, kajti Egipet ni vojaška sila in Anglija je ravno v Egiptu najmanj zavarovana.
A tudi Francija je vedno skušala nasprotovati Rusiji v tem vprašanju. Vedela je pač, da bi se ruska moč s pridobitvijo morskih ožin neizmerno povečala in da bi to škodovalo francoskim interesom. Že Napoleon HI. je leta 1854. dejal v prestolnem govoru: »Francija mora v isti meri ali pa še bolj kakor Anglija skrbeti za to, da se ruski upliv ne razširi brezmejno do Carigrada; zakaj zapoveljevati v Carigradu je isto, kakor obvladati Sredozemsko morje, ki pljuska ob naše obrežje v dolgosti tristo milj."
Ničmanj pa se ruskim aspiracijam na morske ožine ni protivila Italija. Javno je to povedal nekoč Cavour, ko je govoril o izidu krimske vojne : „Ako bi krimska vojna srečno končala za Rusijo in bi ruski orel poletel proti Carigradu, potem bi Rusija dobila nepremagljivo moč v Sredozemskem morju in v vseh evropskih kabinetih. To pa bi imelo najslabše posledice za Pijemont in vso Italijo. Ce zagospodari Rusija v Carigradu, zagospodari tudi v Sredozemskem morju in po-
stane neomejena gospodarica Črnega morja, ki bi postalo potem pravo rusko jezero. Ko pa bi bilo to jezero v rokah 70 milijonov duš, bi postalo v kratkem največji arzenal na svetu, kojemu vse ostale pomorske velesile ne bi bile kos. Črno morje, ki bi postalo, ako se zapre Bospor, čigar ključ bi ostal v rokah avtokrata, pravo rusko morje, bi dobilo v kratkem lice orjaško raztegnjenega sebastopolskega pristana."
Tako torej vidimo, da so se vse velesile vedno in dosledno protivile, da bi Rusija dobila v posest Carigrad in obvladajoče ožine Bospora in Dardanel. Sedaj pa se je čulo naenkrat, da hočeta Anglija in Francija še pomagati Rusiji pri tem načrtu in dejansko se je to tudi zgodilo. In istočasno zagotavlja Sasanov v dumi, da nribližuje turško-ruska vojna Rusijo vedno bolj odprtemu morju. To se pravi postaviti vso stoletno interesno politiko na glavo in sovraštvu žrtvovati najvital-nejše interese.
Poglejmo zdaj še nekoliko, kako stoji cela stvar v vojaškem oziru.
Dobri poznavalci krajevnih razmer trdijo, da se morejo Dardanele strmoglaviti le z zavzetjem obrežja, kajti drugače je pač mogoče pripluti v Marmarsko morje ali — ne nazaj.
V pojmovanje te trditve si je treba predstavljati sliko Dardanel. Med hribovitim obrežjem,, ki je deloma prav strmo, leži 40 morskih milj (74 kilometrov) dolgi defile. Pri zapadnem vhodu med torti Kum Kaleh in Seddil Bahr se Dardanele zožijo na 3700 metrov in tvorijo nekako jezero, ki je dolgo 13 in široko 7 kilometrov. Potem se pri Kephesu zožijo na 3200 metrov, dalje pri Čanaku in Nagari celo na 1000 metrov. To je najbolj nevarna postojanka, dolga 15 kilometrov. A tudi od Nagare dalje imajo Dardanele v daljavi 37 kilometrov še ožine po 4000 do 2000 metrov. Jasno je to^ej, da se ladje lahko obstreljuje z uspehom od obeh strani, ravno ker so razdalja tako neznatna. Ravno tako je tudi jasno, da bi moderno armiranih fortov ne premagale vse mornarice celega sveta. Kajti v plovni vodi, ki je sama na sebi že ozka in ki se z minami lahko še bolj zapre, pride v poštev vedno le odmerjeno število bojnih ladij. Na tem tesnem prostoru bi preveč ladij le druga drugo zavirale. Smatrati pa se mora vsekako, da Turčiji radi financijalnih tež-koč in vsled zadnjih vojn ni bilo mogoče, zgraditi modernih utrdb in jih opremiti z najnovejšimi iznajdbami artileristike in balistike. Prav sigurno lahko računamo s tem, da dardanelski forti nimajo niti enega 38centimeterskega topa. Artileri-stično bi bila torej premoč na strani napadalcev, ko bi ne prišli v pošltev strmo streljajoči topovi, takozvani možnarji in havbice.
V pomorski vojni se te vrste topovi dozdaj niso mnogo upoštevali, ker so porabni le za tesne prostore na pomorskih fortih in ker se vsled teže le težko in počasi premikajo. Jasno je torej, da jih bodo vedno nadkriljevali rasantno streljajoči topovi, ki streljajo ploščnato. Drugačen pa je strelni učinek možnarjev in havbic v dardanelski ožini, kjer ladje pač lahko vozijo, a se ne morejo prosto gibati. V takih okolnostih se lahko z matematično natančnostjo izračuna, kje se bo nahajala posamezna ladja toliko sekund po izstreljenem
projektilu. Topovi torej ne streljajo sipajoče, nego j se ž njimi lahko prav dobro meri in oklopi vojnih
ladij, ki so še za  manjše  projektile preslabotni,
že celo ne morejo obvarovati ladje pred straho-; vitim učinkom možnarjev. Če se še upošteva, da j se morejo ti topovi vzlic svoji leži, še vedno do-I volj hitro premeščati in da so postavljeni v na-I ravnih jarkih in kritjih, ki so za ploščnato strelja-; joče topove vojnih ladij naravnost nedostopni, po-: tem lahko umemo velike izgube združenega bro-
dovja dne 17. marca.
Jasno je torej, da se angleško-francoskemu ! brodovju, ako pomorske akcije ne podpira istočasno tudi mnogobrojna armada na kopnem, ne bo nikdar posrečilo zavzeti Dardanel in nakana, forsirati to akcijo, se mora imenovati skoraj obupna, Saj sta nam v izgled Sebastopol in Port Ar-i thur, da pomorskih trdnjav ni mogoče zavzeti s samim brodovjem.
Ali se je podcenjevalo nasprotnika, ali se je to zgodilo iz političnih razlogov, to se odteguje
i sedanji sodbi. Kajti, da bi Anglija in Francija žrt-
; vovali svoje brodovje samo za ruske interese, na to pač ni misliti. Le eno bi morda prišlo v poštev:
■ Anglija se boji za svojo najmlajšo kolonijo, za Egipet. Dokler so Dardanele v turških rokah in je
! Turčija prijazna Nemčiji,  Egipet  ni  varen pred
i sovražno invazijo. Treba torej prestriči pot v Azijo in to je le mogoče, ako obvlada Anglija tudi Dardanele, V drugem pa se zapre s tem Nemčiji izvozno pot v Malo Azijo, kjer je ravno vsled turškega prijateljstva začela prav lepo pro-
: cvitati. Vzemimo le Bagdadsko železnico, ki prav resno ogroža perzijski zaliv, katerega si dozdaj prisvaja Angleška.
Stremljenje po absolutni nadvladi je torej pripravilo Anglijo do tega, da je sama ovrgla vso
i svojo dosedanjo politiko. Ker pa nalagajo zveze dolžnosti, je morala  i  Francija  ugrizniti  v kislo
I jabolko. Obenem pa se smeje Rusija, ki bo na ta
! način dosegla cilj, za katerim je stremila ves čas
\ svojega obstoja.
Svetovna vojna.
Avstiijsko-srbska vojna.
Obmejni artilerijski boj na južnem bojišču.
O topovskem boju, pravi srbsko poročilo iz
; Niša:
Dne 16. t. m. zjutraj je pričela avstrijska arti-| lerija obstreljevati Belgrad; naši topovi so krepko : odgovarjali. Avstrijci so streljali iz topov velikega i kalibra, ne d:i bi napravili posebno škodo. Istočasno se je odigral pri Orhovi artilerijski dvoboj. Zvečer ob 8. se je odigral artilerijski boj pri Sme-derevu. Topovi pa so kmalu umolknili.
Vojni materijal in živila za Srbijo
Zadnje dni so izkrcale angleške in francoske ladje v   Solunu zopet velike  množine vojnega materijala in živil; m. dr. več sto ton municije, to-I pove, aeroplane, motorne čolne, moko, premog,
ženske, ter padali čeznje. V dveh sekundah je bila soba prazna in miza polna jedil je stala pred strmečim Schnaffsem, ki je stal še vedno pred oknom.
Po kratkem premisleku je skočil v sobo in se približal krožnikom. Tresel se je divjega gladu, a strah ga je še vedno zadržaval in mu omamljal voljo. Poslušal je. Vsa hiša se je tresla. Vrata so se hrupno zapirala in od zgoraj so se slišali hitri koraki. Poslušal je pozornejše na zmeden ropot in začul je zamolkle padce, kakor bi padali težki predmeti tik pred zid — kakor bi skakali ljudje iz prvega nadstropja.
A kmalu je postalo vse tiho in grobna tišina je zavladala po celem gradu.
Valter Schnaffs se je vsedel pred krožnik in začel jesti. Jedel je s polno žlico, kakor bi se bal, da bi ga kdo ne motil, predno bi dokončal svoje delo. Metal je kosce mesa z obema rokama v svoja na stežaj odprta usta in celi tovori so se pogrezali v njegov želodec, ter mu napihavali vrat. Semtertja je prenehal, da bi mu kaj ne zastalo v grlu, prijel za vrč z jabolčnikom, ter pomagal s krepkim požirkom nakopičenim jedilom naprej.
Pojedel je iz vseh krožnikov, iz vseh skled, popil iz vseh vrčev in iz vseh steklenic, ter si končno, ves zbuhnjen v obraz odpel svojo uniformo, da hlapne po zraku. Zmožen ni bil storiti niti koraka. Oči so se mu zaprle, misli utrp-nile, položil je glavo na prekrižani roki na mizi in izgubil je polagoma zavest za vse, kar se je zgodilo.
Zadnji krajec je razsvetljaval nebo med drevjem v parku. Bila je ura jutranjega hlada predno napoči dan. Mnogo temne sence so švigale sem-intja in včasih se je zasvetlikala v luninem svitu železna cev. Jasno se je videla v mraku črna sil-
hueta mirnega gradu. Le dve okni v pritličju sta bili razvetljeni.
Naenkrat zatuli glas: „Naprej! Nanje! Na nož otroci!"
In hipno je zasedla tolpa ljudi okna in vrata ; ter planila dalje v grad, uničujoč vse, kar ji je : prišlo na pot. V trenotku je skočilo petpeset po-, polnoma oboroženih vojakov v kuhinjo, kjer je : spal Valter Schnaffs spanje pravičnega. Petdeset ! nabitih pušk je merilo na njegova prsa, prevrgli : so ga, suvali so ga semintja, ter ga zvezali na ; rokah in nogah.
Ni se bil še toliko zdramil, da bi vse to raz-] umel. Sopihal je in bil okrog sebe, samega strahu. Hipno pa stopi pred njega debel z zlatom obšit mož z vojaškimi kretnjami. Postavi nogo na Schnaffsov trebuh in mu. naznani:  „Moj vjetnik i ste, udajte se/
Valter je razumel samo eno besedo »vjetnik" in je vzdihnil: „Da, da, da."
Dvignili so ga in privezali na stol. Pihajoč kakor železniški stroji so radovedni zmagovalci reveža preiskavah. Marsikateri se je tudi vsedel, ker ni zmagal več truda in napora.
On pa se je smehljal v svesti si, da je se-; daj vendar vjetnik!
Drugi častnik je vstopil in javil: »Gospod pol-I kovnik, sovražnik je pobegnil, več jih je ranjenih J in mi smo ostali gospodarji gradu."
Debeli vrhovni poveljnik si je brisal čelo in zaklical: „Viktoria!"
Potem je potegnil iz žepa papir in pisal: »Po divjem boju so se morali Prusi umakniti. Mrtve in ranjene, katere cenimo na petdeset, so odvedli seboj. Več vjetnikov je. ostalo v naših rokah."
Mladi častnik je vprašal: »In nadaljna po-| velja, gospod polkovnik?"
In polkovnik mu je odgovoril: »Vrnili se bomo, da se izognemo morebitnemu novemu presenečenju po artileriji, in zlasti po težkih topovih."
Dal je povelje za odhod.
Četa se je tOrej zopet zbrala v senci grajskega zidu, ter se jela premikati. Valterja Schnaff-sa je odpeljalo šest, z nabasanimi samokresi obro-ženih vojakov.
Korakali so z največjo previdnostjo. Semtertja so se ustavili, ter vedno pošiljali poizvedovalce naprej.
Ob jutranji zori so dospeti v prefekturo kraja La Roche-Oysel, čigar hrabra meščanska posadka je dovršila ta junaški čin.
Prestrašeno in razburjeno prebivalstvo je že čakalo na vojake. Ko so zagledali vjetnikovo čelado so začeli kričati. Žene so dvigale roke proti nebu, stare ženice so jokale; nek učanec • je vrgel palico v vjetnika in ranil pri tem stražnika na nosu.
Polkovnik je tulil: »Čuvajte nad varnostjo vjc-tnika."
Naposled so dospeli do mestne hiše. Zapor se je odprl, in Valterju Schnaffsu so odvzeli verige, ter ga sunili notri.
Dvesto oboroženih moških so postavili krog poslopja.
Valter pa je vzlic prebavnim težkočam, ki jih je še občutil, začel samega veselja plesati, mahati kakor blazen z rokama ter nogama po zraku, in smejal se je tako dolgo, da je končno izmučen padel na tla.
Bil je vjet! Rešen !
Tako je bil grad Champignet zopet odvzet sovražniku, ki se je držal v njem šest ur.
Polkovnik Ratier, po poklicu trgovec s suknom, ki je na čelu meščanske garde La Roche-Ovsela vodil bitko, pa je bil odlikovan.
uniforme, čevlje, konzerve in medikamente. An- I gleški in francoski avijatiki so se podali v Niš in Belgrad. Zaloge, ki so prispele so tako velike, da je srbska vlada za nekaj dni usiavila celo osebni promet na železnicah, da zmaga transporte. Grška dopušča izkrcavanje v Solunu pač pred vsem pod pritiskom tripleentente.
Srbski aeroplan nad Zemunom.
Nad Zemun je priplul srbski aeroplan Bleriot, toda tako visoko, da gotovo ni mogel ničesar važnega opaziti.
Avstrijsko - ruska vojna.
Koliko je bilo vojaštva v Przemvslu?
Iz vojnega poročevalskega stana poročajo:
V nasprotju z ruskimi poročili o padcu Prze-mysla naj navedemo tele avtentične podatke:
Przemyslske razvaline smo na ukaz po zdav-na pripravljenem in temeljito izvršenem uničenju vsega vojnega materijala izročili sovražniku, ne da bi je-ta preje posadko k temu pozval in ne da bi se bila preje vršila kaka pogajanja.
Število posadke je znašalo v zadnjem tednu obleganju:
44.000 mož pehote in artilerije, dve tretjini črnovojniške čete; od teh je odšteti 10.000 mož izgub povodom zadnjega izpada dne 19. marca; 45.000 mož na temelju zakona o vojnih dajatvah vpoklicanih in v vojaški oskrbi se nahajajočih delavcev, voznikov, konjskih hlapcev ter železniškega in brzojavnega osobja; končno 281)00 mož ranjenih in bolnih v bolniški oskrbi.
V celem je bila trdnjava armirana s 1050 topovi; večji del teh so bili docela zastareli vzorci iz leta 1861. in 1875. Sicer pa so tudi ti bili pravočasno razstreljeni.
Zadnji ruski napad v noči od 21. na 22. marca je bil odbit, ker je bila pretežna večina topov že razstreljena, samo z ognjem pehote in strojnih pušk, ter z nekaterimi maloštevilnimi še ne razstreljenimi topovi vzorec 1861.
Drugo obleganje Przemvsla.
Drugo obleganje Przemysla se je pričelo dne 5. novembra, ko so poslednje čete armade Boro-evič na potu iz Novvega Miasta zapustile trdnjavo. Ves čas, odkar je bila trdnjava po prvem obleganju prosta, so jo ojačevali ter nadomeščali zaloge. Pred trdnjavo so delale kolone delavcev, da so ojačile ovire ter razširjale območje trdnjave, tako, da je bila trdnjava pri drugem obleganju še močnejša kakor prf prvem. Nadomeščanje in izpopolnjevanje municije in živil pa je naletelo na razne ovire, ki so jih naši končno vendar /mogli. Krivda za to leži deloma v takratnih izrednih razmerah, deloma pa tudi daleč zadaj, zlasti pa so krive teh razmer slabe ceste in nezadostne železniške zveze. Nekoliko krivo je tudi štedenje na nepravem mestu.
Pri drugem obleganju so ostali Rusi precej daleč stran oJ trdnjavskih zgradb ter so se zadovoljili s tem, da so obdali trdnjavo z oblegovalnim (■bročem v namen, da jo izstradajo. Rusi so se zarili v zakope ter jih utrjevali z žičnimi ovirami in topovi. Pripravljali so se na obrambo proti braniteljem. IzpuČetka so imeli Rusi tam kakih 150 tisoč mož, počasi pa so jemali moštvo stran, sorazmerno z deli, ki so jih izvršili v svojo obrambo proti izpadom. V trdnjavi se je nahajalo s civilnim prebivalstvom 130.090 ljudi.
Začetkom decembra, ko se je vršil boj pri Limanovi, je izvršila divizija Krautwald sunek proti Sanoku in se je približala Przemvslu. Med 14. in 18. decembrom je izvršila posadka izpad, ki se je tudi posrečil. Ena honvedska divizija je prodrla do Bircze, ni pa mogla stopiti v stik z divizijo Krautvvald, ker je bila ta med tem odpoklicana. Zato se je morala na povelje, umakniti. Vsi drugi izpadi so imeli'samo namen razdejati ruske zakope, ker je bilo za prebitje naša armada predaleč.
Kmalu pa se je začel mnogo resnejši boj, boj z lakoto. Dne 18. marca že ni bilo več živil. Izpad v tej noči se je ponesrečil, Rusi pa so spoznali, da se trdnjava ne bo mogla več držati in so jo hoteli -zavzeti v naskoku. Trdnjavski poveljnik je ukazal, da naj posadka drži vse utrdbe do 22. marca ob 5. uri zjutraj in tako se je tudi zgodilo, nakar je posadka razrušila vsa utrdbena deki, kakor je bilo zapovedano, dočim je posadka do 22. marca zjutraj odbijala vse silne ruske napade. Ruskih vjetnikov je bilo v trdnjavi 5000. Pri razstrelitvi utrdb je manjkalo zapalnih trakov, vsled česar so vojaki pogosto razstrelili posamezne utrdbe z veliko nevarnostjo za življenje. Izmed letal se je rešilo edino ono, v katerem sta dospela k našim četam ritmojster Lehman in poročnik Stanger. Dve drugi letali in štirje baloni z 10 letalci so prišli v rusko vjetništvo.
. . . Posadka je od dne do dne bolj omagovala. Vsak dan je umrlo 200 ljudi. Poginjali niso le vsled pomanjkanja — še več so marveč trpeli vsled mokrote na glazijah, naporov trde zime in službe na straži in v kazematah, vsled duševnih muk, ki jih je provzročalu brezupnost.
Dne 18. marca je bilo hrane še za 6 dni. Poveljnik je sklenil izvršiti obupni poskus, da prodre sovražni obroč. Izdal je povelje in povedal vojaštvu celo resnico: da je mogoče rešiti le še čast orožja. Razdelili so na to med vojake preostalih šestdnevnih porcij živeža s strogim ukazom, da smejo použiti na dan le eno porcijo. Toda mnogi niso mogli premagati lakote, pojedli so naenkrat dve in več porcij — trpinčena natura pa jih je kaznovala s srčno kapjo.
Junak Tamassy je vodil svoje umirajoče čete, da prodrejo proti vzhodu. Pevajoč so korakali stari vrli domobranci in črnovojniki. Toda noge niso hotele nositi onemoglih trupel: polovica ljudi je popadalo v cestne jarke. Ostali so potrebovali za 7 km dolgo pot 7 ur. Vedeli so, da jih čaka tam na vzhodu le eno — junaška smrt, in to so iskali. „Vse mora za nami, toda nikdo ne sme nazaj!" sta klicala polkovnika Szathmary in Kra-liček, ki sta korakala na čelu svojih krdel. Zmu-čenost vojakov je morala onemogočiti prebitje sovražnega obroča. Vrh vsega so prihiteli še Rusi z ogromno premočjo. — 19. marca je bil naš naskok na višine južnovzhodno od Medyke odbit. Pojoč in z vihrajočimi zastavami so se vračale tri brigade nazaj v Przemysl. V obcestnih jarkih so se dvigali težko oboleli vojaki ter pozdravljali častnike. Priključiti se niso mogli več. Bili so preslabi. Kolikor so jih mogli naši vojaki pobrati, so jih vzeli v trdnjavo seboj.
Ponoči nato so navalili Rusi na vzhodni trdnjavski sektor. Isti madžarski vojaki, ki so se bili prejšnji dan vlekli proti Medyki so jih sijajno odbili. Toda poveljnik Kusmanek je spoznal, da je konec. Njegovi svetovalci so mu pritrdili in v glavni stan je pohitela brzojavka: Ne moremo se več držati.
Silni boji v Karpatih.
V Karpatih se vrše nadalje silni boji. Opetovani ruski napadi so bili podnevi in tekom noči odbiti. Splošna situacija je neizpremenjena. V prostoru južno Zaleszyzkega so zavzele naše čete 11 oporišč Rusov ter vjele nad 500 mož. Na fronti na Ruskem Poljskem in v zapadni Galiciji artilerijski boj.
Zvonik v kraju Paradyz, južnovzhodno od Sulojova smo spoznali kot opazovališče sovražne artilerije, ter smo ga morali vsled tega" z granatami zažgati.
S težkimi izgubami za sovražnika so se na bojni fronti v Karpatih ponesrečili ponovni silni ruski napadi na višine pri Banyavolgyju in na obeh bregovih reke Laborcze.
Južno od Laborrzevva trajajo boji z veliko srditostjo.
V Bukovini so naše čete severno-vzhodno od Črnovic potisnile močnejše ruske sile po Iju-tem boju do državne meje, zavzele več vasi, vjele nad tisoč mož ter vplenile dva topova.
Ruske napade v dolinah rek Ondavve in Laborcze smo krvavo odbili.
Boj na višinah ob obeh straneh teh dolin je pojenjal.
Podnevi in ponoči topovski boj in spopadi.
V ostalih odsekih karpatske fronte nadaljni trdovratni boji. Vjeli smo 1230 Rusov.
V zasledovalnih bojih v severni Bukovini smo vjeli nadaljnih 200 vjetnikov.
Situvacija v Ruski Poljski in v zapadni Galiciji je neizpremenjena.
Odbiti ruski napsdi v Karpatih, v Bukovini in na Poljskem.
Izvršeni ruski napad na višine vzhodno od Banyavblgya smo po večurnem boju odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Polki IV. konjeniške armadne divizije so se, kakor v prejšnjih bojih čete prve črnovojniške pehotne brigade bili naravnost vzgledno. Krvavo so odbili opetovane nadmočne sovražne navale. Severno od gorskega prelaza Uzsok so se ponesrečili ruski nočni napadi v učinkovitem ognju naših postojank.
Na fronti v jugovzhodni Galiciji topovski boj. Ruske čete, ki so prodrle vzhodno od Zaleszczy-kow preko Dnjestra, smo po ljutem boju zavrnili. V Ruski Poljski in zapadni Galiciji mestoma topovski boj.
Ruski nočni napadi na Loszini v Poljski so se ponesrečili.
General Bruderman na dopustu.
Cesar je odredil, da se dovoli generalu ka~ valerije, Rudolfu vitezu Brudermanti, na njegovo prošnjo dopust iz zdravstvenih ozirov.
General Kusmanek v Kijevu.
Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Kijeva: General pehote plem. Kusmanek je prispel s svojim adjutantom z brzovlakom v vozu prvega razreda semkaj in se je odpeljal v vozu, ki mu je bil dan na razpolago, na mestno poveljstvo.
Bolgarija po padcu Przemysla.
Iz Sofije poročajo: Padec Przemvsla je napravil v Bolgariji velik vt!sk, vendar pa ne bo vplival na stališče Bolgarije, oziroma Radoslavove
vlade. Sofijski župan je dal v proslavo padca trdnjave razobesiti na rotovžu zastave, kar pa je izzvalo po raznih listih ostro kritiko.
Nemško-francoska vojna.
Nemško uradno poročilo s francoskega bojišču.
Glavni stan, dne 26. marca:
Na višinah ob reki Mas jugozapadno od Verduna so Francozi poskušali znova, da bi se polastili naše pozicije pri Cobtesu. Po trdovratnem boju smo jih odbili. Boji na Hartmannsvvei-lerkopfu še trajajo.
Dne 27. marca se je Francozom posrečilo zopet zavzeti HartmannsweiIerkopf.
Severno-zapadno od Arrasa smo prisilili nekega sovražnega letalca, da se je spusti! na tla ter vrgli na Calais nekaj bomb.
Dne 28. marca je potekel na vsi zapadni fronti dokaj mirno, samo v Argonskem lesu in v Lotaringiji so se vršile majhne, za nas uspešne borbe.
Generalnega polkovnika plem. Klucka je pri nadzorovanju sprednjih pozicij njegove armade lahko ranil šrapnelski strel. Njegovo stanje je zadovoljivo.
Francoski letalci nad Metzom.
Dne 25. marca opoldne se je pojavilo nad Metzom več sovražnih letalcev, ki so vrgli več bomb na južni del mesta, a so bili prepodeni z artilerijskim ognjem. Trije vojaki so bili smrtno zadeti. Materijalne škode letalci niso povzročili.
Nemško-ruska vojna.
Rusi potolčeni pri Langszargenu.
Glavni stan, dne 27. marca.
Ruse, ki so se bili napotili na plenjenje kakor iz Memela, tako tudi iz Tauroggena in Tilsi-ta, smo z velikimi izgubami porazili pri Langszargenu ter jih vrgli preko Jeziorupe za odsek Jura. Med Augustovvskim lesom in Vislo smo odbili razne ruske napade. Na posamnih točkah se še vrše boji. Ruske navale v Augustovvskem lesu smo odbili. Med Piskom in Omulevvom so izvršili Rusi več napadov, ki so se vsi razbili v našem ognju. Pri Wachu smo vjeli 900 Rusov.
Nemci so osvojili Tauroggen.
Naše čete so v naskoku zavzele Tauroggen, ter vjele 300 Rusov. Na železniški progi Virballen-Kowno se je z najtežjimi izgubami za sovražnika razbil ruski napad pri Pilvviszkih. V okolici Kras-nopola smo vjeli nad 1000 mož, med njimi eno eskadrono gardnih ulanov s konji ter vplenili 5 strojnih pušk. Ruski napad severnozapadno od Ciechanovva smo odbili.
Nemci v Rusiji.
Ruski minister notranjih zadev je odredil, da ruski nemški kolonisti ne smejo več skupno stanovati v eni vasi. Ne smejo imeti tudi svoje lastne uprave, marveč jih je kolikor možno razdeliti med rusko prebivalstvo, zato, da se zlomi njihov „škodljivi nemški vpliv." Na kongresu združenega plemištva so bile sklenjene te-le resolucije: 1. Inozemcem naj se prepove udeležba pri podjetjih, ki služijo narodni obrambi. 2. Vse kolonije, ki so v Rusiji v nemških rokah, naj se zaplenijo in posestva, ki jih imajo v rokah Nemci in Avstrijci ali Ogri naj se razdele med veterance iz častniškega in vojaškega stanu. Nadalje naj se zaplenijo vse imobilije pripadnikov teh narodov tako v mestih kakor tudi v vaseh in sicer tudi potem, če so jih njih posestniki že prepisali na ruske podanike.
Turčija proti tripelententi.
Vojno posvetovanje generalov.
Priprave za odločilen napad na Dardanele se nadaljujejo z vso energijo. Vojne ladje, transportne ladje s četami in s premogom, prihajajo vsak dan na otoke pred Dardanelami. Poveljujoči admirali so imeli dne 27. marca vojno posvetovanje, na katerem so sklenili izvesti napad in naj to stane kolikor hoče. Kakor poroča „Osm. Loyd", je nakupil angleški konzul v Pireju veliko število tovornih parnikov in ladij za razsvetljavo, ki so takoj odplule. Spremljale so jih angleške križarke.
Maršal Liman von Sanders — poveljnik dardanel ske armade.
Cesarski irade določa, da tvorijo turške čete v Dardanelah in v okolici posebno, peto, armado, katere vihovno vodstvo prevzame maršal Liman von Sanders, dosedanji poveljnik prve armade.
Splošni napad Turkov na Sueški prekop.
Turki pripravljajo za konec marca splošni napad na Sueški prekop. Organizacija turške eks-pedicijske armade je izborna. Pri njej se nahaja tudi 2000 nemških oficirjev in vojakov. Turške glavne sile se nahajajo sedaj 4 dni hoda od Sueza.
Boj ob Sueškem prekopu.
Dne 22. marca; se je vršil boj med angleškimi in neko 1000 mož broječo turško skupino pri El. Kubiru. Turki so se umaknili kakih 8 miij vzhodno od prekopa. Dne 23. marca zjutraj jih je porazil general Younghusband. Vjetniki pripovedujejo, da je prispela turška skupina naravnost iz Bir es Saba ter da je bila 12 dni na potu.
Japonska in Kitajska.
Iz vesti, ki prihajajo iz Pekinga in Tokia, se še vedno ne da spoznati, kako se bo razvil spor med Kitajsko in Japonsko.
Danes javljajo, da je Japonska sicer rok svojega ultimatuma znova za 14 dni podaljšala, da pa spravlja svoje čete z mrzlično naglostjo v Ko-reo in Santung. Tudi se poroča, da so japonski državljani, ki žive na Kitajskem, dobili poziv, naj se izselijo ter vrnejo domov.
Vesti, da bodo Združene države posegle v konflikt eventualno z oboroženo roko, se ne potrjujejo. Kakor brzojavljajo iz Washingtona, je neki visoki ameriški uradnik izjavil, da smatrajo ameriški krogi Madžurijo za naravno interesno sfero Japonske in da ameriški interesi pri tem niso ogroženi. Združene države bodo sicer nekaterim japonskim zahtevam formalno ugovarjale, toda one se zavedajo, da s tem ne bodo spremenile japonske politike.
Mobilizacija na Kitajskem.
Predsednik je odredil mobilizacijo 130.000 mož provincijalnih čet. V Pekingu so se vršile velike protijaponske demonstracije.
Gešov in Malinov pri carju Ferdinandu.
Voditelja narodnjaške in demokratske stranke Ivan Gešov in dr. A. Malinov, bivša ministrska predsednika, sta zaprosila za avdijenco pri carju Ferdinandu. Oba državnika bosta vladarja informirala o svojih političnih nazorih, vendar pa s tem ni ugrožena politika ministrstva Radoslavov.
Ponesrečen podmorski čoln.
Iz Hondlula poročajo preko New Yorka: Ameriški podmorski čoln F 4. se je pri strelnih vajah spustil pod vodo in ni več prišel na površino. Preiskava je dognala, da se nahaja čoln v veliki gloDini. Vsi poskusi, da bi ga rešili, so se ponesrečili. Bati se je, da se je posadka, ki šteje 22 mož zadušila.
Vpad Albancev v Črnogoro.
Dunaj. 30. marca. „Neues Vv'iener Journal" poroča iz Berlina: „National Zeitung" prinaša poročilo 7. ruske meje, ki jo je dobil „Golos Moskvi" iz Niša in pravi; Zadnje dni so udrle različne albanske čete v Črnogoro. V boju, ki se je razvil, so Črnogorci izgubili 18 mrtvih in mnogo ranjenih. Albanci so se nato umaknili čez mejo. Severno od Skadra se zbirajo znatne albanske bojne sile. Cetin-je zadnji čas zelo utrjujejo.
DNEVNE VESTI.
Razglas. Prebiranje črnovojnikov rojstnih letnikov 1873 do 1877 vrši se v političnem okraju Kranj v sledečem vsporedu in sicer: Dne 21. aprila 1915 v Kranju za občine Kranj, Stra-žtšče in Hrastje ob 8. uri zjutraj in za občine Smlednik, Sv. Jošt, Mavčiče, Preddvor, Naklo in Predos-1 je ob '.,9 uri zjutraj. Dne 22. a pri i a 1915 v Kranju za občine Sv. Ana, Kovor, Sv. Katarina, Križe in Tržič ob 8. uri -zjutraj in za občine Voglje, Šenčur, Velesovo in Cerklje ob ljJ&. uri zjutraj. Dne 23. aprila 1915 v o k o f j i Loki za vse občine sodnega okraja Škofja Loka in sicer za občine Škofja Loka, Zmi-nec, Sora ob 8. uri zjutraj, za občine Stara Loka1 Javorje, Poljane in Trata ob »L0. uri in za občine Oselica, Železniki, Sorica in Selce ob 9. uri zjutraj. Črnovojniki imajo priti k prebiranju po celem telesu umiti, kdor bode pijan, bo strogo kaznovan. Vsako vpitje je prepovedano. Ker imajo župani nalog, da pripeljejo črnovojnike svoje> občine skupno pred prebiralno komisijo, imajo črnovojniki njih ukaze in odredbe izpolnjevati. Posebno se opozarja na to, da vsi črnovojniki prinesejo seboj črnovojne legitimacijske in čmovojne zbiralne liste. Te listine morajo biti pa snažne in cele. Kdor se ne bi udeležil tega prebiranja bo strogo kaznovan. K-temu prebiranju imajo priti pa tudi vsi oni črnovojniki, ki bi se morali že prej udeležiti kakega .prebiranja,' pa tega iz kateregakoli vzroka niso storili.
Seja mestnega zastopa v Kranju dne 27. marca 1915. Točno ob 6. uri zvečer otvori župan F. Polak sejo. konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika obČ. odbornika Ivana Potočnik in Ivana Jagodic. Na to se zapisnik zadnje seje soglasno odobri. Naznanila ž u p a n s t v a. Zupan poroča: Dne 15. februarja t. 1. smo pokopali večletnega člana občinskega odbora gospoda Frana Pogačnika. Mestna občina mu je položila na krsto venec in mestno starešinstvo ga je spremilo  k  večnemu  počitku.  Ker ste vznak sožalja
že vstali raz svojih sedežev,bom dal ta čin pijetete zabeležiti v zapisnik današnje seje. Nadalje poroča, da smo dobili v Kranj rekonvalescent™ oddelek. V    to    svrho    smo    za    vojaštvo izpraznili gimnazijo, za   hišnika  in   gimnazijskega slugo pa smo najeli stanovanje,   napravili   smo potrebne kotle -za kuhinjo, klopi in mize  ter kupili svetilke, kar naj občinski odbor naknadno odobri. Soglasno odobreno: Krajni šolski svet v Kranju je naznanil, da so bile med njim in cesarskim svetnikom g. Karol Savnikom v Kranju j ' dogovorjene, sklenjene  in  podpisane punktacije j glede nakupa stavbišča za novo ljudskošolsko po-; slopje in glede izmenjave zemljišč, to je nekdanje Schiffrerjeve pristave. Na to prečita župan navedene punktacije, točko za točko in končno predlaga, da jih vzame občinski odbor na znanje. Se vzame soglasno na znanje. Kot zastopnika mestne občine se izvoli v klasifikacijsko komi-j s i j o za klasifikacijo konj občinskega svetovalca j Ignacija Fock. Končno župan še poroča, da je c. i kr. okrajno glavarstvo v Kranju  naročilo, kako je . treba v sedanjih resnih časih varčevati z živili, po-: sebno z moko in s  kruhom. Z ozirom  na velik vpliv žive besede priporoča prirejati predavanja, katerih namen bo predvsem poučno razložiti, zakaj in kako se mora varčevati. Na predlog obč. svetovalca dr. Val. Štempiharja se soglasno sklene naprositi slavni odbor  „Narodne čitalnice v Kranju" za prireditev takega tečaja. — Odobritev občinskih računov za leto 1914. Pri . tej točki prevzame predsedstvo podžupan dr. Val. Stempihar. Obč. odbornik Janko bajovic prečita točko za točko mestni račun za leto 1914, glasom katerega so znašali skupni dohodki v letu 1914, K 58.068-60 in izdatki K 53.235-87 torej stanje blagajnice koncem leta 1914 K 483279. — R a č'u n lubožnega  zaklada. Prejemki so znašali K 4244-25 izdatki  pa  K 422841   tedaj pribitka K 16*14. — Bilanca mestne klavnice. Denarni promet  izkazuje  rednih  dohodkov kron 6227'11 in rednih izdatkov K 7293-64 ter primanjkljaja K 1066-53. — Račun Valentin Pleivveissove ustanove: Prejemki K 369, kateri znesek se je v I smislu ustanove porabil za nabavo obleke revnim šolarjem. Račun Simon Rabičeve  ustanove: Prejemki K 236, kateri so se v smislu ustanove izro-Čili odboru dijaške kuhinje. Račun Omersove ustanove : Izkazuje prejemkov K 80-—, katere znesek se je v smislu ustanove razdeli! med  mestne reveže. Račun Gabrieie Scaria ustanove: Prejemki i K 40-—, kateri znesek se je v smislu ustanove izročil  odboru  dijaške  kuhinje.  Račun Gabrieie Scaria ustanove: Prejemki K 40-—, kateri znesek se je v smislu ustanove nakazal ubožnemu zakladu. — Na to poroča obč. odb. Makso Fock, da sta on in  obč. odb. Josip  Majdič  kot pregledo-valca občinskih  računov pregledala  vse račune in blagajniške knjige, jih primerjala s prilogami in našla v popolnem soglasju in v najlepšem redu, na kar predlaga, da se računi za leto  1914 odo-I bre. Soglasno sprejeto! Po končanem glasovanju • prevzame zopet predsedstvo župan Ferdinand Po- i i lak. O dopisu stavbnega podjetnika Faulhammerja ! i radi nadaljevanja mestne k a n a 1 i z a- ! i c i j e poroča obč. svetovalec Ciril Pire in predlaga: Ker mestni občini z ozirom na veljavnost pogodbe, sedaj ne kaže druzega, kakor da se z delom nadaljuje, skleni občinski odbor, da se naj i omenjeni tvrdki odgovori, da lahko z nadaljeva-njem mestne kanalizacije takoj prične s pogojem, da preje poda pojasnila glede diference, ki se je i pokazala pri prvem obračunu. Soglasno sprejeto, j j Dopis deželnega  odbora  radi ustanovitve! ž e t v e n e k o m i s i j e. O tem poroča obč, sve- J tovalec Ignacij Fock ter predlaga, da naj občinski j odbor izvoli v to komisijo tri člane. Sprejeto! Na j to so bili na predlog obč. odbornika Janko Sajo- ! vica soglasno izvoljeni v žetveno komisijo obč. I I odb. Ignacij Fock, Franc Krenner in Anton Maj- i dič. — P oročilo finančnega odseka. O dopisu deželnega odbora  radi zvišanja točke 13 občinskih taks, poroča obč. svetnik dr. Valentin Stempihar, da je deželni odbor vnovič vrnil sklep občinskega odbora, s katerim so se nasvetovale občinske takse, s pripomnjo, da je takso za prireditev splošno pristopnih plesnih zabav izdatno zvi- j sati. Z ozirom na to predlaga v imenu finančnega i odseka, da se točka 13 občinskih  taks zviša od | predlaganih 3 K na 6 K (šest kron), kar bi bilo ! tukajšnjim razmeram popolnoma primemo. Ako bi se pa taksa zvišala na -najvišji znesek, na K 10, bi bil s tem zelo prizadet ubožni zaklad, ker bi j radi previsoke takse  malokdo vzel  licenco.  So- ! glasno sprejeto! O dopisu deželnega odbora glede I prošnje Katice Florian  radi  znižanja predpisane davščine,  poroča  obč. svet. dr. Val. Stempihar: Katica Llorian je prosila, za milostni odpis davka i na prirastku vrednosti neprimičnin. Ker pripade j polovico donosa davščine in poviška mestni občini, je sklepati o tem, če in v koliko naj  se prošnji ugodi glede tiste polovice, ki piipade občini. V imenu finančnega odseka predlaga: Z ozirom na izvanredne razmere, v katerih se nahaja prosilka, občinski odbor ne ugovarja, da se prošnja za milostni odpis davka po možnosti uvažuje. Soglasno sprejeto! O prošnji nočnega čuvaja Jožeta Zupan za zvišanje  plače.  V  imenu  finančnega odseka
predlaga obč. svet. dr. Val. Stempihar, da naj se nočnemu čuvaju Jožefu Zupan zviša mesečna plača od 60 na 65 K, to je za 5 K mesečno od 1. januarja 1.1. dalje. Sprejeto! Poročilo policijskega odseka o prošnji Helene Uranič za vsprejem v domovinsko zvezo. V imenu policijskega odseka poroča obč. odb. Anton Majdič in predlaga, da se Heleno Uranič, katera je že nad 14 let nepretrgoma v Kranju, sprejme v domovinsko zvezo občine Kranj. Sprejeto! Ker je dnevni red današnje seje izčrpan, zaključi župan ob uro sejo.
Umrl je v Novem mestu kanonik gospod Franc Spe n dal, v starosti 69 let. Pokojnik je kapelanoval v Kranju in je bil nekaj časa tudi voditelj tukajšnje ljudske šole. Iz Kranja je prišel za župnika v Tržič, kjer je užival splošen ugled. Spendal je bil uzoren duhovnik, ljubeznjiv in kon-cilijanten človek. Naj v miru počiva blaga duša!
Odlikovanja. Signum lauJis na belordečem traku je dobil asistenčni zdravnik v rezervi g. dr. Pavel 3 a v n i k , duhovski zaslužni križec na belordečem traku pa vojaški kurat pri 6. pehotni diviziji g. H u b e r t  R a n t.
Češki namestnik knez Thun je iz ozirov na svoje bolne oči odstopil. Cesar mu je podelil bri-Ijante k velikemu križu reda Sv. Štefana in mu v jako prisrčnem pismu izrekel zahvalo za njegovo javno delovanje sploh, zlasti pa za njegov trud, da bi se doseglo sporazumljenje v narodnostnih vprašanjih na Češkem. Knez Thun je bil že prej enkrat češki namestnjk L. 1898. je postal ministrski predsednik. Nemške stranke so vodile proti njemu srdit boj, a dasi je imel v parlamentu večino na svoji stani, je moral 23. septembra 1899. odstopiti. Nekaj časa se potem knez Thun ni udeležil javnega življenja, pozneje pa je vendar prevzel zopet češko nameštništvo z izrecno nalogo, da doseže narodno spravo. Za češkega namestnika je imenovan dosedanji deželni predsednik šlezijski grof Makso Coudenhove, za šlezijskega deželnega predsednika pa je imenovan upokojeni minister Adalbert baron VVidmann.
Kino „Talija" si je za velikonočno nedeljo preskrbel izbran in prvovrsten spored. Med drugim bo zlasti zanimiv vojni film, ki nas bo to pot seznanil prvič s pokrajinami na južnem bojišču in nam predstavljal prizore iz bojev, ter življenja naših hrabrih čet ob Drini. Nekaj izredno krasnega je Marko Brociner-ieva velika pretresljiva drama izza zadnje balkanske vojne „Čarobna pesem". In da bo skrbljeno tudi za smeh. je na programu velezabavna veseloigra „V civilu!*4 Na velikonočni pondeljek ne bo predstave.
Malo pecivo prepovedano. Deželna vlada za Kranjsko je od 1. aprila t. 1. naprej prepovedala obrtniško izdelovanje vsakovrstnega malega peciva.
Skandal v Brnu. Pod naslovom „Hijene" priobčuje „Briinner Montagsblatt" silno težke ob-dolžitve brnskega „Deutscher VVirtschaftsverein," ki je priredil so celi nemški Mora vi zbirko za ranjene vojake, nabrane darove pa naravnost neza-slišno zlorabil. Kmeti z dežele so n. pr. poslali dru-štvutisoče jajc, katere so društveni funkcijonarji po večini odnesli domov, kar pa je ostalo — kakih 6000 jajc — so pustili zgniti. Eden izmed društvenih funkcijonarjev je kupil celo nabrano veliko zalogo ruma in likerjev po kroni za liter, akorav-no je bilo blago najmanj štirikrat toliko vredno. Za vojako darovano moko so spravljali društveni odborniki ponoči v svoje shrambe, ravnotako so napravili z vinom, perjem, mastjo itd. Nabrani darovi so bili vredni kakih 120.000 kron, toda velik del te vrednosti je zašel v žepe„vrlih nabirateljev". Stvar bodo sedaj preiskavale vojaške oblasti. Isti list poroča tudi, da golufavajo nekateri brnski tovarnarji za sukno vojaško upravo ravno tako, kakor žalostno znani ogrski zločinci. Ena teh tvrdk je hotela vojaštvu dobaviti več kakor stotisoč kron blaga, ki bi naj bilo stalo 12-K 80 v, kate rega normalna cena pa je*znašala 2 K 40 v za meter. Vojaška komisija pa je goljufijo še pravočasno opazila.
Prepoved agio-kupčije. Uradna „Widner Zeitung" priobčuje naredbo finančnega ministra v sporazumu z ministrom notranjih del z dne 27. marca, s katero se prepoveduje acio-kupčija z domačimi cekini kronske veljave.
Prošnja.
Tukajšnji vojaki - rokonvak scenti si žele gramofon v svrho razvedrila.
Poveljstvo rekonvalescentnega oddelka je naprosilo okrajno glavarstvo, posredovati pri dobrotnikih, bi li kdo izmed njih hotel podariti ali pa vsaj posoditi gramofon s ploščami vred.
Prosi se torej dotične dobrotnike, oddati slučajno namenjeni gramofon ali okrajnemu glavarstvu ali pa neposredno v gimnaziji v Kranju nastanjenemu poveljstvu.
Ako dobe na ta način morda vojaki več gramofonov, tem boljši.
C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 2. aprila 1915.
Razglas. Z  min. naredbo z dne 20. marca 1915 št. 70 drž. zak. se je v deini spremenitvi min. ukaza z dne 30. januarja  1915 št. 24 drž. zak. (§§ 5 in 10) določilo:  1. da je obrtniško izdelovanje neosladehega prepečenca dopuščeno le z dovoljenjem deželne vlade; 2. da se sme za obrt- * niško izdelovanje slaščičarskega blaga vseh vrst, ki   vsebujejo  pšenično ali rženo . moko, porabiti le do 20 odstotkov pšenične in ržene moke od cele množine testa, za obrtniško izdelovanje kek- • čov pa k večjemu le 30 odstotkov skupne teže testa. C kr. deželna vlada pa je prepovedala od ; 1. aprila 1915 naprej vsako obrtniško izdelovanje j malega peciva vseh vrst. Na to se prizadeti opozarjajo, ker se bo vsak najmanjši prestopek kar najstrožje kaznoval.
ZAHVALA.
Podružnica „Rdečega križa" v Kranju se
zahvaljuje tem potom vsem častitim damam in gospodom, ki so blagovolili sodelovati pri zadnjem koncertu v prid rdečemu križu pod vodstvom požrtvovalnega gospoda okrajnega sodnika Oskar Deva, ki se je potrudil zbog pomanjkanja muzika-ličnih meči v tem času sestaviti lep, primeren spored ter istega izvršiti v najboljšo zadovoljnost občinstva, ki tudi ni štedilo s svojimi izdatnimi "prispevki ter pripomoglo do jako ugodnega vspeha. Dohodki koncenrta so znašali 403 K 70 v, kojim so prirastli še prispevki sledečih gospodov in dam, ker so bili zadržani udeležiti se koncerta: Gg. Fuchs Klemen 10-—, Koblar Anton 10—, Kokalj Rudolf 10'—, Krenner Franc 10—, Marenčič Rajko 10"—, Neimenovani 10'—, Neimenovani 8'—, gdč. Grajzar Slavica 6-—, gg. Bohinjc 'Peter 5'—, Če-bašek Vinko 5'—, Pavlin Alojzij,5-—, Zupane Ignacij 5"—, Aljančič Valentin 4'—, Demšar Franc 4'—. Pfajfar Ivan 4-—, Pogačnik Ivan 4-—, Coiz Anton 4-—, Hafner Jožef 3"—, Erzin 3"—, Lenček Niko 3"—, Amon Miha 2'—, Bloudek Boleslav 2-—, Čik Karel 2'—, Štular Martin 2"—, Vondraček Vaclav 2-—, Zbašnik Fran 2'—, Zoreč Franc 2"—, Županstvo sv. Križ 2-—. Skupaj K 139"—, Vsa vsota znaša toraj 542 K 70 v ter ostane po odbitju vseh troškov, znesek 115 K 42 v čisti dohodek 427 K 28 v, kateri se bode vporabil za nakup piruhov tukajšnjim in ljubljanskim vojaškim ranjencem in rekonvalescentom. Bog poplačaj velikodušni dar vsem dobrotnikom.
Prašiček.
V zapuščeni in požgani vasi ni bilo več ljudi, nego samo še živali, ki so lačne in neopravljene begale v žalostni prostosti. Ko je stotnija korakala skozi vas, je bilo slišati le obupno in proseče kokodakanje, cviljenje, riganje, lajanje in mukanje. Krave, ki so imele napeta in že vneta vimena, so postajale in gledale s svojimi velikimi, otožnimi
očmi očitajoče krog sebe. Vojakom, bili so sami j kranjski fantje, se je smilila uboga žival. Planili so tja in pomolzli krave. Duhteče je teklo mleko I v menažne skodelice.
To mirno opravilo je hipno prekinilo pokanje j pušk. Vojaki so hitro izpili mleko, ki jim je teklo i po bradi in brkah, ter hiteli iz vasi. Ob izhodu se je pokazal sovražnik in ravno, ko je četovodja j hotel zopet nabasati puško, mu je jelo kapljati i temno iz senc. Lahke sence se mu vlegajo na j oči, zagoščujejo se ir. počasi kakor bi nekaj pre- j mišljeval, zdrkne na tla. Slišal je le še streljanje, j ki se mu je zdelo vedno bolj oddaljeno in brez bolečin je zadremal.
Dolgo kasneje, tako doigo, da se že ni več spominjal, kaj se je zgodilo, se je zopet zavedel, j Začel je v večernem mraku polagoma odpirati oči ; in ubijal si je glavo, kje da se pravzaprav nahaja j in kako da je sem prišel. Najprej se je spomnil samo na posestvo, kjer je bil hlapec in iskal je z i očmi vse znane kraje. Iskal jih je zaman in šele počasi se je začel zavedati, da je vendar vojna. Vsekakor je moral biti ranjen. Vraga vraga! Po-tipal se je — tu gori na glavi ga je zadelo. Poskušal se je dvigniti, a bil je pretruden, noge so j mu bile trde in zdelo se mu je, da prše pri vsaki kretnji ognjene iskre krog njega. Čakati je torej i moral, da ga poišče saniteta. Brez preudarka, do- | cela top. je strmel predse. Bilo mu ni dobro, ne slabo, neizmerna brezbrižnost se ga je polastila, j Da le mirno leži. Ali ga mrazi? Vedel ni . . . Kasneje se mu je zdelo, da vidi v temi sive sence, ki se plazijo iz vasi. Pripogibale so se čez j trupla, ki so ležala raztresena in katera je šele sedaj zapazil. Kakor mu je bilo tudi težko storiti kak sklep, se vendar ni hotel dati oropati in umoriti. Prijel je za puško, ki je ležala poleg njega, in ustrelil je v zrak. Pok ga je predramil in osvežil in z radostjo je opazil, da so postave izginile, kakor bi jih po*r-a zemlja, naenkrat jih ni bilo več. Samega veselja se je hotel zasmejati, a mišic ni imel več v oblasti, le usta je malo zategnil. Napor ga je utrudil in vse mu je bilo zopet prazno ter pusto :n spal je, spal ... Ali pa je morda tako prišla smrt? Na to niti ni mislil in se sploh za nič ni brigal. Zljubilo se mu je ravno tako ležati in naposled je bilo tudi dobro tako.
Hipno pa začuti, kako nekaj, česar si ni mogel tolmačiti, drgne neprenehoma in enakomerno njegovo glavo. Občutek je bil tako čuden, da se je takoj predramil in dvignil trepalnici. Visoko nad njim so plavale zvezde in obdajal ga je veličasten mir. Gledal je predse, ker je bilo mnogo prenaporno obrniti se na ono stran, kjer je nekaj drgnilo ob glavo, srkalo in cmokalo. Sklenil je nekoliko premišljevati. Tako vendar ne more v eno-mer ležati na golih tleh. Da bi morda lahko sam vstal, mu seveda ni prišlo na um, a pojavila se je v njem misel, na kak način bi opozoril nase ljudi, ki bi prišli ponj in ga odnesli. Saj je bil padel v boju, torej so moiali zdravniki in saniteta vendar preiskati polje. Pozorno je gledal v svitli in mirni
Ceniki na zahtevo zastonj.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta št. 15
priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje za pletenje (Strickmaschinen) in 27 pisalne stroje.
noči naokrog in natanko je razločil le kakih petsto korakov proč ljudi s svetilkami, ki so preiskavah razore na polju. Ali so to bili roparji ali zdravniki? Opazoval je. Omotica je dobro vplivala na njegove možgane in mislil je zopet lahko jasno. Natanko je videl, kako so postave dvigale telesa ter jih polagale na nosilnice: bili so naši, rešitelji! Poizkusil jih je priklicati, toda glas mu je bil preslaboten in niso ga slišali. A prišli so bližje in začel je hitro moliti, da bi se še bolj približali! Spomnil se je na puško, a pri zadnjem strelu mu je padla iz rok in je ležala sedaj kak meter v stran, toliko, da je ni mogel doseči. Krik na pomoč se mu je zdel vedno bolj tih. Rešitelji so bili komaj sto korakov daleč, a ležal je za kupom blata in videli ga ne bodo! Pri tem strašnem spoznanju je zamahnil nevede z roko, in zadel ob gorko, trdo telo, ki je cmokalo. Obenem je zopet začutil, kako ga gladi po glavi nekaj vlažno gorkega. Prestrašen obrne glavo in zapazi mladega prašička, ki mu liže kri na glavi. Poizkušal ga je prepoditi z roko, in res je žival nevoljno kruleč skočila par korakov v stran, a duh po krvi jo je kmalu zopet privabil. Čuden strah in stud se je polastil ranjenca in poizkušal je iznova vpiti. Zdelo se mu je, da so klici glasneji in postave so se obrnile v smeri proti njemu. Videl je natanko, kako so dvigali luči, poslušali in majali z glavami. Nič ni, so si pač mislili in niti slutili niso, da tukaj leži . . . Prašiček pa je začel zopet strastneje lizati rano. Ni ga bolelo, a mučilo ga je. Iskal je z roko svoj bajonet, strast mu je vrnila nekaj moči in v hipu, ko se je prašiček zopet približal, porine mu bajonet s tako besnostjo v život, kakor, da je njegov najnevarnejši in najstrašnejši sovražnik!
Prašiček, smrtno ranjen, glasno zacvili in široka, mrtva plan odmeva otožnega krika.
Sedaj pa je videl vojak, kako so se bližale postave s svetilkami. Postajale so vedno večje in razločnejše in šle so tja, od koder se je slišalo cviljenje ...
Ranjenec pa je iztegnil roko in nanj je padla luč. Nosilci so ga prijeli in ko so ga dvignili, je njegova roka rahlo in hvaležno pobožala žival, ki ga je rešila in zanj izkrvavela.
Vesele Velikonočne praznike
želi
vsem cenjenim odjemalcem
Upravništvo in Uredništvo „Save".
Med dobrimi najboljše so
Pfafff
šivalni stroji
Ugoine cene in plačilni pogoji.
IlIGN.VOKIs
LJUBLJANA, SODNA UL. št. 7.
zraven sodnije.
05
Največja slovenska hranilnica!
Največja slovenska hranilnica!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
V LJUBLJANI PREŠERNOVA ULICA št. 3.
Sprejema vloge vsak delavnik ~ ,
in jih obrestuje po Denarnega prometa do konca leta 1914
i / n / vlog
£ /     \J j rezervnega zaklada
4
740 milijonov kron, 44 mil. 500 tisoč K, 1 mil. 330 tisoč K.
8 12—5
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
brez odbitka.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
4U
brez odbitka.
2CV
*      1   I •
liški in zobotehni
dr. Edv. Globocnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju l
vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago.
I
T
Spominjajte se Rdečega krila
y Najstarejša
trgovina
Ferd. Sajovic \
v Kranju
(poprej J C- Pleiweiss)
2 52—14
priporoča za
svojo bogato zalogo
modnega blaga sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vijotov. kamgarnov in lodnov, platna za rjuhe, cvilha za žimnice, satenastih iu pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
najbolje in najceneje se kupi pri turi '
v Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
in
IC
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje
M. UMIT. HRANI
trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt.
Hi
ii
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
stna Hranilnica i Krm
I
I I I I
I I
r
i
i
i
^ 5 milijonov442tisoč kron. ] i
1 12—11
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
000
obrestuje hranilne vloge po
r———-t
1/0/ i
2/01
Hranilnica posoja na zemljišča po 5'/*% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1913. je bilo stanje hranilnih vlog nad
I
brez odbitka rentne-1 ga davka, katerega I plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
a—
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to ?
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
uraduje na rotovžu
X
X
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron-
II
I   vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne.
Lato in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odguvorm'Iurednik: CirU Pire. Tisk tiskarne „Sava v „Kranju,
87